Iz naše organizacije, Skupne zadeve. NAZNANILO. Dne 24. julija t. 1. bo v Lvovu zborovala »Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriii«. Vsi oni člani naše Zaveze, ki se nameravajo udeležiti tega zborovanja, nai se javijo do 15. junija t. 1. podpisanemu vodstvu. Vodstvo Zaveze. Kranjsko. Redni občni zbor Učiteliskega društva za Postoinski šolski okraj in odkritje spornenikov pokojnih tovarišev M. Kalana in V. Brusa se ne vrši v četrtek, 7. maja, ampak šele v četrtek, 14. maja 1.1., ob istem času, z istim vzporedom in na istem kraju, kakor je bilo objavljeno v 17. številki »Učiteljskega Tovariša«. Štajersko. Gornjegrajsko učitelisko društvo zboruje dne 10. majnika t. 1. točno ob 10. uri dop. v šoli na Gorici po sledečem vzporedu: 1. zapisnik o zadnjem zborovanju; 2. dopisi; 3. poročilo Ivana Kelca o zborovanju Zveze v Mariboru; 4. predavanje Valentina Pulka; 5. slučajnosti. Zaradi kosila se je pravočasno javiti tov. nadučitelju na Gorici. Najvljudneie vabi vse člane k udeležbi Ivan Kelc, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za svetolenartski okrai zboruje v četrtek, 7. maja, ob pol 11. uri dopoldne pri Sv. Trojici v Sl. g. s sledečim vzporedom: 1. društvene zadeve; 2. poročilo o Zvezinem občnem zboru, tov. nadučitelj I. Kopič; 3. sadjarstvo in vinarstvo z ozirom na pouk v mariborskem vinorejskem tečaju 1914, tov. nadučitelj F. Kranjc; 4. o 5001etnici ustoličenja koroških vojvod, tov. J. Kovačič; 5. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudno J. Maurič, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek, dne 7. maja t. 1., predpoldne ob 10. uri v ormoški okoliški šoli po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega glavnega zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo o velikonočnih zborovanjih Zveze slovenskih štajerskih učiteljic. Poroča delegat tovariš Drago Pinterič. 4. Eventualno^ predavanje. 5. Slučajnosti. Eno uro pred zborovaniem ie pevska vaia, ki se ie naj oglašeni pevci in pevke zanesljivo udeležijo. K obilni udeležbi vabi odbor. Sloven]ebistriško in koniiško učiteljsko društvo napravita dne 7. maja t. 1. svoj izlet v Poličane, kjer imata ob pol 10. uri predpoldan v šoli svoje skupno zborovanje in to ob nastopnem vzporedu: 1. Pozdrav. 2. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 3. Dopisi. 4. Predavanja: a) »Šolsko vodstvo z ozirom na oglašajoče se sedanje zahteve«, govori Henrik Schell, nadučitelj v Zrečah. b) »Ljudskošolski učitelj, njegova naloga in predizobrazba«, govori Darko Gselman, učitelj v Makolah; c) predavanje o življenjskem zavarovanju. 5. Poročilo delegatov o Zvezinem zborovanju v Mariboru. 6. Slučajnosti. Pevci in pevke naj s seboj prineso Mohorjevi pesmarici. .y>- on K mnogoštevilni udeležbi vžibita predsednika: Jos. Sabati, Henrik Schell. Savinjsko učiteljsko društvo ima svoje zborovanje, združeno z občnim zborom, v četrtek, 7. majnika, ob 2. uri pop. na Gomilskem po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o zborovanju Zveze. 4. Poročilo tajnice o društvenem delovanju v letu 1913/14. 5. Poročilo blagajnika. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Po zborovanju pevska vaja! Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutoiiier ima svoj občni zbor v četrtek, dne 7. maja, ob pol 10. uri predpoldne v Radincih po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila tajnika, blagajnika in knjižničarja. 4. Volitev novega odbora. 5. Poročilo o Zvezinih zborovanjih v Mariboru (Maurič). 6. Predavanje o »Naši izobrazbi« (Cilenšek). 7. Volitev delegatov za Zavezino skupščino. 8. S!učajnosti. — Pričakujemo, da ie udeležba taka, kakor navadno v Radincih. Odbor. Trst. Pomladansko zborovanje trž. učit. društva se ie vršilo 19. aprila v prosto-' rih C. M. ljudske šole pri sv. Jakobu od 11. zjutraj do 1. pop. pri naravnost zim-j skem vremenu, a dobri udeležbi. Osobito je poudarjati, da pred sklepom zborovanja ni bilo nobenega »dezerterja«. Tov. predsednik naznanja novo članico tovarišico Milko Kovačičevo; poroča, da je stopil glede vprašanja nove regulacije plač občinskih učiteljev v stik s predsednikom ital. učit. društva v Trstu; očrta v kratkem te naše nove zahtevke (Prinašamo posebe. Op. uredn.); poroča o enketi za mladinsko izvenšolsko vzgojo, izproženi po polit. društvu »Edinosti«; poroča o neznosnih stanovanjskih razmerah c. kr. pripravnice v Trstu ter o stanju vladne akcije za izboljšanje teh razmer; javlja, da ie podjetje grljanske hotelske družbe na prošnjo odbora dovolilo na svojem parniku »Vida« društvenikom slov. trž. učit. društva polovično vožnjo proti legitimaciji z društveno izkaznico, ki se bo v kratkem oddajala proti mali odškodnini članom; naznanja, da bo društvena soba (knjižnica) odprta ob četrtkih od 10. do 12., ob nedeljah od 11. do 12.; priporoča slednjič, naj tržaško učiteljstvo izkuša v kratkem poravnati eventualni dolg pri Zavezinih listih, kar je prvi korak k njih saniranju, ali obrača se pri tem tudi na upravništvo »Učit. ToV.«, naj postopa pri iztirjevanju dolgov malo manj rezko ter naj pri tem opušča vsake »politične pridige«, cJa mu ne bo treba zopet zaradi takih upravniških pisem miriti duhov in pregovarjati članov, ki so užaljeni podali že demisije. Pojasni še nekaj manj važnih zadev, nakar se soglasno sprejme od slov. učit. društva za Istro sprejet in našeinu društvu v sprejem predložen predlog, stremeč po ožjem stiku bližnjih učit. društev. Pride referat tov. doktorja prof. Iv. Merharja o »Zavezinem poslovnera redu«. Referat je temeljit in odkriva vse pomanjkljivosti tega načrta, pomanjkljivosti, ki izvirajo pač iz novih pravil. Z napetostjo poslušajo zborovalci točna izvajanja ter se v sledeči debati sicer v kratkih, ali značilnih besedah izrečejo proti sprejemu predloženega načrta. Osobito se dvigne toli strani referata, kolikor tudi prisotnih članov obeh spolov energičen protest proti točki j) člena I., »ki se je rodila bržkone pod vplivom slednjih dogodkov«.* Tov. voditelj C. Valentič predlaga, naj se ta načrt poslovnega reda kar »en bloc« zavrže, vendar precizirajo zborovalci svoje mnenje natančneje v sledečih predlogih: 1. Mbralni čut ponosnega učitelja že zahteva, da odbije nameravani napad na njegovo kakršnokoli si bodi prepričanje, kateri napad vsebuje določba točke j) člena I. Sami sebi ne bomo postavljali inkvizicije! To točko treba črtati iz načrta za »Poslovni red«. 2. Člen II. hoče naša zborovanja sičer »parlamentarizirati«, ali prestrogo se napenja vajeti. Zato je razmerje v točki * To ni res! Prvič je bil načrt »Po- slovnega reda« objavljen malone pred dvema Ietoma, ko o »slednjih dogodkih« ni bilo ne duha, ne sluha. Čemu torej pod- tikanje umazanih namenov, ako jih ni?  To tudi gleda na zdolaj navedeni 1. pred-  i0gi Uredn. e) reducirati od li na V8; število 20tih zaWevnih podpisov v točki f) je reducifati na deset; točka j) ni prav jasna glede pravice do glasovanja, kar treba precizirati. 3. Točka b) člena III. je precej kompljcirana in se prikazuje kakor nekako sredstvo za strankarsko vplivanje, kar Odklanjamo. 4. Člen IV. zavržemo ves, ker ga je z& delegacija pri predložitvi novih pravil Hbvrgla, ter ne razumemo, kako se more f že zavrženim predlogom zopet nastopiti. Sicer pa je točka e) tega člena sila ncumljiva in bi točka i) lahko dala pri imenovanju uradnikov polje za protekcionizem. 5. Člen V. odbijamo že iz enostavnega razloga, ker bi okrajnim učit. društvom po vplačanih 10 K Zavezi in 2 K deželnemu društvu ostalo slednjič — nič. Sicer pa »Učit. Tov.« še vedno ne stoji na oni stopnji, da bi — kakor se iz tega člena nekako vidi — morala biti vsa Zaveza njemu namen. V protislovju s tem členom je tudi točka f) člena VI., ki se seveda ne sprejme. 6. Delegatom, ki bodo na prih. Zavezinem zborovaniu zastopali naše društvo, se bo naročilo točno zastopati sprejete predloge; ter v slučaju, da se načrt pravilnika — kakor je danes — sprejme, izvajati vočigled vprašanja obstoja našega učit. društva, katerega važnost za vso Slovenijo smo si v svesti, dosledno najstrožje konsekvence. 7. Vsi predlogi se vpošljejo Zavezi. Sledi poročilo tov. Bukavca o »Pra- vilniku« po trž. učit. društvu ustanovljenih ter vzdržanih šolarskih knjižnic ter o stanju društvene knjižnice. O »pravilni-ku« se ne more razpravliati, ker niso še vse šole vposlale tozadevne izjave o lastninski pravici šolarskih knjižnic. Naroča se tedaj knjižničarju, da to čimprej požuri. Poročilo pa vobče očrta zahteve do stanovskih in šol. knjižnic. Vse preveč neprimernih knjig se je prejšnje čase nakupovalo s strani učit. društva za šolarske knjižnice. Te knjige ven iz šol. knjižnic, vrnejo naj se društvu, ki naj poskrbi za boljše. Malo, in to malo v več iztisih, a dobro! Sicer pa se sprejme predlog, naj učit. društvo po svojih sredstvih nakaže od sedaj naprej podporo za posamezne knjižnice rajše v denarju in naj loči krajna učit. konferenca knjige, ki j se za poslani denar nakupijo. (Za te 1. knjižnice smo v teku meseca aprila sprejeli dar »Neimenovanega« 50 K in »Trž. pos. in hranilnice« 100 K.) Društvei?o knjižnico pa bo dobro sanirati s priSpevki v knjigah in v denarju, osobito s strani onih tovarišev, ki sprejmeio letos zopet draginjsko doklado. Določi se članarina letnih 4 kron s liristavkom, da je plačati anticipatno, t. j. vsaj v prvih mesecih solnčnega leta. t Spre.ime se slednjič resolucija: H »Slov. učit. društvo za Trst in okoico, zbrano na svojem pomladanskem zborovanju, vnovič opozar-ja predsedstvo političnega društva »Edinosti« .v Trstu na. nedostatnost našega narodnega šolstva: ljudskega, srednjega in strokoVnega in se pozivlja na svoječasno že sprejete in slav. polit. društvu poslane resolucije, ki obsegajo nekak slovenski šolski program za Trst in okolico. Za ta korak se je odločilo naše društvo, ker sodi, da je naše šolsko vprašanje skrajno nujno in ker se zdi, da bi bil sedanji čas za uresničbo vsaj nekaterih točk programa ugoden. Zlasti pa opozarja sl. polit. društvo, da so c. kr. priPravnice nevzdržne, da ne morejo izpolnjevati svoje naloge že zaradi nedostatnih prostorov; da je vprašanje o obligatni livedbi slovenščine na c. kr. ljudskih šolah obtičalo, ker so se mu uprli — nemški učitelji; da so žrtve naše srednješolske raladine na tujejezičnih šolah vnebovpijoče; da c. kr. šolska oblast tudi na nolju strokovnega šolstva napram Sloveiicem skoro še ničesar ni ukrenila. PrePričani, da stori slav. pol. društvo še pred zaključkom tekočega leta potrebne odJočne korake, se podpisano še takrat obr*l.e na slavno društvo in beleži...« S priporočilom tov. predsednika, naj se na nekaterih šolah že zapričeti roditeljski sestanki še nadalje goje, konča zborovanje. Svojo odsotnost so opravičili zaradi °Dravkov ali bolezni zadržani dragi nam tovariši: posl. St. Ferluga, vod. Iv. Vrščaj vod. Iv. Krašovec, naša zastopnica v Za^ezinem odboru Iv. Sabadinova, Ferdo Stare in Iv. Samec. Istra. fii Slovensko učiteljska društvo v Istri sklicuje za dan 14. maja t. 1. ob 10. uri *#"e<Jp. v Ricmanjih v šolskem poslopju ^v°j redni občni zbor. Upamo, da ni poV^bno še posebe poudarjati, da je ta obcni zbor jako važen zlasti sedaj, ko nam je o marsikaterem vprašanju nastopiti složno in odločno; zato pa se nadejamo, da bo udeležba čim najbolj častna. Naj tu omenjamo, da se je ponovno določilo sklicati občni zbor v Ricmanjih, ker je res najprimernejše središče »spodnjim« in »gornjim« tovarišem. Naj bi tudi pri nas mladi tovariši stopili na noge in pokazali, da jim je blagor za izboljšanje učit. vprašanja res pri srcu, česar pa ne pokažejo s svojo abstinenco, ampak kar izpričajo s tem, da se pridno udeleže društvenih zborovanj in v dokaz, da se zanimajo za učiteljske interese. Politiški pregled. * Proti poslovanju Adrije. Poslanca Federzoni in grof Foscari sta v italijanskem parlamentu vložila interpelacijo na zunanjega ministra Di San Giuliana, v kateri zahtevata pojasnila, kaj misli storiti minister, da prepreči nadaljnje motenje etnografičnega ravnotežja ob Adriji v škodo italijanstvu. Interpelacija poudarja, da so se po slovanskem prodiranju izpremenile tisočletne etnografične razmere v škodo Italijanom in to zato, ker avstrijska vlada (»neka druga država ob jadranski obali«) na popolnoma nedopusten in nekulanten način podpira Slovane v Dalmaciji, Istri, Primorju in Furlaniji. — Italijanski krogi so radovedni, kako odgovori Di San Giuliano na to interpelacijo. * Nemški učitelji za hrvatske šole. Naučni oddelek hrvatske vlade namerava odstraniti pomanjkanje učnega osobja na Hrvatskem z nameščenjem učiteljev iz nemškega dela Češke. Učitelja Rudolf Rohleder in Ludovik Raabenhaldt iz Litomefic sta bila imenovana za učitelja v Novem selu, oz. Novi Jošavi v Slavoniji in s tem je storjen prvi korak. Vest se čuje nekam čudno in skoro neverjetno. Ni narn sicer znano, v kakem obsegu hoče izvesti naučni odsek hrvatske vlade to idejo, ki čisto gotovo Hrvatov ne bo osrečila, ampak le še bolj pripomogla k utrditvi nemške pozicije na Hrvatskem. Zdi se pa, da Hrvati sploh precej omalovažujejo prodiranje nemškega elementa na jug in da zaradi silnih strankarskih bojev sploh nimajo časa, da bi nemškemu gibanju posvetili malo večjo pozornost. Nemštvo na Hrvatskem ni ravno tako nedolžno, kakor bi si kdo mislil. Iz knjige »Narodna statistika«, ki jo je izdal zagrebški časnikar Josip Lakatoš, je razvidno, da je po zadnjem ljudskem štetju od 2,621.954 prebivalcev na Hrvatskem in v Slavoniji 134.078 Nemcev, ki imajo zlasti v srijemskem- in osješkem okraju popolnoma nemške kolonije, njih središče pa je v mestu Rumi, ki se nahaja tudi v njih rokah. Svojih šol imajo hrvatski Nemci sicer samo 29, zato pa s pošiljanjem svojih otrok v madjarske šole silno pospešujejo madjarsko šolstvo. Nemci se čutijo na Hrvatskem dandanes že tako močne, da so že popolnoma natančno precizirali svoje kulturne, gospodarrske in politiške zahteve. Hočejo kratkomalo uživati vse ugodnosti, ki jih uživajo Hrvati in Srbi. Da te svoje zahteve tem-uspešneje oživotvorijo, so si ustanovili svoj »Bund der Deutschen in Kroatien und Slavonien« s sedežem v Rumi, ki je sploh centrum nemštva na Hrvatskem. Tu izhaja tudi njih glavni list »Deutsches Volksblatt«. Vrhu tega imajo hrvatski Nemci tudi dva dnevnika »Drau« in »Slavonische Presse« in dvotednik »Semliner Volksblatt«. Materialno stanje hrvatskih Nemcev je jako povoljno, kar najbolj dokazuje dejstvo, da žive ravno v najbolj plodonosnih krajih v Slavoniji. Sploh imajo vse pogoje za uspešen razvoj. * Ruski vohuni. Avstrijska policija ima veliko posla z ruskimi vohuni, ki so glasom zadnjih vesti baje kar preplavili vse ozemlje, ki meji proti našemu severnemu sosedu. Skoraj ni dneva, da bi ne čitali v raznih listih o novih aretacijah kar zapored, med aretiranci so zastopniki skoro vseh stanov. Posebno pozornost je zbudila v Sadgori v Černovicah aretacija veleposestnika Milczocha in njegove soproge, bivše učiteljice, ki sta uživala veliko spoštovanje v boljših družbah. — Hišna preiskava je dognala, da sta bila zakonska v ozki zvezi z ruskim generalnim štabom. Gospa Milczochova je rojena Rusinja, njeni bratje so ruski častniki. To so res velike skrbi! Kranjske vesti. —r— Sumljivo ozadje izsiljenih izjav. Pod tem naslovom čitamo v sobotnem »Slov. Narodu«: »Ob letošnji regulaciji plač kranjskega učiteljstva se je hotelo še pravočasno s stvarnim delorn omogočiti, da se odstranijo čimprej vse zapreke, ki prete, da se zavleče za negotov čas sankcija šolskega zakona in novi službeni prejemki. Za krušno vprašanje in stanovske pravice so se pozvale k skupnemu delu vse kranjske učiteljske organizacije, neglede na narodnost in politiško prepričanje. Tako se godi ob enakih izrednih slučajih povsod in pri vseh stanovih! Toda deželnemu in državnemu poslancu Franu Jakliču, predsedniku Slomškove zveze, se je zdelo potrebno, preprečiti v tem oziru vsak tudi najneznatnejši skupni korak. On že ve, zakaj! Ker so se pa napravili v nekaterih točkah vendarle skupni koraki, je pritisnil centralni odbor Slomškove zveze, stoječ pod Jakličevo komando, z vso strogostjo na svoje člane, da sev saj na zgoraj zamaže blagodejni vtisk enotnega nastopa, od katerega je bilo pričakovati ugodne rešitve, ki bi je bilo deležno vse kranjsko učiteljstvo brez izjeme. Da se to prepreči, morale so biti objavljene v »Slovencu« in v »Slovenskem Učitelju« kar tri izjave, pod katerim sta podpisana s polnim imenom dva člana Slomškove zveze. V teh izjavah tajita, da nista vedela za podpis na oni brzojavki, ki ie bila odposlana ministrskemu predsedniku. Napredno učiteljstvo je bilo mnenja, da je najbolje, ako se pred sankcijo te regulacije in šolskega zakona vsaj v stanovskih listih ne razpravlja javno o podrobnem delu, ki je bilo potrebna spričo tega zgolj stanovskega vprašanja. Omenjene izjave pa žahtevajo, da se takoj zavrne z vso odločnostjo nelepa komedija, ki jo je zagrešil centralni odbor Slomškove zveze. Tem prečudnim — da ne rabimo ostrejšega izraza — izjavam nasproti je treba za sedaj konstatirati to-le: 1. Vse kranjske učiteljske ofganizacije so bile sočasno in pravočasno po določenih odbornikih obveščene o vseh nameravanih skupnih korakih. 2. Zastopniki vseh treh kranjskih učiteljskih organizacij so bili sočasno obveščeni tudi o tisti brzojavki, ki se je poslala v tej zadevi na naslov ministrskega predsednika grofa Stiirgkha; zakaj soglasnemu ustnemu sklepu je sledilo naknadno pismeno odobrenje. 3. Vsi skupni koraki so se torej storili tudi z vednostjo in s privolitvijo obeh na Znanih izjavah podpisanih preklicateljev. — Iz navedenega je razvidno, da je možno tako postopanje v strogo stanovski zadevi samo pri nas na Kranjskem. Vsekako imajo te izsiljene izjave jako sumljivo ozadje. Če se bo pa skušalo qd gotove strani nadaljevati na tak način »skupno« delovanje, primorani bomo po definitivni ureditvi učiteljske regulacije govoriti natančneje in jasneje. In tega pojasnila bo gotovo najmanj vesel poslanec in bivši učitelj Fran Jaklič. Skrajni čas je že, da Slomškova zveza izrazito pokaže, da je reš samostojna stanovska organizacija, ne pa smešen privesek ljudi, ki jo nečuvano izdajalsko izrabljajo na celi črti v svoje samopašne namene.« —r— Nekaj nezaslišanega sem doživel na Kranjskem. — Prijatelj nam piše: V tej deželi »medu in mleka« — po klerikalnih .nazorih — imajo v šolah uvedene takozvane volonterke, ki.se .morajo s kranjsko mladino mučiti — zastonj. V Spodnij Šiški je poučevala in tlačanlla neka jako sposobna učiteljica dve leti. Ker njeni starši stanujejo tam, je upala, da dobi tam službo. Kaj še?! — 2aradi svoje značajnosti — kakšen je vzgojitelj brez te?! —ni dobila slu^be, nego neka neznatna Slomškarica. — Kakšna bo naobrazba ljuds'tva pri takšni korupciji, razumeio samo tisti, ki imajo dandanes odločevati z usodo človestva na Kranjskern! —r— Izpite učne usposobljenosti so prebili pred ijubljansko izpraševalno koraisijo: A. za meščanske šole: Josip Bernot, nadučitelj v Vel. Podlpgu, iz prve skupine s slovenškim' in nemškim učnim jezikom; Albin Lajevec, 'UČiteU v Mirni, iz prve skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Ferdinand Šentjure, učitelj v Sromljah, iz druge skupine s slovenskem in nemškim učnim jezikom; Lea Levec, učiteljica v Ljubljatti, iz prve skupine z nemškim učnim jezikom; ¦ Marija Sodnik, učiteljica v Bevkah, iz tretje skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikpm. — B. Donolnilni iZpit iz nemškega jezika kot predmet je prebil Lovrenc Jevnikar iz Št. Vida pri Zatičini. — G. Posebni izpit iz francoskega jezika je prebila z odliko Božena Hudnikova iz Ljubljane. — Č. Za ljudske šole so bili aprobirani: a) z neraškim učnim jezikom: Amalija Erker, Friderika Mikula, Marija Zehrer; b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Fran Bozja, Leon Cepuder, Maks Jovan, Emil Žan, Terezija Črnalogar, Iva- na Čuk, Davorina Dežela, Ana Hiršman, S. Alojzija Jager, Justina Kavsek, Mihaela Kosmač, Katarina Kosiša, Berta Lapajne, Angela Lebar, Ana Mencin, Marija Noč, Josipina Oberman, Marija Peterlin, Terezija Podboj, Marijana Pbtočnik, Julija Prestor, Ivana Runovec, Angela Vode, S. Rozalija Zdolšek. —r— Ljudsko šolstvo. Dosedanji suplent v Zagorju ob Savi Viktor Kregar je imenovan za prov. učitelja in voditelja enorazrednice v Zalem logu ter mu je obenem poverjen pouk na ekskuredni šoli v Davčah. — Suplentinja Ivana Zwolfova je imenovana za prov. učiteljico v Cerknici. — Namesto obolelega učitelja Viktorja Grčarja je imenovana za suplentinjo na deški šoli v Ribnici Leopoldina Meralova in namesto učitelja Alionza Završnika, ki ima dopust v svrho študij, za suplentinjo na isti šoli v Ribnici Alojzija Novak. — Na mesto obolele učiteljice Leje Levčeve je imenovana za suplentinjo na nemški osemrazredni dekliški šoli v Ljubljani učiteljica Mara Vidičeva. Bivša suplentinja v Podkraju Emilija Vodopivčeva je imenovana za voditeljico in učiteljico na enorazrednici v Orehku. — Dosedanja prov. učiteljica v Preddvoru Marija Sajovičeva je imenovana za voditeljico in učiteljicp na enorazrednici na Šenturški gori. — Prov. učitelj v Želimljah Fr. Bozja je imenovan za prov. voditelja in učitelja na enorazrednici v Blagovici. — Prov. učiteljica v Kopanju Karolina Lavričeva je prestavljena na ljudsko šolo v Brezovici. —¦ Deželni šolski svet je pripustil abs. učit. kandidatinjo Ido Petričevo k breznlačni šolski praksi na ljudski šoli v Zg. Šiški. — Na mesto kateheta p. Benvenuta Winklerja, ki je prestavljen k Sv. Trojici na Štajerskem, je Smenovan .za kateheta na zasebni deški ljudski šoli v Marijanišču p. Kasjan Zemljak. — Deželni šolski svet ie pritrdil razširjenju dvorazredhice v Čatežu v trirazdenico. — Na ihesto obolele učiteljice Matilde Verbičeve je imenovana prov. učiteljica Jožefa Znančeva za suplentinjo na Ijudski šoli v Sv. Karteljevem. — Na mesto obolele učiteljice Antonije Vohinc-Mikota je imenovana absolv. učit. kandidatinja Angela Škerljeva za suplentinjo na ljudski šoli v Cerkljah v krškem okraju. —• Dež. šolski svet je odobril imenovanje izprašane otroške vrtnarice s. Vjncencije Abram na zasebnem učiteljišču Uršulink v Škofji Loki na mesto izstopivše otroške vrtnarice s. Gabrijele Rozman. —r— Tečaj za pridelovanje zelenjad! priredi kmetijska šola na Grrtiu dne' 11., 12. in 13. maja t. 1. z naslednjim vzporedom: V pondeljek, dne 11. maja: Od 2. do 4. popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne 12. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Gd 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in doraačo rabo. Od 4. do 6. ure: Praktično razkazovanje. V sredo, dne 13. maja od 8. do 10. dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 50 v na dan. Podporo dobe le tisti, ki se jim izrečno dovoli in ki zanjo do 4. maja po dopisnici prosijo. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 4. maja. Vabimo naše gospodinje in kmetiška dekleta k obilni udeležbi! —r— Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi 14. in 15. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim vzporedom. V četrtek, 14. maja: Od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah z dvoletno in večletno košnjo, Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Od 4. do 6.: Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poizkuševališču. V petek, 15. maja: Od 8. do 10. dopodlne: Naprava novih travnikov. Najvažnejše trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. .Poprava slabih setev. Gnojenje in izboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniški zmesi v poizkuševališču. — Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko) in sicer do 6. maja. Oddaljepim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 v na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in ki se mu je izrečno dovolila. Štajerske vesti. —š— Predlog tov. Ivana Kelca glede uvedbe šolske knjige »Moje prvo berilo« od K. Widra v ljudske šole na kmetih je bil na zborovanju delegatov v Mariboru sprejet soglasno. O tem podrobneje prihodnjič. — Čast zavednemu štajerskemu učiteljstvu! —š— Z mojega potovanja. Prijatelj nam piše: V pašaliku nadzornika Dreflaka sem zvedel na neki šoli, da je nadzornik prav po rovtarsko rentačil nad neko gospodično učiteljico, ker se ni z njim pogovarjala v klasični in — kakor on meni — v edino zveličavni švabščini, ter jo obenem, akoravno na trirazrednici, imenoval kot edino odgovorno za slab šolski obisk. Kje drugje bi si učiteljstvo takšnega nadzornika ogledalo natančneje, a tudi za njega pride še čas obračunanja! Tržaške vesti. —t— Draginjsko doklado je nakazal te dni tržaški mestni svet, in sicer v oni odmeri in pod onimi pogoji kakor lansko leto. Doklada se izplača v dveh obrokih: takoj in 1. avgusta. Vkljub drugačni vlogi ital. učit. društva odidejo pod šest let službujoči učitelji in vse učiteljice tudi letos praznih rok. —t— Roditeliska sestanka sta se vrsila dne 29. marca v Barkovljah, predaval tov. Bukavec o vplivu alkohola na mladino, in dne 26. aprila, predaval tov. Kleinmayr o vzgoji k resnicoljubnosti. Splošni vestnik. »Drušvto »Na_rodna Šola« v podporo ubogim učencem je slavna »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« naklonila 100 kron podpore. Za ta veledušni dar se odbor iskreno zahvaljuje. Razpis nadučiteljske službe. Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Gotardu se razpisuje nadučiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 25. maja 1914. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet Kamnik, dne 18. aprila 1914. Ruše nad Mariborom. (Predstava.) Mariborski slovenski učiteliiščniki prirede v nedeljo dne 3. maia ob pol 4. uri pop. y gostilni g. Novaka v Rušah pod pokroviteljstvom č. g. proL dr. Ant. Medveda in g. prof. J. Marina trodejanski ljudski igrokaz s petjem »Graničarji«. Po igri prosta zabava s plesom, šaljiva pošta itd. Med igro svira učiteljiščniški orkester. Ker je čisti dobiček namenjen slovenski mariborski dijaški kuhini, je upati na obilen obisk.