39. itnilta I [hBM. t ffrii H Ikhnrii m. auro. ^al B ^al lav I II 01 I II .^BHaanil ;l I al ■& fli I I II ank. ^ ^ a»j. I "OaaaaV aa BaV I ■aBBBBBBBBBBal ft &■■■■■■ 4 1 II *'■ I ■aBBBBB I ft aa ft ft I VI ■ I I II ^B B^ ft^H ^B ft aT ■ Ir^V I f ^m Hr • ^m aa ^m ft ^|l li ^1 ft I ft I \^m ft ^H I ft ^B I aanal ^B I Bana I anal ^aanaa anal 11 ^^a ft ^^a | I -' || ^^a ^^a ^^a §^H ^^l na^a IMI »rali t Proator l m/m X 54 mfm a navadne ta male oglase 80 vi«, a biadne razglase 1*20 K, a poslano in reklame 2 K. — Pri natočila nad 10 objav popust VpraSamem glede inseratov naj se priloži znamka u odgovor. ffpr ?ai*1vo „Slov. naroda" ta „Barotea TUktrit* 3oaflova ulica At 5, oritllea*. — Totofoa At 90. ■*■"■■ izr*ii !T-~ i ■■ »urara fpStotamaM Vami' vaftie v Matijami ta pe pHli w Jmfoftlaviilt celoletno naprej plaćan . K 120* — polletno. ..«...„ 60— 3 mesečno. ...... 3fr— 1 m ......„ 10- ¥ Na—trot celoletno......K140-- polletno........, 70*- 3 mesečno . • * • » • m 35*-....... 12*- Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno aaj1 po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posfaive denarja se na morcsio ozirati. »čam«amBaannMi*B0*waEs^=---«š=tfHHBtfai9e=a^ >miMn mitov. Miraii'1 baBata silam M. i, L auaB*fcaaj|aV Talilna itr. 94. aaaj- Roateplaov naj vrata. ■mW(š Posamesna Itevilka valia 60 vfciarlavv Poštnina paviallrana. Odločen nastop Amerike — Ufilson proti zaveznikom in za Jugoslavijo. LDU Trst 16. febr. SnočnI »Pic-colo^ Priobčuje dopis iz Londona, da je Nitti na londonski konferenci dne 13. t, m. izjavil, da se lahko svobodno razpravlja o jadranskem vprašanju, on pa da ostaja pri pariškem kompromisu ali pri londonskem paktu. On pri tej Priliki ni skrival tezkoč izvedbe londonskega dogovora, toda t* opozarjal, da bo dal Dalmaciji najširšo avtonomijo v vsakem ozira. Suvereniteta Italije bi bila reprezentirana le po italijanskem guvernerju, na podoben način kakor v angleških kolonijah. Ta izjava je iznenadila MUteranda in Uoyd Georgea, ki sta sklenila, da se o tej stvari pozneje razpravlja. Hkrati je bilo sklenjeno, da se mora to priobčiti jugosloven-skenm ministru za zunanje posle dr. Trumbilu, ki ima vsa vooblasčenja za rešitev jadranskega vprašanja. Ponoči pa se je zgodilo nekaj, kar je popolnoma izpremenilo položaj tega vprašanja. Vmes ie posegel pred- dobro Poučenih Jzrogq\\_je_WUson brzojavu v Pariz, da ne more odo* frrftf. nU jMBtiŠkegm koniprmuhm, niti londonskegam i dogovora, temveč da vstraja pri tem, da se ima v polnem obsegu izvršiti ameriški načrt. A ko bi zavezniški ministrski predsedniki tega ne sprejeli, zapuste ameriški za-stopniki Pariz in prepuste zaveznike svoii nsodi. Dopisnik nadaljnje, da se je v dosedanjih pogajanjih glede jadranskega vprašanja zagrešila ve-Uka napaka, ki obstoji v tem, da se ni računalo z Ameriko. Potem ko je prišla ta vest iz Amerike, je Nitti živahno nadaljeval razgovore z Lloyd Georgem in Millerandom, katerih predmet je tvoril nastop Amerike. Ko so Nittija po konferenci vprašali, aU^J£jnoznoJti^prehq^Am etike, jejz^ javil, da je to izključeno, in sicer z ozirom^na gospodarsko in finančno stanje t tali je. Amerika ima napram zaveznikom not v rokah in njen od-stops konference bi^ vplival ^usodno na vse zaveznike. Amerika molči, to-da v odločilnih momentih javlja, da se vsi uspehi mirovne konference uničijo, ako bi njenih besed ne uva-ževali. Zato naj se nihče ne udaja iluzijam.^ ki jih more_ razgnati najmanjši veter. LDU Pariz, 15. februarja. (CTU) Kakor piše *> Journal*, so italvanski krogi v Londonu zelo razburjeni, ker ie predsednik Wilson ponovno interveniral v jadranskem vprašanju. VFilson ie sporočil Anstin in FranciH, da ne pripusti ultimata in da obe predlagani rešitvi, namreč londonski dogovor in kombinacija od 20. januaria nasprotujeta sklepom mirovne konference. Ako se zavezniki na te sklepe ne bodo ozirati, bo dobila Amerika svobodne roke. Wilsonov koralj se ne nanaša samo na Reko. temveč tudi na rešitev maloazij-skega vprašanja. Vsled Wt1sonove£a veta postaja londonska konferenca vedno bol? sterilna. Ne le. da se jadransko vpra-šame ne rrerrakne z mesta — vsa! viTozovito<;tm. Spiritus agens cele r>kcn> ie Franciia. ki tud: reklamira največii kontingent, nekaj čez tristo. Kaj bo končno ukrenila Nemčija. ie danes še negotovo, k^ti njen rwv 'o/aj je silno del:k*ten. Če se vlada nore. je nričnkova+i eventuelne flo-ve blokade in prodiranja zaveznikov v Nemčijo, kar bi takoi razbilo vse njeno gosnodarsko živlienie. ki se >e začelo nekoliko stabilizirati. Če se vda pritisku, izbruhne državljanska vrtita«), v Vateri ivvlt**?* vlnda kjrttl poleg vojaštva je tudi velika večina ostalega prebivalstva proti izročitvi ljudi, v katerih vidf vtelešeno svojo nekdamo veličino. Državljanska vojna v Nemčiji pa ni Antanti nikakor rmsrodu. nastale bi lahko velike kom-nfflcadfe, Nemčija bi se mogoče zvezala z Rusiio in cel Vzhod, pa ne samo evropski, bi lahko znova zaža-rel. Poleg tega te vprašanje, ali bi dotfčniki lepo čakali doma, da jih vTada zbere skupki in noši je Fnfenti. ili pa bi se razpršili hitro na vse vetrove izven domovine in bi imela ^ntenta čast, da bi jih iskala nekaj let po tujih državah. Zato je verjetno, da pričakuje Enteota odklonilen V. V. Krakovski: Hamlet. (Travestija.) (Hamlet v fraku in cilindru, s šopkom v roki kot snubač.) Ljubiti aH ne ljubiti? To je zdaj vprašanje: ti srcu lažje je prenašati nadloge silne razposajenega fantovstva al1 bolje zanj bi bilo ohrabriti se in na mah končati vse težave z ženitvijo? Se poročit! in soprog postati — nič drugega — in vedeti, da sveti zakon sam le premaga srčno bol ter stiske vse zatre, ki so družice samskega stanu, gotovo to bi cilj bil, k! samec vsak si ga želi. Se poročiti — mož postati — mož! Mogoče slapa? Ha, tti spak tiči! Dogodki, ki vrše se za kulisam! zakona, če fantovskim kedaj slovo M muham, šalam dali. aas sililo k pomislekom. To tehtni so ozfrL da samski stan tak često zda} dosega stara leta. Kdo fantovstva sicer bi nosil križe in težave kdo jel v gostilnah mahe v juhi. ttse pri pečenki, preču] noči pri vinca, barke «p mačka zdravit brez gumbov nosil suknjo, vedno zaprašen klobuk, brez krpe srajco, v postelji spal trdi, nezrahljani. poslušal zbadanjagospej in starih dev zdihljaje. odganjal upnike nadležne, če se vsega tega oprostil bi že lahko s kratkim »DA«? Kdo bi sameval fn mrzlo fantovsko ponoči postelj sam ogreval? Le, ker bojazen močna pred neččm nam po poroki — zakonski stan. v naprej neznan! čigar ograje nikdo oženienih še ni preplezal — bega našo voljo, da raiši vso bridkost fn muke samskega stanu / trpimo volino. kakor da zbežali bf k neznanim. Tako pretvariajo nas dvomi v plahe bojazlilvce: marsikdo, ki frak si še nadel je in cilinder, da bi šel snubit pa zbeži, ko teh domisli se vprašan). Celo zaroke, ki skovale so jih dobre tetke, vsled ravno teh pomislekov razdrte, so zgubile pogosto blagoslov če svetega zakona. •— — —- Venus, zaSčitnica zalhtbliencev! Pomozf m? v tem težkem trenotku, da mol Čolnič ne zajadra v luko kake okrutne mi Ksantfpe! Anteno Francesco Doni: Ljubezenska novelo. Svoje dni živel mladenič, dvaindvajset let star, plemenitega rodu, visok in vitek, krasnega obraza in rasti, polnega čela, jasnih oči, ravnega nosa, zob kakor iz slonove kosti izrezanih, žareč kot roža, divnih rok, nog, vratu — skratka popoln In dovršen lepotnlk. A vrhu tega oblečen po najnovejši modi. Ta mladi mož je imel že dve leti ljubezen s Šestnajst- do osemnajsl-letno gospodično, ki je bila tako izjemno krasne postave, da bi noben slikar na svetu ne mogel naslikati lepše od nje. Bila je mirnega in nravstvenega značaja, razumna v svojem vedenju in lepa kakor angel, ki je prišel iz neba, da se le za hip nastani na zemlji. A shajala sta se krasna zalj;ib-jlenca ie z velikimi nevarnostmi in s silnimi zaprekami. Dekličin oče je je namreč že določil za ženo dmge-mu hi ne dal bi je mladeniču, ker je bila hčerka bogatejša hi iz odličnejšega rodu. Miljenec pa je govoril tako krasno in se je vedel tako sladko, da je dekle končno vstreglo njegovim prošnjam In mu dovolilo tajen nočni sestanek, ki naj bi prav v njenem domu končno zadostil viška njegovega hrepenenja. A kdor M bil mogel pogledati v srci obeh mladih tjodl. bi bO opazil v obeh enako ŠN Mladenič je torej oblekel docela škrlatno obleko, pošito z najlepšim žametom in atlasom, ter ogrnil plašč povsem po modi, se napoma-dil in odšel tako za svojim plamenom. Služkinja ga je odvedla v klet, kjer je imel Čakati dotlej, da zaspe vsi ljudje v hiši. A dekle je prišlo samo nekoli-Vokrat k njemu, da potolaži svojega lhibljenca in da ga bodri, naj vzdrži še nekai ur, ki se zde pač obema cela večnost. In nato je vselej odšla zopet k svojim staršem. TI so svojo hčerko silili že večkrat, naj se omoži; toda ona se je vselej vmr^la s trdno mlsliio nanf. svojega ljnbčka, ki ga je Imela zmerom zanrtega v svojem srcu. In ravno tistega večera so ji starši prigovarjali huje ko kdajkolf. Ljubimec, ki je čakal v samoti, pa je gorel od hrepenenja, se je tresel od radosti in je umiral od bolesti. O. kako je težko pričakovanje! O, kako neznosna je strast! A, glej, tu je prišla gospodična zopet ter se je vrgla v njegovo naročje. In trepetajoč je izpregovorf! k nji: »Ah. čemu bi se ne vdala takemu faru??« In ker je bilo njeno hrepenenje enako njegovemu, je rekla: »Da!« »Toda kam naj se deneva, ko je tu le gola prst?« In dekle je dejalo: »Potoži vendar svoj nfanlč na tta!« odgovor, kar jo bo na eni strani rešilo teh sitnosti, na drugi strani pa bo prišla po ceni in vsaj nekoliko upravičeno do westfalskih rudni* kov, ki ji tako dišijo. Sicer pa ne manjka tudi nekoliko neprostovoljnega humorja prt( vsej tej stvari. Če bi ne bilo namreč vojnih krivcev, bi tudi ne sedeli da-' nes alzaški poslanci v francoskem parlamentu. Da pa ni vojna kak banket, na katerem se cedi-šampanjec (z; izjemo generalnih štabov!), to vedo' najbrže tudi na Francoskem, ki hna-jo nekoliko prakse v tej obrti. Pa recimo, da ne gre toliko za krivdo na izbruhu vojne, ampak za i razna barbarstva, ki so jih dekreti-rali komandanti in izvrševali podrejeni organi. Kar se tiče podrejenih organov, ne pridejo v poštev, ker je bilo tu povelje. Glede poveljnikov pa bi bilo mogoče dobro, da se ogleda Francija najpreje doma. Po takozvani bitki pri Charleroi je dal francoski generalisim postreliti par generalov, ker so baje delali na svoje pest. v resnici pa, ker so zgubili bitko. In takrat se je menda na Francoskem pojavil predlog, da se ustreli vsak* vojskovodja, ki zgubi bitko, kajti njegova dolžnost je, da pozna položaj in ne začne bitke na slepo srečo, kajti drugače je vse skupaj cinično igranje s človeškimi življenji. To je bil seveda nesmiseln predlog, kajti* vprašanje je. kdo bi še hotel biti vojskovodja, gotovo pa je, đa bi bili dotični ustreljeni francoski vojskovodje v slučaju, da bi bili v sovražni deželi, vporabili vsa sredstva, da zmagajo; besede grozo vi tosti ne bi bilo v njih besednjakih. Vojna je višek takozvanega boja za obstanek, cela armada od najvišjega do najnižjega tvori skupino, ki pozna samo prirojeni instinkt samoobrambe. Tukaj ni moralnih kriterijev, kriterij je samo zmaga in poraz. Zastonj je grmel Tolstoj proti Napoleonu in ga imenoval največjega krvnika sveta, Francozom fn tudi drugim je Napoleon inkarnacija vojaške ženijalnosti, na njegove žrtve se nihče niti ne spomni. In dokler bodo vojne, bodo tudi grozovitosti in. sicer tem večje, čim bolj bo napredovala tehnika. Tehnika in civilizacija namreč ne poboljšuje ljudi, dela BaSBEBaBaaBBSaSHBSSBBBHaBaaBBHBaaaiBHF A tu slišite, za Boga, to krasno povestico, to novo, čudno istorijo! Ljubimec je odgovoril: »Zama-zal bi si na prsti svoj krasni plašč.« Gospodični je bilo žal ljubimca*' • ako navadnega, in dejala je: »Res je!« — in odvedla ga je navzgor. Mislil je, da ga vede v svojo kamrico, toda odprla je vezna vrata, ga pahnila na ulico in jih zaklenila zm njim. Drugega dne pa je poslušala svojega očeta in se je omožila z izbranim snubcem.1) *) Pisatelj Don* je živel v fetft 1513 do 1575 v Florenci in Benetkah. Kakor Bandello, Giraldiju In Grazziniju je bil tudi Doniju, kakor vsem pisateljem XVI. veka, vzornik Boccaccio s svojim »Dekame-ronom«. Doni je napisal knjigo dialogov z naslovom »Marmii« (marmorne stopnice) po slavnih stopnicah cerkve Santa Maria del Fiore v Florenci, zbornik novelet, bajk in alegorg z naslovom »Moral fllosofia,« vefc veseloiger, med temi »Stufainola« (Brivca), ter celo vrsto satiričnih črtic na florentinske gizdaline obeh spolov hr vseh starosti Take črtice se bile po velikanskem uspehu Boe-' cacciovem v XVI. tako modne, da so Mi pisali tudi plemenltaši, menihi in duhovniki; vse pa so Imele p* leg pikantnega značaja morahao poanta . Stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne IS. februarja 1920. ' itev. 39. Jih b bofl oprane, da dajo duška tvojim nagonom v takem momenta. ko je verjetnost neuspeha najmanj-ta. Kakšen razloček naj bi bil med ^postopanjem Nemcev v Franciji. U I so se borff bale za svetovno gospodv* stvo, in med postopanjem Italijanov v zasedenem ©remiju, ki so se borili xa osvoboditev zasužnjenih narodov. nI prav razvidno, če se pomisli, da so smatran* Nemci Francijo za sovražno tn|o zemljo, ki h bo treba enkrat zapustiti in se Je treba okoristiti z njo, Italijani pa smatrajo za-«deno ozemlje že seda! kot tvoje. Pole* Čisto materijalnih moti-,*»v je še c ■ In ko so na svoja stara leta' dožfveB gospodje zaželjeni trenotek. se Hočejo maščevati nad vsem« o čemer mislita, da je tvorilo moC in veflCkm tiste Pruslje, U Um je strgala nekoč stavo z njih priporov. Je pa Se nekaj, zaenkrat mogoče samo le nejasno občuteno, kar vodi Franci}© k tema koralni. V francoskih listih ni pravzaprav Čitati ničesar drugega, kakor kako bi se dalo zavarovati v bodoče proti Nemčiji, tako da se človek nehote vpraša, kako se je mogla spustiti Prancija v vojno z Nemčijo, če se je šele med vojno pokazala vsa silna moč Nemčije, kakor se ni navzlic vsemu nikomur niti sanjalo. In ker je trotovo, da boj ob Renu še ni končan in se bo Nemčija kmalu zopet opomosrla. in je skoro ravnotako gotovo, da Franciia ne bo mogla d^bo-jevati brer pomoči vsega sveta ?ma-govfto bodoče borbe, se hoče še enkrat na v žit* sreče zmagovalca, ker se boji, da ie to — zadnjikrat. Zato je bolje za Francijo, da ne pride do izročitve krivcev, kajti k revanši bi se pridružilo v Nemčiji maščevanje narodnih mu Cenikov, kar bi samo potenciralo Krozovitosti prihodnje vojne. Jose Jurfcovič. Francosko - Jugoslovenski sporazum. Trst, J4. februarja. Italijansko 'časopisje se peča v zadnjih dneh Imnogo o francosko - ju goslo venske m sporazumu, ki naj bi se bit dosegel ^Iede Kotorske luke. Pred kakimi »osmimi dnevi prinesli so namreč italijanski listi vest, da je dovolila Jugoslavija Franciji vporabo kotorskega pristanišča kot oporno točko za francosko voino brodovie v Jadranskem ;morju. Francoska Atence Havas fn Pkasneje tudi »Temps* je te vesti de-Jmentiral kot izmišljene. Današnji *41 iPiccoIo della Sera« prinaša tozadevno iz Rima daljše poročilo, v katerem ;sl!ka poročevalec vtis, ki so ga napravile te vesti v Rimu. Politični jjtrogi da so sprejeli oba demantija Srecej skeptično in to tudi taki Ijud-_ *, ki so do zadnjega trenutka do-.'mnevali. da gre za pofitfčen manever jiugodovenskih krogov v Švici, ki so «se hoteli maščevati nad Franciio. vf-fdeč. da se hoče prilagoditi določbam jlondonskoga pakta. Rimski politični 9crofo smatrajo kljub demantiranju za Jverjetno, da so se v resnici vršila Jmed Francijo in Jugoslavijo pogaia-jnja in sicer ravno tekom znanih repkih dogodkov, katerih žrtev so bili Srancoski vojaki. Takrat da je tudi Ufamozna medzavezniška komisiia* jodobravala hrvaške provokaciie in v /Oalmaciji da so francoski častnfki M-M popolnoma pasivne priče, ko so :fu£oslcveni preganjali Italijane. V. ostalem, pravi list, je treba rudi pomisliti, kdo so jugoslovenskl emisari i v Švici, ki tvorijo dva agi-Ejsegata centra; v Bernu in Ženevi. V Ženevi izdaja prof. Markovič list *>La S:rbie*\ Ki pa financira Franciia. In ravno Markovič je bil, ki je v italijansko - ju^oslovenskein sporu vplival na švicarsko časopisie. da se je pričelo boriti proti italijanskim as^iracijam na Reko ta Dalmacijo. [n znano ie tudi. da ženevsko in lau-saimsko časopisje rado posluša Pariz, kako«- ie nek del Švicarskega Časopisja poslušaj med vojno Dunaj in Berlin. Med vojno se je tudi prineti-iO. da so se oogaianja grofa Saint Amand z grofom Revertera. takoj ko se je zaznalo za nje. demantirala, pozneje čez nekoliko mesecev pa se ie izkazala njih resničnost. Skenticizem glede obeh demantnev je torej vsaj tako dolgo, dokler nista bolj kategorična, upravičen. Nasprotno pa so vtisi, ki jih nao**avljaio začetna podajanja v Londonu, ugodni. Nitti ne namerava popustiti v svoji dilemi: ali londonski oakt ali pariški kompromis. Ravno z ozirom na najnovejše dogodke mora Italija stremeti za tem, da dobi proti Jugoslaviji močno mejo in da se iztočni jadranski breg razoroži. Poročilo uradne agencije »L' In-formatore della Sramna« pravi, da so bili Tfa^anski voiaški krorri že davno poučeni o tem sporazumu fn da vsfed tetra niso or^senečeni. Presenečeni na so oni kroei. k? so se Teta T9t->. trud?t?. da ie vstonfla TtaTtfa v vojno ne rad? svojih lastnih asrnracij amoak, da re$S6 no iziavi o nevtralnost! v drugič = laJ_msko sestro«. PolifiSne vesti. == Vernic — homo reziits. — Koncentracijska vlada? LDU Beograd, 16. februarja. V krogih parlamentarne zajednice se govori da bo gosp. Veznic, ki le zmeren radikalec dobil mandat. %a poizkusi sestaviti novo koncentracijsko vlado. Gosp. Vesnić se bo pogaja! za sestavo končen traci i ske vlade fia podlagi znanih zadnjih pogojev opozicije. Ako se mu ne posreči sestaviti koncentracijsko vlado (zdi se sicer ?a gotovo, da mu ne bo uspelo), bo, kakor se govori, jutri zvečer svoj mandat vr-|nfl kroni. Po mišljenju parlamentarne bajednice bi hnel biti potem poverjen mandat gosp. Protiču. ki bi imel sesta-?viti kabinet iz vrst sedanje opozicije. V krogih parlamentarne zajednice ne verujejo v možnost nevtralnega kabineta. jV parlamentarni zajednici misliia tfa [bodo imeli v začasnem parlamentu kvorum ter računalo na nekatere poslance iz Demokratske zajednice, v or-jrl vrsti na jooslance iz okuoiraneira ozemlia, na Crnogorce in na socijalne .demokrate, o katerih t>raviio. da bodo brisostvovali sef aro začasnega Narod-jiesra predstavništva. O držanju Črnogorcev se ne ve še nič oozittvne^a, ifede nekaterih poslancev Demokrat-Jdce zafednice In socijalnih demokratov jpa se zdi. da ne bodo nrisostvovall se-Sam začasnega Narodnega predstavnl-Itva. VJada. sestavfiena Iz poslancev zajednice, bi tudi v orfmeru. ako bi ne imela kvoruma, delala z začasnim Narodnim predstvništvom na ta način, da M se začasnemu narodnemu orrdstav-Jilštvu nredfaflr*»|e za^o«*lre «v«wov*. n |raf^W*» K? ;waT^ nred*fav«f*fvw rt&. nravfjs»H: ker pa bi za pravovellhven akfeo na bflo dovoli »lasov, tedrl bi se zakonske obnove fn ostalo proglašalo kot romf**~ke uredbe. =s Skupina *©m Pitmrcm Lf>TJ B«nrrs>d. T d. f<*h^««iHa. fr Ir^vvfiv Iiai1j»men#*>rne zMednlee se doznava. da ro«n. Pfbar*c In niezova ^fotnina nI pzstnnffa iz ps»*1nment«»me zslednfce In da fe roso. Piterac Vot na*e?-«lr **^-pine prisostvoval zadnjim sefam parta-msalanin zaiodince, ko Is opoalctta razpravljala z vi a do o sestavi koncentracijskega kabineta. Zahteval ie samo zase in za svojo skuoino svobodne roke za vstop v eventualni koncentracijski kabinet. ■a Naši poslaniki. LDU Be nerad 16. februarja. Nj. kr. Visočanstvo prestolonaslednik retrent Aleksander »e snoči podpisal nkaz s katerim se «a poslanika v Kodaniu postavila eosn. Atanasije Šola. dosedanji predsednik deželne vlade v Sarajevu. Oosp. Jesa Simič načelnik ministrstva za zunanie posle, je postavljen za poslanika v Ca-rljrradu. kosp. Milan Paklč. dosedanji poslanik v Danski, na za poslanika v Sofiji. = Bolgarska vlada proti komunistom. Po naročilih iz Sofije nastopa bolgarska vlada z vso strogostjo proti komunistom, ki imalo naiveč zaslombe med železnlčarit. V Soflii le dafa aretirati 230. v Plovdivu 3.^0 in v Plevu! .^00 železničarjev, fz dokumentov, k* so iih prt boHševikih zapleni- ie razvidno, da so komunisti orlnravHali za I. maj 1920 drfavni prevrat v svrho . da se uvede diktatura proletarlipta. = Pozdrav strassbnršlrlft dH»Vov. LDU Beograd. If>. februarla Pek*or beo*»ra^Ve9^ vseučilišča le n^eip? preko dr. Trombiča to - le brzojavko od kluba s*r»*sbiir€kin dil^Vov: »TH"b strassbtirŠkih dilakov nošilla o priliki proslave sv. Save svoie n»H«krenel?e smrn^file tovarl*i»m beogralskeva. za-rreb^Veflra Tn fiiuVi^ntV*«^ v^^n^^^a* k! še na neumffieni*» tUh svo'<» nmko-trnne o*pfM*v* fwr»^??ivp«fn) i»»ffn#» •f-»- **** Hrvati, Sovencti živela JugosTa-vBa!« ****** anaH tw—^vgt^iit, ^f/\*rj»đ*Va ♦^ Vrtn«* v ^l*«v IT***»!•! f»*» Mi4»w. no«l*"»i*f* »ffrHirf»li t*fi*faf1m4 nAA********. drugi** avsfrll«VlVV ta mndfaf^M»» n#»#«fr. I lev. Ne tal luahuaU se le #liwšu i PS^eHil prolldrlisvaja peifMuoSMls v JncostavUI te s vsemi sredstvi defova« na to. da se aahulskajo zlasti Slovenci in Mrvatte aro« Srbom te da se ena-niziraJo vsi v Jnfostavtll »ve« Hemd in Madšar! v močao fstenio proti državi SlfSL Na tej konferenci aa ie dovolil tudi večji kredit grsJki »Tagesoo-šti« v svrho časopisne kampanje preti kraljestva SHS. == Proces radi varsSdlnsklfe dogodkov. Kakor ie znano« so se začetkoma lanskega leta vojaki v Varaždinu naščuvani do raznih temnih elementih, pobunili. Nad 100 krivcev ie bilo takrat aretiranih In izročenih vojaškemu sodišču. Uvedla se le proti krivcem pred voiaSkim sodllčem preiskava, ki je dozorela v toliko, da se je včeraj pričeta obravnava ured divizijskim sodiščem v NiSu. Obtoženih ie 1.13 Va>aJ£-dincev. Obtoženi so zaradi noskušene-ga upora oroti državnemu in narodnemu jedinstvu, radi ropa In radi Izgredov. Obravnava bo traiala več dni. ker fe treba zasliSati tudi 300 prič. Vojnemu sodišču predseduje sodni polkovnik £*oj?a Jankovič, prisednika pa sta sodni oolkovnik Milan Mitičevič in pod-aolkovaft Pera MiloSevič. O procesu bomo poročali. = Zanimiv proces na Grškem. Svoiečastio smo poročali, da se ie pričel v Solunu proces proti bivšemu Sefu grškega generalštaba Dusmanisu in tovarišem radi veleizdaie. Ta proces je sedaj končan. Vo4no sodiSče le obsodilo polkovnika Metaxa. ki le utekel v Italiio. na smrt. Generala Dnsma-nisa. bivšega Šefa generalnega slaba v dosmrtno iečo. dočim sta bila polkovnika Strafieos In fTvadaktvlos oproščena. ?meno\'ani oficirji so bih obtoženi: 1. zaradi kršenja zavezniške nozodbe s Srhiio: 2. da so ukazali oredaio trdnjavice Pune!: 3k da so praktično izvrševali vohunstvo na korist Nemč?»e in Avstro-Ogrske. m 4 da so huiskali narod na dr^avlian^ko voino in da so organizirali vstaske čete. = Česa nas vse^a ne dol/lio ftpniani. *H Piccolo della Sera« poroča, da je stavil znani italiinnski nesnik in poslanec Sen Benelli na ministra zvnanuh poslov vprašanje, ali ?e kai okrenH oziroma aH namerava kai vkreniti. da se mr^čuje umor italnanske^a noročnika Alberta Duminii^. ki je bil 2h juliia 1 t umor-ien v Skadru. Benelli trd?, da so pobegnili zločinci s pomočjo Srbov in Francozov v Podgorico in da se tudi danes še nahaiajo tam pod varstvom srbskih oblasti. = Amerika bo ratificirala mirovno pogodbo. »Le oetit Parlsien« noroča \z VVashingtona, da je pričakovati ratifikacijo mirovne pogodbe od strani Združenih držav. V tem oo-srledij so se že soorazumeli republikanci m demokrati. Do^aiam'a oa se š> nadaluMCio. Da hoče Amerika urediti vnrašanfe mirovne pogodbe, je nrioisovati. kakor nravi list. ne toliko ?ein po sodplovaHp z evropskimi velesilami glede ohranitve miru, kakor ra zato, da reši svojo notranjo politiko, čim bi bila pogodba ratificirana, potem ne more Evropa več računati na ameriško pomoč bod»si finančno ali vojaško. = Novinarsko pravo. Avstrijska narodna skupščina ie v drugem in t*-**jem branju sprejeta novinarski *! on. ki ima namen osamosvojiti novinarski stan ter ga oprostiti do-sedanie hlapčevske odvisnosti, ki je ootiskala novinarja prepogosto na nivo inventarja kakega podjetja. Zakon d«i? novinarjem v roke pogodbo, ki to varuje država, in ki zago-tavlia novinarjem varstvo ored izko- njem. ob enem pa tudi preskrbo -a slučaj onemoglosti in starosti. Za-; on, ki ga je sprejela avstrijska narodna skupščina, ni ustvarjen po nobenem vzorcu ter ima za podlago le sklepe in resolucije raznih novinarskih kongresov. Tudi pri nas se pripravlja tak zakon in je upati, da bo našel tudi pri naših narodnih predstav? tel iih ono ume van je, kakor zakonski načrt v avstrijskem parlamentu, kjer je končal poslanec Kun-schak svoj govor, namenjen novinarstvu, z besedami: »Prosimo novinarje, da nam pomagajo, da naš narod zopet duševno in rnoralično ozdravi.* 2^ Rezultati svetovne vojne. rfew-vorški list »Worold* poroča, da znaša skuono število v voini padlih In umrlih vsled ran tn bolezni skupno v milijonov 998.711 budi. Gospodarsko škoda povzročeno vsled smrti teh milijonov, ceni list na 33.551.276.280 dolarjev. To škodo je list razdelil na posamne države v temle razmerju: Pusila 8 mllHard dolarjev, Nemčija 6 milijard 750 miHlo-nov. rranciia 4 mflllarde 800 mlUjonov, Angflla 3 milijarde ftOO mltliouov, ftaltV fa 2 milijard! 3(M nmlfonov. Srbila eno inflllardo 300 mlHlemov. Tnrčlla eno milllardo. Amerika W0 milllot»ov. Hel-eWa .<*w milUonov* Rolgarl'a ^00 milijonov. Grška 7* ndlilonov. Po*tng-t«rV* 9 mOllonov .«1/100 fn J*«wslra O^IOOO dolarjev. Pofonf*ene l^dle z razutro mat^Hialom tvoHio vrednost v Iznosu * ffU"-.«.* ano tnfl|Wov. ftiefiHuta m trioma ponOh. ITAUJArtSKA UUDSKA STRANKA Df JADRANSKO VPRAŠANJE.. Trst 14 fcbraarja. Vodstvo ita«. janake ljudske stranke le imelo v Rima seja v kateri le izrazilo svoje Stališč« gleda zunanje politike In jadranskega vprašanja: zahteva javnost pogajanj. da se spoštuje narodnostno načelo, da se pobratilo narodi v mednarodni zvezi In da se mirovne pogodbe, ki SO bile formulirane v Parizu, revidiralo. V Jadranskem vprašanju zahteva vodstvo, da se spoštuje in varuje ftalijanstvo vzhodnega brega Jadranskega morja in da se to vprašanje takoj reši. ITALIJA IMA 45 MILIJONOV PREBIVALCEV. LDU. Rim. 16. februaria. (Dun. kor. urad. v- Brezžično.) Po najnovejših statističnih podatkih ima Italija 45 milijonov prebivalcev. Italija je edina država, ki se }c udeležila svetovne vojne in katere prebivalstvo se je kljub temu znatno pomnožilo. VEČNA NEVTRALNOST ŠVICE. LDU. Lvon, 16. februaria. (Brezžično.) Iz Berna poročajo: Pri sobotni seji švicarskega zveznega sveta je predsednik Motta dal prečitari uradno brzojavko iz Londona, ki poroča, da je svet zvtze narodov pri svoji petkovi seji sklenil, da se zajamči nevtralnost Švice, tudi ako pristopi k zvezi narodov. Svet zveze narodov privoliuie prav tako v to. da ima o vstopu Švice v zvezo narodov odločiti ljudsko glasovanje, vendar pa se mora to glasovanje čimprej izvršiti. — Isti dan ie imela sejo tudi švicarska zvezna delegacij za zunanie stvari ter se je posvetovala o položaju, ki je nastal po izjavi glede vstopa Švice v zvezo narodov. Ker je svet zveze narodov priznaf, da se Švica nahaja v posebnem položaju, in ker je ugotovil, da ie nevtralnost Švice že posvečena po dolgoletni tradiciji ter tvori posebno poglavje v mednarodnem pravu, nadalje ker gori omenjana londonska izjava nriznava, da Švica nf prisiljena dovoliti prehod vojske kateresibodi države preko svoiega ozemlja in da ta švicarska nevtralnost zelo dobro služi svetovnemu miru, bo švicarski zvezni svet obema zveznima zbornicama nfarodnemu svetu In stane vaškemu svetu) predlagal, naj odstopita od svojih dosedanjih pridržkov, ored vsem od onega, ki določa, da bo Švica vstopila v zvezo narodov šefe potem, ko ii bodo pripadale tudi Ze-dinjene države. DUNAJ IN ttm. LDU Dunaj. 16. februarja. (ČTV) Na shodu dunajskih volilcev je dr. VVeisskirchner kritiziral načrt ustave In zavračal ločitev Dunaja od dežele z I ozirom na narodnostno nevarnost ker da Cehi vedno odločneje stavljalo svoje zahteve: pripomnil le. da bodo kmalu spadate v prpfeVost sanje, da je Dunaj trdnjava NemStva. JRAOtAKHU PARLAMENT. LP1T. Budimpešta. 16. februarja. OKU poroča: Danes je bilo otvorjeno zasedanje madžarske narodne skupščine. Pred otvoritveno sejo se je vršila v takozvani »Dvorani n^d kumio« slovesna služba bož- ja. Nato so se poslanci zbrali ▼ posvetovalni dvorani Galerije so bile nabito polne občinstva. V diplomatski loži |e bilo videti mnogo članov ententnih misij, ki se nahajajo v Budimpešti. Točno opoldne so stopili v dvorano člani kabineta z ministrskim predsednikom na čelu. Zbornica jih je pozdravila z burnimi eljeo - klici. Poslanec Bela Bernt je kot starostni predsednik prevzel predsedstvo In imel kratek nagovor. Nato je ministrski predsednik Huszar pozdravil narodno skupSčino. V svojem govoru se je dotaknil predvsem gospodo-vanja takozvane republike svetov. AMERIŠKA LADJA OBSTRELJEVALA ODESO. LDU. Moskva« 16. februarja. fD. kor. urad. — Brezžično.) Dne 10. t m. je priplula v Odeso ameriška vojna ladja pod poveljstvom kapetana Kellerja, ki je Šel v mesto ter se podajal z lokalnim sovjetom o usodi v Odesi stanujočih ameriških državljanov. Ko ie ladja zopet odplula. le začela nenadoma streliati na mesto. Obstreljevanje je trajalo več ur. Pod okriljem topovskega ognja je odvedla ameriška ladja več transpoprtnih •adlj šiloma s seboj. Ljudski poverjenik za zunanje stvari se je pritožil proti takemu postooanju, ki nasprotuje določbam mednarodnega -prava in vojnim običajem. PORAZ BOLJŠEVIŠKIH CET. LDU. Rim, 1|5. februarja. (Dun. kot. urad. — Brezžično.) Kakor se poroča iz Karbina. je protirevolucio-narni general Cappel s svojimi četami prebil fronto rdečih čet ter zavzel Nižnij Udinsk m Irkutsk. Pri tem je baje ves ruski državni zaklad padel v njegove roke. LDU. Moskva« 16. februarja. (DKU. — Brezžično.) Z vzhodne fronte se javlja: V Vladivostoku, Niko! sku in Blagovješčensku je izbruhnila revolucija. Ustanovila se je začasna revolucionarna vlada, ki je vzela oblast v svoje roke. Ta vlada Je nasprotnica vsakršne intervencije in želi skleniti zvezo s sovjetsko Rusijo. Vsa obala Tihega oceana Je v rokah revolucionarjev. Glavna sila revolucionarnih čet koraka proti Sa-barovsku (Habarovsku? Op. LDU.), kjer se nahaja točasno sedež proti-revo!ucloname vlade. KOMUNISTIČNI DEMANTL LDU Amsterdam« 15. februaria. (D. K. n.) *A!gemeen Handelsblad« noroča: V prvi polovici teza meseca se je vršila tukaj tajna mednarodna konferenca komunistov. Ruska sovjetska vlada ie stavila Izvršilnemu odseku te konference za 30 milijonov rubliev demantov, l biserov in drugih draguljev na razpolago. Na konferenci se je Izrecno ugo- 1 tovilo, da le naloga amsterdamskega nrađa komunistične stranke, podpirati vsako revolucffonarno stavkovno giha-nje. V severni Ameriki, na španskem In v Mehiki se bodo osnovale nn^r.:^. niče tega urada. Na konferenci le bil sprejet sklep, naj mednarodna komunistična stranka poizkusi dobiti v svofe roke vodstvo glbania, ki ie organiTjra-no v strokovnih delavskih organizacijah. U nofc Kraljevine. * — Tudi Mllterand odtočno de-mentole kak vojaški sporazum z Jugoslavijo. Kakor znano, je francoska vlada dementirala, da bi se bil dosegel med Francijo in Jugoslavijo kak vojaški sporazum, kakor so ga slikali italijanski listi, (stotako je de-mentfral pariški »Temps« kategorično predbacivano konvencijo. Kakor poroča današnji »Piccolo*. razgovar-jal se je danes Nitti z ministrskim predsednikom Milerandom, ki mu je v najodlocnejši obliki izjavil, da so enake vesti popolnoma nevternelie-ne. Tekst vesti odgovarja projektu, ki ga je o priliki reške afere predložila Franciji jugoslovenska vlada. Ta nrojekt se pa ni izvršil; onorevo-le Nitti (Millerand?) da se nI izjavil, kakor pravi »Piccolova« brzojavka, ali je sledila predložitvi kaka razprava o projektu. Tudi ne pove, iz kakih vzrok« v se sporazum nI sklenil. — Izvoznice tb nidnlnslre tz-detke. LDU. Beograd. 16. febru- arja. Ministrstvo za prehrano je odredilo, da morejo dovoljenja za izvoz rudninskih izdelkov izdaiati tudf njesrovi odsek! v Ljubljani. Zagrebu, Sarajevu. Novem Sadu in Splitu, toda le do količine enega vagona. — Železnica St Janž - Sevnica. Minfstrstvo za Javna dela je odobrilo kredit za trasiranje in podaljšanje železnice iz šent Janža na Dolenjskem do Sevnice. Ta železnica ie velike važnosti, ker je št. Janž središče velikih rudnikov, od katerih nekateri že obratujejo, drugi pa bodo šele eksploatirani. — Za vofaSke duhovnike; V vojnem ministrstvu se izdeluje naredba o vojaških duhovnikih in njih položaja — Ruski hegratet. Iz Solona javljalo, da je prišlo t»a okoli tisoč ruskih beguncev. Grške oblasti so odrekle svoje sodelovanje pri sprejemu. Begune! so na potu v Jugoslavijo. neoffltfeiio domovina. Ufllflif fnm rffHn tu MitfHffi, — K vpraranfa volno odftodnfno v f Tisedanaia ozamOa. Nale Goričana, katerim le volna uničila popolnoma ali na deloma niihovo premično ali nepremično hnerle. zanima v naivečil meri vprašanie. kako pridejo do odškodnine m femhlieno hnetle. Italijanska vlada ie v tem pogledu l*d*!a celo vrsto na-re**h. kntei-t le v Izvlečku oblavila tudi »Goriška Stra*a«. vendar so določbe teli naredb tako oomantkliive. tako da • al araaets dali prtodetto povsem to«- i nfh In zanesljivih navodil. Zlasti os ostaia popolnoma odprto vnrašanie, ali imajo pravico zahtevati odškodnine od italiia»ske vlade tudi one osebe, ki so se Izselile Iz zasedenega ozcmlia iz tega ali onega razloga. Ml ne verujemo, da bi italilanska vlada ^hna tako generoznn, da bi Izničevala odškodnino bidl takim osebam. Zato na se nam zdi sVrMno c^dno. da se modi v zad-nlih časih v Sloveniji < koso. dr. Diego Sester, bivši sodaft. ia da oUtabUa Štev. 39. ,SLQVENSK1 NAROD" $ne 16. februarja 1920, Stran 3 našim ljudem, da fini preskrbi vojno odškodnino potom goriškega odvetnika dr. Bozziniia. seveda proti mastnemu plačilu. Kolikor smo izvedeli, zahteva kar do 60 in več italijanskih lir predplačila. Svoj čas je kosp. dr. Ziejrier bil y osrromnih denarnih stiskali. Ni torej izključeno, da za je privedla do pose-tov, ki jih napravlja našim beguncem, bolj želja za zaslužkom, kakor pa obstoječa možnost, da begunci, kateri se ne mislijo več vrniti na svoio domačija đobiio iZDlačano odškodnino. Po obstoječih predpisih, mozel bo vsakdo, ki je vsled voine pretrpel kako škodo na svojem imeti u v zasedenem ozemlja, zahtevati odškodnino tekom enega leta oo izvršeni aneks?!!. Hiootečni zavod v Gorici pa daie že sedaj posotila profr 3 odstot. ohrestovaniu na zneske, ki jih bodo prizadete osebe imele pravico prejeti z srorenieea naslova. Formalnosti, katerim ie treba zadostiti, pa 5o velike. Zato je neobhodno potrebno, da vsak prosilec na lica mesta s pomočjo kake dobro poučene osebe, najbolje kakega oravner-j zastopnika, uve- de potrebne korake* da pride do odškodnine, odnosno posolite. Kar se tiče premičnin, mora najti WH erioa. da ie dotične nepremičnine res posedoval in da so mu bile vsled voine uničene aH poškodovane. Kar se pa tiče nepremičnin, ie potrebna sodna cenitev a| pa cenitev od strani »Oenlo militare«. Dogaja s rudi da »Oenlo militare« ne zahtevo lastnika Izvrši potrebna popravila tia poškodovanih poslooiih in da se potem stroški Dredznamuieio na odškodnina ki lo bo lastnik svoi čas prejel. Za vse to pa ie nuino potrebno, da se osebe, ki nameravalo prositi za odškodnino, al? sedai začasno za posojila vrneio v zasedeno ozemiie in tam same ukreneio vse potrebno. V Gorici se nahaja več slovenskih odvetnikov, ki bodo radi šli našim ljudem na roka da dosežeio. kar se snloh da doseči. Svarimo pa vse naše Mudi, da bi sedali na lim kakim odposlancem goriških itafnansV-ih odvetnikov, ki eotovo nimaio drutreca namena, kakor da ifm praznijo žepe. — P. P. lUdnuoelSa poročila. Dnevne vest?. * V Ljubljani, 17. februarja 1920. —- Napravite vendar enkrat red! Razmere pri telefonu so postale take, da bi bil greh Se dalje molčati. Menili smo. da se bodo polagoma izboljšale, a kakor nas skušnja uči, so odnoŠaji od dneva do dneva neznos-nejši. Čemu sploh imamo telefon, ko *Z2l nlkćar ne moremo rabiti? Kadarkoli hočemo govoriti interurbano — ?n časopisi so navezani na take razgovore — dobimo stereotipen odgovor, da ie ali proga pokvarjena aH pa da se vrše — državnlgovo-rl Ti državni govori. koTiko se jrre-ši na iitih račun in sicer »inter in extra muros!« Priznavamo uradom in vojaškim oblastem pravico, da Imajo prednost pred privatniki, ako se 'poslnžMcio telefona v res uradnih zadevah. Da bi pa imeli posamnl TTadi pravico telefon Izrabljati, kakor se to faktično dosraia. v docela privatne svrhe, proti temu pa odločno protestujerno. Protestirjemo tudi proti temu, da okupiralo uradi, vsaj kakor se nam na pošti z?trjt;je. ne samo nre, marveč cele poldneve in dneve telefonsko projro. da navadnemu smrtniku sploh n: moeeče priti r;a vrsto. Malo več obzirnosti bi bilo tu odločno na mestu. Priznavamo pa. da greše gotovi postni organi prav zelo na rovaš uradov in n radnih razgovorov. Ako se hočejo uspešno odkrizati kakšnega ]?m ne-všečnega nad'e3rovćtlca, se komodao zabarikadiralo za okop »uradnega izgovora* in mirna Bosna, fn ako Človek ponizno vpraša, ako bi se ne dalo poivzedeti. kateri visoki urad je tako brezobziren, da okupira telefon kar cele ure. je ogenj v streM. -To vas nič ne briera. to jo nradna tajnost, konec*, in zagrmi ti zvonec v ušesa, da prestrašeno ndskoČ?š od aoarpfa m da t? t?k^ ffcglfte nre^rreS-na žcVb da Vi je nadcl:e motil z ne-trpriivfcf ~"rr* zahtevami telefonske RKM&čnifca, NJe vpm z'c&r. zakaj se —: ff^t-e orpprie v naravnost rvozao n^rc7nolo'2enje, ako se sa-rto srrori možnost eventualna kon-ro!e takocvanffi državnih razeovo---.. r»o ne da bi imeli prav zlobni _ Ud, ki zatrjujejo, da za gotove ^e in rud? zavode prav — nič n^ •Vtoje barikade uradnih govorov. Pa bodi že, kakorkoli, eno zahtevamo, da poštna uprava vendar enkrat že napravi red pri telefonu in omogoči, da se ga bo moglo posluževati vsaj časopisje, kar ie nemara tud! v Javnem interesu. Ako ie telefon sko-rai f*no leto no prevratu še kol'knr-toliko funkcioniral, ni vraf,ra. da bi se ga sedai ne dalo spraviti v tako stanje, da bi odsrovaria! vsaj naj-skromnejšim zahtevam. Saj smo se itak navadili biti pri naši poštni in brzojavni upravi med skromnimi najskromniji. — Valutna reforma ie nHš!a »** vzfic ljutemu stvarnemu odporu do tega, da }e pričelo izmenjavanje. Med tem je vlada derrrisfionirala. Odkrižali srno 5e zlotvornegn finančnega ministra g. Veljkoviča, čigar namere smo mi kot škodljive Iz stvarnih razlogov vedno p°biiali. Valutno vpraSanje sedaj še ni v taki fazi, da bi se ne moglo zavreti gospodarsko zlo, ki nam preti, če se izvrše pogrešni načrti. Čudno se nam zm\ da je »Slovenec.« vodeni organ Slovenske ljudske stranke, ki je doslej tako odločno pobijal nameravano valutno reformo, naenkrat nekaj ^^šr! v svoi? crorečnosti. kar se je j-rr\r»m<***U n^t"t?Čn» pol^?«! ?*1 s? obn- tajo g. Korošec in tovariši vstop v novo vlado. AH ie to populčanfe le r'"6nHo ^*»o,f»? j>Ii r%a ia b?i od nor proti valutni reform? navidezen, dokler se i« s tem hotelo zadevati celo v'apv? Videli bomo kmalu. Sto je vera in što nevera. AH gosoodje nal se ne varalo' Če v novih razmerah premene stališče v valutnem vpra-Sanjn, jfb bomo prefanJaB in ras- krinkavan r»rNI narodom s prav tisto doslednostjo kakor posnoga Veljkoviča. V valutnem vprašanj1?, ki je "ajve&e važnosti za našo državo in "a našp pl^i^e, n • tr^rmo slepomi-^nia. To voJia od n^a strani vca-komur v sleherni stranki, tudi tistim, ki so H1' rf**slej dvolični. —Društvo državnih ufsužben-cev kral|e?tva SHS za slovensko ozemlje v Lhibljanl priredi v četrtek 19. t. m. ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma javni shod vseh javnih nameščencev. Dnevni red: Ukinjenie izplačila višjih dra-ginjskih doklnd in položaj javnih nameščencev. Vabimo vse tovariše in tovarišice. da se shoda v kar najim-pozamneišem številu udeleže. — Odbor. — Ponarejen! kolki na iisočafeUi. Ker krožijo v pre/netu tisočaki avstro - ogrske banke s ponarejenimi kolki, se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da svoje tisočake čim nreie zamenja in sicer v Ljubljani pri finančni deželni blagainf, izven Ljubljane pa pri svojem pristojnem davčnem uradu. Ponaredka je presenetljivo dobro uspela, zato naj bo občinstvo * tTn n^svaneno. — Zamenjati se bodo tudi bankovci po eno in dve kroni, toda samo taki, ki so bili pravilno žigosani. Neži-gosani eno- in dvokronski bankovci se — Semestralne počitnice v U-chtenthumovi meščanski Soli. Mesto odmora in počitka po polletnem trudu ie s. Metodija. učiteljica na on-dotni šoli. prisilila učenke, da se udeleže dahovsih vaj. ki so v najbolj neugodnem Času bile nastavljene. Učenke moraio vse dni premoliti In oosluš?H na d?n no tri nrrltfre. Poleg t|5<5ra mnnro mo1čati taVo# da ^tarš^m niti n'"~vnrz ne dado. — Vnr^^rno >n R to vzc"^'?? — in počitek učenkam. — Več prizadetih staršev. — OHačflHca za Slovenijo ▼ Liubflanl bo do preklica vsako sredo in vsak četrtek odprta samo za nameščence javnih uradov v Ljubljani. Na to opozarjamo vse občinstvo, posebno ono z dežele, da ne bo imelo nepotrebnih potov in pa stroSkov. — Promočila. V Pernu sta bila promovirana doktoriemveterinarstva stva Ilija Belič in France Jerin*. — V škoffl Loki Je titnrl starosta ondotnega Sokola nadučiteli v pokoju in posestnik g. Slavko Flis. Pokojnik je bil v najtežjih časih steber nar?ib te sezone in le naett da se v bo-do5e vrfnmaS P"«t*l korzo ia O'lr^dUe oev*ko društvo *e!avec« v ne4Alfe. dne 15 f^Vuarfa v VAtni dvorani H^Ma »Unfon«. Dvorana le Hla okw«io d»vo*f*ana. nnHhe raznovrstne n*4raVre or*«*n*lwe ol>N% 7a ni** le **rbeta ar*fNi dravata> dfvttfle r>ri»-* m«i*Hir»4a le a^*aaita da H eV ne «olWK IrMloe^na. dfiiltva na la na nistrstvu trgovine in industrije. MEJA V BANATU. LDU. Veliki Bečkerefc. 16. le- Kruarja. Romunski listi iavliajo. da ie meja v Banatu popravljena v korist Jugoslavije, tako do bodo ModoS, Pardanj in Fenj pripadali Jugoslaviji. Po tej vesti bo sla meja med Jugoslavijo in Romtmiio od Temiša preko Barača in Vilada. onORCrTNO fTAtilAMSKO CASO-PISJE O VVTLSONOVEM NASTOPU. LDU Beograd, 16. februarja. Pres-blro doznava z Pariza: Nota. ki lo je predsednik Wilson poslal francoski In aneleškl vladi, ie povzročila občo osup-lofst. ItaTlianski listi kritiziralo brezobzirno to uporno zadržanie nredsednika Wilsrr»^ v korist Jugoslaviii in gredo tako daleč, da iziavlia76 svo*e mlslie-( nle, po katerem Fraocfla. Ancrlila In lla-nia ne Hl trebale ozirati se na to noto In da nai re?Mo evroo*ke probleme brez oalrt na severonmeii^e države. Ker pa so evron*Vi z*ve*nlki skoro nortol* nom^ odvisni od Zedinienlh držav gle-de financ In dotmv« ti Pstl mani nami* d»*o severopmeiinre Artnve. temveč le %ofl fmktm r>»Msed"n\a WB»o**n let al prkrndeva9o dnkozati. du te WP«oiiova i aneksa avtoriteta v niegovl driavi eaa- ka ničli, ker se mu ni posrečilo. 4* II ameriški senat ratificiral versailleSke mirovno pogodbo. Bilo M ■euinnatMfc ako bi generaliziran in rekB. da le tottl irancosko časopisje enoduSno lzrekk> enako sodbo o predsedniku VVilson«. Jasno ie. da italijanski kritiki mrziio predsednika \Vilsona, ker vidijo, da st predsednik §e vedno pokazuie kot bra^ nitelj princira pravice in da morajo zavezniške sile hote aH nehote s tetn računati. Listi Doimiio. kakšne posledice bi nastale, ako bi se Zedinjene države eventualno umaknile z mirovne konference. Llovd Georee in Millerand sta se napram italitanskemu ministrskem* predsedniku Nittiju obvezala, da se sedanji pregovori v Londonu ne bodo prej prekinili, dokler ne bo releno jadransko vpraSanie, bodisi z nasilient, da se spreime londonski docovor, aH pa da se sprejme od obeh strani kompromisni predlojr. Nitti ie sporočil Lloyd Georgeu m Millerandu. da ba dala Italija Dalmaciji avtonomijo, ako se spreime londonski dogovor, tako da bi postala DalmacRa demokratska republika s takimi pravicami, kakor jih ima Kanada napram Angliji. S to ob-liubo namerava Itallta oreslepiti one osebnosti v Franciji in Angliji, ki §e vedno smatrajo, da bi londonski dogovor pomenial krivico za Ju$rosla\iiet Tako je bilo stanje pred intervencij« predsednika WiIsonu. Ko pa ie predsednik Wilson naslonil z gorenfo zahtevo, fe nastalo isto stauie, kakor ie bilo koncem decembra 1919. ko so Francija. Angjiia in Zedinjene drŽave izročile noto italijanskemu ministru z^manihV stvari S. februaria. ?*re d sečnik VVilson ?c Iziavil francoski in angleški vladi, da stoli glede jadranskega vprašanja na sl?tf?čn, kateregs so zavzele Angina. Francija in Zedinfene države napram Ilnllti z noto od 9. decembra 1919. AmcrlSkl poslanik V Parizu je izrodil anele§Vf-mu in francoskemu podaniku noto, ki sta lo predela v Londonu dre 14. fcfcrnarla gulral In v kateri pravi nredsednik VVikon med drugim, da sta ti dve rešitvi jadranskem vnrašania v nasprotju z odTočbarni. ki tih ie skTenila mirovna konferenca in z nffmi oopofnoma soglašala. Ako bi se zavcznis*Ve sile na ta onomin ne obrale, bi Amerika ne bita več vezana. 7A\ se. A* stoii predsednik VVJtson na tem sta-1 liš5u ne samo glede jadranskega in re-! 5kegn vr*rrt5ania, marveč ćn se bo pred- [ cednik WIHfMi protivil tudi vsaki res*it~: v? maloazijskega vprašanja brez Ame*! rike. KONFERENCA V LONDONU. LDU. Beocrad, 16. februarja, fsi Londona javliaio, da se na konfe-j rend predsednikov Se nI razprav-; tfalo o Jadranskem vprašanju. NaSa ooslanika PaSič fn dr, Trrrmbič %ta imela več sestankov s francoskimi in angleškimi državniki. iOSflOfhPSlie fSStf. — Borza. LDU Beocrad, 16. febr. Finančno ministrstvo le doseglo končal uspeh na borzi in zmanjšalo kurz tujih valut Srbsko-francoska banka se ie v tal borbi pokazala popolnoma nemočno. Nai trgovski svet je s to situacijo nenavadne zadovoljen. A prowf tm£ !% ■ t Splošna coipodarslm zadruga trn Slovenijo v UubUanl. Razdelitev moke. V sredo, dne 18. februarja se prične delitev moke po sledečem redu: V sredo, dno 18. februarja Izkaznice 1—200: v četrtek, dne 19 februarja št. 201—400: v petek, dne ». februarja št. 401—600; v soboto, dne 2t. februarja št. 601—800: v ponedeljek, dne 23. februarja št. S01—1000: v torek, dne 24. februarja št. 1001—1200. V sredo m četrtek od št 1201 naprej in zamudniki. Stranke se opozarjajo, ta se drže predpisanega reda. Osebe, ki imajo rjave izkaznice za cenelSo prehrano, nai jih prlneso s seboj, ker dale ta hefraztifca pravfco do eotHSe moke, kdor pa prt nakupu ne predlofl izkaznice, mora ptačati moko po nabava! ceni. Poizvedite. — Izgubflena le bHa danes do-, poldne na poti od flnančn^a ravnateljstva denarnica z manjšo vsoto! denarja. Železničar, ki jo ie nalet, naj jo odda na Gosposvetsko cesto! št. t*, vrata 7%. 3n# kron aaaiadnu IzroHI te le de-mantnl uhan z devetero demanti. NaMIteH nal sra nrotl nairradl 300 kron odda pollcOI v IJ»mUaid. Prtđ nakneom se svari. Poziv. Kdor Je videl v nedetjo dopoldne pred prodalalno Kre«rar na Sv. Petra e*** kaVeca »»KiMiobfflara nal se Ma«ovol1 n«la sHI v ont*inl©nl trcovlnl. Vsnkocar M H mosel da« lraVr«En^VHl nolatnfla. eventnelno proti dobri natraol, da cre na roko. i.i i ,-■ iii, i^aaaa—i CINval oredflfk« Raslo Postoslavltlu Oti^Averof iffedfHkt BoHai V ada%L. ^ Stnm 4. „slovenski maop* ^r vasi M I . U. m v Ctf* Pbasaae raaaaeibe k* 9 vložiti v ftfMadfsti pamet n Cstja at aaaca ttteaaria m*. 1251 lManM mmnnlfnat ** *-i— tataof mmm fkmmm v ***• de*> £«» in stanovan c nti mojstru. Hen Inarat ■ta; a ». g ijnatjani g mi a MWk ?aut6 ■lesar, Ljubijo«, Valvasorjev trg $1 7 na-proti KriZanake cerkve 1208 IsMaji strokovnjak vseh pmog ?o- U Ari Bila, spodarstva In gozdarstva, pecallst v vinorejl In eadjereji, ilee slu?bc- Naslov v upravi lista 1233 eventualno tud s himo takoj« Ponudbe pod: .Mil tast 1241" na urravnittvo »Slovenskega Naroda« 1246 mm mM, črčsr^ dbe pod: •Ljaejjaea ttft* na upravn Slovenskega Naroda. 1242 iMMiiiBTitMr^ ?a knjigovodstva. Kje, pove upravn S. Slov. Naroda. 1073 HnHa 'titan atttn. S" porcelan, min »šture n slično. Ponudbe pod: .Starine 1217« na opravniitvo Slovenskega Naroda. 1237 tnTliM H* a* s^oieplska, M zna jpclPn K. slovensko in nemško stenografijo; b) solid'ator. četudi začetnik Mnntetataa nlanrran ar. avaaa na enota asa*, a. 1235 Bi I ■ aH nantf? 1 podKovski kovač. 1 kol*r. 1 mizar ter nekaj konjskih Marcev. Hrana In stanovanje v hiSi. — Poizve se: Cesta na Keieljeve a (nasproti prisilne delavnice). Statni'! r mesti me, predsobo I kuhinjo In drvarnico se zamenja za stanovanje z eno sobo, kuhinjo In drva nico Ponudbe na upravo tega lista pod .Kakteja 1W. 1234 Vani M °*"onM najame vila v Ltub-nfljll JC l}anl ali pa zamenja za lepo vilo v Zagrebe. — Poimdbe pod SHfrn J. H. 1231- na opravo lista. 1331 Vahnrira dobru, vještu j marljiva* tra-RBuotlll, ?\ malo kućanstvo od dvijn osoba. Plaća 160 K ako zavrijedi 1 vise Mjesto je odmah u Hnstl. Trgovinu mealsaa, Saejra%. Bttallnata It. P^ilii strel, RfiWw. f Mm ttam nit taW UMI toifflt 2 nretn roški jartta, k1™ do 1000— mesečno, stanovanje prosto, se t9kof sprejmeta pri 4 UcaJk. torsv-lie. Kereifts 1U6 vješti na ročnim mehaničnim stroievfssa kao na pc.: .,Wederman* IH *SryriaV\ rimaiu se odmah na dobru placa I opskrbu. — Hennina Speta, Menenlcns pletiona čaropa, Osijek U Ansno uL 1. 1218 ■a anodai ia v SeodnJMi Puljcanah H Vml JE prizemslca rasa a hlevt njivo, sadonosnikom ter vrtom sa zelenjavo. Prometni kraj ob vcHkl cesti. 4 minute od kolodvora Poljcane. Koncesija u trgovino (drobnarijo) Vt>t+ sati pri lastnika P. Irstass,Psljtaee OM Rmdnafara «« delikatesnu trgovina • rfoldfuiM koja hoće raditi i pomaći sve druge poslove u kud i paziti aa djelo kućanstvo Jednog osamljenog trgovca trebam. Traži ae veliko poštenje • marljivost. U kući Je djela apairrba a plaća po dogovora Ponude at fotografijom i daljne uvjete daje trgovina ma* raca i delikatesa. Zagreb. NlkoUćeva 12. I Mjesto je odmah prazno. 1298 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, tast, svak in stric, gospod Slavko Flis iriUtat! v pele Ni peaaitaili po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za v 69. leta, danes v ponedeljek 16. svečana ob 6. uri popoludne mimo preminul. Pogreb se vrši v sredo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiic žalosti aa pokopališče v Škofji Loki. iMula Ubaj dne 16. svečana 1920. NJ Žal*J*«l MtaU. ■fSjM HrM Hnl se tafioj naaaa. Naslov pove arrav. .Slov. Naroda*. 1209 Majat II ah i im bS.7* rodseni. Cenjene ponudbe pod: »Z. M. lHi" na narava. Slovenskega Naroda. ________________________ 1 05 m mm i irni"«r če mogoče v blUin« .Zvezde« zm svojo II letno sestrico. Cenjene ponudbe le poslati na: Vegave ance ttr. 8,1, aaastr. e—. 119) Men ajBam*] 3Vs orala (jo'na H fma|l0l. velik, in zraven s/4 orala boste, oddaljeno eno aro od trga Sevnice. Već pove S. Veraič, Sevnica ob Savi. *<78 Vastanfan fat kupujem vsako množino, Hillmljn 'O kakor tu* vsakovrsten mehki okrogel tesan In rezan les, prosto vagon. Ponudbe na nasl: Iraa Srebotnfa* St Peter. Sat. eattea. .146 MImIm ces 20 let stara, se sprei faaU v trgovini z mešanim bl»-eom pri tvrdki Aataa Vetkii. Sevaica a* Sati__________________________877 Xnal sn HlM^ft ZM vs*danle. Kdo ■ R •IeIOJB pove upravnlStvo Slov. Naroda.____________________UH vHa ali majhna m hlia m v mestu ali zunaj mesta (zahodna stran). Ponudbe pod S:fro: 0* F. T4L na upravnistvo Slovenskega Naroda.__________________741 Konverzacijo rtu laikega Jezika il^e gospod, slovnično dobro podkovan, manjka ni le vaje v govoru. Reflektira se le na osebo, ki M Hneta las 1 do 2 uri popoludne za konverzacijo. Pon.dVe ped »Laska keavertaciia/12Ma na uprav. tega lista.____________________1236 sefo pripravna aa mitarstvo v veFjem obsegu, se proda ali pa se spre me za ♦ako podjetje družabnik a K 100 H$"č. Ponudbe na: aaaacai teved Draga Bese**, Uesljana, Cankarjeva atarelje 5. KONJAK ::: Pri slabosti vated atarostl, težkocah v Želodcu, pesanja moči, je star vinski konjak pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dve potntrskj steklenici posije z zabojem vred kot zaporno blago za 90 K MU veleposestnik. gr*d Golič IHUt pri Konjicah, Štajersko 1207 Izdatna rafal Zsrav želodec! Redna prebava! OkroglolK-nostl m atislte. da le to v Vaien Knereso, zaidmaHe se za katlraSko mleko! Ne ventile kan besedam, temvet posvtntn se z zdravnikom. „Kefir" izdnaM Pi prisu knkaiki metodi se dobita t slaščičar-■i Eržco. Kongrcsaj trg 19. ■mnJojIaJfcm ««e stufbe v trgovini ae-n9m1»Wlf iatiega blag« Ponudbe na nastoviself Jesfa,eeiteiJTr»#T'Jc2. IzOl Mltlnllllii S rnosto?na'mo^? ve^sca* vseh pisarn škfti del, se pod zelo do-, bnmi pogoji takoj sprejme. Ponudbe na uprav. .Slovenokega Naroda« pod: .Keaterlstinja 200/1220* 1220 ffa ssmvsUta prilika Fino toaletno milo „SCHICHT" 120 gramov teže tazpošlra po po&tncm pevzetiu ko3 ro K 4 — A. J1XE3ISV «3fHać. Manj kot 6 ko. sov tt ne poSlie! H95 I OMI e» ^l%p W m o- drenažo travnikov 5 cm, 8 ^m, 10 cm fn 13 cm Širine se prodno. 123S Olga Jesenko, Celf e. I Zsbosdravalk I LlkJiielilZi. I se je nastanil na Bleda. J Ord. od 9-12, 15-17. Nramni sodi zm pivo v naiboljSem stanju, v velikosti 35 do 68 hI, 63 komadov s sKupno vsebino okoli 3' 00 hI, se naloženi na goinjc-arstrijski 2e'ezmški rrs^aji, tak »i prodajo Več rove £ Frprc Bltor, ««• loga piva v LJubljani, S tka. 1204 Domovina lamnln od novega leta naprej trikrat na tadea in sicer ob ponedeljkih, sredah In petkib Trikrat pošiljana stane e*ino a H. Uprava „DOMOVINE" je preskrbela, da bo pnnaSil list poleg pregledov vsem dogodkov izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najao-tejse brzejavae To telefonski vesti. Mesečno četrt-, pol- aH celoletno naročnino je nošil|ati na naslov* Upravnistvo „DOMOVINE", Ljubljana, Sodna ulica 6. Zahtevajte ,.lhmwi?toM na ogteJ! Strojepiska vešča slovenske in nemške stenografije, dobi trajno službo s takojšnjim nastopom v tvornici mila in sode Ignac Točk ▼ Brcalo. Reflektira se samo na prvovrstno moč z dobrimi referencami. Ponudbe naj bodo opremljene s spričevali in navedbo zahtevkov. 1196 Pesnafun manJSe s hišico, hlevcem, uSOlfll vrtom, do 6 km od kolodvora na Gorenjskem kupim. Ifarrnlfl stavbene v Ljubljani ae pro-rflllCiS dajo. Ponudbe pod .AUun* na Anrnčni zavod Drago Bese I jak Ljubljana, Cankarjevo nabr. o. 1136. HjFnnJfn stara 13—14 !ett Z dobra UlSand šolsko izobrazbo se sprejme akoj v trgovino z mešanim blaaonv Iran Tranrpaš. Mettika 116& Ilhntor ^ i;tireJmc v trgovino z meša-UlCi.cl n-m blagom. Ponudbe pod: .3 in pol leta 1197» na upravnistvo Slovenskega Naroda 1197 &&*~ ftVodtiinnz IH f 11*79 I9*r9 v cri^nalnib zaboiih po iieifl jflild 1440 komadov.po K 1 5C» komad. — Ponudbe na Em. Sajraoc r Rof aten, (Slo?. Sta ersko). • 544 Odpornač a fliimiR V Maverlu rfi Črnomlfu dam v svoft hiši stanovanje zastonj in plačo po do-govoiu, kdor obdela moj mali vno-grad Ponudbe A. Kajfež, KoCerle. 121.^ Priporočal a« si. občinstvu | Ivan Carman I i | izdelovatelj nsnjatlh dokoleaic ; Z«. Slika 1*. 42* ^ W ^■t»«tt«»ir»«nii»M»ttiiiit»iriin«iMMmm*Mi»«w»«"«p^ Vinara Fiai Jainat,' Ma. Hrvatsko. priporoča pristna rdeča ta bala viaa :o ugodni dnevni ceni 511 nnnnmmnnnnnnnn^ V najam n% ft će bolfan GOSTILNA v prometnem kraju ali bližani mesta. Ponudbe pod .Zanesljiv gostilničar 912* na upravnistvo Siov. Na oda. 912 BBanjnaaaaamammmflKSrzSnnVnmmmVnnBOBB Kupim več vagonov Ponudbe s ceno pod: y,Staiea Otljemaleo ii80cc na upravnistvo »Slovenskega Naroda" 1180 Plaiio crvovrstna znamka s strunami navzkriZ popolnoma nov, krasen glas, orehove barve se proda. Cena 30000 K. Ogledati pri R. Lncktnanaa od 10.—12. ia od 2.-4. na Zafoski cesti L, L fiaflstropje Šarabonora hiia. 1210 BHT Spralme aa "M trgovski potnik za tukajšnjo veletrgovino žganja in špecerijskega blaga. Mlad agilen začetnik ima prednost Ponudbe na upravnistvo Slovenskega Naroda pod: „Marlflv 1241" 1241 VABILO * subskripcijo delnic Kolinske tovarne kavnih primesi, trg. deln. podjetja. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora delničarjev z dne 77. oktobra 1919 in odobritve drfavne oprave se zvišuje delniika g'avnlei KČ. 0.000.000--- z izdanjem 15-000 na ime seclasečih, polno ra v gotovini vplačanih delnic lit B po Kč. 200 - nom. aa Ko. 12,000 000*—. Z ozirom na to si dovoli upravni svet vabiti gospode delničarje na subskripcijo novih delnic ob sledečih pogojih: 1.) Subskrtpcij«ki rok se začne 9. februarja in se konča 25. februarja 1920 2.) Na 3 delnice po Kč. 400— nom.pripadeta dve novi delnici, ki se glasita na Kč. 200*—; na 3 delnice po Kč. 200— nom. ptipade jedna de!, ki se glasi na Kč. 200-—. Gospodje delničarji, kateri sa vde ele sabskrtpcje, naj pri eni od subskripcijskih poslovalnic predlože crl subskripclji svoje stare delnice (brez kuponsk'b pol), ki se jim bodo po označM p Izvršeni subskripclji takoj vrnile Na anatiM strani prigtastve je treba popisati številke predloženih de Ink v aritmetičnem redu. Delnice iz aadnie emisije (december 1919) imajo Utotako pravico subskripdje se vdeležiti; za aveljavljenje anoakripclj^ke pravice na te delnice je treba rredlol ti sabskripcijsko potrdilo. 3.) Sabtaaipcijska cena za dosedanje delničarje je Kč. 800*— in je v polnem znesku takoj ari snbakribtranja plačljiva 4.1 Nove delnice imajo delež na čistem dobička zafensi z dnem 1. januarja 1920. 5.) Otede delnic, katere U it razpoloženega števila ne bile sabskribirane na podlagi prednostne pravice, si pridrži upravni svet dodatno odločitev. a.) Izkupiček, dosežen nad nominalno ceno (ažio) pripade rezervnemu fondu. 7) Sabskripdiske poslovalnice so: Češka banka v Pragi, ZIvnostenski banka v Pragi, vee aodrnlnsft teh ran k, Obchodni uvemi ustav v Pragi (Marianska 32) in blagajnice fseh zavodov £užbe. V Ft lil, dne 9. februarja 1920. Mtab tirana tonil vini. mmti mm potUtU lan. naaafti L r., predsednik upravnega sveta. PRIFOMBA: V Ljubljani se sobskribira pri blagajnici podružnice „Kolinske tovarne kavnih primesi". Znesek je treba prt subskribitanju plačati v češki valuti, aa kar se gospodje delničarji nananrlajo« 4 Za hamaa aa eda»T««i Vabam Kcaltaa