12. številka Trst v četrtek 12. januvarja 1905. Tečaj XXX. mw Izhaja vsaki dan. "Vi >b nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob S. uri zjutraj. il«f»e Storilke se prodajajo po 3 novi. (6 stotink) * mnogih tobakarnah v Tr^tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Cflji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru. Sežani, Nabrežinj. Novemmcstii itd. • »rlase in liarnebe sprejema uprava lifta „Edinost", ulica •Jiurri« GaJatti St. I4*. — I radne ure so od 2. pop. do v zvečer. — Cene oela*om 16 st. na vrsto petit; poslanice, »■mrtnice. javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON 5tev. 11*7. Sdinost Glasilo političnega drultva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč f Naročnina znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Gior?io Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 18. Ptosno-hranilnični račun št. 652.S41. vrli nasprotnik, general Steselj je prejel ieto odlikovanje. Na to sta došia cd vladarji v Rusije in Japonske nastopni odgovora : Brzojavne vesti.) Njegovemu Veličanstvu cesar.u v B ro Admiral Skrydlov. lin : V imenu moje armade se zabvaljnjem VLADIVOSTOK 11. Dosedanji vrhni za visoko odlikovanje, ki je hc češ podeliti poveljnik brodovja na skra nem Vztoku, »d generalu Sceselju. Xj čela svo e hrabre gar mirsl Skrvdlcv, je odpotoval danes v Petro- j nizije j« vršil do korc* svojo dolžaost. Uva- tujem Tvoje in Tvij« armtde simpatije, ter Tvoje pr znanje ?a »jibovo vedenj*. — Baltiška eakadra. LONDON 11. Kakor poročajo »R e> Rusi podvojili mere svoje opreznosti. Neki j adjutant RoždestveDfkega je dne 3. t. m. ne- . keiru por čevalcu baje izjavil, da bo baltiško brodovje rabilo mesec dnit da prepluje indij j ski ceesn. PORT SAII> 11. — (Reuterjev biro.) Kusxa esbadra zapu*t danes ob 10. uri pred- j polu 1 ne pristanišče. Za ruske vojne ujetnike. Odlikovanje Steselja in Nogija. Brzojavne vesti. Namestnik HsndcI. ZADAR 11. Namestnik baron Handel je danes preko Keke odpotoval na Dunaj. Velike vojaške vaje na Tirolskem. DUNAJ 11. L st >Z«itc poroča, da se adije so včeraj vkrcale ,>od<) ^ vrši[e na Xjrjlabem vojaške vaje premog in manje množine živil in druzega v maogo draga )eta kar blaga. Neka ruska uničevalka torpedov je ob ^ ^^ y ^^ kakor se zagQtjvlja ig ubedu v prstanišče zadela na neko ladjo za ... , _ . , ., v J nesijivega vira, s položajem seianje polit ke. premog, ki b. je pogreza:la. T«liki ToJvoda Luksembnržki. MONAKOVO 11. Govoric?, da je ve-LONDON 11. »Time*« poreča iz Tokija liki vojveda Luksemburški v Hobenbu ^u od 10. t m.: Mestni svet v Nagasakiju je opasno obolel, to pepolaoma ne siovane. Veti dočil kredit v znesku »> » egovaoje n z sedanje P«.»rt Arturja je sproti nekemu demeati japonskega cdpoBlanca jKjiazaio generala Nogija Ktkcr hrabrega in v Parizu izjavil, da je objavljeno poročilo m bega vojskovodjo, čegar juntšai čin, kakor bivšega mini?ter»krga predsednika barona Kc- IzTolitev Doumerja predsednikom fran- • cozke zborniee. PARIZ 11. Vse novine srglašajo, da pomenja izvol't v Doumar;a predsednikom rbomice resan poraz za C »mbesovo minister h;vo. Več opez cijonuln h h t je mnenja, da, ako bi C Reuterjev biro« poreča /. New-Yorka : V zadniih uetiU mesec h je dospelo v New-York 75.160 niskih Z dov. Xa podlagi stroge izvis tve zakona o naseljevanju ni bilo maogo teh naseljencev vspre-jet;h, ker so došli v Ameriko s tujo podpore. Odstop velikega kneza Sergija. LONDON 11. O 1 več strani prihajajo veati, da odttnpi veliki knez Sergij kakor guverner v Moskvi in da ne dobi naslednika. o odstopu ministra notranjih stvari kneza Sviatopolka M rskega se enmra *a neverjetno. Oficijelno ni se ničesar znano. Minister Tittoni RIM 11. M nieter zunanjih stvari Tittoni, lU.1i r jo ie :> deim največe prusko odlikovanje, red »P»mr Rusji. L t» 1910 e merite«, ki ga js ustanovil raoi pmln k prežeaa z železnicami ter vredna, I r derik Velik za hrabrost v vojni. Njegov osvoji. la ee jo PODLISTEK. "» Prokletstvo. :trodoriD«ki roman Avgrnata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Vseučiliščno vprašanje. Dr. Henrik Tuma je priobčil v »Omladini« ti le članek : Za našo akademično mladino je gotovo eno najaktualnejš h vprašanj vprašanje slovenska univerza in s tem v neločljivi zvezi vprašanje srednjih in ljudskih šol. Pogoj na rodni izobrazbi je ljudska šola. Za le-to prihaja srednja in konečno visoka šola. Slovenski polit čai ved telji so pa post ivili na glavo vprašanje visoke a. le ter skoraj popolnoma pozabili organično razbitje naših ijudskih in naših srednjih šol. Zahteva se slovenska univerza v Ljubljani, torej v sred.šČu Slovenije, kjer pa niti nimamo ni ena popolne slovenske srednje šole. Zih:e/a sa viso'ia šjla danes, ko še nimamo resnega organa, ki bi bil pripravljal snov za pr u i v sredajih šolah. Trat Goiioa, Maribor, <';lja in Celovec danes nimajo niti slovenskih ljulakih šol. A priori je po mojem mnenju torej akcija za v soko šolo zgrešena, ker b sa moralo vsaj vsporedno zahtevati splcšoo organiziranje naših narodnih šol. Načelno ima forej eosijalna demokracija na Slovenskem popolnoma prav, ako zahteva pred vsem ustanovitev slovenskih ljudskih šol in potem srednjih, zapostavljaj a vprašanje visoke šale, dokler ni predpogojev za ustano-v t»v iste. Vezano je po mojem mnenju vprašmje visoke šole tudi z drugega stvarnega stališča. Nemški tiluzcf Haeckel pravi, da kaže svetovna izobrazba v vseh strokah or;ašii napredek, !e glede pravosodja, religije in šol pa t čimo Š4 v srednjdii veku. Slovenci smo prevzeli od svoj h nemških sosedov pedan- Frevel M. O—6. X. — N.česar n sem zaupal Angeliji, ni ena meni, ali Berislav mi je govoril stokrat več. »Tvoja ^vala o Angeliji je bila v moji Hntazji ustvarila sijajno zračno sliko«, mi je govoril Berislav, a kadar sem jo videl, ob čutil s-m, da moja fantazija ne laže. Ne spo-m njam se vse polne reke njegovih beeel, ali ko si nam povedal, da hočeš redi občega in ru Angelijo dati mlademu G.rjanskemu razvnel se je nts brat Ivaniš od jeze, ker dnjaš našo kri v rodovino krvnika našega piemena. Ivanova jeza se je kaat:lu ohladila na ledu tvojega razuma, a jaz aem molčal trdo, samo roti! sem te, da ce siliš dekl ce, da je ne oddajaš brez men**. Oai pogled Angelije ; v vrtu Opatije mi je priča', da deklica nikdar . ne privoli v zakon s palat novim sinom. In glej, kar sem slutil, resnično je. A sedaj stapam, brate, jaz pred te, stopam pred zaščit nika Angelije v ime Berislava Paližne. Njemu jo daj ! Angelija je pogledala Ladislava, kakor gledaš Odrešenika v hipu gotove pogube. Vrel tok njene mladostne krvi je pritisnil proti srcu. Ooa srečna nada, ki se jej je zdela daleč ir vida, ae je pojavila prei nje v blaženi polni resnosti. Prijela se je za srce, obstala je in petem padla pred škofa na kolena. Ovila mu je roki okolo kolen ter vskrik-nila na ves glas: — Dajme, stric, daj ! Pavel ni niti trenil očeacm. Na visoko čelo kakor da je legla senca in tajna resnost1 sa je kazala v njegovem očesu. Položivš desnic> na glavo nečakinje je spregovoril: — Tvoja nada, deklica, cvet?, a nada domovine, bojim se, vene. Kolika sreča, da so usta govorila od srca, prej, nego te je snubil Gorjunski za svojega sinu. Oio .strastnega mladeniča se je zaustavilo na tebi in razburilo se je njegovo srce. Kdo ugasi pežar, ki zaplapola iznova med plemenom Horvat >v in Gorjanskih, ko ?e ljubezen spremeni v sovražtvo ? Ali ne zajame, brat Ladialav, plamen naših hiš vse pokrajine in spremeni v prah in pepel ta slabotni mir, s katerim smo hoteli dati domu počitka, da se izleči od hudih ran? Ob, koliko radostjo srca bi raz širil blagoslovljajoče roke nad teboj Angelija in nad junaškim sinovcam pobratima Ivana, ako ne bi stal na pragu tega dvora drug prosilec, Nikola Gorjanski, ki te je a mojo voljo zpprosil poprej, nego Berislav. V dvo mi h stojim tu na razpotju. Da, Ladislav, ne čudi se, da omahujem. Preživel sem več dni tične zastarele nazore o visoki šoli. Da zavzemajo avstrijska miniaterstva isto stališče, je pač po sebi umevno, ker Avstrija sploh v ni kak i stroki javne uprave noče prednjačiti. Povdarja se, da spada vseučilišč) v csntralen kraj, tudi v manjše mesto, kjer mladina nemoteno lahko >samo študirf«. Nekako otročje zaljubljeno se konstruirajo narodna okrožja. V geografično središČ9 teb okrožij sevedi naj spada visoka šola. Ali to mesto daje drugih sredstev za višjo izobrazbo ali je ves milieu tak, da se mladini odpira širše obzorje, da sa mladina v svežem življenju razvija v eanrostojne značaje, na to ee ne ozira. Šol« življenja pa je višja nad visoko šo'o. Tako so ee odločili naši narodni voni-telji za visoko šolo !a Jena, Gottingen itd., kateri kraji pa imajo vsaj stare lope zgodovinske spomine in bogate vseučiliščne knjižnice, predpeg^j visoke šole. Naša univerza naj bi bila v Ljubljani, središču Slovenije, ki faktično nudi mladini le malo-mestno življenje ! O kulturnem središču Slovencev danes sploh ne moremo govoriti. To ni Ljubljana, kjer nimamo niti ene same slovenske srednje šole, kjer nimamo knji/niee ki bi podajala oijaški napredek zadnjega stoletja, kjer je končno prebivalstvo in ra-zumništvo nasičeno z germanizmom, in kjtr narodna energija vidno pojema. Ljubljana tudi ni središča ekonomičnega življenja Slovencev. Je zelo skromno ekonomično središče kranjske kronovine, nima pa predpogojev, da postane središče gospodarskemu, posebno ne trgovskemu gibanju Sic-vencev. Ako ee ozremo na zemljepisne in ekonomične odnošaje, nam mora biti jasno, da ima slovenski narod lepo bodočnost le ob adrijanuke ra morju. Veliki Napoleon, ustanovivši ilirako provinco, je kakor genij uvidel važni poležaj Slovencev ob Adriji. Ilrija mu je bila >Oatmark« proti tedaj j^nemški Avstriji, za novo ustanovljeno italijansko kraljevino. Središče Ilirije mu je bil Trat. Prvi korak za oživolvorjenje Ilirije je bil Napoleonu ustanovitev slovenskega ljud-kega in srednjega šolstva. Ša danes čuti slovenski narod instinktivno veliko idejo Napoleona ; ali niti en naš politik noče slediti po tej, že pokazani pravi pot*. Odgojeni smo politično v tako malenkostnem milieu ju, da se ne upamo misliti na širšo bodočnost, da nimamo pravega narodnega ponosa, veseleja do življenja, torej ne volje do konsekventnega organičnega dala In vendar naša bodočnost in velikost je ob Adriji, v Trotu ! Imamo predpogoj za to: slovensko ljudstvo v kDmp3ktnem obroču obbolja Trst, okrvlja njega prebivalstvo. In mesto da bi vse naše delo, ves naš naval bil naperjen za pridobitev tega sred šča, sanjarimo stare otročje sanje o narodnih domih in o središči narodnosti kakor o mrt7i točki v geometričnem krogu. (Pride še). od tebe, poznam maščevalno narav Gorjanskih, ki bo metala strelo na nas. Ne bojim se je. Ali žal mi je radi krivic, ki navsta-nejo iz tega razdora, žal mi je za kri, ki ee bo prelivala radi tega. Angelija ! Premisli, kar sem rekel sedaj ! Radi sreče tvojega srca poči morda sto src. Da dobiš ti miijenca svojega srca, pade morda stotina drugih zaročencev v grob ! Angelija ! Od mladih let ti je bila vzgoja pod mojim očesom, mojo Bkrbjo, in Bog ve, da ni bilo dne, da ne bi bil molil za tvojo srečo. Ali vem, da ti je volja močna kakor v možki glavi, zato ti pravim, da, ako odide mladi knez Gorjanski, ne da b: bil tabe izprosil, užaljeno bo oholo srce palatinovo. In ta irogočnik, ki smatra sebe skoro kraljem, se razvname, kričal bo, da bo Hor**atje, razžalivši njega, razžalili krono, a njega glas porodi krvav sad. Angelija ! Jemlješ li na bvojo glavo vso to nedolžno kri, vse kletve, ves ta razdor domovine ? (Pride še.) Rusko-japonska Yojna pred forumom politike in jurisprndencije. (pi-<> j. k. Taitsibo in ta vzt>ku te reke. Ako odšte- Mandžurijo. Danes da Japonska ijemo vio to kavalerijo za i slete, skupno kakih 270 eskadronov, b" ostalo za rusko ar-medno fronto še 30 eakadronov ta obvešSe- vse, nego Port Artur, ker je isti krvi. Vsa Japoaska pojde raje Port Artur ter prelije tam vso raje pusti stal toliko v boj za svojo kri, ga J« burja valno in varstveno službo. To bi bilo en nego da bi dopustile, da ga kedai izgine za-eskadron za vsako infanterijsko divizijo, kar stava t pc rtarturske trdnjave, bi popolnoma zadoščalo O pogajanjih generalov Steselja In Iz reče if ga izhaja, da mora biti Japon ! Nogfj*. eem najnujneja skrb, da č,m hitreje in pred Naknadno se poroča sledeče o pogaja- vsem pritegnejo na sever armado generala Steaeljam in Nog.jem glede predaje kon- Nogi v varBtvo levega boka in hrbta i,želez-1 !>ort Sitarja: v bc- niča L a<«jan Kaičov) armade Ojama. Tako nam pride zopet enkrat prilika za konstatacijo, da Kuropatkinova inicijativa diktira Ojami nadaljno posto panje. Id v tem je tajna neizogibne zmage Kurcpatkinove strategije. Tako smo videli tudi do sedaj, da je Kuropatkin — da-si šibkeji po itevilu čet — znal Ojami odvze na velike trgovske in obrtne mati inicijativo, in s cer v strategičnem po- , skoro bree izjeme - Ojama je moral j 3000 mcž posadk* in tudi fori, da so bili XI. (Nadaljevcn;e). Ta protokol, poslednji kcrak, ki etor/a Rusja v vprašanju Koreje, ta pred hudo urr, se je glasil tako-le : 1.) Pr znava se se enkrat od obeh trahentov ceravisnret Koreje, ki se bo doče tudi respektirala od njiju; V slučaju da bi koreanska vlada iz katerih koli vzrokov iskala oborožene poli: čif ali sveta, ali od lžui je, ali oi Japon s*e, i i • vezuje ta se obe stranki, di ne stori nofce-a njiju nobenega koraka brez dovolje n a drugega kontrahenta ; 3 oz:rom zveze, ki vežejo Japonsko s Korejo, priznava gledu li j* .i J a posek i t s*o pravo, ki jej gre na n. pr. izbrati vsrovanju tth svojih interesov. Harbinu —, Kun a priroava Japonski neke pravice pogosto (boji v gorovju Fenšulin do bitke u i K rej:! Ktisja ne iš^e s t?m protokolom pri Liaojano;. Sedaj še le, kr» ima Kuropat-n ".ere k r Vi rase. Da je bilo tako — kin premoč tudi po številu, utegnejo biti že omen li o neki priliki, pri odredbe japonskega vojskovcdbtva izr&ljučno odvisne od inicijative Kuropatkinove. In to | vedno bolj, Početkom »o se vodila pogajanja na angležkem in roškem jezika, ker ni bilo nobenega rmkega častnika, ki bi bil umel japonski jezik. General Steselj je prej še zažgal vse zastave pred svojimi častniki. Steselj, ki je posinovil pet otrok padlih častnikov, se poda v svoje domovino. Izjavil je še, da je meseca fdbrnvarja. ko »o Japonci nedavno napadli Port Artur, imel le ^000 do najdaljšo operacijsko pot proti »amn do pol dovršeni. v takliČnem pogledu pa jako rcaaor *m<» mi 1 >e ,voru od leta — izvedeno snai- - i ruskih sspiracij, to je r&zglas la kmalo z* tem urbi et orbi neka opazka v ruskem ? tfinem »Petr grajskem Vestniku«, kjer * b io odkrito potolano, da je Rus;ja, ure-• : vš z Jap n-ko korejski račun, sedaj v »■asu, da zrrši svojo zgodovinsko čim dalje bodo trajale nr st>. Glede inicijative je že po bitki na reki Šaho padalo v ocr in je bilo rnteresaatno opazovati, kako se je inicijativa ruskiga vodstva ostro izražala tudi v številnih malih i n p r; pb rek in prek o nalogo... XII. p a c i f i k a t o- i podjetjih, toliko od strani pod voditeljev, ko-(v Mandžuriji se- likor oi stiani posamičnega moža (asnogošte-vilna ostra ruska rekognosciranja pred fronto, osebno od oktobra do danes). To se kaj" razlikuje cd japonskega ofenzivnega življe- In tako te bližamo polagoma neposred n x vzrokom, on: fazi, ki jo bo zgodovina kt-1 j morda imenovala : »predvečer rusc o- japonske vojn e«. Rusija je bila brez dvoma že fiktična nadkriljevania jaj»onskega vojaka v boju eT ^podarica vse Mandžurije. Trebalo jej je m< ža do meža nad tistim baje neokretnim -e P rt Artur;a in Talienvana in m< g:a bi ru^km muž i kom ? !' Jaz menim za trdno, da zapeti svojo »Hozano«. V* tem nje prizade- ne bo trajalo dolgo, ko polagoma utihnejo volens nolens tudi izvestni listi in bodo mo- Strossma ver jeva 90-letnica. Dne 4. februvarja 1905. dovrši vladika S t o s s m a v e r 90. leto blage slovljenega življenja svojeg?. V Oseku, v Slavoniji, se je osnoval cdbor, ki je nabral do sedaj st?vraž- K kakor prispevek za nakovanje spo- minske medalje, ki se bo> razda vala tega dne. 3Inogs hrvatska pevska društvi prirede ob tej priliki razne zabave i j koncert* na čast slavnem« jubilarju in svojemu velikemu dobrotniku. Tem povodom .spaža novosadski srbski »Branik«: »Ni dvorca, da se tudi srbski narod, vse Slovanstvo, v katerem je Strossmayerjevo ims jnano in slavno, dostojno »deleži na tem redbem in značilnem j jubilej u velikega rodoljuba in dobrotnika ofenzivnega , , , , r> ... , L- 'l , bratskeera nam naroda hrvatskega, JSe- nia, ki je cd bitke na rek' >iho popolnoma .......... , , -r . i ' j • ligrajski >Trg. Glasnik« je izjavil, da- se zaspalo. Nehote se moramo vpraševati sedaj, e J . . . . . . .. , . , ... , . popolnoma strinja z mišljenjem Branifcovim, kie so ostala tista od novin toliko povdar ana r r , . . ter obljublja, da o značaju bisbiapa otros»ma- jerja hoče govoriti pozneje. szcer »mska umešavanja v avstrijska stvari. Naša izvajanja oziram na vest, da je cesar Viljem brzojavno izrazil a*«»je obžalovanje radi odstopa K«"»rberjevega. je doslovno ponatisnila rodi pražsa »Pjlitik«v Oa nam prrt-ja tako ugleden li t, potem je to dokac,, da smo pravo zadeli s svojimi iavajarji. S-tem dogodkom ee bavi tudi poljski »Kuiver L\c6waki«r ki izvaja, da stvar 88 mora vsa-kako pojasniti, ker je vsaki minister tudi po svojem odstopu odgovoren parlamentu za svoje poslovanje. L>rživni |zbor ic&a pravico zahtevati, da se brzojavka J V itjeraova priobči. In ker je ministerstvo ostalo skupaj nespre menjeno v svoji sestavi in je prevzelo nadaljevanje vseh od Korberja zaprieecih del, koncem leta na kar se je meseca nezreli. Istotako, kakor so se začetkoma pre-1 ^ Qao w,odgovorno ia ne Bm8. odrekati decembri rusko paeitieno (kasneje port- ceijevali, se bodo po nesrečni bitki — ka-artur^ko) brodoTje prvikrat pokazalo pred kor je bilo d. pr. za Ru-e pri L aojanu — Port Arturjem! van n so jo podpirale ne malo — seveda indirektno evropske velevlast' : Francija, rali priznavati, da je japonski vojak Nemčija in Anglija — z anekt ranjem kitaj hraber in za svoj narod navdušen, da pa je, - h pristanišč i a kolonij. Anglija je zasela bodi viši ali niž>, kakor vojak še le začetnik \ aj haj-vaj (ko je to meno prišlo zopet pod jn da ni niti z dsleka dorasel ruskemu vo-t: ta;-ko goepodstvoj: Nemčija K^ing-tau, ko jaku glede militarične vrline. Njegova ne e biia v dot čnem dogovoru s Kitajem ob znanska domišljija preti vojno se sedaj vidno 'iublša, da to kolonijo vrne Rusiji. Ali tej ohlaja, posebno pa o pac rično brodovje (nesrečno to bro- nesrečni bitki ne b do znali iavršiti niti pri-<\ »vje prezimiti eso zimo v Port Arturju, bi žno tako rednega umikanja, kakor ga p^e-H s 1. januvarjem 1899. To je bilo znajo Rue;. To pa zato, ker so taktično še Rusko-japonska vojna. Trst, 11. januvarja 190.~>. 0 strategi c nem položaju v Mandžuriji. (Dopis iz strokovnjaškega peresa. > pojasnila glede te stvari. Na drugi strani je parlamentu "dolžnost, da se zavaruje proti preveč podcenjevali n njihovo umikanje se takim demo;Btracijam od straDi ki stoje bo bržkone spreminjalo v divji bfg. na gelu tujih drža? Ay8tnja vett(lar ni ge Kako je bilo t Port Artnrju zadnje pruska ali nemška provincija in nemški cesar tedoe pred kapitnlaeijo. nima ničesar govoriti o reševanja kriz v tej Kitajci, lastniki džunk, opisujejo živ državi. Irjavljenje zadovoljstva ali nezadovolj ljenje tako : v Port Arturju v zadnjih tednih »Hiš« so veUd neprestanega bombardi Bržkone prčne ruska rfenziva še pred ranja močno poškodovane, razrušene, poprav-tajanjem ledu. In a>-r na ruskem desnem Ijanje močno poškodovan h ladij je vsled krilu ? kavalerijskimi izleti v veliki meri pomanjkanja delavcev in inženirjev nemožoo. prot. železnici L aojang Kajčov. To delova- Delo v dokih je popolnoma ustavljeno. Mr mesecu iiče pokopavajo kitajski »Kuli«, a ti ne vreme, morejo zmagovati svojega dela ; mnogo tru-začetka p°l leži nepokopanih in jih iro psi. Posadka led na dobiva le črnega kruha in vodo za vsakda- nje se prične pojavljati morda že v januvarju, kakor bo že to dopuščalo in se bo z zboljšanjem vremena do meseca mare pričee tajat' zmrznjenih rekah, izvajalo v velikem Za«*erkom februvarja utegne torej 4"»» ruskih jezd€«-;v naj neprijetno vati proti gori imenovani železnici in stilu, nji živež. Zelenjave ni nikake, mes> konj in kakih psov uživa se kakor posebna delikatesa, delo- vreča moke Btane 18 lubljev. Ljudje podi-proti I rajo hiše, da morejo rabiti ta lea z* kurjavo. hoku in hrbtu armade O ama. če sta sploh ' Tri hospitaln3 ladije so se pogreznile, ne da -e o?tane toliko ča-a na rek< Šaho in severno bi bdi mogli rešiti bolnike, ki so se nahBjah • 1 reke Taitaiho. Pa tndi kavaler ja generala na njih.« Hennenkampta bržkone ne bo mirovala in bo Steselj In Nosi fotograKrana. bržkone prod rala rajprej nizdolu ob reki Po rarffovoru povodom predaje Jalu preko Vatsensijana- Antunga ter bo stva z avstrijskim ministerstvom pr pada izključno onim fdktorjem, ki dajejo ministrom, pooblastila in ki vrše kontrolo nad njimi, v prvi vrsti torej av§trijskemu cesarja in par^ lamentu. Nekateri ugledni lisli ne morejo verjeti v rfsoičnosr. rečene Viljemove brzojavke, ker se jim stvar zdi pregorosta&ia in bi takov Čin pomenjal toiiko breztaknoat, v kakoršno je težko verjeti. Stvar je re* pregoro3tasna, ali skušnje nas uče, da so v Birolinu možne tudi take breztaknosti nasproti naši državi. ter skušala porušiti vse mostove ca reki Jalu. Potem se obrne na zspal prrti železno" Kaičav Port Adam, da razdene isto in v«e mottove, ki bi jih hotel Ojama uporabiti z<» eventuelno umaknjenie na jug. V ta n^men bi zadostovalo za menovana podjetja gene rala Rennenkampfa do začetka maroa kakih 70 eskadron, da cb sodelovanja kavalerije razgovoru povodom predaje Port Arturja sta se dala generala Stepel; in Nogi, kafcer javljaj iz Londona, fotogrttirat:. Steselj je z.% glavo v;š kakor Nogi. Poveljnik Port Arturja. Berolin^ki »Lokal Anzeiger« poroča iz Port Arturja, da je pouadmird Sipjama imenovan za poveljnika v Port Artnrju. Izjave generala Noslja. desnega krila ruske armadne front« a temi Iz Oifu so sporočili v Petrograd, da je izlet v velikem atilu prisili sovražnika, da general Nogi nasproti častnikom japonske bo potreboval vsaj 100 000 mož ca varstvo oblegovalne armade izjavil, da ostane Port evoje dovozne črte. S tem bi seveda Japonci Artur za večne časa v japonski oblasti. Po- oalabili svojo bojno frento severno od reke četkom vojne da se je šlo le sa Korejo in Drobne politične vestL Zaroka španskega kralja. It Madrida, poročajo r!a te španski kralj A fi>nz zar.či s prinoesinjo Viktorijo> hčerjo nadvo'd9 ('onnaugt. Novi kardinali. Vs!ed smrti francozkega kardinala Langen eu.v je sedaj oddat: devet kardinalskih klobukov. Govori se, da bo papež o Vel kinoči imd radi tega kozistorr, v katerem bo imenaval več kardinalov in fcictr izključno.> samo 11, a-1 i j a n e. Domače vesti. C. kr. namestnik, knez Hohenkthe, je odpotoval na Dunaj včeraj popoludne ob 5. uri 35 minat. Volitev t zavarovalnico proti nezgodam. Nekdo si na more dati miru radi nezgode, ki Be mu je pripetila a zadnjih vo- litvah za zavarovalnico proti nezgodam. Naj-poprej si je v »Slov. Naroda« privoščil napad na pol. društvo »Edinost«. Na naša pojasnila je menda »Slov. Narod« sprevidel, da tiči krivda kje drugje, in v svojem drugem članku priznava to tudi precej neprikrito, ker omeja, svoje očitanje le na pre-tvezno dejstvo, da sđ sicer na Kranjskem res ni nič storilo, a tudi politično društvo »Edinost« da je spalo ! Dotičnik pi si še ne more dati miru. Zato je dal objaviti tudi v kamniškem »Našem listu« napad na pol. društvo »Ed'noat«, kateremu poslednjemu očita neodpustea neroden greh in lenobo. * Mi bi bili o teh volitvah najraje molčali, da ne bi odkrivali našim narodnim nasprotnikom vso mizerijo jugoslovanskih raz mer! Ker se pa na Kranjekem noče tega vpoštevati in se nadaljuje s iako neopravnV nimi ostrimi napadi, moramo vendar nekol:kr> jasneje govoriti. Imen tudi sedaj ne bomo navajal/r ker uvažtijemo kolikor toliko, da prav za prav niso dotične esebe, temveč Žalostne razmere zakrivile vso našo m;zerijo. Ce pa bo ne izogibno potrebno, bb poslužimo tudi z imen1". In sedaj k stvari ! Še predno so bile razložene volilne li-te govoril je odbornik našega pol. društva tu v Trato z dvema uglednima- kranjskima pristašema kranjske narodno-napredne stranka, ljubljanskima odvetnikoma, in opozorivši ju na te volitve, vprašal ju je sveta, do koga naj bi se obrnil radi organizacije in agitacije mi Kranjskem, ki je za te volitve za nas najvažnejša dežela. To je bilo potrebno, ker je žalostaa resnica, da mora izvenkranjski uo-lifeik biti v takih« slučajih jako previden, ck<> noče, cla se- takoj iz početka vsa akcija izja lovi. Oba sta mu imenovala tretjega pristaša narodno-napredne stranke, o katerem sta t»-dila, da je mož jako delaven in dobro gledau pri eni in drugi stranki, in eelo pri Nemcih. Doti ina eseba }e prišla nekaj časa ra tem slučajno- v Trsi in tu jo- aeš oeJborrrk govoril žnjo. Dotič»i gospod je bil priprav Ijen prevseti orgaaijracijo in agitacijo ni Kranjskem aer je le ž*lel, da polit*'*-- J štvo »Edinesu piše- tudi preds korporacije, ki je v stvari precaj O tej priliki j*e naš odbornik glavnih potezah, kako si misli or« Kranjskem, in je- Sudi omenil, da se postav Ijanje kandidatov popolnoma pr spušča Kranjcem, ker oni imajo največe število slovenskih rolileev, in ker Dalmatinci že radi oddaljeno&ti ne rttlektirajo na kak mandat. Posebno je opozoril, naj se za vsaki okraj imenujejo zanpnibi, ki naj pregledajo volilne liste, drž jo v evidenci volilce,. aabi-rajo glasjvnice, jih pošljejo volilnemu odboru v Ljubljano, ki nej jih potem pošlje pol. društvu v Tr&Su. V ziaisiu tega pogovora je poslalo politično društvo »Edinost« prej omeDjenemu predsedniku pismo, v katerem ga je prosilo, naj se zavzame za stvar. Ob enem so-je tudi ljubljanskemu zaupniku se aakrat pismeno razložilo, kar se je bilo žnjiaa v Trsta ust-meno določilo. Stični dve pismi sta bib odp< *lani že začetkomi novembra mesena, tudi v Dalmacijo na dve jako ugledni politični osebi. Na vsa štiri pisma je dobil nas odi »r odgo vor le od: enega gospoda v Dalmajiji, ki je naznanil, da je svoje somišljenike tb;estil o stvari. Vspeh »agitacije«- v Dalmaciji je bil ta, da je politično društvo dobilo dne 2.*>. decembra 1. 1. eno glasovnico za I. kategorijo. S Kranjskega p^ pol. društvo »Edinost« sploh ni dobilo nobenega Ugovora n« svoje dopise, vkljub temu, da je društvo začetkom novembra meseca obvestilo ljubljanskega zaupnika o jako važmk osolnostib, o katerih pa tukaj v interesu stvari ne moremo javno govoriti. Vspeh vsega tega j* bil ta, da v Ljubljani niso postavili n i. i i kandidatov. In sedaj, vprašamo mL: kaj je imelo storiti pol. driištvo, ko j® en dan ali dva doi pred volitvami dobilo kakih dvajset glasovnic? Koga je imelo zapisati kakor kandidata ? Da so pa imeli Kranjci predlagati kandidate, to je znal prav dobro tudi, dosedanji odbornik tavarovalnice proti nefgodam g. Star4. Isti je namreč kakih 8 ali 10 dni pred volitvami rekel nekemu našemu odborniku v Tr. da kaj ukrenejo, ali da pol. društvu »Kiincst« vsaj povejo, katere ljudi -matrajo eposobnimi za kandidate, potem se menda vendar ne bo zahtevalo od odborni kov pol. društva »Eiinoatc, da naj osebno po Kranjskem od posamičnih * olilcev pobirajo gltsovn <*e ! Ob tikih razmerah je vsako delovanje remožno. Ako iz vse Kranjske ne prihaja ta J. in II. kategorijo niti ena nama gla-- o v n i c a : ako jih prihaja za eeBto katego-r j* le pet na me se glaseah glasovn e, •j, »im no oftale bile neizpolnjene, in akc vši zastopnik sam ne ve, aii ga mielijo v L ubijani še kandidirati ali ne, potem ee n: a človek res zgražati, ali gotovo ne nad ii.oi .31 pel. društva »Elioo*t«, ki je s.oril ravečafno vse, kar je bilo ncožno storiti, da so-ednje dežele zen male za te vc- litve. Pol. društvo »Kiinost * je bilo in je križavačkih zastopnikov, da se uleleže slo vesnega preglašenja Marka Križevčana bla žeiim. Pomaranče. 29 letni pcmorečak Dominik Merzlic, doma ie Plomina v Istri, a ukrcan na jadrniku >Carlo I.c, je predainoč-njim vzel s tatinskim namenom iz nekega za- Trgfovina. Borzna poro Sila dne 11. januvarja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.C6— 19.10—, angležke lir^ K — do —.—, London kratet termin K 239 SO—240.40 Francija K 95.35—95 60, Italija K 95 3. » -95.60 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija b 117.55—117.f0, nemSki bankovci K---- avstrijska ednotna rente K 100-- 100 30 ograk' boja 40 pomaranč. Pri tem opravilu ga je pa fa-onaka renta K 9S25 »8 50, Italijanska rent., zalotil redar ,.r g. takoj .r.m.1 spremil na policijski urad na kolodvoru ju/ae g8 __ so —, Llovdovp akriie * 710.--716 — železnice, kjer g. je pol. cficij.l Scbebl 8re«e: "Vo na zap snik ter ga potam dal odvesti v zapor, denkredit 1889 K 2£S.— 30» —. Turfk« K 135 — Ni se mu posrečilo Pri nekaj družini neki hiši v ulici Malcanton sta denkredit 1889 do 137.— Srbske —dn —.— Dunajska borza ob 2. uri pop. stmujiči v bila naiela skupaj eno sobo 27 letni brezpo- Državni dolg v papirju selni pomorščak Karol K opfer, doma z Du- I Avstrijska "renta TzStu naja. in Brunon Nipe, doma iz Lodzi na, n w n kronah 4 Kuskfm. kjer i-. o5e pred.loico. Te V/" poslednji je imel seboj svoj popotni koš. v katerem je hranil obleke in drmih stvar, v skupni vrednosti «>00 kron. Včeraj eta šla K «", fer in Nipe kavarno. Potem ko sta bila kronah 4° Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije v neko London, 10 Lstr. i 00 državnih mark nekoliko čisa v o0 mark kavarn;, je Kiopf^r vstal ter o^šel, rekši frankov da se Nipeju, da irra neko opravilo, a da se vrne kmalu. Nipe ga je čakal kake pol ure, a ko edn o pr pravljeno posredovati. V prihodn e je videl, da ga ni ntzaj, je Včtel s* on ter * raj se mu cd kompeteniDe strani imenuje ' #el domov. A tu ga je čakalo neprijetno iz aMi> Romanske banke 591 -aa Kiac -kem osebe, do katerih se bo imel nenadeDje : njegovega koša ni bilo več! Da včeraj 100.35 100.35 119.55 l (JO.36 91.70 118.75 98 35 8i» 50 163o,- -679 — "249,-H7.fi 5 23.51 19.10 95.45 11 34 danes HiO.io 100.35 U9/i0 100-30 »1.70 11 H. 75 9S.40 89.35 16'9 — 67 S. 6» 05 117 471/. 23M 19 10 9b 45 11.32 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In tondoneka OO'za Pariz. (Stieo^ — frsneozka renta 9*0'^ italijanska rente 103 9 > Ipatfki est^ej- SO nT menjice na London 251.40. Pariz, fSklop.) Avstrijske drž*vn» lelerr e ne izgublja časa po nepotrebnem, j* Nipe Lombardi — ^f™*"** TT' ^ J , , . „ . . . aTstririr zlata 101.05, ogrska 4 /0 ziaui kolodvor južae zdezn ca in tam iprt|| «,«>S5 Llrdsrba —.— turSke srečkf nraiasin pol c.jsKemu tfiei alu Sehablu povedal v»o 1^.50 t.nk* 12.6*, "allian^e m^ndi- ' r- - • , , _ ^ . « . .1 • , , • onalre akcije 746 — akciie jJio Tmto 15.74. Bulja. I»okler bodo pa vladale na kranjskem stvar. Ofa3.jal Schabl ja pa pes al svoje Lo„don. Kon8olidlwr doiK 88»/16 ne stori pol. društvo agente '.d redarje na razne uliode na postajo, Lombardi 3'/, »rebrn 275 Spaiaka r«»**a 89 — Gospodarsko podporno društvo = registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Crebčah vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. januvarja 1905 ob 1». uri predpoludne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzoraištva. 5. Odobrenje letnega računa. G. Volitev načelništva in volitev nadzorništva. T. Razni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo vabi ODBOJ i. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov Josip Jfireule TRST - ulica Molili Grmiče M. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh. raziiovrstne moke prvih osrrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe z:i sladčice. ■ ra.-iti kajt le na privatne želje enega go-oda te more czrtti cb toli važnem takoj na pol cijskfn.il N'pe natančno opijal Kl«"«p- taKe razmere, »Kdinost« niti koraka več. a prej j m je še »Influenca . Prejeli smo: Influenca, terja, materi pr^v^jo tudi: ^faulenca«, »ferlenca«, l Redarji niso čakali dolgo; kake pol ure » i t-ren<-a«, »fl renca« in ie toliko in toliko p zoeje je agent Toman zapazil človeka, p;- najrez ičaejših imen, je zjpet med nami. Ta dobaega op eanemu K o ferju, ki ;e pr hajal b'»:ezf n, ali vsaj ime je pri nas novo. Le od skled šča C Seveda ga je ukoj ustavil lijanska renta 1031 tržni diakont, naenjicp n-Dunajn —.— dohodki banke--j izplafiila baa* —.— Stalna. Tržna poročila ii. januvarja R d di m p e 5 ta. PSenur ra april K 1!».74 do K lit 76: rž ra april K 15.^.8 do K 15-50 : oves npril od K 14 14 do 14 16; koruss aa majKl41»6 do K 14 9? Plenica : ponudbe sreinie ; oovprnftevan Pr^daia CESAR1: ALI'RON komisije 111 zastopstva TRST ulica Acquedotto 65. Z. Zalogo istrskih in dalmat. vin r ulici Cecilia 16 (vogal ul. Ruggero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena 7. vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st., belo briško po 80 st.f opolo iz Visa po 72 st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONE!.. m«lr» let e, kar se je našlo ime ti g d uni- in spregovorivši žajim p,r be,ed, je sFozoal ^bojno, J^za 10 st, 1 nižanja' •evalki človeškega zdrav a. Nekdaj sa je ! takoj, da je zadel pravr. O ivedel ie torej Vremt. aei > ovenci poznal le veči ali o* nji Pre-1 aret.vaneg, Kopferja k .idj.lo1 Sehablu, ! J^^JZ ■ ad, med tem ko se danes pravi: Ta in ta kateremu je aretovani priznal takoj, da jo ^^ c ' leneo'. Listi običajno niti ne poro-| reB ukrdl koš» je dal odpeljati v j New-York. Kava Rio čaj o o tej bolezn iieea značaja. Glavobol, mrzlem in kceto j J* i;e Oratidl v NVeiteref^ldu p n jKgra^i onega, kateri je bil tako nesrečna Štajarskem. Otioijal Schab' je \ V Trat.i i> snik niecrovo iz avo. a notem ?a ie dal od- 16—47 gq a ... o iei bolezn' ker n ma ista posebno' skladišča C ter ga oipcslal na oaalov goepe dobavp vzdržano. 5 atotink znižanja. ' Jure GraidL v Weiter6f,ldu pri SpielfeMn . H »b a r g. f«klep pop.) Ku« f avarap'O za marfr 41l 4. 'a mai 42— za aeptambar zel na zi 1 43 _ n dec- a vzdržano Kava Rio n^vadn en, da ga je obiskal. uflueEca. V Tretu' l> snik njegovo izjavo, a potem ga je dal cd- loco 40 ~ 43, ravedna reelna 43-45. navada det: j « „SANUS" m S novi higijenični zobotrebniki I disinfektirani parfemirani « zaprošen patent p se prodajajo povsod. £ g COMINI, Trst Barriera 2S | mtmo več aii manj vsako zimrt a 'etos vesti v zapor v f<> .1 odgovoril : »Mrtveca in imetka c. ncar^fc v svoji eredi, zamore biti zadovoljna, ker jih je v več drož nah .. po dva tr in več, ki bolujejo na tej nepridiprav. Za one, ki nimf j i zdravnika v ' m. ;e najbolje, ako ee v postelji dobro ir jejo :n sp jejo m .čin pr^ni (pettorale) ali ja lipov Čaj. Najboljše je pa, ako le možno, :>jk!i;*ati ziravn ka, ker se lahko iz te bo iezni ize m jo druge bolj nevarne. P i -g ljudi, tipa na influenci tudi vsa noci aed petki m in soboto na av-ka Irt.-tva. Trm poslednjim pa ne vztočei obali navstal velik vihar, au.a jobea čaj, tm; ak morajo »spo- sodi provzročil veliko škode. * leph kr .nic kar bof ako bo to stanje -rajalo več čtsa — provzročilo sušico v nii t l«t;s oah ! Plesna zabava, ki jo priredi prihodnjo - )!; pe .sk j društvo »Kolo« svojim čle-! izlasti v ~ m, poijK.rnim in sodelujočim, ter po istih a!>jenm goatom, obeta biti velezanimiva. i2arjamo še enkrat, da je to boij družin - 3 /slava na katero se ne bo plačevala nikaka l-t paiaa. Pcsabnih vabil se ne bo razpo ; a!o. /ačetak ob Lonoon. Sladkor iz repe surov J£>'/„ SL. i JAKOB SOTLAR Yia dei Bacclii ulico Tigor. Tudi koš so' tol ko da bi jo ;>rav radi cddali kam j ustavili, da ni bil odpns an nkimor in gi je j Java 16.-. ca/ oi ! Duža? k i cm le po enega i tako dobil nazaj njegov lastnik Nipe. j 81 adk o r tnzeaski Centrifi^al pUe, promi W | haloga dalmatinskih iti istrskih vin prve ' f --S'S Mei^pT vrste- Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši IZ >^Krata< : rTomptno K 68.30 do 69.30. za aept. E \ spint za konzerve. U 8 ea odgovor. —.—, taaaree-avg 68-30 do 69.30. j ., Prodaja na ćlebelo in drobno. K.keg. pravnika na izpit, vprašali: I ^l^TV' u ' « Dostavljenje na don, Ćesa je treba za t« tamfnt ? a on j m je učeno junij 16 90 (mirno.) — Pfienica sa tekoči m - Razne vesti. Viharji. Londona poročajo, da je v noči med petki m in soboto na angležki ki je pov- Dvanajst oseb utonilo V Halle na nškem je utonilo 12 c?eb, ki 83 drsale lf du. Silno OStrO zimo imajo na Nemškem, Slez ji. V prv h štir.h dneh t. 1. je sec 23.45 za februvar 23 91», za maiec-april 24.25 za marec-i unij 24*0 (stalno). — Moka za te koči mesec 31.10 za feb. 31.40, za maree - april ,31.85, za marec-junij 32 i'0 (staln >). — Eepi^nr olje za tekoči mesec 45.75, za februvar 455» : za marec - apiil 45.75 za maj - avgust 45 75. (mlarno.) fipirit za tekoči mesec 49.—, za feb. 48.50 marec - april 4« 25 za maj - avgust 46 2i> I (mlačno Sladkor surov 88° uao nov 40V2-4tJ3/, (mirno , bel za tekoči mesec 41 V« za feb 4ft— za aarec junij 4i>3„ za maj-avgust 361/. ,mlačno', rafinir« *761/,—77 Vreme: lepo v Sleziji zmrznilo 18 odraslih in .'» otroci v vzh dni Pruski je zmrznilo 2»oaeb. vi s !a v veliki Arhitekt pobegnil. Iz Dunaja javljajo, da je aih te*t Mjrpuig^ zapustiva: četrt milijona dolgi, pobegnil s svojo ljub co, igralko uri zvečer. Zabava te Laschke. Ko je olšel, je rekel, da pojde v dvorani »Trg">v. izabra-j Opat jo, pobegnil pa je najbrž v Ameriko. - aioega društva«, ul. S. Franeesco št. 2. I. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Kazpredajo »Edinosti« je prevrela z ~i£gnjm dnem go«pa Terezija Debirbora v P u ("aioeco Pori' Aureal. »liokovnjafi«. Opozarjamo, da v ne-■ t t pi:čne prejst^va že ob sedmi uri z-ečtr. Zan mivo cceno o predstavi minole n - e'je fiii j morali radi preobilice gradiva t, ll »žiti na jutri. Tmrla je m noli torek v Spodnji Š ški pr ubl-mm konzervator.utka gdč. O ga >:*r;e, jako nadaijena mlada umetnica. Novo postajo zgradijo na južai že eza -t na Verdu med Logatcem in Borov-Ivrimiiijonelni rgled bo dne 2f». t. m. Požar r (roriei. Včeraj ob 1. uri po-t. *i j> pr:čel> goreti v hiši g. Jerneja Ko-{ sća, sve^arja v Gorici, (iorelo je v zalogah. < ».'en: je provzročil mnog) škode. K sreči - t gasilci kmalu ogenj p* gasili. Z^crelo je icn >go m a d u, voska itd. V Rim eo sa v nedeljo odpeljali zagrebški nadškof dr. Juraj P o s i 1 o v i I>re**>l»ftao i» *>t~ »r I 'S/VVN/ Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva » stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia dei Rettori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tU cerfre St. Petra t M Marenzi Največja tovarna pohaitva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posnSenega v tovarniški sušilnici s- tenrperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlja se-brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zaetopetva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). ■ - * MTRroVic a ■ »»-fc.^k* I po Bsjianovran^i-ih tmc^nK n1* uc »cninu «.»*». ko '-eca druica ravarovalnica Zlasti je prodno sav*rovanie na doživetje in emrt t zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak 51 ar im* po preteku petih let pravico do dividende. .31»AVIJ A" vzaiemrR zavarovalna banka v Pragi, Rezervni for.d 29.217 694.46 K Iznlaćane odškodnine: 79,324.623-17 K Po velikosti draea vzajemna cavarovalnlea n«še države r vseskozi sloransko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE Srneralni zastop v Ljubljani. Č«sr»r pisarne v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičn'ne om i požarnim Škodam no n»'"ižiih ?kode ceniuie :akoi in naittkurtn^if. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdati e podpore v narodne in občnofcoristnr namene. MALA OZNANILA "m Čevljarnica -m Iv. Lekan trst u. Biniia 7 j* Trni' irvr-oje točno m elegan. ▼■aLovreitna obuvala za tempe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne nojje; obuvalo po koritah zad. modela. Prcdajalnica jc^in ia klonila napoljskih iniuzcmskih==r s testenin, olja. kisa. mila V novi prodajalnici iestvin Nova prodajalnica Romolo Perini Tvan"'Počia'i zlatar in droguljar kAkor: k»to, r«, t.....»n«- j . Kim "fi \ ia aei KITO - o in tifin m'ko. naravno m.i->,1 Sprejema poprave, kupuje mKJZ? srebrno in juvele. — Blago vedno sveže. — j popravlja GT6 Qa jUDStVO. J TUST nI. Pel ronio i vogal uliee "cttefontanf Zaloga moke, žita otrobov na izoero. Vedno sv za blajjo Pošiljau.ie ua dnm i u »J ii kij*. na deželo. CMUUOCCCCCCOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča sv< jo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petm'.ij. PoJi-lj*»oje na dom. Josip Muha, u L Ca m a *d klica Ca vazzeni št. 3». CCOOOOOOOOOCCC3 MI KODI LXI CA Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše iu najceneje ♦ voščene sveče « Csnit feraplaiio in frcnio. I*u u ha n Tomasoni Ulisse Trst s ikar-dekorater. Sprejema drl« Da MrlL I>e- k. ■ - papirjein. Sli- kanje ix>li iu ti2|>iMif * vseh •tlocih ii» na rse ua<-ii»o. P>»-lutn-jni ;>•> in marmor. |ta.r-iMjp pohi*t.a, fmli»r inl. Vrne pn ruieniih cenah. t«^m> iu hitr«». — Delavnica: ulica UfiC F-scalo štev. 19. Josip Talamini Henrik Konetta ■ \ ,. r , „„ u!. Carradori 18 (VOgal &eppi TEST - al. fieiia F eta 13 (ivmsft) _ /.a!o-.':i l*tr-ii«'ca in dal-nitia^krn vina. maršale, vermuta in uajlin. refosfca v liotijkal*. Dostavljanje na dom Specijaliteta navadnih in me-•lirinalnih barr, pokosii lak<>r, Wetk. jupifer, nar»u-iieca iu parfauinega mila, p<--trulfja, .špirita (žestei /a gr-i reti. — Barvilo za ći*čeuit I _. vina. — ■ Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON Kantini kolek je TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAE KATALOGI BREZPLAČNO. v9obiti pri upravi Edinost' Guerino JVfcrcon ulie.i Tivuraella št v. Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki j«* vedno preskrbljena /. najboljšim traujskini blag-m. l*ro-laja ua del>elo iu drobno. PoSlljaDje na dom. — Telefon štev. 166-1. — ornam. kamnoseški mojster DELA VNICA spominskih kamnov —. __ marmorza pohištvo Tr t nI. Fnriifto -"57 JUST STEAIBIAK ---- Piazza Nuova. št. i fe x Ga do loj Nova prodajalnica platnine in bombaževine Fuštanj, novost, v najbogatej ši izberi Odeja imbotirana od goid. 3— više; najfinejšega zatena od gold. 6*50. Kos bele močne kotenine, dvojne širjave za 6 rjuh gold. 7a50. C—I IT. OS^S -C •r O RESINOL ki >«• n:ilinja j»c><1 v.irstvom zakonov za palente je prvi in edini patentovani izilelek v oMiki olja za mazanje in snaženje podov za odpravo W j etike iznajaiteu js Artur Godnig. ..HKSl\OL" ]«• |iripoznan od sodnih izvetleneev U; Miikrohi združijo v neko skupino, ki se ne dvigjje več v zrak. — ..RESINOL6 se vflobiva v vseli lioljšiti inlroflilnicali. ZZZl Za snaženje podov se je obrniti na tvrdko Artur Godnig v Trstu Riva pescatori 12 - Telefon T160 - Hlva pescatort 12 POŠTNO PREDALO I20. 8 O O o o o o o o o o 9 o o o o o o o o o o — —i----- § Tržaška posojilnica in hranilnica ==== © fr. m b & m -zzzn^l^: registrovana zadruga z omejenim poroštvom. riazt.i C ase t m a štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilno ulogo sprejema od vsakega. Če tudi ni ud zadruge iu jih obreatuje p<< 4 . Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po f>WV». »Il menjice po *»"na zastave po •)I/s°'o-Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od H.—4. popolndne. Izplačuj3 vsaki dau ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je iirail zaprt. Inia i>»jail. FoStno tranilnlčni račun 8 16.004. „ c. ' & S) ©J "a URAR -m F. PERTOT Trst, nI. Poste 11 nove g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhausc Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi 3 zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Prodajalnica rokom in kravat A. HUBMANN Corso 19 — {Jstanovlj. 185 5 — Corso 19 Hotel pri zlatem jelenu v Gorici Oglas. V nivo otvorjenej kleti se nahajajo sledeča calmat nska vina: črno po .... 3*2 nove. opolo ,, .... 3(> „ belo „ .... 40 j žganje v zaprtih botiijkah po 80 no/č , ^ dalmatinsko olja po 48 nove MAHALE & KULUŠIĆ rokovice glat-p I . gumba gl. guulo ir' rokovice 5ved. n Dante z^ prati 3 irumbi .. rokovice gla(;e in Dante 7a dfČke za prati .. rokovice z inr.iia kože z meh zaponkami rokovice od vi lne /.h dame nvr. »>0. dečfee .. rokovice giace I za gospode z d\ojn. -evom rokovice retlisH?u nasproti nadškofijski palači. — Sobe za 1 K naprej. — Velik jedilni salon. j»ole^ stekleni salon s teraso \ ■i- / «l rev jem o'»s:ijen vrt z ventmlo. — SnUo za klube in društva za iružl•. — Shajališče lovcev iz mesta in dežele v sob |><>le£ kegljišča. |L«»vske >e >ine pripeljati seboj). 3z/rstna kuhinja. Domaća in piuja vina. izvrstno plzensko in puntigamsko pivo. | »ren« h"- : se; |M»letn«-m -kicnjene ULICA CASERMA št. 6 PRODAJALNICA manufaktur in Drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov-Chiozza19 bOH^a flliSstaliCO" ehiozza19 Umnega perila, krp itD. itD. _lllic:l ^iePontebr.6__vse po najnižjih cenah. oooooooooooooooo Ivan Visintini. 114 I OGLAS. ipisnni si <";istiin javljnti cenjenemu obrinstvu, da sem iisi;.n.»vil umr 1. novembrom t. 1. novo tržaško pogrebno podjetje „pietas" v ulici Vincenzo Bellini št. 13 i /.raven cerkve sv. Antonu novega). To moje jMuljetje je lxklužlkovanjem in toenostjo v svojem poklicu. Za udobnost cenj. občinstva se nahaja sprejemanje naroćb tudi v ulici Torrente 30 (Ponte deila Fabbra) v prodajalnici z mrtvaškimi predmeti ..Concordia". Nadeja je se podpore cenjenega občinstva beležim 3van Caurencich. CD CD P "i o' < CD O O JU* tO ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedencc. Trst - Carlo (ioldonijcv tru //. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch". CD CS> Velika zaloga pohištva, maDifaKtur io tapelarij. Pro^i se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita. Napeljava iu zaloga električnih zvončkov I/!c';i; prodaja gramofonov, zonotonov iu fonografov. Z:i; priprav za točiti pivo. Lastna mehauićna delavnira popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles i i l. taL Velika zaloga pripadkov po tovarniških ccn.\h TELEFON šte*. 1734. Prve in jedine želodčne kapljico sv. Antona Padovanskega. (Varstvena rnaiuka). Zdravilna moć teh kapljic je nej r -kosljiva. Te kapljice vredijo re V ' J* - ' ' kapljice tudi store, da človek raji e. Cena steklenici 60 vin Zli Prodajajo se v vseh lekarnah na svetu, naročitvo In posiljatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Fodrntnioa v Oelovou. Kupuje in prodaja 46 Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujme na rnd. papirje. Zavaruje srećke proti kurznl ZunenJtKva In eekomptiaje isirebABS Tr«d»o»M papirja is vuovčuie capaie nit, sMUTBik pbam, prljoriMt. koKunakih ., capoa*. --- II- cbUgadj u*£k, d*lmic, v alat. botmi U davi* pr*»m« ii • » » ▼#ckceb3* iribaivjn. uie »n qlvinKi iu)e ».^.aftue t*iu tim?»8K« tcitvcije, wt*»j0 >t«r či * LJUBLJANI Podružnioa v Spljetiz Denarne vloge vsprejema v tekočam računu ali na vložne knjižice proti ugod obreatiai. Vioženi denar obrestuje od dne vlogu - ... ------ . . <}De vrdiga. r ----— hromet s deki in nakasnioam: