LISTEK. Iz torbe avstrijskega sv. Birokracija. Avstrijski birokratizem je pač po vsem svetu znan, ali kar uganja, odkar se je opasal z belo-žoltim pasom, presega pač vse meje. Čas bi že bil, da bi šolske birokrate pognali tja, kamor spadajo, namreč na Studenec. Bo'g ne daj, da bi iskali zlo tamkaj, kjer tiči! Povišanje učiteljskih plač, nadaljna izobrazba učiteljev na državne stroške, preprečevanje hujskanja napram šoli, zidanje in vzdrževanje šol na državne stroške, o teh stvareh ne morajo slišati; pač pa upajo povzdigniti Solstvo s šikaniranjem učiteljstva in s centi popisanega papirja v obliki raznih odlokov, ki frčijo dan na dan skozi šolska okna, iskaje zadnjega počitka v prahu Šolskega arhiva. Danes zahtevajo od učiteljske pare, da »vpliva« na merodajne faktorje glede razširjenja šole, jutri zaradi nove stavbe, zopet drugi dan naj agitira za razna društva, naj zbira med učiteljstvom in učenci denar za raznovrstne na- mene, da dobi potemi kaka ekscelenca pohvalo v obliki okroglega — in tako gre dan na dan, leto za letom. Ubogi učitelj se izpostavljaj ljudski nevolji, a tisti krogi, ki imajo dolžnost, pa tudi moč, tisti vale potem krivdo na učitelja trpina. Sovražniki šole in učiteljstva vihte potem svoj bič nad ubogo paro, in sv. Birokracij odobruje in blagoslavlja preganjanje. Da pa svet zve, česa je sposoben avstrijski birokratizem, na kak način le-ta izboljšuje šolstvo, hočemo pod gorenjim naslovom prinašati cenjenim bralcem najbolj dehteče cvetke z zelene mize. Danes si n. pr. izberimo nedolžno lilijo! Daleč tam v zlata bogati Kaliforniji v mestu Los Angela se je ustanovilo društvo »Segno Club«, ki zbira pod svojim praporom izmozgane, inpotentne ljudi ter ima namen zdravljenje svojih društvenikov po pismenih navodilih, da bodo zopet mpgli poklanjati žrtve boginji Veneri. Poleg teh pismenih navodil pa dobe društveniki tudi brošure, kakor: »Kako more biti človek srečen, ako je tudi oženjen?«, »Kaj bi vi najrajši storili?« itd. Društvenina je neki precej visoka. Reklama za društvo je neki razširjena po vsem svetu in najbrže ji je sedel na lep kak izmozgani patron z zlatim ovratnikom. In po svetopisemskem reku »oko za oko, zob za zob« je prišel z Dunaja ukaz na deželne šolske oblasti. Nekatere so ga potem obelodanile meseca svečna tekočega leta. V tem sila važnem odloku se opisuje zgoraj navedeno delovanje imenovanega kluba in konec se glasi: »... šolsko vodstvo se pozivlja, opozoriti šolsko mladino na nereelno delovanje tega kluba ter jo pred njim svariti.« Cenjeni bralec, v duhu vidim tvoj presrčen smeh, ali stvar je vendar jako resna. Le pomisli, od cesarskega Dunaja pa notri do sedeža zadnjega okrajnega šolskega sveta ni bilo pri zelenih mizah moža, ki bi se osmelil napram vladi ter vrgel to bedarijo na stran. Li ni to sramotno izpričevalo za iunkcionarje, ki drže v rokah vajete našega šolstva? Bog daj, da bi se kmalu rodil tisti, ki pomete ta Avgijev hlev, zakaj do takrat s šolstvom ne pojde naprej! Dragi bralec, prihodnjič ti pokažem mačeho, do takrat pa sestavljaj učno sliko »Segne Club« po vseh formalnih stopnjah! Sršen.