UčiielisKi Tovariš
//ftmist ¡tt nnmnn- / itihUntm FrntiMihfinska ulica 6/1. kuku>/mu _ ne vračamo. Nefrankiranlh Viset
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.	- ne vračamo. Nefrankiranlh pisem
ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. ČlanI pov. UJU plačajo list s članarino. OglasI po ceniku In dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač.l 1.197. Telefon 3112.
TM
rDSKl
za izDousame
m
Dva značilna članka iz Narodne Prosvete".
PARALELA MED PLAČAMI UČITELJ* STVA SREDNJIH IN OSNOVNIH ŠOL.
V preteklih dneh je bil objavljen za« kon o srednjih šolah in po njem se sedaj upravlja srednja šola.
Radujoči se nad tem pojavom z zado« voljstvom ugotavljamo, da rešuje ta zakon na zadovoljiv način vse probleme, ki spadajo k srednješolskem pouku in vzgoji. Zakono« dajalec je imel posebno v vidu vprašanje ma< terijalnega stanja učiteljstva srednjih šol. Re« šil ga je v zadovoljstvo teh nameščencev; nji« hovo zadovoljstvo je tudi naše zadovoljstvo. Ali...
Ni to pretencioznost, ni to razredni ego« izem, .ni to niti motiv, ki bazira na pravu in pravici — če prosimo, da se nam, narod« nim učiteljem da toliko, kolikor nam pripa« da po sorazmerju šolanja.
Učitelji srednjih šol dovrše fakulteto in njihovo šolanje traja šestnajst let.
Učitelji osnovnih šol dovrše svoje šola« nje v strokovni šoli in je trajalo njihovo šo« lanje dosedaj dvanajst let. (Odslej bo pet let učiteljišča, torej 13 let vsega; za učitelje me« ščanskih šol še 2 leti več, torej 15 let; za uči« telje specialnih šol t. j. za slepe, gluhoneme itd. je potrebna za strokovni izpit triletna praksa na zavodu in teoretična priprava na univerzi, torej 16 let. — Op. prev.)
Razmerje glede šolanja je torej dvanajst proti šestnajst — in, logično ter pravilno je (četudi ne vzamemo v obzir važnosti in te« žavnosti službe) da mora biti nagrada enaka temu sorazmerju.
Zakon o srednjih šolah je izšel in po njem so urejeni prejemki učiteljev srednjih šol. Za« kon o osnovnih šolah še ni izšel in učitelji osnovnih šol prejemajo plačo še po zakonu o drž. uradnikih in uslužbencih iz leta 1923.
Položaj je torej sedaj sledeč:
Suplent srednje šole prejema brez dra« ginjske doklade 1., 2. in 3. leto 8.600 Din. Uči« telj osnovne šole prejema brez draginjskih doklad 5.352 Din. Medtem, ako bi se vzelo za osnovo razmerje 16 :12 ter prejemke su« plenta srednje šole z 8.600 Din, bi moral prejemati učitelj osnovnih šol po tem raz« mer ju 6.450 Din. Ker pa prejema učitelj osnovnih šol samo 5.352 Din, to znači, da pre« jema pod razmerjem 1.098 Din, torej toliko manj napram suplentu srednje šole.
Pri maksimalnih službenih letih prejema učitelj srednje šole brez draginjskih doklad 50.400 Din.
Učitelj osnovne šole prejema z maksimal« nimi službenimi leti brez draginjskih doklad 20.406 Din. Po sorazmerju 16 :12 bi prišlo, če prejema učitelj srednje šole 50.400 Din, za učitelja osnovnih šol 37.800 Din. Ker pa prejema učitelj osnovne šole pri polnih služ« benih letih le 20.406 Din, znači to, da pre« jema pod razmerjem 17.394 Din — toliko premalo.
Vzeli smo za primer samo začetna in končna službena leta — a razmerje je povsod tako in mi verujemo, da se bo pri sprejema« nju zakona o narodnih šolah upoštevalo uči« teljske prejemke v tem zmislu, kakor smo tu navedli. —k.
D. M. Priča,
(»Narodna Prosveta«, 10. X. 1929.)
VSAKEMU SVOJE!
(Glas srbijanskega učiteljstva za izboljšanje učiteljskih prejemkov.)
V življenju se dogajajo dnevno stvari, ki se zaradi vsakdanjosti težko opazijo. Za« to vodijo poedinci, skupine in celotni social« ni razredi cele decenije borbo, da dokažejo najobičajnejše in najočiglednejše potrebe, razloge in fakta. Zagonetno je le to, če leži neuspeh v slabosti samih dokazov. To je v enakih situacijah mistični detajl, ki slabejšo stran tira vedno do novih korakov, ki se naj« češče končajo z istimi posledicami in rezul« tati.
Mi, učitelji, nismo imeli mnogo sreče, da bi nas merodajni krogi razumeli. Decenije smo govorili naj razumljive j še stvari in prepriče« vali o tem, kar se s čutom dozna, pa nismo uspeli, da prepričamo kogarkoli. Tudi danes bi lahko započeli isto in dosegli isto do go« tove mere. To je zares Sisifova usoda!
Vsi se še dobro spominjamo, da je bilo že pred 10 leti učiteljevo delo najslabeje na« grajeno. V tem pogledu je moral učitelj če« sto z zavistjo gledati na one, ki niso dovr« šili niti dveh razredov osnovne šole.
Njegov obči socialni položaj je bil tedaj zelo nizek, dočim so se mu razne patriot« ske dolžnosti nalagale druga nad drugo. Prevzet od svojega idealizma in instinkta ljubezni do naroda, je nosil svoj apostolski križ ter je šel po svoji težki stezi naprej, verujoč, da nastopijo pozneje boljši dnevi.
Izgledalo je, da se ni prevaril v tem pri« čakovanju. Učitelj je s povojnimi zakoni uspel, da je bil uvrščen v kategorijo državne« ga uradništva. Njegovi prejemki so bili iz« enačeni sorazmerno z leti šolanja napram ostalemu uradništvu. Z zakonom o državnih uradnikih, so mu bile priznane vse urad« niške pravice ter je bil s tem postavljen na isti pravni temelj, kakor je veljal za osta« lo uradništvo. Zanj je bila ta rešitev velikega pomena, a je bila velikega pomena tudi za državo in za narodno šolo.
Učitelj je šel lahko z vedrim razpolože« njem na delo k svojemu poklicu ter je lahko dal v poklic vso svojo dušo, neokrnjeno in neprizadeto od boli, ki jo povzročajo težke skrbi za materijalni in socialni položaj.
A to zadovoljstvo in ta ugodna situacija je trajala le kratek čas. Prekinjena je bila zopet s precej velikim skokom v materijal« nem pogledu drugih uradnikov napram uči« teljstvu, s čemer je učiteljstvo padlo nazaj, zopet v svoj stari težki položaj. S tabelo plač in prejemkov učiteljev srednjih in osnovnih šol, ki je bila objavljena v »Narodni Prosve« ti« pred nekoliko dnevi (prej že v Učitelj« skem Tovarišu — opomba prevajalca) je jas« no dokazano, da imajo srednješolski profe« sorji dvakrat večje prejemke od učiteljev osnovnih šol z istimi službenimi leti.
Mi smo daleč oddaljeni od tega, da bi v faktu povišanja profesorskih plač gledali kako nepravilnost ali pogreško. Nasprotno, kakor je smatrala država za potrebno, da osvobodi gg. sodnike skrbi za materijalni ob« stanek, ker vrše delikatno službo za državo = družbo, smatramo iz istih razlogov, da je treba .osvoboditi istih materijalnih skrbi pro« fesorje.
Toda mi ne moremo najti ni enega raz« loga, ki bi bil opravičljiv, da se od tega pra« vilno pojmovanega interesa pouka, države in družbe izvzemajo učitelji narodnih šol. Na« sprotno, povečanje učiteljskih prejemkov: bi bil le logični zaključek omenjenega povišanja plač.
V interesu pravice je, da ljudstvo z ena« kega pogleda ocenjuje stališče svojih uradni« kov, da vidi vse svoje delavce na tej liniji in ne izvzema niti enega iz svojega vida. Po tem načelu je bilo potrebno, da se izboljša s posebno doklado materijalno stanje gg. ofi« cirjem, sodnikom in profesorjem, a po istem načelu postane nujna neodložljiva potreba, da sorazmerno dobijo poviške tudi učitelji osnov« nih šol.
Morda kdo veruje, da učitelji manj po« trebujejo nego drugi. Nas bi samo interesi« ralo na čem temelje take trditve?
Ali se misli, da žive učitelji v boljši go« spodarski okolici in jim je lažje živeti? Toda, samo en obisk pri učitelju na deželi bi lahko prepričal vsakogar, da je taka misel velika zmota. Ena sama anketa bi dokazala, da uči« telji v velikem številu krajev plačajo za na« bavo življenskih potrebščin iste cene, kakor uradniki v Beogradu, ponekod še več.
Ako se izvzamejo kulturne potrebe v ob« zir, nabavo knjig in časopisov, obisk kultur« nih centrov in prisostvovanje v kulturnih po«
kretih; ali še važneje, če se vzamejo v obzir zdravstvene potrebe in zahteve, posečanje mest zaradi zdravnika in zdravil, tedaj po« stane učiteljev položaj za znaten procent težji.
Če se objektivno sodi, se mora vse vzeti v poštev, kakor je. Pri ocenjevanju učitelje« vega položaja se mora n. pr. priznati, kar je neovrgljive važnosti, da se učitelji osvobode skrbi za sredstva, ki so jim potrebna za oseb« no izpopolnjevanje in kulturno dviganje s to« kom časa.
Dva važna razloga imperativno zahtevata ugodno rešitev:
a)	ker ogromen napredek učne reforme v naši dobi zahteva, da koraka učitelj z duhom časa ter, da z učno metodo izkoristi vse kar svetovno izkustvo novega najde ter bogata kultura s svojimi poslednjimi ugotovitvami nudi;
b)	ker s takim delom ter s posvetitvijo kulturnemu življenju parira učitelj vpliv vsa« kodnevnih življenskih odnošajev v katerih le« ta in leta živi in dela ter tako ostane vedno na višini svoje važne funkcije.
Nam, učiteljem, je jako mučno, da mo« ramo še kazati na ta obsebi umevna dejstva in razloge. Tudi v preteklosti smo morali vr« šiti to nehvaležno nalogo. Mi brez pretira« vanja prehajamo v to svojo tradicijonalno vlogo trdno uverjeni, da z obrambo svojih stanovskih interesov branimo v prvi vrsti važne interese šole, naroda in države. —k.
D. Milanovic,
(»Narodna Prosveta«, 10. X. 1929.)
Delovanje širjega sosveta UJU — Pov. Ljubljana
(Poročilo iz 1. seje v Celju 22. IX. 1929 in 3. seje v Ljubljani dne 6. X. 1930.)
Poverjenik tov. A. Skulj otvori sejo, po« zdravi navzoče ter konstatira sklepčnost, ker je navzočih 11 članov ožjega sosveta in 24 zastopnikov okrajnih učit. društev. Seje sta se udeležila tudi 2 člana marenberškega učit. društva, ki želita podati nekatera pojasnila o svojem društvu. K predmetu govore tov. Terčak, Lešnik, Skulj, Gosak, Grum, Ribi« čič in Šestan.
Sklep: Marenberško društvo se smatra za člana organizacije, če plača priznan dolg Din 1572-40, diferenca Din 688"86 pa ostane odprta do prihodnje seje širjega sosveta, na kateri poda poročilo o tej zadevi nadzorni odbor. Na podlagi tega poročila napravi širji sosvet končnoveljavne sklepe.
Tajnik Kobal poda situacijsko poročilo in opozarja zlasti na društvena zborovanja in njih poročila.
Tovariš Dimnik poroča izčrpno o šol« skem zakonu in o delu organizacije za šolski zakon med razpravo v vrhovnem zakonodaj« nem svetu.
Isti tovariš referira o načrtu pravil, ki ga je sestavil po nalogu poverjeništva v smislu sklepa glavne skupščine v Zagrebu. Debate so se udeležili tovariši: Žagar, Verk, Ribičič, Šestan in Skulj.
Sklep: Poverjeništvu se naroča, da se« stavi do prihodnje seje širjega sosveta na te« melju sprejetih izprememb načrt pravil UJU, ki ga na to predloži izvršnemu odboru v Beogradu.
Pred nominiranjem novih odsekov je bila živahna debata o odboru Mladinske Matice. Debatirali so tovariši: Dolinar, Skulj, Ribičič, Skala, Kobal, Mlekuž, Žagar in Lapajne.
Sklep: Poverjenik je po svojem polo« žaju član vsakega odseka pri poverjeništvu UJU. Odseki ga morajo vabiti na seje.
Po tej debati je prečital tov. Roš izjavo delegatov članov celjskega učit. društva, na« našajočo se na poročilo o pokrajinski skup« ščini v Ljubljani, ki je bilo priobčeno v Učit. Tovarišu. Izjavi se je pridružil v imenu šmar« sko«rogaškega učit. društva tov. Verk. De« batirali so tovariši: Mlekuž, Dimnik, Lapajne, Skulj, Skala in Ribičič.
Ker je postala seja zaradi odhoda več članov širjega sosveta na vlak nesklepčna, se določi nadaljevanje iste na nedeljo 6. okto« bra v Ljubljani.
Sklep: Seje širjega sosveta se vršijo v bodoče izmenoma v Celju, Ljubljani in Ma« riboru vselej z začetkom ob 8. uri.
Nadaljevanje seje v Ljubljani dne 6. oktobra.
Navzočih je 28 zastopnikov okrajnih učit. društev in 13 članov ožjega sosveta.
Poverjenik tov. A. Skulj ugotovi sklepe« nost in pojasnjuje vzrok, zakaj nadaljujemo sejo od 22. septembra t. 1. Omenja nerazpo« loženje v organizaciji, ki jo grozi upropastiti. Opozarja na pravkar razglašeni zakon o raz« delitvi države in ga pozdravlja. Gotovo je, da bo novi šolski zakon prilagoden temu no« vemu zakonu. Glede tega treba delegirati za« stopnike, ki pojdejo, če bo potrebno, v Beo« grad zastopat interese naše organizacije.
K predmetu govore tovariši Hren, Dim« nik in Skala.
Sklep: Ako se pokaže, da je treba nujno intervenirati v zadevi šolskega zakona v Beogradu, se delegirata tovariša Skulj in Dimnik.
LISTEK. Kaj sem bral?
V »Slovencu« od 25. septembra t. 1. je priobčil g. Franjo Šuklje podlistek z našlo« vom »Tri dni na zagrebškem »Kaptolu«.« Med drugimi pomenki je zapisal tudi stavek, ki mi je prav posebno padel v oči in mi po« vzročil nekaj bežnih misli, ki naj jih zapi« šem. Dotični stavek slovi: Narodni organi« zator nikoli ni odvetnik, niti uradnik ali pro« fesor, preveč se križajo interesi in preslabot« na je vez medsebojnega zaupanja — za to prevažno delo je predvsem sposoben sveče« nik, ki kmeta spremlja od zibelke do groba.«
Nikakor nimam namena, da bi se s spo« štovanim piscem spuščal v polemiko radi pravilnosti in resničnosti zgoraj zapisanega dejstva. To bo gospod že sam s seboj opravil in sam dognal ali je res tako ali ne. Moj na« men je le ugotoviti popolno negacijo učitelj« skega stanu, ki, kakor je videti, pri g. piscu sploh v poštev ne pride, kaj šele, da bi nje« govo delo vzporedno skušal oceniti. Tako mišljenje, kakršnega očituje čestiti pisec, je sploh značilno, ali bolje povedano, je sploh bilo značilno prav za vse akademično izobra« žene javne funkcijonarje, pri katerih se je človek začenjal šele pri doktorju...
Na misel mi prihaja dogodbica, v kateri igra uradni naslednik čestitega pisca v službi deželnega glavarja kranjskega, blagopokojni dr. šušteršič in prav tako blagopokojni šol« ski ravnatelj Kalinger značilni ulogi. Zgod« bico mi je pripovedoval pokojni ravnatelj
Kalinger sam večkrat in se je vselej od srca nasmejal, kolikorkrat jo je povedal.
Takole je bilo:
Ko je stekla tržiška železnica, je glavni akcij onar, veleposestnik baron Born, povabil na dan otvoritve železnice na kosilo vse ve« ljake daleč naokoli. Med njimi omenim brv« šega deželnega glavarja dr. Šušteršiča. Ob ta« ki slovesni priliki seveda baron ni mogel prezreti tudi učiteljstva tržiške osnovne šole in za učiteljski zbor sva bila povabljena jaz in pa učitelj Miklič. Veste, takrat sem- bil fejst fant. Vrgel sem se v črnino in ne bom prav nič tajil, da je moja impozantna posta« va napravljala uprav aristokratski vtis. Malo pred določeno uro sva stopila s tovarišem Mikličem v grajsko dvorano, kjer je bilo že mnogo odličnjakov zbranih in ni treba niti omenjati, da slovenščine nismo slišali. Pred« stavljanja ni bilo ne konca ne kraja. Vendar pa sem ujel par mirnih trenutkov, da sem pod ogledalom spregovoril ne vem več s kom, par besed.
Tedaj se odpro vrata in vstopil je dr. Šušteršič. Z znanci se je pozdravil, nato pa pogledal okrog po neznancih in opazil mene. Gotovo sem moral napraviti nanj vtis kakor da sem kaka visoka živina, zakaj pustil je druge navzoče in prav elastično in pogumno nameril svoj korak k meni, rekoč: Dovolite, midva se še ne poznava, jaz sem deželni gla« var I. L« Jaz sem pa z vso svojo priznano mirnostjo dejal: »Jaz pa učitelj I. L« Da ste ga videli, kako se je brez besede obrnil in šel k drugim gospodom. Nikoli ne bom poza« bil tega svojevrstnega srečanja. Od srca sem se nasmejal in spoznal, da učitelj še ni člo« vek...
Ne bom nadaljeval pripovedovanja po« kojnega šolskega ravnatelja Kalingerja. Po« vedal sem zadosti. Na to zgodbico sem se spomnil in kar toplo mi je bilo pri srcu, ko sem bral uvodoma omenjen podlistek. Žali« bog je takih ljudi, pri katerih se začne člo« vek šele pri doktorju, še danes zadosti, če« prav imamo za seboj svetovno vojno in če« prav smo prepričani, da titel sam ničesar ne pomeni.	A. L.
MILOŠ VERK:
Kmetsko-nadaljevalne šole.
(Konec.)
Pogovorimo slučaje: Na kupu se rosna detelja vžge. Isto mokro listje, gnoj, krma. Živo apno se ugasne ob oddajanju vročine. Pri primerni toploti se sladkor tekočin spre« meni v alkohol. Potreben je zrak. Alkohol se lahko ob nadaljnem stiku z zrakom premeni v ocetno kislino. Zakaj postanejo slive v sodu kisle, ako ni dobro zaprt. Kisamo zelje, repo. Zmrznjen krompir je sladek. Proces škrob, sladkor, alkohol, kis. Iz tega spoznajo učenci, da se lahko vrše v telesih spremembe, ne da bi se pri tem oblika bistveno spremenila. Temu sledi, da se vrše kemični procesi v zemlji, ker se oblika zemlje ne spremeni, dasi je v gotovi dobi postala zemlja nero« dovitna.
Preidimo k eksperimentiranju, ki ga iz« vrše učenci:
V plitvi vodi gori svečka, pokrijmo jo s kupico itd. Rezultat: V zraku je 1 del ki«
sika, 5 delov dušika. Zemlja rodi v močvir« nih legah kislo travo. Preizkušajmo tako zemljo z rdečim in modrim reagenčnim papir« jem, nato še z metilno rdečico, ki postane po množini kislin lila, rjavkasta, oranžasto« rumena, rumeno«oranžasta, pri neutralni ali alkalični reakciji pa čisto — rumena.
Preiščimo še zemljo glede karbonatov. Rabimo za to razredčeno solno kislino, ki po« vzroča izločenje ogljikovega dvokisa ob močnejšem ali slabšem šumenju. Mesto sol« ne kisline vzemimo močan kis in pozneje še razredčeno ocetno kislino.
Te eksperimente izvrše učenci z navdu« šenjem in si pridobe osnovne pojme o ke« miji. Po razpoložljivem času se seveda iz« vrši še več poizkusov in učenci se uverijo, da je s pomočjo najrazličnejših sredstev mo« goče ugotoviti kemične sestavine zemlje. Da bi pa izvršili popolno kemično analizo zem« lje, nam v nadaljevalnih šolah nedostaja časa, in sredstev. Radi tega sledi podavanje osno« vano na avtoriteti.
Znanost razpolaga z različnimi načini, kako dognati vsebino redilnih snovi v raz« ličnih zemljah. Če peremo zemljo s končen« trirano solno ali soliterno kislino, nam osta« ne naposled vsa fosforna kislina, ves kislo« raztopni kalij in vse apno. Tudi dušik lahko točno določimo. S tem pa še ni rečeno, da vsebuje zemlja vse te snovi v taki obliki, ki je za rastline lahko hrana, ker smo jih mogli dognati s koncentrirano kislino. Razredčena kislina bi ugotovila množino hranilnih snovi glede na njihovo uporabnost mnogo bližje, je pa v svojih učinkih premalo izrazita in rezultat neuporaben in uspehi ne zadovo« ljujejo.
Osnutek pravil.
Tov. Dimnik poroča o osnutku pravil UJU. Čita člen za členom in vposlane izpre* minjevalne predloge. Glasovalo se je. sproti o vsakem členu. Debatirali so v glavnem to* variši: Žagar, Skala, Skulj, Hočevar in po* ročevalec. Načrt pravil je bil sprejet z ma> limi izpremembami tako kakor ga je pred* ložilo poverjeništvo. (Načrt je bil objavljen v 9. štev. Učiteljskega Tovariša.)
Sklep: Načrt pravil se priobči v Učit. Tovarišu in pošlje izvršnemu odboru UJU v Beograd.
NOMINIRANJE ODSEKOV.
Na predlog ožjega sosveta odobri širji sosvet nastopno sestavo odsekov:
1.	Šolskoupravni odsek:
Ivan Štrukelj, Fortunat Lampret, Vinko Gregorič, Ivan Šmajdek, Ivan Dimnik, Mira Engelmanova in Marija Sadarjeva. Za Maribor ostanejo isti člani kot lani. V izpopolni* tev se pritegne še tov. Verk.
2.	Odsek za nadaljevalno šolstvo:
a)	kmetijski: Rudolf Mencin, Anton Lov* še, Josip Pleničar in Anton Arrigler;
b)	gospodinjski: Leopoldina Plevelj, Ma* rija Pleško, Ana Celnar;
c)	obrtno*trgovski: Janko Polak, Rado Grum, Fran Pristovšek.
3.	Odsek za obmejno šolstvo:
Andrej Bensa, Ivan Dimnik, Rado Grum, Josip Kobal, Franc Venturini, Leopold Paljk, Vekoslav Mlekuž, Fran Skulj; zastopnik Slo* venske straže in eksperti: Izidor Horvat, Fran Vaj t, Peter Močnik, Josip Ribičič in Anton Skala.
4.	Osrednji izobraževalni odsek:
Anton Hren, Anton Osterc, Ernest Vrane, dr. Žgeč, Anton Skala, Vekoslav Mle* kuž, Marjan Tratar, Ciril Hočevar.
5.	Gospodarski odsek:
Rado Grum, Ivan Kocijančič, Josip La* pajne, Anton Hren, Josip Gosak. Kooptiran je tov. Alojzij Hreščak.
6.	Mladinska Matica:
Fortunat Lužar, Julij Slapšak, Vilko Ma* zi, Rudolf Mencin, Josip Pahor, Rado Grum, Albert Žerjav.
MEMORANDUM.
Poverjenik A. Skulj nadaljuje: Na zadnji seji širjega sosveta so nastala neka nesoglas* ja. V svrho mirne rešitve te zadeve, so se* stavili tovariši Lapa j ne, Plavšak in Ribičič nastopni memorandum:
1.	Ožji sosvet. Konstatiramo, da je ožji sosvet sestavljen iz članov, ki so jih imeno* vala okrožja brez kakega vplivanja poverje* ništva.
Za Maribor in okolico je okrožje dolo* čilo tov. Grčarja kot kandidata. Širji sosvet je kandidaturo potrdil. Ker poverjeništvo ni izdalo kandidatne liste širjega sosveta, je bil vsled nesoglasja izvoljen tov. Šijanec, kar smatrajo Mariborčani za nekak prestopek. Zadevo bi bilo proučiti in urediti.
2.	Personalne zadeve. Občevanje z UJU Beograd je dovoljeno le stanovsko pravnim potom. Obsojamo vsakršno osebno dopiso* vanje v organizačnih ali personalnih zadevah bodisi z organizačnimi ali oblastnimi predstav* niki, zlasti pa ne vloge, ki so državnopravne* ga značaja. Da se omogoči vpogled in preso* j a intimnih zadev, naj se eksekutiva razširi in vanjo pritegne člane ožjega sosveta vsaj iz obližja in se jim omogoči udeležba na red* nih ali izrednih sejah.
Društvene predsednike je pozvati, da v vseh personalnih zadevah svojega članstva iz* črpno poročajo poverjeništvu svoje želje in predloge, da se more zaupnik poverjeništva pri event. zaupnih zaslišavanjih striktno po njih ravnati in naj se na željo poverjeništva vsa privatna pisma, zadevajoča zasebne za* deve, odstopijo društvom, da ona podajo svoje izjave.
Dušik je v celoti mogoče ugotoviti. Toda za rastlino ni užiten, dokler ni vsled bakte» rioloških procesov tekom vegetacijske dobe prešel preko amonijaka v soliter, ker šele so* liter je kemična oblika, ki jo rastlina lahko vsrkava.
Fosforno kislino je mogoče ugotoviti z raztopimo citronine kisline, a ta fosforna ki* slina je mogoče mineraličnega nastanka in vezana kot trikalcijum fosfat ali pa na že* lezo in pride v obče v poštev le fosforna ki* slina raztopnih fosfatov.
Na osnovi absorbiranja vezani kalij se sicer določi potom kemične izmenjave soli, uspeh pa je nesiguren.
Iz navedenega sledi, da kemična analiza za kmeta nima praktičnega pomena.
Pri sušenju in gorenju rastlin in rastlin* skih semen ugotovimo, da sestojijo iz vode, ki izhlapeva, organskih snovi, ki zgorijo in mineralnih snovi, ki ostanejo kot pepel. Pri raznih rastlinah in raznih delih rastlin je raz* merje posameznih skupin zelo različno, v posameznih skupinah pa še bolj različno raz* merje kemičnih sestavin. Vendar je za kmeta neobhodno potrebno, da ve česa zemlji, torej tudi rastlinam manjka. Ker kemična analiza ni sigurna, dognati nam je to z drugimi sredstvi.
Povem vam primer: Tvoja mati je zbo* lela, hudo zbolela, seveda jo imaš rad. hitiš po zdravnika, zdravnik preišče, ugotovi bo* lezen, napiše recept, prineseš zdravilo, po* maga. mati ozdravi. Rekel boš, zdravnik do* ber, dobra zdravila.
Pa zboli tvoja mati. Veš, da je soseda ozdravela, hitiš tja, prosiš, naj hitro dajo zdravila, če jih je kaj ostalo, ali vsaj recept. Mati pa umre, ker je imela drugo bolezen.
3.	Celjska izjava. Celjskemu društvu naj se ugodi z izjavo, da oficijelni odgovor z dne 1. sept. ne tangira delegatov ondotnega društva.
V bodoče naj bodo poročila izdana ofi* cielno od poverjeništva.
4.	Opozicija. Ker smo prepričani, da ne dovede polemika v listu do nobenih pozitiv* nih uspehov, predlagamo, da se takoj zaklju* či. Zastopnika opozicije pa naj se pozove, da konkretno iznese na 1. seji širjega sosveta svoje misli, kako bi bilo organizaciji UJU, po njegovem mnenju možno uspešno delovanje.
5.	Vsi odseki — tudi pevski zbor — so ustanova organizacije, ki poslujejo po pravil* nikih, izdanih od poverjeništva.
6.	Uredniški konzorcij. Sklep glede usta* novitve konzorcija naj se smatra kot pravo* veljaven. Člane konzorcija je pozvati, da skupno izdelajo svoj pravilnik, ki ga je v najkrajšem času predložiti ožjemu sosvetu v pretres in event. odobritev. Vodstvo konzor* cija se poveri poverjeniku.
Vprašanje korektorja naj reši ožji so* svet.
7.	Smer Učit. Tovarišu in ostalim listom in publikacijam določuje organizacija, to je ožji in širji sosvet.
8.	Prosveto je takoj ustanoviti. Urednika naj določi ožji sosvet.
9.	Organizacijo zastopata na zunaj le po* verjenik in tajnik.
10.	Stanovski listi ne smejo objavljati oglasov, ne poslanih, ki bi škodovali direktno ali indirektno organizaciji.
Ta memorandum je sprejel ožji sosvet. Poverjenik čita točko za točko. Sklepi:
K 1. točki: O sklepih pokrajinske skup* ščine ima razpravljati le redna ali izredna skupščina, ne pa širji sosvet.
K 2. točki: Poverjenik pojasni, da se po* verjeništvo ni obračalo privatno na nobene* ga predstavnika oblasti. Vsa korespondenca je ohranjena v arhivu. Ugotavlja, da se mno* gi člani organizacije obračajo na razne na* slove. Zato je predlagal, naj se vsa pisma zasebnikov odstopajo dotičnim društvom, ki naj se izrečejo, ali je prav ali ne, o čemer pisma razpravljajo.
Navzoči sprejmejo ta pojasnila soglasno.
K 3. točki: a) Vodstvo poverjeništva iz* javlja, da ne soglaša v celoti s poročilom o pokrajinski skupščini, ki ga je sestavil tov. Mlekuž kot zapisnikar.
b)	Izjava, ki jo je podalo vodstvo po* verjeništva, ne tangira delegatov celjskega društva, ampak delegate okraj, društva Laško in Ljubljanska okolica — zahodni del. (Spre* jeto.)
c)	Tovariš Mlekuž naj se sporazume preko poverjeništva z delegati celjskega dru* štva in poda primerno izjavo. Dotlej se sta* vijo vsi sklepi društev, ki so s tem v zvezi, »in suspenzo«.
K 4. točki: a) V kritiki opozicije naj bodo le konkretni predlogi za bodoče delo v organizaciji brez rekriminacij.
b)	Sestavijo naj se smernice za nadaljnje delo v organizaciji. Smernice naj se pošljejo društvom v razpravo, nato naj razpravlja o njih širji sosvet, na kar izidejo v Učiteljskem Tovarišu.
c)	Tov. Dolinar je predložil širjemu so* svetu okrožnico, ki jo je tov. Pahor poslal na posamezne člane okrajnih učit. društev. Sklep: Širji sosvet obsoja Pahorjev dopis na posamezne člane po okrajnih društvih v svr* bo podminiranja organizacije.
K 5. točki: Do prihodnje seje širjega so* sveta izdela poverjeništvo pravilnike za vse odseke.
K 6. točki: a) Poslovnik za uredniški konzorcij naj sestavijo člani konzorcija, sprej* me naj ga ožji sosvet in naknadno odobri seja širjega sosveta.
b)	Korektorja je izvolila skupščina, zato naj ga tudi ta odstavi.
c)	Urednik tov. Dimnik je dal na seji ožjega sosveta dne 5. oktobra t. 1. uredniško mesto ožjemu in širjemu sosvetu na razpo* lago. Ožji sosvet odstopa ni sprejel. Sklep:
Tako je lahko bolna tudi zemlja, nekaj ji manjka, treba dodati.
Pa si kupil superfosfat in kalijeve soli, potrosil po travniku in kosil, da je bilo ve* selje. Sosed, morda ni tvoj prijatelj, seveda zelen od zavisti, na zvit način izve, kako si delal, kupi superfosfata in kalijeve soli, po* trosi in nima toliko trave, kakor doslej.
Kakor ima bolnik navadno za svojo bo* lezen že zunanje znake in iz bolečin sklepa, kakšna bolezen se ga je prijela, tako tudi zemlja potom rastlinstva mnogokrat jasno izraža svoje želje, oziroma želje rastlin, ki jim zemlja ne more ustreči.
Nekaj najznačilnejših: Ako je zemlja kmalu po izvršenem obdelovanju dobila tan* ko zeleno prevleko alg, je vesel pojav, da vsebuje dovolj redilnib snovi v pravilnem razmerju.
Če misliš in si uverjen, da ima zemlja dovolj redilnih snovi, pa ne uspevata detelja in fižol, močno pa rastejo trpotec, kresnica in mačeha, dodaj apna.
Medlo rastočim rastlinam s svetlozele* nimi ali rumenimi, na koncih rdečimi listi manjka dušika.
, Ako rastline bujno rastejo, pozno zore in imajo drobno seme, je znak, da imajo preveč dušika.
Če normalno rastoče rastline rade pole* žejo jim manjka kalija in fosforne kisline.
Drobno seme bujnih rastlin dokazuje pomanjkanje fosforne kisline.
Ne pozabi nikdar na Liebigov zakon o minimu, ki pravi, da more rastlina uspevati le toliko, kolikor dopušča ona redilna snov, .ki je v zemlji v sorazmerno najmanjši koli* čini ter se spomni na verigo ki je sicer moč* na, a ima en samcat slaboten člen.
Širji sosvet izreka uredniku Dimniku kot uredniku in stanovskemu delavcu zaupnico. (Sprejeto z vsemi proti enemu glasu.)
K 7. točki: Obvelja predlog memoranda.
K 8. točki: Uredništvo Prosvete prevza> me tov. Ribičič, odgovorni urednik pa bo tov. Dimnik, ker mora ta bivati na sedežu izda* vanja.
K 9. točki: Organizacijo zastopa na zu* naj po poslovniku le poverjenik.
10. točka se sprejme brez debate.
Urednik Dimnik je napram očitkom tov. Žagarja zahteval dokaze za trditve in raz* sodišče. Sklep: Tovariš Žagar naj sestavi pismeno obtožnico. V razsodišče imenujeta vsak po dva zastopnika.
Mladinska Matica.
O njenem delovanju poroča tov. Ribičič. Z ozirom na smer mladinskega lista pravi, da je prav, če izvira zahteva po nacionalno* sti iz idealizma in ljubezni do domovine. Kot predestiniran urednik izjavlja, da je delal za to državo in gojil ljubezen do domovine po* sebno, ko je bil urednik mladinskega lista »Novi rod«. V tem pravcu bo delal tudi se* daj. In tako bodo morali delati tudi drugi.
Sklep: Širji sosvet priporoča Mladinski Matici tov. Ribičiča na podlagi podanega programa kot edinega urednika.
Gospodarska poslovalnica.
Tov. Hren poroča, da se Učiteljska go* spodarska poslovalnica lepo razvija. Doslej ima že nad 400 naročnikov. Ako bomo sto* rili vsi svojo stanovsko dolžnost, smemo pri* čakovati najkrasnejših uspehov.
Samostojni predlogi.
1.	Sprejme se predlog celjskega društva, ki govori o samoizobraževalni akciji. Sklene se predlog razmnožiti in poslati okrajnim učiteljskim društvom.
2.	Sprejet je bil predlog okraj. učit. dru* štva Ljubljana okolica — vzhodni del glede sprejema učiteljskih otrok na učiteljišče.
UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 13. oktobra 1929. Andrej Skulj, s. r„	Josip Kobal, s. r.,
poverjenik.	tajnik.
Mladinska Matica.
IZJAVA.
Z ozirom na dopis o mladinskem listu Mladinske Matice v »Slovenskem narodu«, ponatisnjen v »Učiteljskem Tovarišu« 19. sept. t. 1., izjavljamo:
Program mladinskega lista se je razprav* Ijal v odboru Mladinske Matice in bi se mo* ral podati na letošnjem delegacijskem zbo* rovanju ljubljanskega poverjeništva kot osno* va za diskusijo. Ker se delegacija vsled ne* dostajanja časa ni izjavila o tem programu, je tajnik Mlad. Matice objavil nekatere misli v stanovskem glasilu, da se učiteljstvo in* formira in izjavi o njih. To se je zgodilo v smislu ukrepov odbora v svrho agitacije za list, zato nosi odbor Mlad. Matice vso odgo* vornost za objavo programa ter zavrača in obsoja anonimne napade na list, preden je izšla ena sama njegova številka. Jasno je, da hoče odbor Mladinske Matice ustreči vsem utemeljenim željam organiziranega učiteljstva in čim bolj spopolniti program. Smatramo kot samo ob sebi umevno, da bo imel mla* dinski list zdravo nacionalno linijo. Ljubljana, 11. okt. 1929.
Odbor Mladinske Matice. —mm Rešitve naloge za nagrado, objav* ljene v letošnjih »Kresnicah« se sprejemajo nepreklicno do 1. novembra, nakar naj opo* zore poverjeniki naročnike. Rešitve je poši* Ijati izključno le na dopisnici, s čemer si pri* hranijo reševalci nepotrebne stroške, mi pa nepotrebno delo, ker moramo rešitve iz pi* sem zaradi enotnosti prepisovati na obliko dopisnic. Žrebanje se bo vršilo prve dni no* ■vembra. Nagrade pošljemo šolskim vodstvom v razdelitev, imena pa objavimo v »Učitelj* skem Tovarišu«.
Drugi način določevanja potreb zemlje je poizkus na polju, ki ti da popolnoma si* gurne rezultate in ga izvršiš takole. Primeren pravokotnik zemlje razdeli takole. Naris na tabli!
1.	Polno gnojenje (dušik, fosforna kislina, kalij.
2.	Popolno gnojenje brez kalija.
3.	Popolno gnojenje brez fosforne kisline.
4.	Popolno gnojenje brez dušika.
5.	Negnojeno.
Drugo polovico gnoji še povrh z apnom. Paziti moraš, da boš gnojil pravilno, da veš, katera gnojila smeš mešati in kdaj trositi. V ta namen imej pri roki nauk o umetnih gnojilih, ki ti pove množino, čas in vse dru* go. Ko bodo rastline rastle in zorile, pa odpri dobro oči in glej, kaj ti mati narava sama pove. Itd.
Skušal sem podati le odlomke iz nauka o gnojenju. Da bi podal celoto, je nemogoče, ker obsega ta nauk najmanj 20 učnih enot.
Razvidno pa je iz vsega, da se zamorejo na kmetsko*nadaljevalni šoli uporabljati razne metode, tako različne, kakor smo raz* lični mi s svojimi gojenci vred.
Poudarjam le eno in tudi stalen refren izvajanj: Ne posnemajmo drugih, le kritično jih opazujmo, kajti dokler posnemamo dru* ge, hoditi moramo za njimi. Ker pa tega no* čemo in je to nas in našega naroda nevredno, hočemo s složnim delom v tovariški iskre* nosti ustvariti pogoje, da bodemo mogli sto* piti v tekmo z vsemi sosedi kot enakovredni konkurenti na gospodarskem in kulturnem polju. Imejmo pred očmi in v mislih izrek: Kdor se ponižuje, ga bodo drugi še bolj po* nižali.
Učenje
je koristno, more pa biti tudi zelo utrud* Ijivo. Oni, ki se pečajo s teškim študijem poznajo utrujenost, ki je posledica napetega duševnega dela. Poleg telesne utrujenosti se pojavi tudi stanje, da človek ni zmožen več koncentrirati svoje misli. Mnogo ur more tako iti v izgubo, ker je človek duševno tako utrujen, da nima več jasnih misli.
Preskrbite si vsak dan potrebno dušev* no energijo. Vzemite vsak dan dopoldne in popoldne skodelico
ki Vam krepi možgane, telo in živce in s tem varuje Vaše zdravje ter ustvarja veselje do dela in odpornost. Ovomaltine ima izvrsten okus in je lahko prebavljivo.
Dobiva se povsod po 18'50 Din zavitek.
Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicujoč se na ta inserat od
Dr. A.WANDER d. d. ZAGREB.
Pevski zbor UJU učiteljstva,
Pevski zbor učiteljstva UJU. Odbor
pevskega zbora sporoča članstvu sledeče: Pri* hodnji pevski tečaj se bo vršil dne 2. in 3. novembra. Začetek 2. XI. ob 9. uri v pro« štorih Glasbene Matice, konec 3. XI. popol* dan. Radi važnosti tečaja pričakujemo polno* številno udeležbo. Tečaj v oktobru je odpa* del radi koncerta ob priliki proslave 1201etni* ce Ilirije oživljene in koncerta slovaških uči* teljev dne 24. oktobra ob 20. uri v dvorani Uniona. Članom priporočamo udeležbo na koncertu. Nadaljni naš program določimo skupno pri pevskem tečaju. — Odbor.
SpIoSne vesti.
SEJE NOVIH ODSEKOV POV. UJU.
Širji sosvet je na zadnji svoji seji — ka* kor je razvidno iz poročila v današnji šte* vilki lista — nominiral na predlog ožjega so* sveta člane za odseke pov. UJU.
Ker se morajo odseki sedaj konstituira* ti in določiti delo za bodoče leto, sklicuje poverjeništvo seje odsekov in sicer:
Uredniški odsek Učiteljskega Tovariša za ponedeljek dne 21. t. m. ob 18. uri v pro* štorih poverjeništva. Člani so: Urednik Iv. Dimnik, str. tajnik Josip Kobal, upr. in blag. Rado Grum, ter od skupščine izvoljeni člani Ana Lebarjeva, Josip Pahor in Josip Ribičič. Ta odsek izdela poslovnik za uredniški od* sek v zmislu sklepa seje širjega sosveta.
Odsek za obmejno šolstvo v sredo 23 t. m. ob 18. uri. Člani so:
Andrej Bensa, Ivan Dimnik, Rado Grum, Josip Kobal, Franc Venturini, Leopold Paljk' Vekoslav Mlekuž, Fran Skulj; zastopnik Slo* venske straže in eksperti: Izidor Horvat, bran Vajt, Peter Močnik, Josip Ribičič in Anton Skala.
Odsek za nadaljevalno šolstvo v četrtek dne 24. t. m. ob 15. uri. Člani so:
a)	kmetijski: Rudolf Mencin, Anton Lov* še, Josip Pleničar in Anton Arrigler;
b)	gospodinjski: Leopoldina Plevelj Ma* rija Pleško, Ana Celnar;
c)	obrtno*trgovski: Janko Polak, Rado Grum, Fran Pristovšek.
Gospodarski odsek v petek dne 25. t. m. ob 15. uri. Člani so:
Rado Grum, Ivan Kocijančič, Josip La* pajne, Anton Hren, Josip Gosak. Kooptiran je tov. Alojzij Hreščak.
Šolskoupravni odsek v soboto dne 26. t. m. ob 15. uri. Člani so:
Ivan Štrukelj, Fortunat Lampret, Vinko Gregorič, Ivan Šmajdek, Ivan Dimnik, Mira Engelmanova in Marija Sadarjeva. Za Mari* bor ostanejo isti člani kot lani. V izpopolni* tev se pritegne še tov. yerk. Za Maribor skli* če odsek sam sejo.
Osrednji izobraževalni odsek: Člani so:
Anton Hren, Anton Osterc, Ernest Vrane, dr. Žgeč, Anton Skala, Vekoslav Mle* kuž, Marjan Tratar, Ciril Hočevar. Sejo skliče odsek sam.
Mladinska Matica ima redne seje že do* ločene.
Član vseh teh odsekov je po svojem po* ložaju poverjenik Andrej Skulj.
— Zanimive načelne ugotovitve srbskega tovariša glede novih pravil UJU. Tov. Dam* jan V. Rašič ugotavlja glede novih pravil UJU v Narodni Prosveti sledeče: Ime »jugo* slovensko« kaže, da se je hotelo popolno edinstvo vsega učiteljstva v novostvorjeni ujedinjeni domovini, da je treba zbrisati vse ono kar nas deli in ni treba nikdar več na* giašati ono, kar nas razdvaja. — Šolski nad* zorniki ne smejo biti predsedniki društev. — V sedanjih pravilih spominjajo poverjeništva
na preteklost, ker temelje na plemenskih in pokrajinskih razlikah. Celo v beograjskem poverjeništvu sta bila dva tabora učiteljstva, srbijanski in jugoslovenski. Odnošaji med obema taborama niso bili ravno prijateljski in radi tega je trpela stvar. Z novim zako* nom je naša država dobila edinstveno ime Ju* goslavija in je razdeljena na devet banovin. To nam najbolje služi, da se tudi Udruženje formira v tem pogledu glede poverjeništpv odnosno sekcij. Namesto dosedanjih plemen* skih in pokrajinskih pet sekcij naj bi se for* miralo devet sekcij, kolikor je banovin in sek* cije naj bi dobile ime banovine. Z ustanovit« vijo devetih sekcij po banovinah bi v Beo* gradu ostalo centralno Udruženje, ki bi ne» ovirano delovalo, poskočil bi njega ugled ter bi bilo isto legitimni predstavnik učiteljstva. (Pisec misli tu na dosedanje spore med pov. Beograd in izvršnim odborom, ki so nastajali zaradi konpetence.) Sekcije bi se tudi ne raz* likovale tako zelo glede števila članov, kakor sedaj, ko šteje pov. Beograd nad 6000 članov, Split pa le nekaj sto. Nasprotniki delitve po banovinah bodo rekli in ugovarjali, češ kaj pa z imovino, ki je sedaj skupna, z Učiteljskim Domom v Beogradu? Radi edinstva, radi ce* lotnosti, radi boljše bodočnosti je dalo srb* sko pleme vse, pa naj da še srbsko učitelj* stvo dom kot lastnino centralnemu udruženju. Beogradsko pov. bi pa 2 milijona gotovine razdelilo sekcijam po banovinah svojega te* ritorija, vsaki po pol milijona, da bi zidale domove in penzionate za učiteljsko deco svo* je banovine. — Tako piše srbski tovariš o našem Udruženju z ozirom na nov položaj.
1* : -k-
—	Vozne olajšave za družinske člane. Z novim letom se izmenjajo železniške legiti* macije, ki so bile izdane 1. 1925. Pri tej pri* liki naj bi se naše organizacije Zveza drž. nam. in UJU zavzele za to, da dobe družinski člani namesto dosedanjih treh vsaj 12 letnih olajšav. Vsaj enkrat na mesec naj si naše žene in otroci privoščijo malo razvedrila, ki jim gre po vsej človeški in božji pravici, zla* sti onim, ki tiče dan za dnem med zatohlim mestnim zidovjem. Doslej pa se je največ* krat primerilo, da naši družinski člani niso imeli od voznih olajšav skoro nobene koristi, ker je moral vsakdo skopariti z njimi za slu* čaj kake nepredvidene daljše vožnje in mu je pri tem ostala ena ali pa še celo dvoje voženj neizrabljenih. Če že ni mogoče doseči za dru* žinske člane enakih olajšav kakor jih imajo nameščenci, naj jih bo vsaj en tucat na leto in to z novimi legitimacijami.--az—
—	Ekskurzija maturantinj zagrebškega učiteljišča. V nedeljo so posetile maturan* tinje zagrebškega ženskega učiteljišča osnov* no šolo na Blanci, kjer je zaposlen, kot šol. upravitelj tov. Bregant Zmago, ki ima že več let uvedeno delovno šolo. Zagrebške matu* rantinje so si ogledale na Blanci delovno šolo in so bile s tem, kar so videle zelo zadovolj* ne. Bile so tudi v Krškem in Vidmu nakar so se vrnile v Zagreb.
—	Koncert slovaških učiteljev v Ljub* ljani. 24. t. m. ob 20. uri priredi pevski zbor slovaških učiteljev veliki koncert v Ljubljani, v dvorani Uniona. Vstopnice so v predpro* daji v knjigarni Glasbene Matice. Tovarišice in tovariši dokažite s svojo udeležbo simpa* tije do bratskega učiteljskega zbora.
—	Arhiv Pedagoške centrale v Mariboru.
Pedagoška centrala snuje arhiv, ki bi naj ob* segal celotno slovensko pedagoško literaturo (tudi vse šolske knjige). Tako bomo dobili pregled čez celotni razvoj našega šolstva in vzgojstva sploh. Potrebno je, da se ta ak* ■cija izvede čim prej, da se reši marsikatere redke dokumente. Na prošnjo Pedagoške centrale so vposlali literaturo še sledeči gg.: F. Lampret, uprav, v Borovnici (15 letnikov Popotnika in Enzyklopädisches Handbuch der Erziehungskunde); Marta Gobec*Jazbec, Ma* ribor (196 štev. Popotnika iz raznih letnikov); šolski uprav, v Besnici pri Kranju (2 letnika Volkserziehung in 12 zvezkov Pedagogijske Enciklopedije) ter upravn. Slovenskega Uči* telja v Ljubljani (11 letnikov Slov. Učitelja, deloma kompletnih.
Vsem darovalcem izrekamo iskreno za* hvalo. Želimo pa, da bi dobili posnemalcev. Manjka še mnogo stare literature. Žrtvujte en popoldan in pobrskajte po šolskih omarah in podstrešjih, vprašajte stare učiteljske rod* bine; prav gotovo dobite nekaj, pomagano je tudi z malenkostjo. Knjige pošljite na na* slov: Upravitcljstvo deške meščanske šole v Mariboru, Krekova ulica.
—	Občni zbor društva upokojenega uči* teljstva za Slovenijo v Ljubljani se vrši 22. oktobra 1929 ob 15. uri v restavraciji »Novi svet« na Gosposvetski cesti z običajnim spo* redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Učiteljstvu v srezu Dolnja Lendava!
Odbor dol. lendavskega učit. društva vabi vse tovariše in tovarišice, ki še niso člani društva, da nemudoma prijavijo svoj pristop pismeno tov. tajniku. (Horvat Izidor, šolski upravitelj v Hotizi.) Naš poziv velja pred* vsem tovarišem(icam), ki so prišli v zadnjem času v naš srez, a še niso postali člani dru* štva. Odbor prosi tudi vse one tovariše(ice), ki so se izselili iz sreza, da javijo pismeno svoj izstop iz društva. Dobra disciplina in redno funkcioniranje društvenega življenja zahtevata, da i odbor i članstvo vršita točno svoje dolžnosti. Prijaviti je treba odboru vsako izpremembo, odnosno, ako kateri član ne dobiva redno stanovskih časopisov, da se obrne na odbor radi nadaljnih korakov. O tem smo večkrat razpravljali na naših zbo* rovanjih, toda članstvo se vkljub temu ne zaveda svojih dolžnosti do društva. — Zbo* rovanje se bo vršilo prve dni novembra. — Odbor.
—	2000 Din je darovalo za Učiteljski dom v Ljubljani Ljubljansko učiteljsko društvo na svojem občnem zboru dne 10. t. m.
—	1000 Din je darovalo za Učiteljski pevski zbor UJU ljubljansko učiteljsko dru* štvo na svojem občnem zboru dne 16. t. m.
—	Učiteljski dom v Ljubljani je prejel sledeče darove: Posojilnica v Logatcu 250 Din; učiteljstvo na" Viču 220 Din; Jakob No* vak ob priliki 371etnice mature zbral med so* šolci 120 Din; Baloh*Šušteršič Josipina 100 Din, skupaj 690 Din. Vsem dobrotnikom iskrena zahvala. Josip Kobal, blagajnik.
Vračajo se stari časi... Kdo se ne spo* minja na »Domačega prijatelja«, ki ga je iz* dajala pred vojno Vydrova tovarna v Pragi? Saj je prihajal skoro v vsako hišo. Podoben list bo začela izdajati s 1. novembrom znana Pražarna Žika. List lahko prejemajo po pošti popolnoma zastonj vsi, ki kupujejo Žiko v katerikoli trgovini. Kdor želi prejemati list, naj torej takoj sporoči svoj naslov na: Pra* žarna Žika, Ljubljana*Vič.
Dr. G. PICCOLI — lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkočah svojo preizkušeno
w želodčno tinkturo
Naročila točno po povzetju.
HM ORODJA kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Slari trg 9.
Učit. gospodarska poslovalnica.
—ugp Učiteljska gospodarska posloval* niča ima več sto podpisanih pristopnic, ki jih je učiteljstvo koncem lanskega šol. leta pod* pisalo in poslalo poverjeništvu s poročilom, da plača delež in pristopnino (7 Din) naknad* no. Radi počitnic se je pa vplačilo zavleklo. Zato prosimo vse one, ki niso še plačali de* leža s pristopnino, naj store čimpreje. Zadru* ga namreč ne more nikogar sprejeti za svojega člana, dokler nima podpisane pristopnice in deleža z vpisnino. Najbolj enostavno je, da pobere društveni blagajnik od vseh organi* ziranih članov znesek po 7 Din ter ga pošlje naravnost UGP v Maribor z imenikom član* stva vred. Le na ta način je mogoča in lahka evidenca. Kdor pa ni še izpolnil pristopnice, naj to stori. Pristopnice in položnice zahte* vaj te z dopisnico direktno pri poslovalnici. Ne odlašajmo s to zadevo, ker je končna ure* ditev nujna.
— ugp Reklamacije, ako niste zadovoljni z blagom ali pa s cenami, kar Ste prejeli po* tom UGP, pošljite takoj UGP, da ukrene potrebne korake. Pa je v interesu vas, UGP in končno tudi tvrdke, ker želimo čiste med* sebojne odnose,
—ugp Ne odlašajte s poravnavo zapadlih računov ter se držite vsaj po možnosti termi* na, katerega ste sami navedli v naročilnici! Tudi to je v interesu vas, UGP in tvrdke.
—ugp Pošiljajte obe kopiji naročilnic le UGP! Nekateri namreč pošiljajo direktno tvrdki. S tem si sicer v najboljšem slučaju pridobe samo en dan, a UGP otežkočajo po* slovanje, sebi pa nepotrebno poštnino. UGP rešuje vsa naročila na dan prejema, torej ne morejo nastati zamude. Tudi reklamacije so otežkočene, ako pošljete naravnost tvrdki našo naročilnico.
—ugp Nekatere šole so naročile z našimi naročilnicami, blago, ne da bi nam poslale kopijo, niti nas drugače obvestile. Prosimo dotične, naj nam saj sedaj naknadno pošljejo kopijo, oziroma obvestilo kedaj, kje in za koliko so naročile. Zakaj posluževati se naših naročilnic^ ki stanejo lep denar brez haska za UGP in za naročnike same, ni lepo, da ne rabimo drugega izraza.
—ugp Potom UGP lahko naroči učitelj* stvo v tu* in inozemstvu vse, kar rabi v svo* jem poklicu. Meseca novembra izda UGP posebno okrožnico z imeni tvrdk, s katerimi je v poslovnih zvezah ter z navedbo blaga, katerega nudijo.
t
SLOVENSKA MATICA V LJUBi-JANI
opozarja ob slavnosti 123 letnice Napoleonove Ilirije na dr. Vošnjakovo knjigo
„Ustava In uprava HirsKih dežel v do&i 1809-1313"
Obsežno je obdelan Napoleonov ustavni in upravni sistem, pospeševanje javne blaginje, gospodarska politika, promet in verstvo. 285 strani. Cena 30 Din. V najfinejSe ekruda-platno vezana 46 Din. Čiani znižane cene.
Ob tej priliki vabi na pristop za leto 1930 Članarina 50 Din za 5 knjigi Prijava po dopisnici ali pri poverjenikih.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
--= Učiteljsko društvo za brežiško=sevni* ški okraj ima svoj redni občni zbor v soboto, 19. X. 1929. ob 10. uri dop. v osnovni šoli v Brežicah. — Ker so na dnevnem redu važne stanovske zadeve, pričakuje polnoštevilne udeležbe — odbor.
= Dolnjeslendavsko učiteljsko društvo bo zborovalo v sredo, dne 6. novembra v osnovni šoli v Dolnji Lendavi Začetek ob 10. uri. Na dnevnem redu so važne zadeve, med drugimi poročila o pokrajinski in glavni skupščini, radi tega se članstvo opozarja, da se zborovanja udeleži polnoštevilno. — Ob 9. uri je istotam odborova seja in se tovariši odborniki pozivajo, da se iste točno in sigur* no udeleže.	Odbor.
= Kranjsko učiteljsko društvo zboruje na zahtevo podgorskega krožka ponovno 19. t. m. ob pol 9. uri v Kranjski osnovni šoli. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo a) pred* sednika kot zastopnika gorenjskega okrožja v ožjem in širjem sosvetu; bj Prosti razgo* vori; c) predlogi. 2. Ob desetletnici avstrij* skega in nemškega šolstva referirata tov. Ru* pret in Žagar. 3. »Naše gospodarske ustano* ve«. 4. Slučajnosti. — Predsednik Josip La* pajne.
= Učiteljsko društvo za pol. srez Ljuto*
mer naznanja, da se zborovanje, ki je bilo napovedano za soboto, dne 19. X. 19^9 za* radi zadržanosti več tovarišev(ic), preloži na soboto, dne 9. XI. 19^9 z istim dnevnim re* dom v Gornji Kadgoni.
foročiia:
+ Poročilo o zborovanju kranjskega učit. društva, ki se je vršilo dne J. X. t. i. v Kranju.
1.	Situacijsko poročilo. Pred* sednik pozdravi predvsem nove tovariše, spo* minja se v toplih besedah tov. Lovšeta, ki je zapustil naš okraj, ter prebere njegovo po* siovnno pismo. — Kadi velike zaposlenosti je sklical zborovanje brez odborove seje. Po* roča o številčnem stanju organizacije, kakor tudi o posameznih grupah v celotni organiza* ciji. Pravila, ki se bodo v kratkem sestavila, bodo slonela na proporcu. Na ta način bo prišla tudi event. manjšina do svobodne be* sede pri osrednjih odborih in do konstruk* tivnega dela v prid organizacije. — Gospo* darska poslovalnica, ki se je ustanovila, ni našla ob pričetku šolskega leta tistega uva* ževanja od organiziranega učiteljstva, kakor bi to po svojem smotru zaslužila. Od 1000 šol se je je poslužilo le približno 200. — Učitelj* stva v okraju je organiziranega 126, navzočih je 72; t. j. 57%.
2.	Poročila delegatov. O pokrajinski skupščini je poročal tov. Rupret, predvsem pa o nastopu opozicije v kolikor je bil njen na* stop upravičen. — O državni skupščini sta poročala sreski prosv. referent tov. Rus in tov. Horvat. Prvi je podrobno navedel no* tranji kakor tudi zunanji potek skupščine, drugi pa je podal nekaj misli iz predavanja o razdeljenem in nerazdeljenem pouku, o čemer je poročal na skupščini zagrebški poverjenik tov. Skavič. — Po kratki debati so bila vsa poročila odobrena.
3.	Volitve. Poročila društvenih funkcio* narjev so bila sprejeta. Dolg za članarino zna* ša 3100 Din. Društveno premoženje se je v tem poslovnem letu zmanjšalo za približno 2000 Din. Članom, ki celo leto niso plačali članarine se je odvzela glasovalna pravica, pri prihodnji odborovi seji pa bodo zbrisani iz društvenega staleža. V odbor so bili izvo* Ijeni: Lapajne, predsednik; Horvat, podpred* sednik; Rupret, tajnik; Slaparjeva, blagajni* čarka; Demšar, Hafnerjeva in Malenškova, odborniki. V razsodišču so: Brtoncelj, Slapar in Paplerjeva; pregledovalca računov pa sta Kržič in Fajdigova. Volitve so se vršile z listki.
4.	Uradno poslovanje; referiral je tov. Roje. Predavanje je bilo praktične važnosti za šol. upravitelje, posebno radi tega, ker enako poslovanje, kot ga je zamislil tov. Roje, zahteva tudi nadrejena oblast. Predava* nju je sledila živahna debata ter so bila re* šena važna vprašanja zadevajoča predavanje o varčevanju in Razrednem učitelju ter PRK.
5.	Pravila UJU niso radi premalega časa prišla v podrobno razpravo.
6.	Predlogi. Sprejeti so bili z večino gla* sov štirje predlogi. Debate o njih so se ude* leževali tov. Grum, Lapajne, Rupret, Urban* čičeva in Horvat.
7.	Slučajnosti. Tov. predsednik priporoča »Mladinski list«. Tov. Janežič predlaga, da naj prihodnje zborovanje obsega kot prvo točko.slučajnosti. Ker je s tem istovetno si* tuacijsko poročilo, je predlog odpadel. Dru* štvo sklene urgirati sklep o napredovanju v položajni plači, ki je bil sprejet na zadnjem zborovanju in poslan poverjeništvu/
-f- Konjiško učiteljsko društvo je imelo svoj redni letni občni zbor dne 10. oktobra 1929 v Konjicah.
Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okraju je 64, članstva 60, navzočih 39, t. j. 65%.
Tov. predsednik pozdravi navzoče, zlasti novovstopivšega člana Alojzija Sterguljca, če* stita odlikovanim tovarišem(icam) in tovari* šici Lorber*Karbovi k poroki.
Dopisi se prečitajo in pogovore.
Poročila. O seji širjega sosveta v Ljubljani poroča tov. Kržič, o pokrajinski skupščini istotam tov. Berce. Poročilo o drž. skupščini v Zagrebu bo podal tov. Pavlic pri prihodnjem zborovanju.
Volitve. V odbor so bili izvoljeni Brglez Franc, David Ruža, Friedl Franc, Gsel* man Božidar, Pernat Slava, Schell Henrik. Namestniki: Režabek Marijana, Mravljak Ka* rel, Pavlic Ivo. Odbor se bo konstituiral dne 20. oktobra 1929.
+ Belokranjsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 5. X. 1929. v Črnomlju. Z zbo* rovanjem je bil združen 39. občni zbor.
Predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče in novodošle tovarišice Amono* vo, Benedičičevo in Kraljevo, čestita tov. nad* zorniku Vizjaku in tov. Završanovi k odli* kovanju in poroča, da je vladar uresničil dav* na stremljenja troimenega naroda. Manifest s 6. I. je rodil novo zgodovinsko naredbo 3. X. Razdelba države, s katero je Bela Krajina pripadla savski banovini, nas je presenetila, a mi hočemo tudi v novih prilikah storiti vse za napredek naroda in države.
V	vsem srezu je 7 učnih moči neorgani* ziranih. Organizacija nam je neobhodno po* trebna; če bi je ne bilo, bi jo morali ustva* riti. Slučajnih neuspehov ni kriva organizacija sama, pač pa premala stopnja stanovske za* vednosti in nedelavnost članstva v prid na* šega Udruženja, zato kritikujmo sami sebe.
V	začetku leta si je zastavil odbor na* logo, da uredi finančno stanje v društvu, kar se pa radi netočnosti nekaterih članov ni moglo izvršiti.
Tajnikovo poročilo poda radi odsotnosti tajnikove namestnice tov. predsednik. Pre* teklo leto je imelo društvo 5 zborovanj, od* bor se je sestal k 5 sejam. Na zborovanjih so se obravnavala stanovsko politična vpraša* nja, referati so bili usmerjeni v smislu de* lovne šole. Odbor se je na svojih sejah bavil z delom samoizobraževalnih krožkov in fi* nancami.
Na podlagi došlih dopisov se poziva članstvo, da gre s podvojenimi silami na de* lo za Mladinsko Matico, novi mladinski list in Gospodarsko poslovalnico. Vse to so naše ustanove, njih obstoj in razvoj je odvisen od nas samih.
Blagajniško poročilo poda blagajnikov namestnik. Redno plačevanje je otežkočalo le nekaj zamudnikov, tako da še sedaj ni porav* nan ves račun pri poverjeništvu. V korist Gosp. poslovalnice se bo obremenil vsak član za 7 Din. Pozival je članstvo naj takoj po* ravna članarino za 2 meseca naprej in naj plačuje rednejše.
O delu krožkov je prav stvarno poročala tov. Kosova. Delo se ni vršilo, kot bi se mo* ralo. Samoizobrazba je vsakomur neobhodno potrebna, korakati moramo z duhom časa, če hočemo izpolniti nalogo sodobnega učitelja. Obžalovati je treba dejstvo, da sta se teča* ja v počitnicah udeležila le dva od vsega društva.
Poročila vseh funkcijonarjev so bila spre* jeta brez debate.
Pokrajinske skupščine so se udeležili kot delegati tov. Ljubic, Tončič, Kosova. Kratko poročilo o njej poda tov. predsednik. V poročilu naglaša, da je nujno treba reše* vati vsa nesoglasja v organizaciji stvarno, od* krito, tovariško, v smislu deklaracije. Pred* ložil je dve resoluciji radi konzorcija in se* stave odsekov za delo v organizaciji. Obe sta bili soglasno sprejeti. Poročilo o drž. skupšči* ni je podal delegat tov. Tončič! Obe poročili sta se vzeli soglasno na znanje.
Tov. Živojinovič, ki po osemletnem ne* umornem delu v Bojancih zapušča Belo Kra* jino, se je v toplih besedah poslovil od tov. in tovarišic.
Tov. Špan predloži listo za novi odbor B. u. dr.: predsednik: Ljubic Matko; pod* predsednik: Tončič Vlado; tajnik: Dolenc Stane; blagajnik: Sumperer Ivan; odborniki: Zaje Adolf, Podržaj Ferdinand, Štrbenk Ana. Namestniki: Koren Marija, Kos Leopoldina. Pregledovalci računov: Štrubelj Jože in Raz* potnik Albin. Lista je bila soglasno sprejeta.
Popoldne je učiteljstvo prisostvovalo pre* davanju strok, učitelja "iz Grma g. Flega in si nato ogledalo razstavo Sadjarskega dru* štva v Črnomlju.
Podzemelj, 8. X. 1929.
Dolenc Stane, tč. tajnik.
W OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, MikioStteva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameSEenci dobe blago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij.
Nove knjige»
—k Odmevi. Literarno kulturna revija. Ljubljana 1929. Izhaja četrtletno v knjigah 6 do 7 pol. Vsaka knjiga je celotna in stane naročena pri upravi 30 Din, v knjigarnah pa 40 Din. — Uprava in uredništvo »Odmevov« je v Ljubljani, poštni predal 263. — Pesnik Radivoj Peterlin*Petruška je napravil z Od* mevi prav svojevrsten poskus, ki je prvi v naši književnosti. Zbral je prispevke 47 pi* sateljev, pesnikov in publicistov in jih izdal v posebni reviji »Odmevi«, katere prva šte* vilka je sedaj izšla. Naslednje številke »Od* mevov« bodo urejevane na isti način in bodo prinašale v našo literaturo nekaj povsem svojevrstnega.
—k Zemljevid Kranjskega okraja, narisal po Orožnovem zemljevidu Fran Marolt. Umetniški zavod za litografijo Čemažar in drug v Ljubljani je izdal gori navedeni zem* ljevid v merilu 1 :32.500 in 1 : 130.000. Pr* vega bomo z uspehom uporabljali na steni, drugega pa učenci kot priročni zemljevid. Iz* redna jasnost, preglednost in točnost odli* kuje oba. Barve za vodovje in gorovje so iz* vrstno izbrane in zemljevid bo čitljiv tudi iz zadnjih klopi. Učitelj se bo velikega zemlje* vida z največjim uspehom posluževal in učen* ci mu bodo z zanimanjem sledili. Na osnovi sijajne risbe bodo lahko sledili posameznim vodam in gorskim vrstam, cestam in želez* nicam. Celo na obliko posameznih pokrajin* skih enot bodo lahko sklepali iz risbe in pri opisu okraja z veseljem sodelovali. Pouk zemljepisa bo v zvezi z Orožnovim zemlje* vidom užitek učitelju in učencem, posebno če si bodo zadnji mogli nabaviti manjšo iz* dajo v merilu 1 :130.000 za šolsko in domačo uporabo. Zato bi priporočal, da se za manjši zemljevid nastavi čim manjšo ceno da si ga bo moglo nabaviti čim več učencev. Velikega pa priporočam v nabavo vsem osnovnim, me* ščanskim in tudi srednjim šolam. Upamo, da bodo tej izdaji sledile kmalu izdaje ostalih okrajev, kar bo seveda mnogo odvisno od števila odjemalcev. — P. Kunaver.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
il HUilai
listel tro 25*sn¡tarií»a olla 3
foliHati ~Normbarve
za Ostwaldov nauk o barvah
izdelane po navodilih gospoda tajnega svetnika profesorja Ostwalda.
BnE&i Ceniki na zahtevo. j^fiH
Edini tvorničar:!
GÜNTHER WAGNER
HANKOVER IN DUNAJ
Stran 4._„Učiteljski Tovariš", dne 17. oktobra 1929.__gtev. 10.
Če ne poznaš učiteljske gospodarske poslovalnice je tvoja dolžnost, da se o njej poučiš. Potem izrekaj sodbo.
Hotel,TRATNIK4
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO St. IS
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. T,«lefon itev. 2.282.
¥
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah
Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi Da obroke / Postrežba točna in solidna
VWWWIUW U/ UiWWWU/ Vi/ WUt W U/iUU/U/\UU/\UWWW ww ww\un 1 e ¡Najboljše kupite!!
3 Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo,	£
g puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate,	j|
31 ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine,	£
^ gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike,	j|
športne ter toaletne potrebščine samo	^
| Josip Peteline, Ljubljana |
si blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. ^
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I.—IX., v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige L—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I, —X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336 Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno ves. (subskrip.) Din 200.
Knjigarna, umetnine, muzlkallje
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
I^npriialrm ttipllilllirflil HplflVfliril siX£To,S	LUD. BARAGA, Ljubljana H
¿JJCU|ailia UlCIlalllUia UCiaVUlia Sevalnih aparatov in blagajn šelenbnrgova ul. 6. - Telefon 2980.
•	__Točna postrežba! Konkurenčne cene!	•	MHII
pi Naročajte vsa tiskarska dela g| § za društva, šole, urade itd. itd. fi
jH v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! ||