n
Naj Težji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za rse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
GLAS NARODA
Iistisloyenskih .delavcev v Ameriki«
Hm largest Slovenian Daily b the United State«.
Iwowl eveiy day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21» 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 8—3878
NO. 103. — STEV. 103.
NEW YORK, MONDAY, MAY, 2, 1932. — PONDELJEK, 2. MAJA 1932
VOLUME XXXZ. — LETNIK IIIX.
PRISILNO ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI
Praznovanje lemaja v Rusiji
SENATOR WAGNER PREDLAGA, NAJ DELODAJALCI ZAVARUJEJO DELAVCE PROTI NEZAPOSLENOSTI
PrecEog newyorskega senatorja je vzbudil splošno pozornost. — Senator Wagner predlaga tudi narodno posredovalnico za delo. — Predsednik senatnega odbora za proučevanje nezaposlenosti se strinja s svojim demokratskim tovarišem. Urednik Dravi, da bi bilo mogoče depresijo v tridesetih dneh odpraviti.
WASHINGTON, D. C., I. maja. — Posebne-mu senatnemu odseku, ki proučuje problem nezaposlenosti, je izročil newyorski demokratski senator Wagner poročilo, v katerem pravi med drugim: Iz trgovskih razlogov moramo opustiti metode ,po katerih smo dosedaj pomagali revežem oziroma nezaposlenim. Te metode so krivične in poniževalne obenem. Uvesti moramo bodisi prisil-no zavarovanje proti nezaposlenosti ali pa na kak drug način spraviti skupaj potrebne sklade, iz ka-tenh bodo dobivali podporo ljudje, ki so brez dela.
Newyorski senator priporoča uvedbo prisilnega zavarovanja potom primernih državnih postav ter vso deželo obsegajočo posredovalnico za delo, katero naj bi ustanovila zvezna vlada v soglasju z državnimi vladami.
Delodajalcem naj bo dovoljeno odpisati od dohod ninskega davka gotovo vsoto, ki bi šla v sklad za nezaposlene.
Republikanski senator Herbert iz Rhode Islan-da, ki je predsednik odseka za proučevanje nezaposlenosti, je rekel nocoj: — Mi se popolnoma strinjamo z glavno točko Wagnerjevega predloga, — namreč z ustanovitvijo državnega prisilnega zavarovanja. — Prisilno zavarovanje nikakor ne po-menja, da bi morale države prevzeti zavarovalnin-skr sistem, — je rekel senator Wagner, — ali pa da bi prispevale v tozadevni fond. Pod prisilnim za varovanjem je le razumeti, da se sleherni delodajalec postavno obveže vse svoje delavce zavarovati proti nezaposlenosti.
Wagner je nadalje dostavi 1, da so prisilno zavarovanje že pred več leti uvedli v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Irski, Italiji, Poljski, Rusiji itd.
Ameriška Legija, ki si zaeno z drugimi organizacijami prizadeva preskrbeti milijonou nezaposlenih delo, izjavlja, da sta dve tretini njene naloge rešeni. Izza I 5. februarja je preskrbela delo 668,607 nezaposlenim.
M. Bookbinder, urednik *'Fur Age Weekly", je objavil senzacijonalen članek, v katerem pravi, da je mogoče depresijo odpraviti v tridesetih dneh, ne pa v petih ali desetih letih.
— Cc je v deželi deset milijonov nezaposlenih oziroma podpore potrebnih, — piše Bookbinder, — naj se osnuje potreben sklad, iz katerega naj dobi vsak dvesto dolarjev posojila. Denar bi moral po preteku enega leta vrniti. Banke bi dale to posojilo v obliki posebnih certifikatov, ki bi bili le trideset dni veljavni.
To se pravi, da bi moral vsak v teku tridesetih dni potrošiti vseh dvesto dolarjev. To bi zelo okrepilo trgovino, in razmere bi se po enem mesecu znatno izboljšale.
BOSTON, Mass., J . maja. — Iz vseh delov države je dospelo včeraj sem nad dva tisoč takozvanih "gladnih romarjev", ki so predložili državni vladi prošnjo za pomoč. Governer jim je obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči.
Zatem ko je bila njihova delegacija sprejeta v državnem poslopju, so se "romarji"* mirno razšli.
AER0PLAN JE PADEL NA HIŠO
Aeroplan za oglaševanje je v plamenih padel na hišo. — Hiša se je užga-!a, — Dva poročnika mrtva.
JAMŠČINA ZA POSOJILO
FAŠIZEM SE NAGLO ŠIRI PO AVSTRIJI
Chicago, 111., 1. maja. — I>va' vojaška čarvtnika rezervnega ko- j 'h sta bila ubita. ko ji* njihov » »-j roplan zadel nnko hišo. se užgal in tudi zažga I hišo.
Mrtva sta porotnik t'harlrs II. Fargo. star let in poročnik * Jam*** Sandusky. star l«"t.	j
Gasilci so izvlekli trupli obeli. I ki sta hiti še vodno z jermeni pri-j vezani n;k aeroplau. Kot izgleda, letalca se nista poslnžila padal. |
Ljiidijc, ki *<» bili priče iiez«*o-d*-. iiriptnM'diijcjo, <la sta let a lea
iz aroopla.ua spuščala oglase za neko gledališče. Motor S<1 J«' ne-kaj pokvaril in aeroplan se je >
trikrat- spustil zelo nizko, poskušajoč kje pristati M oran viliar ]»a , je vr«»el aeroplan ob brzoja vni j drog. o<| koder se je zalete! v hišo.
Ko je aeroplan zadel hišo. je eksplodiral frazo!in in plamen j«' za trmi I aeroplan in užgal hišo. Na to je aeroplan padel na tla.
Last n k hiše li. I). .Ia<pies je komaj ušel smrt i. ko je aeroplan skozi okno priletel v soli o blizu kraja, kjer jo sedel.
<Jasilei so pogasili ojjeno in nato izvlekli letalca izpod razbitega aeroplaiia.
Varstvo za francosko posojilo so avstrijske železnice, — Od Baltika I U*Peh fašistov pomeni do Egejskega morja, — j združenje z Nemčijo.—
Ma'o jih javno priznava svoje politično prepričanje. — Delujejo z nemškimi fašisti.
Drugi narodi v zvezi.
Dunaj, Avstrija, 1. maja. —
Vsencinški kropi so zelo razburjeni. ker ije prišlo v javnost. da ima. francoska vlada izdelan načrt. da prevzame vse železnice Srednji' Evrope kot zagotovilo za posojilo podonavskim dravam.
Ptejšnji ravnatelj avstrijskih državnih železnic dr. IVnino Kn-deros. jo izjavil, da jo francoska
SOVJETSKA UNIJA JE BAJE * ZAŠČITNICA SVETOVNEGA MIRU
MOSKVA, Sovjetska Unija. I. maja. — Ob priliki delavskega praznika so se vršile po vsej Rusiji velike proslave. K Leninovemu grobu je priro-malo nad dva milijona proletarcev iz vseh delov Rusije. Govorniki so označevali Sovjetsko Unijo kot najboljšo zaščitnico svetovnega miru.
Dunaj, Avstrija, 1. maja. — Paši*tovski duh je prišel prevevati Avstrijo, kot je razvidno iz zadnjih občinskih volitev po de-j želi. Toda uiti nemški niti a vstrrj-; ski fašisti nimajo določenega ci- j lja, temvee samo obljubljajo, da vlada izdelala, načrt, da ne pre- i„mIo postavili drugo vlado io o-vzamc Mililo železnic avstrijskih vrj,[j sedanjo iiasledsf.venili držav, temveč tudi j
Železnic v Kstoiiiji, Latviji in I Mo,' ocm.škcga faSizm* je uko-j I/it v/nski na severu in na jugu V|r«,n"1>"a v zatrjevali ju narodnih j 4>rški. tako da bi imela nadzor- prena-poteže v. da jo hLJa Nemčija stvo nad železnicami med Malti- vsled mirovne populile prevarje-| kom in Egejskim morjem.	1,a 111 v iasjavK mladine, da ji ni
| treba prenašati kazni vojne, ker voijne ni povzročila. Hitlerjev fa-
To tlo-iiiin-vanje, kar se tiči« Avstrije. bo potrjevalo dejstvo, da ima avstrijska državna železnica vsako leto izgubo in da jo vlada s svojimi omejenimi dohodki ne more več vzdrževati.
OPICA UBILA BIKA
Burlington, N. J., 1. maja. — _Va farmi ('harlesa Letvisa sta bik in opica ee!o zimo preživela v prijateljstvu. Opica pa je postala preveč živa in je nadlegovala živino. Iiik se je hotel potegniti za svojo družino in skušal opico nasaditi na svoje rogove. Opica pa skoči na polico, kjer je bil zavoj s strupom za jMnl^ane. Opica zgrabi zavoj in ga vrže na kup sena v bikovih <ja*lih. Ko je bik pojedel krmo. je kmalu nato poginil. Iiik je bil vreden
šizciii ji« prišel do svoje veljave največ zaradi teira, ker je Hitler proti temu. da bi Nemčija še plačevala kako vojno odškodnino. A ko bo fašizem uspel tudi v Av-V zadnjih časih je bilo že inno-' str'.i». P«>meni to takojšnjo »Iru-
gokrat- poročano, da bi bila Avstrija pripravljena izročiti upravo s.vojih železnic Schneider-
Creusot skupini. To je skupina, ki je posodila visoke vsote Poljski. Romunski. Jugoslaviji in Celi osi o vaški.
Zdaj te države zopet, skušajo dobiti |H>s<*jilo in Francija upa. da bo zopet združila podonavske države v skupni železniški zvezi proti Nemčiji in Italiji, ki" ste nasprotni podonavski federaciji.
Kavnatel'j avstrijskih železnic dr. Seefeliner jo prod kratkim potoval v l*ariz. da hi dobil posojilo za i>okritjc primanjkljaja, toda ui imel n.kakega uspeha.
žiti* v Avstriji' z Nemčijo.
; I
IŠČEJO STAR ZAKLAD
Koliko odstotkov Avstrijcev -i ži-li zvezo z N'niirijn. ni popolno- ( ina znano. Nobenega jrla-su ni sli-i sati v javnosti; malokateri trgovec ali industrijalec se zavzema za to združenje.
... ... !
Avstrija ima patrioticiio arma-j
do Ifeimwehr. toda pri narodu lit | posebno priljubljena. Ileimwchr je proti socija list oni in proti Židom in po večini za IIalxs.buržano. Avstrijski fašisti so do zadnjega moža A^sii za združenje z (Nemčijo m so v tem ozirnu samo podmžui-ca nemških fašistov.
I
V Avstriji kot v Nemčiji narodni socijalizem zelo narašča in žc tvori politično moč. Avstrija je na robu bankorota in ene zime J ne bo več prenesla brez tuje po-1 moči in ako vladni ustroj prepa-( ilo bodo pridobili Hitlerjevi pri- j staši, no pa komunisti.
Največje proslave so se vršile seveda v .Moskvi Otvoril jih je sovjetski mornariški in vojni komisar Vorošilov z zelo značiluim govorom.
Kekel je. da ijo vovjeKska republika zašeitniea svetovnega miru ter je obžaloval, da jo razorožitve-na konferenca zavrgla rusk** predloge. Kdinolf* na podlagi predlogov, ki so jili stavili ItiLsi. hi bilo in»g(K'i» preprečiti vojno.
(»loilc fxdozaja na (daljnem iz toku je dejal :
—	Na vse načine so si prizadevali da bi nas izzvali, pa so jim ni posrečilo ker smo preveč razsodni in imamo prove«" močne živec.
—	Naša proletaitslsa dežela — jc n-ki*l — se |>o|>i»liu>ma zam-st-na močno rdečo armado, ki je kapitalističnemu svetu trn v očeh. Navzlic temu smo pa pripravljeni podpisati kakoršnokoli pogodbo, samo da zajameimo mir.
Silne demonstracije, so se vršili- na Ud i-če m trjru. kjer jo stial na govorniški tribuni Taktični vladar Rusije. Stalin. Od devetfh zjutraj .pa do večera se je vil sprevod milno Leninovega spomenika.
Nad Ljudsko množico jo neprestano krožilo tristo ogromnih vojnih letal.
VIHAR PORDŠIL MESTO NA FIL1PINIH
Manila, Filipinski otoki, ma-
tja. Tajfun na otoku Sulu jo porušil dve tretini mesta Jolo, je napravil škode v več drugih mestih ter potop. 1 neko obrežno ladjo.
Jolo je najvažnejše mesto na o-toku Sulu in ima 1 •{<)() prebivalcev.
V viharju se je potopil parnik Itemedios in na obrežju so našli trupla nekoga o;ust.uika. onega mornarja in ene ženske. I'arnik Filipinas je nasedel na pesek. Mnogo hiš je bilo porušenih v in est u Ca gay a in v drugih mestih.
ZAROTA PROTI ŠPANSKI REPUBLIKI
Madrid, Španska, 1. maja. — Policija je aretirala odvetnika E. Perez, ki je pristaš monarh ret ič-lie stranke, pod obdolžbo. da je koval zaroto proti iniwtrskemu pre<lsednikn Manuelu Azana.
Los Angeles, Cal., 1. maja. — Trideset delavcev, ki mislijo, daj jili vodi duh že davno umrlega j Avstrijski fašizem bi prišel do meniha, kopljejo v hrib Coyote veljave in moči. ako bi nemški fa-Pass ter upajo, da bodo našli več šizem uspel in prišel do vlad", milijonov vredni zlati zaklad Vse avstrijske postave so v so-zgodiije califomijskc misijonske glas.ru z nemškimi novimi i>owta-postuije.	j vami in imajo skupno notranjo
Možje, ki %o vsi Mehikanci, so poštno upravo. Tudi pravosodje j pričeli s kopanjem že pred šesti- koraka vsporedno in avstrijsko mi meseci ter so pričeli kar štiri šolstvo se je približalo nemške-rove. katerih .skupna dolžina me- mu. ri skoro tisoč čevljev.
Mislijo, da jih bo vzelo dve leti. prodno pre kopljejo hrib in tipajo. da bodo prav gotovo našli zaklad.
Beriuildez jo svojim deltiveom obljubil delež pri najdenem zakladu.
—	Zaklad, ki je zakopan peni nje z Nemčijo v bližnji bodocno-tem hribom, vsebuje zlate palice. sti. toda odločilo nasprotuje Tar-zlati prah. dragocene pretimete iz dieuovemu načrtu, ki hoče držati stare misijonske postelje St. Ca- Nemčijo proč od Avstrije, hrijel. velik zlat zvon in mnogo
drugih stvari neprecenljive vred- j	_
nosti. — zatrjuje Bennudez.
—	Pater Turbene je sam zakopal ta velikanski zaklad in več sto Indijancev je kopalo v hrib row. katere sedaij odkopujenio. Maji delavci sledijo samo rovom,
ki so popolnoma vidni in v ka.te- Varšava, Poljska, 1. maja. rih so že našli več indijanskih o- Policija je aretirala 70 oseb po eo-kotttnjakov. Sredi hriba pričaku- li Poljski in jih zaprla čez prvi jemo, da najdemo obsežen pro- maj. da je proprečila mogoče de-stor. poln zakladov.	monstraejje.
Ako bi se Nemčija iu Avstrija nekega dne nenadoma izjavile za eno celoto, ali bi Francija in njene zaveznice izzvale novo vojno, da t-o preprečijo
Avstrijski fašizem mogoče se še ne zavzema preveč za zdniže-
POLJSKA SE BOJI
DEMONSTRACIJ
SLAB UČENEC ROPARJA
Lansing, III., 1. maja. Ropar,' ki jo oropat Oak <JIen Trust and Savings liank. ui bil zadovoljen. Pri ropu je učil svojega tovariša, ki pa jo bil tako zabit in tako nervozen, da je .vso pokvaril.
Ropar je imel strojno puško, njegov učenec, ki jo bil lepo oblečen. pa revolver.
—	Kje je denar? — vpraša licence blagajnika WiLiiwma Mau-rerja.
—	Tam-le v predalu. — fHl^o-vori Maurer. tinla mesto da bi takoj skočil po denar, se je neokretno vrtil okoli.
—	Odpri predal. Vudalo! — za.vpije ropar. Cel dan ne moreva ostati tukaj
Pograbila *1a okoli $.">000, toda ko s*ta že odhajala z denarjem, se jo "ueeneu" tako tresla roka. da se mu je sproži lrevolver in krogla so je zarila v tla.
—	Vrzi revolver proč. prodno sam sebe ustreliš! — aapove ropar.
—	Nehaj me zmerjati — odgovori drugi, — storim vse. kar mi je mogoče.
In ko fjta se odpeljala z avtomobilom. sta se še vedno prepirala.
BELGIJSKI PROFESOR POMILOŠČEN
Nasprotoval je italijanskemu fašizmu. — Bil je obsojen na dvo leti. Kralj ga je pomilostil.
Bim, Italija, l maja. — Kralj Viktor EmanuoMIT. je pomilostil belgijskega profesorja I*eopolda Ji».sepha Moidin. ki je bil v septembru obs»vjen na dve leti ječe. ker je agitiral pnvti fašisto^ki vladi. EK'a Italijana, ki sta bila skupno z ivjim olusojetia, bosta o-•stala v ječi, da dosluzita d.ve leti.
Pri sodnijski obravnavi proti profrtflorju Moutinu jo njegov zagovornik Izrabil upanje. <la !»<» zanj |»osredovala princesa Marija .Toso, žena italijanskega prestolo-nasledinka ]>r'uiea flumberta. da bo -pomilosčen. toda > njenem ]»«•-sroilovanju d«» sedaj ni •1slt&i-ti. I/, drugega vira j»- 1 lo poročano. da jo MiLSsoliii: priporočil kralju pomilosčen je profesorja.
Itelgijdii profesor jo bil olxloj-žen. da jo |h> Italiji razširjal pro-t ifašLstmvske spise in da jo v i no. zemskih listih napačno poročal o razmerah v Italiji.
Profesor Maul in je bil aretiran v Milanu 10. aprila 1031 in jo od tiilaj bil v j**či.
IZPUSTIL MORILCA.
SAM UMRL
NASELJEVANJE IN
DEPORTACIJE
Washington, D. C., 1. maja. — Urad za naseljevanje je naznanil, da je bilo v marcu dopuščenih v Združene države 2103 novih naseljencev, deportiranih pa jih je bilo v istem času 2112,	,
Prejšnji f'xrtball igralec no\v-vorakega vseučiliščsi. Sidney Harris. je umrl v bolnišnici kmalu potem, ko je izpustil svojega merilca.
Harris je brl s svojim pri.iate-Ijom K<d)ert om K rammer iz Syracuse. N". V. pri svoji s«»stri Mrs. Rudolph Pearlman v Itronxil, k«» vsi zalotijo nekega, roparja v o-bedniei.
Xo meneč s za r«»i»arjev revolver se Harris in Kraminer vržeta na roparja. Vsi trije padejo na tla in se borijo. Ropar uKtreli. Harris začuti v dolenjem delu telesa pekočo boWinn. toda še pomaga K rammer ju premagati roparja.
—■ Nikdar nisem mislil krast i* — pripoveduje ropar. — Moja žena je bolna. Nisem mislil streljati, toda to je moj prvi rop in zdi se mi. da sem bil nervozen.
Harris se tišči za rano in smeje pnavi roparju, naj hitro odide, predno pride policija- Nokaj minut zatem Harris omahne in so ga prepeljali v bolnišnico. Po nekaj urah pa je ygurL , j
NSW YORK, MONDAY, HAY, 2, 1932
THE LARGEST SLOVENS DAILY in V. 8. A.
[
Glas Naroda"
; seča decembra tudi storil, sebi in ščem dejanje priznal zagovarjal J ženi pa izgovoril užitek. Že od pa se je s silobranoni. Sodišče je
JLA Corporation)
Trm
of kbOTt offtctit! New York City. N. Y.
»O L AS N A ■ OD A CWmkm «C th<
ud Holidaya
m Ameriko .Za New York $«.00 P Za pol leta
oelo leto
•700
..$3 JO
$$J00 Za laosemstro aa celo ieto-.»7.00
' Za pol leta ----------------------—.....«.$5.60
Subscription Yearly W 00.
on
-OlM Nsreda* lahaja veaki dan tarwunM nedelj In praanlkov.
podplat m ueebnoett se ne prtobtujejo- Den ax naj m bla-VOTOH poWJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da as nam tadl prejšnje blraUMe namanl. da hitreje najdemo naslovnika.
SBt W. IMA Street, Not Xwk. H. I. Telephone: CHelaea S—2878
ZNAČILNO ZBOROVANJE
Težave notranjskega kmeta.
Iz Loža poročajo :— V letošnji ponilatlni sezoni se je delo pri o-kraijneni sodišču v Ložu nasproti lanskemu letu dokaj pomnožilo. Vradništvo. posebno vodiia zemljiške knjige, mora opravljati sv<ye delo s polno paro; kajti zemljiška knjiga je dosegla v tekočem letu rekordno število vknjižb. Zanimivo je namreč, »la je bilo v lanskem letu ta čas vkujrženili komaj o>kro^ št i risi o-tisoč dinarjev, dočitn je to števi-lo v letošnjem l«*tu znatno pre-. koraiVno. "Na podlagi raznih za-1
Pred leli, ko je na domačiji gospodaril še oče France, je vladal v družini božji mir. Sin Fran-. ce pa je bil trmoglavee, ni mu dišalo delo na polju. Pobral jo je v Ameriko še pred vojno. Po vojni !■*? je vrnil domov ter je baje prinesel "plenty" dolarjev. Očeta je toliko časa nagovarjal, da mu je lepo uspevajočo k metlici izročil, a saiu si tje s svojo ženo izgovo-' ril običajen prevžitek. Stara sta se Lz velike hiše preselila v malo hišico. Živela sta sama zase. Sin se je oženil iu začel tudi zaprav-i.
t. marca popoldne je oče cepil
dolžnic iu drugih zastavnih listin. , - .	, -, „ ...
, ,	? „.. . . , , .. dva nato pa se odpravil v svojo
ka'kor tudi poizvrsilni poti beleži .... -t, - •, , v.......A -
..... ...	'	, hišico. Tja je pridrvel ranice m
zrmhiška knjiga o<l novega leta , ,	. ,	i	,„
,	•	• , , ?	kmalu ie nastal mer obema silen
clo danes nit- manj kakor dva mi-	-	* ,i	i; ....
VJ .	.. .prepir, tspor ]e nastal zaradi ne-
lijona m 40 tisoe dinarjev vknji- , .	... - . m
„	, , .	. .	, , : ke za«re. Mati je pobegnila pred
zeuth dolgov kar nae jasno doka-1.
*	1 J	besnim sinom,
•ilia ljudi domneva, <la se tiče poročilo Wickev.s-liomove komisije i/,ključno le [»roliihieije. Poročilo je dolgo —- vsebuje liamree <lve«stopetdeset tisoe besed .
JProliibieija le ono poglavje v njem, precej prostora je pa odmerjenega promatrauju /ločina, ki je pa le deloma posledica proliibicije.
Vzrok, da
se je lie)H»stavnost tako zelo razširila po deželi, tiči v zauemavjaiiju mladine, kajti dom, cerkev in šola ne izvajajo nanjo zadostnega vpliva.
O tem, kar naj se stori v tem pogledu, bodo razpravljali na zborovanju Religious Kdueation Association, ki Be bo začelo jutri na Columbia univerzi v New Yorku.
V	odborih so zastopani katoličani, protestanti in 2idje.
Predvsem se bodo bavili z vplivi, katerim je mladina izpostavljena, z nezaposlenostjo, družinskim življenjem, pomanjkljivim pravnim sistemom in političnim vplivom lia izvedbo postav.
Vse to je označila \Vickersbainova komisija kot leglo bolezni v življenju naroda iu kot poglaviten vzruk fdočinov.
Keoziraje se na probibieijo, IhkIo skušali zastopniki ycrskih družb in vseučilišč rešiti t«* težavne probleme.
Proučili bodo neenakost pred postavo in gospodarske krivice. Izdali bodo poročilo o stališču, ki ga zavzemata cerkev in šola napram morali mladine. Sestavili bo na načrte za boljšo vzgojo mladine, ki je vendar bodočnost naroda.
V	tem slučaju nikakor ne gre za cerkveno skupščino, na kateri bi se govorniki zgražali nad brezbožnostjo ter pretili s Sodomo in Oonioro podivjanemu človeštvu, pač ne bo pa vršilo na konvenciji praktično delo.
Božje zapovedi so še vedno temelj vseh moralnih pojmov. V. vseh veroizpovedih mi enake.
Za to značilno zborovanje vlada vsepovsod veliko zanimanje, (e bodo sadovi taki kot jih obetajo, je seveda drugo vprašanje.
Bolj in bolj se pojavlja bojazen, da je človeštvo že predaleč zašlo. Posledice bodo šele tedaj preprečene, ko bo izstrebljen vzrok.
Slična zborovanja se bodo vršila tudi po drugih mestih, in če ne Ik» samo pri besedah ostalo ter se bo zapo-ceto delo z vso vnemo in odločnostjo nadaljevalo, bo mogoče opaziti že v bližnji bodočnosti nekaj blagodejnih uspehov.
z nje. kako se je gospodarski položaj not ran j-s k epa kmeta nasproti lanskemu letu izpremenil.
Maščevanje zaljubljene vdove.
V K ustanoven v Prekmurju je posestniei Frančiški Fjsovi kmalu po poroki umrl mož. Hrhka in mlada vdov« .je hitro prebolela izgubo hi se zagledala v soseda Ludvika. ki je bil tudi vdovec. Vdova j«* že računala s tem. da se bosta vzela in zato je nekega večera povabila Poseda na dom, da spregovorita končno besedo. >Sn-se«l Ludvik )>a »je ostal hladen in se je dosledno izogibal zaljubljene sosede. Vse njeno prizadevanje. tla ga pridobi, je bilo zaman.
K<» j»a je Frančiška izvedela, da je Ludvik obljubil zakon neki dekli Ančki, ki je služila pri njem in mu gos poti iiujila po ženini smrti. jo je tako pogrelo, da je sklenila, hudo maščevanje. Ko sta Ludvik iu dekla Ančka odšla na oklic v Mursko Soboto, je izbruhnil na Ludvikovem. posestvu po-žar. ki je upepelil lepo domačijo; zgorelo je tudi gospodarsko poslopje. Požiga je bila takoj osumljena vdova Frančiška, ki se je tudi zagovarjala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Frančiška je dosledno vse tajila iu zatrjevala, da je nedolžna. toda priče so izpovedale drugače in jo zelo obremenile.
Obsojena je bila na dve leti težke ječe in na povračilo škode V) tisoč dinarjev.
Tragična smrt uglednega moža.
V Blatni Iirezovici ije Jerajeva domačija .slovela do zadnjega daleč naokrog kot trdna in 73-letni France J era j je bil spoštovan poštenjak in varčen mož.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 8UTV0 IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
v JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Dln 300 ............................« 4.—	Ur 100 ..........................$ 5.90
Din 500................................t 9-55	Ur 200 ............................ t 11.50
Dtn 1000 ........................ U*™	Lir 300 ............................$ 16.80
Din ^000........................$37.20	Ur 500 -------------------------- $ 27.—
Dla 5000______________________»2.50	Ur 1000 .......................... $ 53.25
li Ur 2000 ...........................$106.30
Za IzpUtilo v*ejil« inMkov kot x0«r«j naveden«, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie boljo pogoj*. Nujn« nahaalla Izvriujemo po CABLE LETT«* aa priatojb'no »1.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
»1« WIIT 1M*i STREET	NEW VOHK. N. V.
k i je začel očeta
pretepati. Udaril ga je močno po glavi, da se uiti je kri kar curkoma polila po obrazu. Sin je nato zbežal, oče pa se je zatekel po pomoč. k strsedoviin. kjer so um rano izprali. nakar je šel k vrhniškemu zdravniku dr. Sabeu, ki je rano pregledal iu zadevo prijavil orožnikom.
Oče je kmalu po tem dogodku začel tožiti, da ga glava silno boli. Prosil je soseda, naj ga spremi na polje, da se bosta nekoliko azvedrila. /Nedavno pa jt* stari mož legel v posteljo in pretrpeti je moral silne bolečine. Več dni je ležal v popolni nezavesti.
razsodilo, da je Kužnik s svojim dejanjem zakrivil zločinstvo po paragrafu 24. k. /... a se ne kaznuje glede na zadnji odstavek, ker je bilo dejanji* izvršeno i/, strahu. Žena ubitega Antona Mi--žana je zahtevala. 100.000 Din odškodnine za ubitega moža in za stroške za pogreb. Sodišče je ženo napotilo na civilnopravno pot.
POSEBNA
KAKOVOST — GESLO.
JE
1 kričati, da ho«' Te dni je oče umrl. ((rožniki mi predmete nazaj, o njegovi tragični smrti dobili i ženee sklepal kratko, z nerodno roko pisano po-i klet svak Anton. Anton ročilo. Prišli so na -Jcrajev doni in j zil. tla 1><> razbil vse so<l< mladfjra «*t»sj»odarja aretirali in ga odvedli v preiskovalni zapor vrhniškega smlišča.
početka je bila razmerje z obtožencem in svakom Antonom precej slabo. Do dejanskega spopada je prišlo med njima že maja meseca lairskega leta. Pri spopo-du sta drug drugega poškodovala. Državno tožilstvo je takrat menilo, da se je Kužnik naha jal v upravičenem si I obranu in je za-ta ustavilo kazensko poisto<paiijc proti njem, proti pokojnemu Antonu Mežanu pa je vložilo obtožbo. Anton je dobil takrat G tednov zapora.
Povsem umljivo je bilo. da se zaradi te obsodbe razmere med obema nrso izboljšale. Še bolj nevzdržne pa so postale, ko >je stari Mežan izročil svoje posestvo sinu tožencu Kitž4niku namesto sinu Antonu. Po izročitvi posestva se je Anton iz svoje rojstne hiše preselil in nastanil v Zagorici. kj«'r ise je meseca januarja letos tudi oženil.
Prišel je tragični .">. februar, ko m» pri Mežanovih klali prašiča.
Tedaj se je obtoženec okrog 21. podal v klet. kamor -je nesel spravit nekaj mesa. Iz kleti, ki se na-haija zunaj hiše v posebnem |io-slopju. je začni iz teme. tla nekdo beži. Ko mu je žena Frančiška prinesla luč. je videl, da so bila prej zaklenjena vrata kleli odprta. v njej pa je bil pripravljen
majhen sodček vina. v vreči pa | Izdelovalci Luk.- Strike pa 111-ko>,i .svinjskega mesa. kar je ne-j so tako knialu zadovoljni kot I kdo oči vidno nameraval odnesti, j zadovoljni izdelovalci ostalih ci-Vse te reči je obtoženec odnesel ga ret. Za odstranitev nečistoč, k v hišo in klet ponovno zaklenil, j so po naravi navzoče v vsakem Kmalu po je prišel pred hišo po-j tobačnem li-tu, si» v poslužili I kojni Anton Mežan in je pri«"-el j ]»ros-esa prazen ja in ultra violet nih • imeti Iz tega da mu jf vlomil
Le malokdo ve. koliko naporov in koliko sredstev je treba za napravo prihjuhljene cigarete. Kadilci cigaret so precej izbirčni. Izdelovalec mora pre Ivsem vpošte-vati kakovost. Edinolc z ogromnimi vsotami denarja si zamore izdelovalec nakupičiti od letine tlo letine dovolj tobaka <la doseže ž njim tako kakovost, kakor-šn<i kadilci zahtevajo.
Izdelovalci slavnih Lucky Strike cigaret imajo v svtujih skladiščili približno za sto milijonov dolarjev izbranega tobaka, ki "«r» ga njihovi strokovnjaki nakupili po raznih svetovnih tržiščih. Toda to je šele začetek. Šele po treh letih nastane Lucky Strike cigareta, kajti toliko časa ! se mora tobak starati.
Peter Zgaga
Ko mislimo nase. bi rfiorali vselej tudi na druge. Morda bi tedaj mislili nase mnogo manj.
Kes je težko zatajiti slabost drugih, še težje pa je priznati njihove vrline; toda najčešča slabost je. da hvalimo tiste, ki hvale nikakor ne zaslužijo, zaničujemo pa res velike ljudi.
O nekem madžarskem grofu poročajo, da je bil izredno natančen pri izbiri svojih služabnikov.
(Jrof je bil star in uadložcn. Služabnik ga je moral vsako jutri* obleči, in če mu ni kravate prav zavezal, je bil takoj odšlov-lijen.
Nekega dne pride pro-sit službe močan možak srednjih let.
(Jrofu je na prvi pogled ugajal. kajti kravato mu je tako mnj-stersko zavezal kot še nihče pred njim."
Ko sta se domenila glede plače in ko je bil sprejet v službo, ga je vprašal grof:
—	Kaj ste po poklicu, ker znale tako izborilo zavezati kravato
—	Ka beti. vaša visokost. |ia *cm že šest mesecev brez dela.
H
SENZACUONALNA RADIO S NOSTNA DRAMA
"THE TRIAL OF VIVIENNE WARE
z JOAN BENNETT
- NA ODRU -
Mjiiven slikovit prizor plesa in melodije "RUSSIA-" z Nicholas Vasilieff's zborom. Kua-netznoff in Nicolina. Karavaieff
Epilog h krvavi družinski tragediji v Vrhpeči.
Pred senatom t »k rož nega sodišča v Novem mestu se je obravnavala tragedija, ki se je odigrala 5. februanja letos v malem naselju Vrhpeči pri Mirni peči. Zaradi prekoračenja obrambe se je moral zagovarjati brzojavni nad-ziratelj Ivužnik Jože, star 32 let, bivajoč v Vrhpeči, pristojen v Ljubljano, ker je oddal na svojega svaka Aait. Mežana v obrambi več strelov in ga usmrtil.
Kakor navaja obtožnica, se je obtoženec Kužnik lani oženil s hčerko Ignaca Mežana Frančiško. Začasno je živel z njo na Veliki Loki.
V tastovi hiši so vladale nevzdržne razmere, ker je bil pokojni Anton Mežan udan pijači in se je neprestano prepiral z o-četom. Večkrat je Anton očetu' tudi odnesel kak predmet, ga pro-1 dal. denar pa za p ti. Ce je bil za svoja početja od očeta ozmerjan, 'je sin včekrat očeta napadel. Zaradi teh raziiner se je stari Mežan odločil, da ne izroči posestva sinit Antonu, ampak zetu Jožetu
dot ične je obtO-V
je gro-v kleti
in vdrl rs silo v hišo. če mu ne vrnejo sodčka, a obtoženec Kužnik mu vrat. ni hotel odpreti, ker ga je pred tem svaril njegov tast stari 'Mežan. Obtoženec je skušal tedaj svojega svaka pregovoriti, naj pride drugega dne podnevi, da bo tedaj dobil mesa. masti iu vina. Anton pa je pri svojem
žarkov. Potom tega procesa je odstranjeno vse. kar povzroča draženje, vsled česar so Luckies tako mile in tako prijetno dišeee in priljubljene izvežbain-mu kadilcu.
Zapomnite si. Ja je Lucky fstrike edina cigareta na svetu, ki ščiti grlo potom posebnega procesa praženja.
Toda izdelovalci Lucky Strike ni-i> s tem zadovoljili. Luckies so zavite v cellophanski ovoj ki ga je mogoče s pomočjo tuba lahko
sklepu trdovratno vztraijal in na- odpreti.
prKled skočil skozi tik 110 v hrš<>. Ko sta si s svakom stala nasproti vsak pri vratih ene sobe. je obtoženi Kužnik naenkrat pričel streljati in je oddal na svojega svaka štiri strele. Zadel je vselej. Anton se je smrtnoranjen zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil.
Le malokateri kadilce spoznava. koliko dela in denarja je treba. da zamore dohiti /.a tako mahi vsoto tako dobro cigareto. Toda sleherni vpošteva posebno kakovost, ki jo dobi. in baš zastran posebne kakovosti kadi na milijone kadilcev edinole cigarete, ki
Trpljenju se morajo ljudje zahvaliti. «la so začeli misliti.
Klegantno oblečena ženska padla v votlo. Pristaniški delavec
jo vidi. skoči za njo ter jo reši.
Približa se mu eleganten gospod in se iuu lepo zahvali.
—	Nate tukaj imate za vaš trud — mu pravi ter mu da petindvajset centov.
Delavec gleda nekaj časa nagrado. nekaj cai»a. gospoda, na t<» pa pokaže na rešeno žensko rekoč :
—	(Jotovo ste že dolgo časa poročeni ž njo.
»Nepremišljenost škoduje, ko si užaljen, zaljubljen ali lačen.
Obtoženi Kužnik je pred sodi- so pražene.
t
Naznanilo in Zahvala
Kdor ne ljubi nik «plošnosti.
dela. je sovra-
Ro k yet te s »n balet "THE SAMOVAR BOXY THEATRE 7. Ave in 50. St' Kužniku. kar je lanskega leta me
Neprestane predstave. Zmerne cene. 1
*'£LAS NARODA** — List jdovetiakega naroda Aramfil — Naročajte ga]
150
strani
dobrega čtiva
Cena- 50 centov
Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932.
Pošljite naročilo ie danes na
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI
Potrtega srca nazanjamo sorodnikom in prijateljem, da jc za vedno zaspala naša ljubljena mati —
JENNIE MALA VRH
Umrla je v Victory Memorial bolnici po enomesečnem bole-hanju za srčno hibo 13. aprila 1932. Rojena je bila 16. maja 1884 v Polhovem Gradu ter pokopana s sv. mašo na katoliškem pokopališču v Waukegan, 111.
Tem potom irekamo najlepšo hvalo za cvetje in vence, ki so jih darovali: Mr in Mrs Gregor Groznik. Joliet, IU.. Mr in Mrs Frances Velkovrh. Adams Str.. Mr in Mrs Geo. Završan. Mr in Mrs Frank Čuden. Mr in Mrs Frank Opeka. Slovensko sam. podp. društvo. Miss Mary Celarec, bratje in sestre, Mr in Mrs Joseph Zelene, Mr in Mrs Rep. Mesty in Sam Kodehein, Mr in Mrs Setterlund in Mr John HawkneSs.
Za sv. maše so darovali: teta Mrs Franccs Velkovrh. teta Mrs Mary Groznik, Mrs Katherine Varšek, Mrs Ana Setnikar. Mrs Anna Thomas. Mrs Helen Kuntar, Mr in Mrs Frank Pusta vrh. Mr in Mrs J. F. McCamn.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so spremili pokojno na zadnji poti in dali svoje avtomobile na razpolago.
Tebi ljubljena mati pa želimo večni mir in pokoj.
MRS ANNA THOMAS in JOSEPHINE LOMOVEC, hoeri Waukegan. 111., 26. aprila 1932
::;;isiBir^'r;	,ui;g;,,liHW^MWmTOgcwngi^acsBaBg^gaffi;;.mnXEgmuy^rni firaiaBHiaiii^^mrffrjTni-fitg
niswimfliitiiwuoiH :i!iwa ^^Trjaa^nffi^MKcasjiiwi wiui i iwmwr iK-fiMHffrgaaici m mzra
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
I'eitoj pravi neeueku :
—	Našle j mi elemente.
—	Kli'iueirti	o<*enj. voda. zrak in žganje — m' odreže učen-r-ek.
—	Ž*ran je vendar ni elemeut — s«* eudi ueitelj.
—- Seveda j»'. Kadarkoli vidi moja mati oeeta opotekati se proti domu. pravi: — Alia, j«* ie zopet v svojem elementu.
N"o. slednji«"* smo pa le priloži i v maj, najlepši mesec. m«**ee ljubezni.
1'tie k i so se že o svetem Gregorju poženili. meseca maja p:i začne človeški rod > polnu žlico zajemati ljubezen.
Parki so |M>lni zaljubijeueev iu če pogledaš iniui«» drvee avtomobil boš videl v njem dve bitji, tesno pri žet i drugo k drugemu.
Dekle, ki je bila lani še otrok, se je v maju razcvetela, in starcu, ki se je z vso zimo na smrt pripravljal. je zažarelo novo upanje V očeh.
Dekleta so nagajiva in poredna ter s svojo nagauivostjo in pored-nostjo priklepajo fante nase.
S sladkimi besedami, dvomljivimi naniigavanji in skrivnostnimi pogledi jih znajo tako zdivjati. da kar tulijo od kopmenja.
Kraljici svojega srca pisari fant dolga pisma, kojih vsebina se kar cedi od same ljubezni.
Fantje oprezajo na veselieah in zabavali za dekleti, in med njimi je marsikateri tako viteški, da gre v tihi noči trubadurit pod okno izvoljene device.
Zai tako poletje je pa treba velike previdnosti. Natanko moraš proučiti zemljepisni položaj hiše. kajti kaj lahko se primeri, da za poješ pesem o luni in o kladivu pod oknom sobe. v kateri vpi teta tvoje izvoljenke. d oči m tipi izvoljeuka v sobi. obrnjeni na jard ter nič ne sliši, ampak se v sanjah smehlja, kar sanja, kako -ga bo pot ognila.
CM ODA"
NEW YORK, MONDAY, MAY, g,
THE LABOE8T SLOVENE DAILY in U. 0. JL

GOSPODAR !N SU2ENJ
ladijska legenda.
Numana je bil mogočen, bo« a t za del blagoslova, lei ste mi ga bili ko. o gospod! Če bi ta zlat sprejel.
i	i ki m je mogel s svojim de-, dub. Ali mi dovolite da ga delim? j bi bilo, kakor da bi svoj delež na
ii	u jem v- c kupiti, kar Je poaelel: Tedaj je odgovoril menih:—V blagoslovu prodal, in blagoslova, ki lepo -užnjc zlato, dragulje amoro neki vasi, v kateri je bilo sto hiš,! je ljubezen; m mogoče prodati ne
■ ndalovino; svilo, konje tn vo- ie nekoč gorela ena sama luč. Te-'kupiti, z \c in najredkejše. naj slastnejše daj je prišel sosed iz zraven leže-] Njegov gospodar je začuden ob- j rom Damona Fetiwirka. lm«r;Or-J"di imel je posestva in palače in ! »e hiše in prižgal svojo svetilko na stal, potem se je omalovaževalno' ga arhitekta. Vse je piliti njegovi l.icje rn razkošne vrtove, vse brez tej luči. Na svoji svetilki je dal'suiejal in vzel iz mošnje še deset j zaročenki Vivienui Ware, katera slevila Nt je bilo vrednosti na i potem zopet prižgati nekomu dru- S nacLaljniii ziatov.	' jo obsojena na d (»smrtno jeeo. S]j.
Gledališče—Glasba—Kino
'THE
TRIAL OF VIVIENNE WARE".
Včeraj so pričeli k:iz;iti v Roxy Theathre >po<l zgoraj uavetle-ni 111 imenom radio-dramo. V filmu igra glavno vlogo .Joan Dennett. Drugi igralci so: Donald Cook. Uivh. "Skn-ts" (Jallujrher 55asU Pitts. Lillian Bond. Allan
Dineliart in Uiehard M mid ill.
Skrivnostni film s<»	r. utim-
-\ctu ki je nc bi mogel s denar- | fccmu njegovo luč, in ta zopet dru-
jcm kupiti.
,	- Vse na svetu je mogoče kupi-	ka u<* v i>t^lasju 55
gemu, in tako Je šlo dalje, dokler(	_ deja] Sumana zasmeWji-	J*'«« 1"» Kei.etl. M. Lllis za radio
(a dne je eden njegovih su- m v vseh sto hišah gorela luč. -	_ in ^ nllcoli T1-spm	produkcijci. Edina razlika je. da 2i,iev. po imenu Annabhara, kosil Vendar pa prva luč ni nič izgubila
Nek«
in jaz še nikoli nisem niče-srvr dobil, kar ne bi bil kupil. Dam
petdeset.... sto.... pet sto.... tisoč....
U trati travo ko je prišel mimo	na svoji svetlobi, in druga tudi ne deset zlatQV d blagoslova.
M pot! svel beraški menih s sv0-	erako, ne tretja in nobena iz-	dQVOl	^atov.
jun torilcem in prosil za malo hra-	med sto svetilk m imela ne več ne
no. Annabhara je takoj odložil svoj	manj luči nego druga. Tako je mo-
rp »n sveženj trave in tekel v svo-	goče dati od luči Buddhovega nau-
io borno kočo iz bambusa. da bi	ka. ki je ljubezen, drugim, ne da
cUl menihu svoj delež riža, ki ga	oi Usti, ki daje, zaradi tega tega le
j- v^ak dan dobival od gospodarja. ( najmanj izgubil. Daj tudj ti, da se Pri tem je dobro vedel, da bo mo- 1 blagoslov ki si ga prejel za riž, rav-
ral zato ta dan sam stradati.
Menih je s tekom pojedel riž in trkel sužnju v plačilo nekaj besed U Buddhovega nauka, ki so v njegovem preprostem in nevednem sr-cu razširile luč in toploto. Potem je i
no tako širi in deli ga. Um ne boš prikrajšan.
Sam pri
Annabhara se je vrnil k svoje-rru gospodu in mu rekel: — Ponujam ti. o gospod, del blagoslova.
n.tnih povzdignil roke nad glavo' mi ,c dal sveti menih Ponl-Ubonosea sužnja in mu podelil Bud- zai 5(1 in sPreJmi to od ubogega
lirv blagoslov.
Sumanova hči je vso to videla s svojega okna in občuduje zaklicali. Dobro annabhara. vrlo dobro de*o! Sumanna. ki je slišal glas svoje hčere, je vprašal, kaj je, in ena mu je povedala vse. kar je bila videla, in dodala: — Ta menih je ttotovo zelo svet mož. kajti ko je blagoslavljal Annabharo. sem videla čudovit sij okrog njegove glave!
Tedaj Je Sumana pohitel do svojem sužnja in mu ponudil deset ruptj. če bi mu hotel odstopiti del dobljenega blagoslova.
— Da. da najprej vprašam svetega moža, — je odgovoril Annabhara; — pravkar je odšel, a morda ga bom še dohitel! Z veliko naglico Je stekel Annabhara po poti "in kmalu dohitel meniha. — Moj go-rpod me prosi. — mu je dejal, —•
sužnja
Sumana je vzel nato iz svoje riošnje zlat za sto rupij in r e za deset in ga ponudil sužnju, misleč da se izkaže posebno radodarnega. Pa Annabhara je dejal: — Ne ta-
DENARNE POŠILJKE
Mi že nad 12 let pošiljamo denar v stari kraj. Za dtaarjc in lire so sedaj te-le cene:
	1 »bi .	. t 1 041 |(	1»H»	lir ..	.. t r.	! 'i
r,'H»	IMn .	. * 9 T.:, \	2IHI	lir ..	.. % o	5'i
	Hin ■ ,	. JI« 7"t ;	3 «4	lir	.. t i«	Rt
	t »iti .	. f nT ?:»	r.«o	lir ..	.. f 27	rtO
Trto«	IMn .	. >5-". i')	m>io	lir	.. 1 M	?5
5."0tt	Din .	. tSi! «0 11	30»M»	lir ..	.. IKK,	3"
Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
Iz|*Ui(-u> mo tinli v I' SV I Mar}ih iit n.iknzujcmo tinti brzojavno. Prejemnik dotii denar na ovoji t>i f js \f«.ik<j;.i o«]i.;ikii. — Vse naslovit«1 na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service 1359 — 2nd Ave.. New York. N. Y.
se v filmu pozneje razkrije ime morilcu ter je mogoče videti, kako j<* bil storjen zloein.
Skrajno zanimiva je tudi pred-| stava "Hitssijt". Nastopila bosta baritonisf Atlia Kuznetzoff in s<»-_' pranistka Ziuaida Xii-<»lina t,t
Pa Annabhara, ubogi mezdni sušenj, je zmajal z glavo in od-|
vrnil: — Odpustite mi, gospod, to ,	.... . ... , ,,
umetniki karavaieti 'Aikolaij \ a-
Mlniff. Vrra lVrnikov.
da vsi vaši zakladi skupaj ne mo rejo kupiti blagoslova, ki je. ljubezen. Svoj del boste morali, sprejeti od mene v dar, kajti drugače vam ga ne morem dati, pa najsi bi! oil poleg vsega svojega premoženja j ]ia j posebnega ponudili še svojo lepo hčer.
Sumani se je zdelo, kakor da bi; gledal v nekak drug svet, v kate- i Kred Wuriiig rem ni bilo sledi njegovega lastnega sveta. Bilo je prvič v njegovem življenju, da si nekaj ni mogel kupiti za denar, niti od najrevnejšega sužnja. Ko pa se je ozrl v Annab-. harov resni obraz, na katerem je , še rahlo odsevala luč svetniškega b.'agoslova. je nenadoma iskrica te Iuci padala v njegovo dušo. Razširil je roke in dejal:
Smirnova in Leo
Prizori "The .Music l»ox". "Kliki otroci*' in "S;iumvar" so ne-
Roxv Theatre Orkester vodi
OMEJITEV INOZEMSKIH POTOVANJ V ANGLIJI
T
^PESNI
K	in
IgB A N Dl
i
Spisal
AL. JENNINGS
14
Morda je ježa skozi to prerijo v Franku še posebej razburila in vzvalovila euvstva. Ko sva uzrla, tla se iz nekega dimnika v daljavi pred nama kadi, nama je bilo kakor da j da se prehijeva iz zadati imava pokopališke za seboj. Oba sva skoraj zavriskala od veselja in vzpodbodla sva konja, da sva dosegla duplino.
Žena in majhen, morda petleten sta prišla ven, kakor da bi naju bila pričakovala. Ona je bila vitke, visoke rasti in jasnih oči in okrog usten je imela otožen smehljaj, ki je na prvi mah osvojil Frankov« s tee. Povedala nama je, da je njen mož že pred kakšnim tednom odšel v mesto po živeža, pa je menda kar pozabil, da bi se vrnil.
Midva s Frankom že dva dni nisva jedla. I*rav tako dolgo -sta gladovala mlada žen;« in njen mladi sin. Po najbližjega soseda je bilo dvanajst angleških milj. Odjezdil sem tjii in sem se vrnil z živili za vso družino. ' Frank in mlada žena sta se tedaj že pome-kovala kakor dva stara prijatelja, dete pa je sedelo roparju na kolenih in ga božal;« |»o licih s tolikim zaupanjem, da je bil
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje.l
1'einava Itos* ...........................Ji
1'irhi ....................................................J*
I'm odru j ........................................Jt
Crahki judrk .........................................15
I'risrji Hitr«n»kegB glavarja ........M
I'miljire in pripevedke <K«iiutoik)
I. iveifh —..........................M
ITM-1'k ...........—______________(..40
1'nle mrd IkAJmH .........................Ji
1'rrsmnJanJ* indijairakil* Bi«j«nmr-
KOMmim .—-----------------------------JI
K«kimn ( ru«M...................................64»
Krvolurli« na Part u^a lak na ..........JM
Hde^m ta bela *rt«i«a. povest _______M
Roman zadnjega cesarja Hatm-
buriana .......................................1JM
Kdlc^B	..........................
Kdrt* kokarda_______________________________1*5
Hcržani Ulavol«, ves.	1.6«
Slu venski šaljiv«* ...............................40
Slav enaki Robinzon, trd. vez..............7.1
Stric Tomova koča ......................JI
Sueški invalid ..................................J5
Skrivno®! najdenke _______________________35
Skazi Urno Indijo _____________________M
Sa njuha knjiga, m niz ___________________«0
Sanjska knjiga, velika ...............M
Sanjska knjiga, (Arabska) ________1.M
SHAKKSPK.IKKVA DELA: Marlihrt. trdo ver ...............................9« \
Southern'Railway, ena največjih	.
— Daj mi od svojega blagoslova,; angleških železniških družb, je dala * rank ves blazen m ponosen, ki je najdragocenejše izmed vse-' izveslti plaklate. na katerih pripo-' Mlada žena nama je potem skuhala taki« ga, kar je v nebesih in na zemlji,j reča rojakom potovanja v inozem- sijajen obed, kakršnega že mnogo mesecev ix, pridi v mojo hišo. da boš tam sivo s posebnim ozirom na to, da se ^v., Mla deležna. Stregla nama ie s tako prebival. Kajti nič več ne boš moj1 jc finančni položaj Anglije izbolj-	, - ,	, ,	, .	...
suženj, marveč moj prijatelj in' šal. Angleško finančno ministrstvo \\u" vljiuhiosljo kakor kakšna grotiea. — brat....	; pa je družbo pozvalo, naj plakate * rank je neprestano gledal vanjo 111 v nje-
__; takoj odstrani, češ da je potovanje govili oreh je pri vsaki njeni besedi zablis-
I V inozemstvo nepatriotičen čin. ki nil neki poseben sijaj. Ta tremitek doniae-Naročlt. .e na "Giaa Naroda" - zahteva gospodarske žrtve. Družba m,sti j(1 hjj 7a naju'1>rvo resnieno doživetje
! jc izpolnila ukaz finančnega mini-	, ... , , ,
i stistva, seveda s pripombo, da bo v ^'tlnjlll dvell letih.
! na ta način utrpela velikanske iz- | — Banka talil doli je to ubogo malo dušo eube. Že doslej ima v primeri z opeharila za pet tisoe dolarjev, mi je pošr-! lanskim letom nad tri milijone iz-' jM.t;,l Fl*S»ilk. Z zvi jaeo so jo ujeli, dali sn ji lgv.be. Promet na Angleškem je po ,MM|llisati papirje, potem so pa odpovedali
; hipoteko. Jaz pojdem tega hudiea tam d«>li malo zaznamovat, <hi ji tiste rape prinesem nazaj.
Banka je bila v majhnem pristaniškem i kraju v zapadnem Texasu. kamor se je bil
največji slovenski dnevnik v Zdru-tenih državah.
njenih računih nazadoval skoro za oP odstotkov.
Iiru£iraiuu ..............................,
j Sr. Hi. (.Intika oui...*r» Zivljrnjr.
1« »ni Ktr.. l»r«š. ...................45
Sr. 17. U'ros|M>r Maritiieto Verne
Spomini Ju(ohl«vuilrp
voljez, 1914—1918 _____________________1.25
Srrdozinri, trd. vez. M
broS.......................
Sirasde vojna ____________________
Štiri smrti. 4. sv_______________
Smrt »red hU« -----------------
Stanley %' Afriki______________
in znanega potovalen Stritarjeva Antholoclia. broi S isto Sest«, i m »rest is Abrntev
____4«
...jS5 ...M IJfl
Sin BMdvadjafa lovca, Potopisni
roius o ......................................
Student CH| k V. sv. _________________35
Sveta Notburga _______________________15
Spisje. male jmveatl___________________
Stezosledec__________________________________U
Šopek Samalarka _________________
fi^i^^A nti ........................,.,..,..«30
Svetlobe iai aencc________________LM
trda vas.
OlhHa ______________________________________________9«
Sen Kre«ne nofi _____________—.........
Skrivnost najdenke..........................
o i » t/ •■»
oplosna Knjižnica:
At. 1. ilTsu Albrei bt i Ranjena cnida. izvirua ptivest. 104 str.. briMlrauo .................................U
At. 'J. (flario Murni k > Na Bledu. Izvirua povest, lhl str., brofi. 50
fit. 3. (Iran Uuzuian) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ....................................35
št. 4. (Cvetko (tolar) ..Poletite klasje. Izbrane pesmi, 184 str., brošira no .....................................M
St. 0. (Fran MUCinaki) Goaped Fr idol in Žolna in njegove druil iina. veaelomodre črtice I.. 72
•t rs ni, broširano .........................25
0. (Novak) Ljuobsumnost
duše v virali. in.vest. prev«-l Mir-Ku Pretnar. SO »itrs*. ....................3©
< _ St. "JI.
fit. 18. (Jarosl. \rt-UTI.ky» Oporoka lukoihke^a grajšraka. veseloigra v <»neiu dejanju. 1h<*Iiitp-nil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broširano ........................................
fit. 1!». Oierlta rt IlHur»tnjan » To-topljeni sven. drsim, bajka % i»e-tib dejanjih, imaloveull Anton Funlek. l'Jl strani, broš.__
KreuUerjeva
fit. fit.
?. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani. broS. .................35
St- & Akt iiev. 115 ......................75
fitev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problem! sodobne filozofije, 347 strani, broš..............70
fit. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue. relljefua karikatura in minul isti, 55 str., brofi.........JU5
fit. 11. (Pavel Golia) 1'eterekove poslednjo sanje, božična invest
fit. 12. (Dr. Karl EngUi) Denar narodno-gospodarski spis, pošlo venil dr. Albin Ogris, 236 str., hrofi...........................................80
fit. 12. (Fran Milelnski) Mogoini prstan, uarodua pravljica v 4.
dejanjih, »1 str., broš..................30
fit. 13. (V. H. Oaršlu) Nadeždp Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žuu, 112 str., broS................
fit. 14. (Ur. Kari KngliSt Denar, narodno-gositodarskl spis, poslovenil dr. Alpin Ogrl«. 23d str.,
broi. _____________________________________
fit. 15. Edmond In Jules de Gmi-court, Benee Uauperin ...............
St. "J". (Jul. Zcjrcri (iompači in Koniurasaki. j>i|>ouskl roman, iz
eesilue prevel dr. Fran iSrn- .	.	v	. v	. ,
dač, ir>4 strani, broš......................45 najiotil njen ltioz zaradi ziveza. Naslednje-
(Frilolin Zoiuu1 Dvanajst 1	sva prispela tja, malo predeli s«» ban-
kratkoiasniii zgodbic, I L, 73 str. ko zaprli. Ker nisva imela eekovne knjige. l,ro>....................................................sva morala par s svojima revolverjema pripraviti blagajnika do tega. da je izplaral tistih pet tisoč- dolarjev za ženo in tla nama je navrgel še petintrideset tiso«'.
Zunaj na rest i so postavali vsake vrste liebodijihtreha. poliristi in šerif, da bi nama zavrli povratek. Poslali st» to«'o svinca za nama, da bi denar privabili nazaj.
.60
St. 22. (ToistoJ l
1 soinita
i
I st. 23. (Soplioktesi Antigone, žal-' na igra. poalov. C. tJolar, 60 str.
broširan«« ..........................................30
fit. 24. (K. L. Bulwer) Poslednji dnevi Tompcjev, 1. del. .km sir..
..J»0 broš.................................................M
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA
216 W. 18th Street New York, N, Y.
Telephone: CHELSEA 3S78
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
7?
Toda vsa ta stvar bi se bila lahko sijajno končala, ee se ne bi bil mož najine mlade dame vtaknil vmes. On je bil v mestu prav tedaj, ko se je v banki izvršila tatvina. Ko se je vrnil v svojo jamo, naju je precej spoznal in šel po meščansko hrambo. Med streljanjem, ki je sledilo za tem, je padel zadet od krogle. Midva sva srečno odnesla pete, toda čez čas sva se vrnila ter sva mlado ženo in njenega otroka vzela s seboj.
Od Oklahome in indijanskega ozemlja do Arkanzasa je bila dolga pot. Ko smo jo i-meli za seboj, so bili za Franka najini dosedanji posli končani. Ljubil je mlado ženo. Na nič drugega ni mogel ver misliti kakor na to. Prvikrat v svojem življenju je začel iskati vzrokov, iz katerih je postal bandit. Nobenega ni mogel najti in mučil se je s težkimi očitki. Nič več ni mogel razumeti. kako da je sploli mogel kdaj tako daleč zabresti, tehtal in premišljal je, kako dolgo bi to trajalo, da bi se spet vrnil na pravo pot.
—	Jaz sem končal te reči, je dejal.
In jaz nisem bil presenečen.
—	Ne bodo ti dali miru, ne bodo li pustili svobode, sem ga svaril.
—	Neumnost, je odgovarjal. Nič me ne more zadržati.
Bil je poln načrtov. Sli naj bi vsi skupaj v New Orleans, od tam pa na otoke v južnem morju. Premogla sva še petintrideset tisoč dolarjev. Bilo je brez dvoma dovolj,
.laz sem hil za njegovo pustolovščino precej navdušen.
Tisti čas pa še nisva vedela, da naju zaradi tatvine v banki zasledujejo od Texas«! otrok,i do trdnjave ^mitli. In ko smo v New l)r-leansii onkraj Mississippijastopili iz čolna, se je zdelo, kakor da stopamo v novo življenje. Jaz <oni se počutil tako prostega in tako zadovoljnega kakor kakšna d«»lira kra-vira. ki mirno sledi svoji čredi in v miru prežvekuje svoje vsakdanje seno. Najin sklep, da čez najino preteklost enkrat za vselej napravimo križ, je l>il za naju kakor neke vrste odveza in v resnici sva verjela da sva preteklost za večne čase vrgla * sebe.
Ko sem se malo po našem prihodu poli-kal po francoskem delu mesla New Orlean-sa, je šel neko mimo, se naenkrat ukrenil za menoj, s«« vrnil in me zagrabil za roko. Jaz sem mislil, da so me prijeli, potegnil sem revolver iz žepa ler sem ga sunil o-nenui v trebuh.
— Za božjo voijo, Forney, kaj me več ne po/.naš !
Ko sem spoznal v njem Kda. svojega starega prijatelja z vojaške šole v Virginiji in sva si stisnila roke. I>i bil dal ne vem kaj za t >. de ne I>i bil tako brez ulave privlekel svojega revolverja na dan. Ta moja nagla nepremišljena kretnja mu je morala moj položaj naravnost izkričali v obraz. I 'a >c mi je vendar zdelo. <la ga vse skupaj ni prav nič osupnilo,
Kd je lati neke vrste oboževatclj junakov. Xa šoli me je visoko renil in spoštoval, ker je vedel, da sem bil svoj čas rowhov in da sein na farmah govedom vžigal znamenja v kožo. In i/, tistega razloga se mu je tudi življenje bauditov zdelo nekaj izrednega in drznega, nekaj, za kar >e je vredno navduševati. S tisto ljubeznivo gostoljubnostjo, ki je običajna na jugu. me je povabil, naj oh-iščeni lijeurovo r »dbiiio.
Bili SO tO bogati ljudje. Njegov oče je bil visok uradnik .v LouMani. Bila sva lahko čisto gotova, da naju na njegov dom ne bodo hodili iskat. S Frankom sva šla tja in .-va | teden dni živela kakor dva norca v paradižu. življenje se nama je začelo zdeti ena {sama večna vesela živa slika. Zniirom sva hrepenela po domu in iz tega obiska nama je vašla ena sama prečudna. nikoli pričakovana opojna radost.
Ed je imel sestro in ime ji jc bilo Margaret. Bila je majhna in fantastična in je imela črne oči. Začel sem razumevati Franka in njegovo zaljubljenost.
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna Glas Naroda'
"O LAt KAKO D A*
NEW YORK, MONDAY, MAY, 2, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY ID U. 8. A.
Naj ljubezen joče
KOMAH DE ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil I. H.
m
46
(Nadaljevanje.)
— X«x-Mj -«'r»i s«» «"-udila ;rr<»fu Rudolfu — pravi «r'»i>;i Malncri-r**v».	iij«*«ra. tako idadnega diplomata potegne pustno vese-
lje za seboj — skoro ;»« ne bi poznala. Mogoče je to njegov zadnji vesel i pust. — In na I.orin za či »deti pogled govori dalje: — Saj I julije splošno govore o njegovi zaroki s koiuteso Herbertovo. hi čudila sem se. da te gosjx»de nisem noeoj videla. Kajti vedno so tam. kjer je on; Adeiajda vedno N»-«li pri njegovi mizi.
Dobro, da j<- b.la Tema. <io>pa Maln«*ričeva. ki je govorila brezskrbno, bi *ieer opazila, kako j«- prebledt-la njena spremljevalka. Lori »tisiie |K*st in jo pritr-ne na neumno, ponorelo -ree. Kako in u je titujrla samo za trenutek vrjeti. da — — — Kot mrzla slana je padlo na njeno mlado srečo---
Dvaindvajseto poglavje.
Kudolf Verd i u bodi po sobi po mehki preprogi.
V svoji desniei š<- vedno drži pismo, ki ga je razburilo. Včasih |KM*tir pri oknu iu jrb-da v park. T<«la njegovo oko n»' opazi niče--ar k pega v naravi, ne vi«li m« m I repa |H»iutadanskega neba. po katerem so »»t* gnali lahki, beli oblaki, niti ble«|ori|ečega mandljevega tvrt.ja. tudi ne sliši žubori-uja studenea — tako je bil zatopljen v svoje misli.
Zopet sede v velik naslonjač in še enkrat prebere dolgo pismo l- i mu m<* je po%laI l»r»r Otokar in ki je nosilo p«»štni pečat "K TII".
l*o nekaterih brrzjM.ineinbuilt stavkih je bilo v pismu:
Ali te bo /<•!.» presenetilo ali razburilo, kar ti lio-_ «'••» sedaj |Htvetlati. dragi 1 Ju«.oil .' I,;la in jaz s«* bova ločila. Kmalu po OTokarjevi smrti sva si- mirno dogovorila, da se lomiva M -lil -i boš. da po š« .-tna.>tili letih zakona to ni dostojno .n da ni vredno našega imena iu še tembolj, ker bodo vsled tega dotakiiien • stale. davno pozabi jene stvari. Tebi bo to ie!o Mileno. Rudolf, vem! Toda te neprijetnosti ti ne morem ul raniti, kakor mi je žal. Lilina in moja pota gt to daleč tiara/ u In čut i mi. da sem prestar za svojo ženo. Zadnji usodni udarri. i/guba mojih dveh otrok, so me pred časom postarali; truden iu strt m-iii V januarju nisem hotel s teboij o tem go-vriti postaviti te hočem med gotovo dejstvo!
Lila se je odločno branila še sploh kdaj živeli z menoj na Ifin-l tiiku — ponorela bi! Za stalno hoče ostati na jugu. Mene pa Italija s svojo veliko svetlobo dela nervoznega; slepi me — hrepenim p.f naših p-.ii h smrekovih gozdih!
Lil.i pr . aku.je s *v<«„iiui Š4-»t intridexetiuii leti še mnogo <■«1 sv«»jega življenja in k temu Je tudi opravičena. Njen duh je svež iu gibčen. Mlada je še in lepa. Naučila se bo poza biti in premagali. Ako se ji nudi nova sreča, ji ne bom bra. m' lire* zavi-ti ji privoščim to. kar razume jhkI imenom "sreča*. katere j uikdar niseut uiogel dati. kot mi sama pravi — ja/. sanjavi. slabotni človek, poln polovičarstva in na-prot-st\a. kakoršeji m iii bil vedno.
Kratko, sprijazni s,. mislijo, da J.ifa kmalu ne bo več tvo a svakinja. 1'ri naj ni bW-itvi ni nobenega škandala, n<»-benega razoČMrau.ia. temveč %*mi* prepričan ie. da ne moreva
skupaii živeti iu to je bilo <Ntl«*čilnn.
Z«h*j s. |„ (»opohioma miren, četudi mi je kmalu po smrti mojega ljubljenčka njena želja zadala globoko rano. Nisem
ji nasprotoval, zato je tinli vedno potovala.
Zelo sem jo imel rad. Ljubil sem jo tak«». <la sem nekoč zaradi nje na \ s«- j»ozabil. T v« nje besei].- onih dni so mi še ved-j no ja sito v »polnimi: "Toda ne pozabi. da si plemič In to j sem poaabil. lltidolf. Zelo me boli.
\ štirih «lo šestih meseeih s*» vrnem na Hmeljnik in boni j prijH-ljal C Veil i jo iz Škofje Loke. listala bo zopet pri meni. 1'pam tudi. da bom zojiet dobil Lori Rergerjevo za vzgojite-j Iji.-o. linvori še ti z u jo o tem. prosim te — gotovo imaš dovolj prih'žno«.ii videti jo.
Ali so j.» mogoče že preveč prevzele sanje o njeni bodoči slavi* Ponudi ji plačo, kakor visoko hočeš. Kot s hčerjo bom ž njo postopal — zaradi moje C Veil i je. (ttrok ne sme več pogrešati ljubezni iu pri I^>ri bo v najboljši oskrbi. Saj razumeš mojo malo 4Vei!i>». ki tako potrebuje ljubezni.
Potem pa. ko bom vedel, da je moj otrok v dobrih rokah, v dobrem varstvu, boni izvršil svojo nalogo. Mogoče guhan-čiš čelo — totla m- oporekaj mi. Rudolf. — sedaj bom ostal trden!
Se moram plačati stari dolg — dolg Mariji Virbnikovi iti njenim otrokom!
Poizvedoval boni po njih in bom skušal jnipraviti. kar sem nekoč zakrivil. Drugače ne moreni mirno umreti.
AJio liioje uboge žene ni Več. mogoče jo j«- strla bridkost.' *fdaj gotovo š«« živita oba otroka. Krik in Lori. Ker je Marija odklonila vso podporo, zato moram biti pripravljen na t.i. da | bom našel svoje otroke v nizkih službah, mogoče v skromnih j razmerah. Moja bojazljivost me je vedno branila, tla bi poizvedoval JHI ta J ili. poleg tega pa. dokler je bila Lila moja žena. tega tudi nisem mogel — samo zaradi hišnega miru!	i
•Naj 1m» karkoli: junaško gledam nasproti vsem prilikam iu razoč a ranjeni. In vendar si pravim: Otroei. ki so imeli tako mater kot je bila Marija Virhuikova. niso mogli postati slabi ljudje. Na to se zanašam. Iu ako jih najdem, tedaj pa bom otroke prosil za ljubezen — <»sta!i tlel svojega življenja hočem posvetiti njim. hočem jim dati prostor iu mesto, ki jim pripada!	i
Hudo me je kaznoval l»og. ko mi je vzel Teklo m Otokar-..... f ja : pahnil me je v revščino, /.daj pa trdno upam. da mi bo podelil milost in mi bo zopet vrfiil Krika in Lori. Potem nisem več zapita«**« človek.
Misel na Marijo mi ni dala zadnja leta nobenega miru in globoko sem ohažl/val svoj greh proti nj«»j. da ne morem niti z besedami povedati. Kratka in goljufiva je bila sreča, ki sem jo zamenjal za njo — [»ograhil sem lažnjivo zlato iu brezskrbno sem zavrgel pravo zlato.
Pri njej bi bil ostal srečnejši mož. kot pa sem sedaj, ko pregledu jem račune svojega življenja iu vidim sauio izgubo, i
Kaj je ves zunanji -sijaj, kaj častno mesto v življenju, ako ni uulovoljn ost i iu sreče! Vse bi rad dal. kar sem in kar imam. ako bi mogel zopet priklieati nazaj srečo, ki sem ju imel pr«j pri vseli zunanjih težkočah.
in ako zojM-t najdem Marijo — m I pustila mi bo — veliko-duša je in dobra. Kuj ne. Rudolf, privoščiš mi! — Najprej hočem iti |m> sledi rn prosim Te — toda ne. pisati Ti ne morem. kajti mogoče bi dvomil nad mojo pametjo.
U koncu bi Ti rad »veloval, Rudolf. — mogoče Ti ni nI-
PAR MESECEV ODPOČITKA I V DOMOVINI
Ne samo večletne izkušnje, temveč tudi naša resna volja, da Vam zagotovimo ugodno potovanje z malimi stroški, Vam naj bo zadostno zagotovilo, da boste zadovoljni, ča pišete nam za brezplačna pojasnila.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
ti treba, ker si v vsakem oziru tako pravilen in dosleden. Pa navzlic temu: ako srečaš kaiu^ dekle, ki bi jo mogel ljubiti in ki je tudi vredna Tvoje ljubezni, tedaj ne vprašaj po njenem družabnem stališču, po njeni družini — glej v njej vrednost človeka in jo pel ji na svoj dom. — In užival boš srečo, ki je daleč proč od vsega, kar drugi imenujejo srečo, ki pa je znotraj iskrenejša. trajnejša in tem več vredna. Poglej na mene. vzemi me za zgled; }M>uirsli na Lilo in men.
Dovoli mi. Rudolf, da grem svoja pota — čutim, da je to prava pot.---
Rudolf zmaje z glavo, skoči na noge iu zopet prične hoditi po sobi.
Razveseljivo ni bilo posebno, kar je nameraval brat; moral je biti pripravljen na grenka razočaranj. Teh m tudi sam ni pridi rival. Kdo pa more vedeti, kako bodo skušali zlorabiti Otokar je vo dobroto.
(Dalje prihodnjič.)
IZ ŽIVLJENJA KLATIVITEZEV IN PUSTOLOVCEV
Visoka politika v zakotni beznici. j
Dr. Mansur Rifat je rodom iz Egipta. Že v svoji mladosti je za-J pustil svojo domovino ob reki Nil,; se potepal po bližnjem in daljnem
vzhodu, študiral v Ameriki, po- i stal zdravnik in pozneje voditelj' ene najbolj tajinstvenih teroristič- \ nih organizacij novejše dobe.
Po krvavih revolucijah, ki jih je; ta organizacija vprizorila v raznih j eksotičnih državah, je dr. Mansur Rifat pred par leti prispel v Berlin. kjer je kot voditelj egiptovske j radikalne nacionalistične skupine prevzel vodstvo vseh orientalskih tajnih organizacij. Okoli njega so se zbirali egiptovski študenti, n-rabski šejki, sirski trgovci, indijski teologi in turški paše. Tedensko so se zbirali v temni beznici v berlinskem predmestju. Sestanku ljudi vseh različnih barv je predsedoval dr. Rifat.
Tedensko so se v tej beznici kovali krvavi načrti. Mansur Rifat jej našteval iz dolgega seznama zlo-; čine in krivice, ki jih Evropejci t prizadevajo Vzhodu. Našteval je i u:norjene in obešene, govoril o "iz-' dajstvu in nasilnosti Angležev""1 in grozil in pretil strahovito. Po-1 trm se je pomiril, se ljubko na-1 smehljal in vprašal, kdo navzočih ima kaj pripomniti k dogodkom preteklega tedna. Predlogi so bili vrano proteskni in enoliki kakor je aiabska puščava. Vsi so končali s parolo: — Zrušiti moč Evrope.
I*eta 1922., ko je Mansur Rifat j predsedoval v tej beznici, je bil >
Berlin zbirališče najrazličnejših-zarotnikov iz vseh dežel orijenta. Mansur Rifat jih je znal dobro u-j porabljati. Njegovi agenti so potovali v Moskvo, da bi rešili islam s pomočjo boljševikov. Drugi so bili v zvezi z nemškimi "pučisti", — drugi zopet so rovarili po Balkanu. Vsakdo, ki se je boril proti premoči Evrope, je bil dobro došel.
Njegova mojstrovina je bila borbena organizacija egiptovskih Študentov v Berlinu. Atentat na Za-glul-pašo. ki je svojčas pripeljal Egipt na rob propada, je bilo delo <
enega berlinskih članov organizacije. Tudi umor vrhovnega poveljnika angleških čet v Egiptu Lee Stacksa je bilo delo Rifata. V Ber-r.nu, obdan od zvestih pajdašev, se je Rifat čutil reprezentantom Vzhoda, kot zastopnik "edino prave vere" islama in njegovega vidnega zastopstva na zemlji — kali j j ta. To je trajalo tako dolgo, do-kltr niso prišle vesti, da je kalifa-ta konec in da je bil poslednji kalif izgnan v Evropo, v Švico.
Rifat je skoraj zbesnel. V nje-j gt vi organizaciji je prišlo do spo-| re v. Na berlinski univerzi je prišlo do krvavih pretepov med egiptovskimi in turškimi nacionalisti. Obtoževali so se med seboj, da so iz-cali in ski^ajo prodati Orijent. Prišlo je do 'ponovnih demonstracij. Berlin je bil preplavljen z zelenimi letaki (zeleno je barva islama > z napadi na Anglijo in Turčijo. Dijaki so napadli poslopje angleškega poslaništva, ki ga je še-
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno
go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili,
da jih počakamo, zato
-j-—
naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-
ročnino točno.
le vojaštvo rešilo popolnega demo-J liranja.	i
Nekaj časa je vladal potem mir,' Rifat je "v največji skrivnosti pripravljal nove načrte. Kmalu nato je indijska verska bratovščina Ah-media objavila, da bo zgradila v Berlinu veliko mošejo. Zopet je med zarotniki zavladal nemir, zopet so deJili zelene letake, v katerih so dokazovali, da je ta bratovščina v službi angleške imperialistične politike.
Približal se je dan svečane blagoslovitve temeljnega kamna. Na stavbišču se je zbrala pisana družba slikovito oblečenih orijental-cev. ki je čakala na prihod treh ekselenc: turškega, perzijskega in afganskega poslanika. Ko so se ti trije veljaki pripeljali in so jih s kratkim govorom pozdravili, je pri-š'.o do napovedanega škandala. Iz stranskih ulic je pridrla množica egiptovskih študentov in emigrantov, na čelu Rifat. Napadli so zbo-ro^nlce s kamni in gnilimi jajci in j in Dbdelavali" s palicami in pestmi. V krvavem pretepu so se trije poslaniki s težavo rešili z bunka-ir.i po obrazu. Pretep je postajal vedno hujši, dokler ni nastopilo vojaštvo.
Štirje policaji so se polastili "/tansur Rifata in ga odnesli z bojišča. Otepaval se je, bil z rokama in nogami in odgriznil enemu siražniku prst. Ko so ga pripeljali na stanovanje, je izjavil, da on sploh ni Rifat, marveč dr. Aron Lc-yen iz Brazilije. Povsem slučajno. da je bil navzoč. Še par tednov se je skrival po Berlinu, se izdajai za zdravnika iz Brazilije ali pa ruskega emigranta, dokler ga policija ni zalotila in izgnala na zahtevo treh poslanikov iz Berlina. Odpotoval je na Dunaj.
Njegov konec je bil žalosten. — Nekega dne — pred par meseci — je prinesel v svoje stanovanje arhiv in blagajno egiptovske revolucionarne organizacije. Razbil s sekiro pohištvo, polil vse skupaj s petrolejem in zažgal. Nato je razbil o-kne in s četrtega nadstropja skočil na ulico in se ubil na dunajskem tlaku. Organizacija je razpadla, "smo posamezni člani dajo opravka policijam v evropskih prestolicah.
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerefa pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*> da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastoonikov
Uprava "G. N."

POZOR ROJAKI
Vse, kar sc tiče "Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov:.
"Glas Naroda*' 21(> West 18tli Street New York, N. Y.
Kdinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov.
Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili niarsi katero zmedo in zakasnitev
(I

DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m cite umo t>m
članstvo, pač p« ni Slovenci v vaii okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIZANA
Anglesko-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER i Stane *amo
Naročite ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
21S West ltth Street New lark City
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar
San Francisco. Jacob Lausbtn
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banlch
ILLINOIS
Aurora, J. Butchar Ch cago, Joseph Blish. J. Bevčlt, J. Lukanich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Fr&ak Zagar
MARYLAND Steyer, J. Cerne Kit/miller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detro:t. Frank Stuiar MINNESOTA
Chisholm, Frank Oouže, Fran* Pucelj
Ely. Jos. J. Peshel Fr. 8eltula Eveleth. Louis Gouie Gi'.bert. Louis Vessel Kibbing. John PovSe Virginia. Frank Hrvaticb Waukegan. Jože Zelene MISSOURI
St. Louis. A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsna Little Falls. Frank Maile
OHIO
Barbertcn. John Balant. Joe Cleveland, Anton Bobek, Chas
Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuiršf Niles, Frank KogovSek
Warren, Mr3. F. Rachar Younestown Anton Kikelj OREGON Oregon City1 Ore., J. Kobl^.'
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. »lo vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Pre vič, Louis Zupan či6, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank k renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martii. Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvlek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmiliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh J. Pogačar
Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerlj •** Schilrcr West Newton, Joseph Jovan Wlllock. J. L'eteroe] UTAH
Helper. Fr. Kreba WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratolk In Jo= Koren
8heboygan. John Zorman WEST AT .1.18 Frank Skok WYOMING Rock 3prings, Louis Tauchar Dlamondville. Joe Rollcfc
Vsak sastopnlk lzaa potrdilo b* svoto, katero Je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "OJas Naroda":
Za eno leto $8.; za pol leta $3. za Stlrl mesece $2.; za čet"* leta $1.30.
New York City Je f7. celo leto.
Naročnina sa Evropo te t7. z» celo leto.
^flv SHIPPING m NEWS
4. maja:
Berengaria, Ciieruourff
B. maja:
Bremen. Cherbotir«. Bremen Deutuhlnnd Cherbourg. Hamburg
I. maja:
Olympic. Cherbourg
7.	maja:
Mauritania Cherbourg,
Rotterdam. Boulogne sur Mar, Rotter d a in
12. maja: Kuropa, Cherbourg. Bramon New York. Cherbourg, Hamburg
14.	maja: I'aris. Havre AQuiiania, Cherbourg
Veendam, Boulogne Bur Mer. Rotterdam
Iiellanoe. Cherbourg. Hamburg Majestic, Cherbourg
17. maja:
Col umbufi, Cherbourg, Bremen Vulcania, Dubrovnik, Trat
1». maja:
Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg
20.	maja: Homeric, Cherbourg
21.	maja:
Bremm. Chprbourf, Bremen
Stat«*ndam, Boulogne i„r Mer Rotterdam
25.	maja; Ber*-ng;nla, Cherbourg
26.	mala:
Hamburg. Charbturg. Hamburg
27.	maja: France. Havre Olympic, Cherbourg
28.	maja:
Europa, Cherbourg. Bremen Volen.lam. Boulogne Hur Mer. Rotterdam
St. Louis. Chebourg. Hamburg
1.	Junija:
Maur.-lunia v < .............
2.	Junija:
<'oliiinhus v Cherbourg in Bremen Central Von »teuben \ Cherbourg in B: .-tu.-n
3.	Junija:
...... I'nui..- ^
Ala jesti.- v I Mor In »11 rj; Wc.Kt.TMhind \ ll.i \ re
4.	junija:
K' tt. I....111 v Boulogne .ti,-
junija: l.» vlafh.iii v Cherbourg I r. 1111-11 v I'livrlH.uri; in |'.icin,„
8.	junija:
I'n-w Harding v Cherbourg Arjllit;ini.i v Cherbourg
9.	-junija:
S.iturnia v < "■•bit hi I la\ re
10.	Junija:
•'»ntc l.iaixama tio \ <:>ii'ivo l>aj)lan«! v I Iu vre 'i. junija:
Paris v Havre 1 l..|in*ri«- v flit-rln'tirK Veendam v Boulogne sur M#r
15.	junija:
■ 'liiiipii- v Cherbourg l ereiiR-ajia v Cherl^turg l:uro|>a v Cherbourg in Ureineu ■•6. junija:
Frant-e. Havre IVrlin v lir>-m<n 17. junija: Koma v Hcnovo
I etiiiLiud v Havre
V JUGOSLAVIJO
Preko Havra
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
PARIS
14. MAJA <12:05 A.M.« 10. Junija — 29. Junija
ILE DE FRANCE
3. Junija 21. Junija — 8. Julija <opolnoči)
FRANCE
16. Junija — 16. Julija
3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej
Za pojasnila in potne nate vprašajte nj&e pooblaščene aganta
cJpeoehJSnfi
19 STATE STREET. NEW YORK
VABLJENI STE
da se pridružite našemu velikemu izletu V staro Domovino
3. JUNIJA
na slavnem, modernem francoskem brzoparniku
ILE DE FRANCE
S]> »VKNSKI SritEM IJ EVA LEC <;it K Z NAŠIMI Pt»TNIKI PKAV Inj LJUBLJANE
HI. razreU samo $86.73 do l.jubljane $88.32 Jo Zagrebu KKTUU-karta $148.— d.» Ljubljane
$132.— do Trsta Mnoge j«.j«ebne ug'>dnostl ao aranžirane xa ixnnilit; teg;i p»Xovanja.
Na*, naslednje skupno potovanje na istem parniku se vrši
Hd. JULUA
Za VMr iufolinacije se obrnite na:
LEO ZAKRAJSEK
GENERAL. TRAVEL SERVICE 1359 SECOND AVE.. "NEW YORK, N. Y.