Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
volume ih. _ leto m.
Single Copy 3c
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY), OCT. 15th, 1920.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
ŠT. 244. (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
RUSKO-POUSKI IE
BtQJ SE ŠE VEDNO NADALJUJEJO, NAVZLIC SKLENJENEMU PREMIRJU.
Copenhagen, 14. okt. — Gla-s«njbrZ0javke, ki jo je prejel .^ Berlinski Tidende" danes Su ge> so boljševiki po podpi-. premirja na poljski fronti
Žet Z Veliko ofenzivo- Ruske noe so zasedle mesto Molodeh-
' kar se v vojaških krogih J/ra za jako važno zmago. !1 Dombski, načelnik poljske delegacije se je baje da bo Poljska držala mir, dK° bo hotela Rusija. varšava, 14. okt. — Poljski urad pravi, da so Poljaki
v°jni Usedli
Poi, v. mesto Molodehno. Isto b°«lo pravi, da so Poljaki v vj^;kKorostena zajeli 2000
m v,
m
in v ■ 12 topov> 40 strojnic . ehke množine vojnega mate-
Poh ° "iSlC0 časoPisie se splošno ne/, 0 izraža nad akcijo ge-sv0?a ZelSowskega, ki je na sto vr°ko zasedel litvinsko me-Pfav '	akcijo se še
•1i o Posf^no zavzemajo liberal-terid^"5, dasiravno se v neka-stv0	izraža nezadovolj-
je na(J načinom, po katerem se ZVTršila ta okupacija.
furško-arm«?nski boji.
Iki^rierad. 14- okt. — Med tur-je ' . nacijonalisti in Armenci ^koi-1Sl° resnih spopadov,
bi]j t ?rayijo vesti> so Jih do"
Prav' Šnji Armenci- Poročilo Hapa)i- so turški nacijonalisti cerin Armence v okraju Nahi-t0cl{i' HO milj od Elizabetpol, rezultat napada še ni znan.
<ine cev
Vč
fraj okrog 11. ure dopol-
bil ustreljen od nekih črn-SVOj'em skladišču na Pitts-Ali,_ave- in E. 30. St. Reuben
«e trg0Vec s starino. To je okrn.. ji slučaj umora v tem
°žiu t> ■	v
Sv0j6 ' Je Arnson prišel v
od dv ®kladišče, je bil napaden
P4d6n- črncev, in ko se je na-
1(1 k i Skušal braniti, je eden,
krat lTlel masko na obrazu, dva-
VliUStrelil proti n.iemu- Ena
8a {j,( a mV Je predrla vrat, dru-'a j;l0„]e zadela obraz ter predrla. JZ^ane- Nato sta oba zbe-
^Hel p 6n Je bežal ob Pr°£i Po 8j. 'ate železnice, drugi pa anskih ulicah proti Wood. afeti^,Ve' Policija. je dosedaj a enega osumljenca.
i ^ napredujejo.
\ ■—--
*k6 aSrhineton, 13. okt. — Turner; ^ ki operirajo v Jo pj.j^jti, Bardus in iKarakut, f 8e n i? 2 naPadom na Kars, ahaia v armenskem teri-^av^ Pravijo uradna poročila NaJ^ departmenta. Turki j^iiče' ~ tUdi važno železniško
da V. Ari
6 Sari Kamiš, ki se naha-i. Armenska via-
3e Jmenij
He ^eala pod orožje vse Na t, ^aške starosti in je pre-i vse železnice.
,4t,
kralj bolan.
'jS* J'. okt-— Stanje gr-j/alJa se je' zelo poslab-kV,ralj trpi za vgrizom o-•: er° Je imel za zabavo.
y ^ ^ . T———— k l^j ^vonovana je darovala X. lsl{alni stroj $1.00. —
Prohibistično gibanje med evropskim dijaštvom.
Boston, Mass. — Harry S. Warner, zastopnik dijaške pro-hibistične zveze v Evropi, ki je napravil obširno preiskavo o prohibistič. gibanju širom Evrope, je mnanja, da je med evropskimi narodi v splošnem velika želja izvedeti resnične podatke in podrobnosti o rezultatih prohibicije v Združenih državah.
V	poročilu ,katero je Mr. Warner predložil mednar&dnemu kongresu proti alkoholizmu, ki se je pred kratkim završil v Washingtonu, se na dolgo raz-motriva položaj kot ga je našel v raznih evropskih državah z ozirom na prohibistično gibanje, posebno o delu, ki ga vršijo v tem pogledu dijaški elementi v raznih evropskih deželah. Mr. i Warner posebno povdarja v | svojem poročilu, da se polaga več važnosti pri propagiranju proti-alkoholizma na ekonomske in socijalne vrline prohibicije. JPo njegovem mnenju je to naj-sigurnejši in najhitrejši način, po katerem se bo dalo pridobiti svetovne narode za stvar prohibicije.
V	svojem poročilu pravi Mr. Warner, da je našel v Belgiii močan proti-alkoho!	> enti- j mei*t med dijaki, d o ni-mpje a« irk-'"*-:"- t"za • • v. -nizacije. Istotako -J': da se proti-alkoholič..^ xnMj* i nje odličnih francoskih mož pri- j čenja kristalizovati ,in da se. sedaj v prvi vrsti deluje za od-J pravi močnih opojnih pijač. Jako močno proti-alkoholično gibanje je zavladalo med dijaštvom, ki pod vodstvom organizacije "Federation Interlyceun-ne" vodi proti-alkoholične študije. Aktivnosti te dijaške organizacije so izzvali pri vinskih interesih silno opozicijo. Ta dijaška organizacija se zelo zanima za potek prohibicije v Združenih državah in za uspehe, ki jih je dosegla.
V	Švici je abstinentno gibanje z izjemo dijaštva zelo majhno.
V	gimnazijah se dijaki organi-zujejo v društva, zvana "Helvetia", katerih namen je eliminirati alkohol iz socijalnega življenja. Ta grupa pa se še ne zaveda popolnoma ekonomske važnosti prohibicije. V Italiji je Mr. Warner pronašel, da je popivanje-precej ponehalo, kar pa ni posledica anti-alkoholične-ga mišljenja, temveč visokih cen vina.
Prohibistični škandal v Pittsburgu.
Washington, 14. okt. — Pittsburg, o katerem je znano, da je bil najbolj "mokro" mesto v "suhih" Združenih državah, bo moral delatj sedaj pokoro za svoje "mokre grehe."
Pred glavnega prohibističnega komisar. Kramer j a je prišla dele gacija ogorčenih Pittsburščanov suheha mišljenja ter odločno zahtevala, da se takoj odstdvi sedanjega zveznega prohibicijske-ga zastopnika v Pittsburgu, John Conner j a. Mr. Kramer je razkačenim delegatom obljubil, da bo ugodil njihovi želji in nastavil na njegovo mesto Rev. dr. R. L. Zahnheisterja, tajnika pittsburške duhovniške zveze.
Delegacija, kateri sta načel j e-vala Dr. G, W. Shelton in B. ,L. Scott od proti-salonske lige, je povedala Kramerju, da se pod nadzorstvom sedanjega prohibističnega zastopnika Connorja
14 UBITIH V STAL-
DVOURNA STAVKA ZA PRIZNANJE RUSIJE JE ZAHTEVALA NOVE ŽRTVE.
London, 14. okt. — Brzojavka ki jo je prejel londonski 'Times' iz Rima, pravi, da je bilo v I-taliji včeraj veliko oseb ubitih in še več ranjenih, ko se je proglasilo dvourno stavko za priznanje sevjetske Rusije.
Devet oseb je bilo ubitih v San Giobanni Rotondo. V Bolo-gni so bili štirje ranjeni in eden pa ubit. Tudi v Milanu je prišlo do spopada, v katerem je bilo več mož ranjenih.
V več krajih so eksplodirale tudi bombe, vštevši hotel Ca-vour, kjer se mudi angleška delegacija lige narodov. Poškodovan ni bil nihče. Ogenj se je pojavil v tiskarni nekega socialističnega lista.
Neka brzojavka, ki je došla v London v sredo zvečer, pravi* da so vodje socijalistične stranke in generalne delavske konfederacije izdali skupni apel na delavstvo širom Italije, da v četrtek priredi ogromno demonstracijo in prisili vlado, da prizna rusko sovieti'Vo
Gc-ii6 ^v^u, i<±. om. — Brzojavke iz Celovca pravijo, da so pri ljudskem glasovanju zmagali Nemci, in da Jugoslovani, ki so nezadovoljni z izidom zbirajo čete na meji.
Poroča se, da je v plebiscitnem okraju 21,842 oseb glasovalo #za priklopitev k nemški republiki, za .priklopitev k kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa samo 15,095.
Stavka angleških premogarjev pred durmi.
London, 14. okt. — Anglija stoji na pragu največje industrij alne krize, kar jih pomni njena zgodovina. Angleški pre-mogai-ji so zavrnili kompromisno ponudbo, katero se jim je ponudilo na njih zahtevo za dva šilinga zvišanja. Stavka ima postati efektivna v soboto zvečer.
Kot izgled^ sedaj, je gotovo, da 800.000 angleških premogarjev v pondeljek ne bo na delu, aki jim vlada ali lastniki ne izpolnijo njih zahteve. S tem bo moralo obenem prenehati z delom na sto tisoče drugih delavcev, kar bo povzročilo nad .vse kritičen položaj v ekonomskem življenju dežele.
Glasovanje premogarjev z o-zirom- na kompromisno ponudbo lastnikov je izkazalo, da je pretežna večina mož za stavko.
Padanje cen je tu, pravi Hoover.
Topeka, Kans., 14. okt. Herbert^ Hoover je -sinoči v govoru, ki ga je držal pred Rotary klubom, izjavil, da je draginja v Ameriki dosegla svoj višek in da bodo cene od sedaj naprej pričele padati.
"Ako to preurejevanje cen ne sloni na načrtu, ki bo skrbel za počasno padanje cen, tedaj bo prišlo v ameriški industriji do silnega poloma," je dejal 'Hoover. "Amerika potrebuje na-
iGUŠEViZEM V CENTRALNI AMERIKI
New Orleans, La., — Frede-rico A. Bertrand, predsednik sladkorne družbe "Compania Re-guladora de Azucar" ki se je sedaj mudi v New Orleansu, pravi, da se po vseh centralno-ameriških republikah in po Honduras, Salvador in Guatemala vrši obširna bojševiška propar ganda, ki povzroča vladam resne preglavice.
"Delavske razmere po vsej centralni Ameriki — z edino izjemo Kosta Rike — so zelo nezadovoljive," pravi Mr. Ber-
rodnega programa da zapore	ki je mnenja> da g0 za tQ
kontrolirati to padanje cen in protektirati naše industrije prfed propast j o. Delavske plače lah-
odgovorne aktivnosti boljševi-
ških pripadnikov in propagator-
. , . , „ , ,. jev." Že več mesecev se vrši ko ostanejo tako kot so, četudi sistematična distribucija boljše-
se draginja zniža," je nadalje val Hoover. "Toda delavstvo mora zvišati produkcijo.
Sedanja preuredba potrebuje rekonstrukcije in rekonstrukci-
Harding neče debati rati s Coxom.
ki
MACSWINEY JE ŠE ŽIV.
London, 14. okt. — Župan Mac Swiney iz Corka je prebil precej mirno noč, toda njegovo stanje je zelo slabo. To je 63. dan njegovega lakotnega štrajka.
Dublin, 14. okt. — Dve osebi sta bili ubiti, neki 151eten deček in nek drug civilist, in štiri druge ranjene, ko so vojaki na^ padli krojaško tvrdko, ki je last dveh Sin Fajnovcev, katerih e-den je člana angleškega parlamenta. Ko je vojaštvo napadlo trgovino, so se pričeli zbirati ljudje in vojaki, ki so se zbali napada, so ustrelili.
vistične propagande, od katere jo prihaja nekaj iz Salvadorja, večji del pa od potujočih eksponentov boljševizma." Mr. Bertrand pravi nadalje, da država ja pomeni dodatek k glavnici!Salvador trpi na velikih štraj-
pri gradnji naših železnic in naših industrij." Hoover deluje za izvolitev republikanskega predsedniškega kandidata.
NEMIR V MEHIKI.
Mxico City, 14. okt. — V državi Coahuila je prišlo med pre. mogarji in vojaškimi četami do bojev, v katerih je bilo veliko oseb ubitih in ranjenih. Do boja je prišlo, ko so vojaške čete napadle premogarje, ki so prevzeli premogove ter jih hoteli obratovati po sovjetskem načinu. \ Mehikanska vlada pravi, da boljšeyiški prepogatorj i vodijo med mehikanskimi rudarji obširno propagando.
napravi, proda in popije več vi-
ške, vina in piv« kot kdaj prej
v zgodovini Pjtt^burga-. Delegacija dolži Connorja, da je popolnoma nezmožen kosati ,se s položajem, in da dovoljuje,, da se na tispče galonqv žganja dviga iz vladnih skladišč s • pomočjo ponarejenih dovoljenj. Kra-n?er je nato priznal, da je položaj slab in da bo nastavil drugega zastopnika* katerega bi pri-, poročala delegacija.
Na posebnen vlaku senatoria
kumjairyskl upravi!!.??, nafew* s senatorje«
• ■ i: ■	i .'. '! Ktr- Tli ■ j j
defipit r.-no naznanili, da Harding ne bo sprejel povabila demokratičnega kandidata Coxa za medsebojno debato glede vprašanja lige narodov..
Senator Harry S. New, ki na-čeljuje republikanskemu govorniškemu komiteju je izjavil, da se sice še ni prejelo formalnega povabila demokratičnega govorniškega komiteja, da pa se ne more niti za en trenotek misli-! ti na sprejem "tako absurdneg^ predloga."
31 ZAGOVORNIKOV SVETOVNE ZVEZE ZA HARDINGOM.
New York, 14. okt. — Danes je tukaj podalo odprto izjavo 31 mož, ki so prominentni v ameriš kem javnem življenju, v kateri se zavzemajo za nekako zvezo narodov ter obenem- izjavljajo svojo odporo republikanskem^ kandidatu Hardingu.
Med onimi, ki so podpisali to izjavo, so tudi: Elihu Root, Herbert Hoover, Geo. Wickersham, Henry L. Stimson, A. Lawrence Lowell, Henry W. Taft, Charles W. Houghes in. Samuel Mather iz Clevelandu. Izjava se glasi: "Podpisani, ki želijo, da Združene države storijo svoj polni delež v zvezi z drugimi civilizirani narodi za preprečitev vojn, so resno razmotrivali, na kak način bi se v ta namen pri volitvah mo glo najuspešneje delovati.
''Vprašanj med kandidatoma ni, da-li se bo naša dežela pridružila k taki zvezi. Vprašanje je le, da-li se ji bomo pridružili pod pogoji, ki jih je izposloval Wilson v Parizu ali pod pogoji, ki opuščajo modificirajo določbe, ki so za veliko večino a-merišHfega naroda nevznprejeml j i ve.
"Izjava, ki jo je podpisalo me-geca marca 1919 39 republikanskih senatorjev, še predno je bila sprejeta sedanja liga v Parizu, pravi, da se sicer ne morejo strinjati s predlaganim paktom, akoravno je njih želja-, fda se vsi narodi sveta združijo za prospeh miru in splošnega razoroženja.
Vlada ne more držati cen kvišku.
kih, kar pripisuje on temu, da je Salvador tekom vojne bila pribežališče nemških špijonov in drugih tujezemskih agitatorjev. Po mnenju Mr. Bertranda zahtevajo delavci previsoke plače in da je še tako teško dobiti delavce za riževe, sladkorne in druge plantaže. Ako bi se u-godilo zahtevam, delavcem, tedaj bi cene živežu v centralni Ameriki prekosile cene, ki ob-d tajajo ačdaj v Z Ji uiitjiiiii državah.
"Honduras in Guatemala so ravnokar prišle skozi revoluci-jonarne neprilike, ki so imele za posledico izpremembe vlad. Vse to se pripisuje nemškim in ruskim agitatorjem. V Hoduras je bilo stanje 15. avgusta tako ogrožujoče, da se je ameriški bojni parnik "Sacramento" zasidral v pristanišču La Ceiba in ameriške čete bi bile gotovo posredovale, da ni nova hondurar-ska vlada hitro poslala na lice mesta 500 vojakov, ki so štraj-kovni položaj vzeli v svoje roke.
"Ta štrajk je trajal 45 dni. Pričel se je na neki sladkorni
PROTI PROFITARSTVU .
ZDRAVNIKOV.
Washington, 14. okt. — Ko je prišla delegacija konvencije a mežiških poljedelcev k državnemu zakladničarju Houstonu z zahtevo, da država da kmetom posojila, da bodo v stanu držati svoje blago doma toliko časa, da pridejo nazaj stare cene, jim je odvrnil slednji, da vlada ne more storiti ničesar, da obdrži na površju vojne cene.
Delegat je, ki so zbrani na posvetovanju so že zadnje tri dni razmotrivali naj raznolike j še pre dloge, kako naj bi vlada prišla na pomoč poljedelcem. Med drugim se je priporočalo tudi, da bi farmerji šli na štrajk in prenehali s produkcijo-.
Zakladničar Houston je povedal delegaciji, da vlada nima nikakih sredstev in da morajo farmerji gledati za pomoč edino le k obstoječim bankam.
V istem smislu je farmerskim Columbus, 14. okt. — Nekdo zastopnikom odvrnil tudi pred- se je obrnil na državno komisi sednik zveznega reservnega ban. | jo proti visokim cenam z vpra-čnega odbora, W.*P. G. Harding, šanjem, da-li je kaka postava Zakladničar Houston je dele-J proti profitarstvu zdravnikov, gaciji povedal, da sta dva pogo- Pravi, da je bil v bolnišnici 27
plantaži z malim številom delavcev, toda kasneje se je razširil že na skoro vse sladkorne nasade. Štrajk se je širil in širil toliko časa, da je dosegel celo pristanišče v La Ceiba in u-stavil vso pristaniško trgovino in promet. Štrajkarji, katerim je načeljeval A. Hesgina, ki pravi, da je Rus, so zasegli železnice, katerih se poslužujejo sladkorni nasadi, tako da ni moglo dospeti v pristanišče nič sladkor ja.
"Najhujše pa je to," pravi Mr. j Bertrand," da so "številni člani vlade v Honduras in Guatemala sami naklonjeni boljševizmu, in da imajo kompanije in posamezniki, ki se ne strinjajo z njimi malo prilike, da se jih sploh zasliši. Štrajkarji in njih voditelji se sploh ne marajo pogajati, temveč tahtejo takojšnjo in brezpogojno ugoditev svojih zahtev. Iz pristanišča v La Ceiba ni odplul noben otovorjen parnik že od 10. septembra, in tudi prejšnji mesec je bil promet jako majhen. Dan predno sem odpotoval, so na polju izven me. sta prevrnili 200 vagonov sadja, j ki se je izpridilo v vagonih, ker ni bilo nikogar, da bi ga naložil na parnike.
"Drug slab faktor je nepre-. stana agitacija," ki jo vodijo ti boljševiški voditelji proti Ame. rikancčm in" v' manjšem oziru proti' vsem tujezemcem. S pomočjo hondurske vlade so do-j bili v roke neko tiskarno v Tegucigalpa, kjer se dvakrat na 'teden tiska boljševiški časopis, ki se razdeljuje brezplačno širom republike. Ker okrog 85 procentov ljudi ne zna čitati, prirejajo ti voditelji javna branja po vseh vaseh in trgih dežele. To jako otežuje položaj a-meriških podjetij v Honduras; pravijo, da je teško voditi trgovino in razvijati industrije dežele vzpričo sedanjih odnošajev in da tudi domače družbe ne morejo gojiti sodelovanja z a-meriško trgovino.
FILM O JUGOSLAVIJI.
ja, ki morata biti izpolnjena, predno se bo ozdravilo sedanji položaj:
1.	Upostaviti se mora mir, končati yojne, ki so sedaj v teku, in dobiti zagotovilo za mir v bodočnosti.
2.	Zadolžene države morajo zopet priti toliko k sebi, da se jim- bo lahko dalo nadaljna po-sijila.
"Problem, ki je pred nami, je ta, kako priti skozi bodoča tri, štiri, pet ali celo deset let s kolikor mogoče malimi žrtvami.
ur, na operacijski mizi pa 25 minut, zakar mu je zdravnik poslal račun za $250. Tajnik komisije je odgovoril, da ako bi hoteli zasledovati vse slučaje, tedaj bi morala imeti ista velikanski štab od plumberskih izvedencev do profesorjev psihologije!
KONTROVERZIJA MED NEMŠKIMI SOCIJALISTI.
Berlin, Nemčija. — Konferenca nemških socijalistov, ki bo odločila, da-li se sprejme ali zavrže pogoje, katere je podal
Mi ne moremo dovoliti posojila Lenin prigtop k tretji inter.
farmer jem, ker potem bi z enako pravico zahtevali kredita tudi tovarnarji in druga podjetja dežele."
VELIKA IZGUBA GASOLINA.
Washington, 14. okt. — Rudarski zvezni urad poroča, da se vsled izhlapevanja, kateremu1 je podrejen surov petrolej tekom vožnje do čistilnic,'izgubi vsako
nacijonali, vzbuja med nemškim delavstvom veliko zanimanja. Pričakuje pa se, da bodo zmagali ekstr^misti in da se bo sprejelo Leninov ultimatum. Spor med socijalisti narašča in zmerni socijalisti dolžijo ekštremiste, da so terorizirali članstvo pri volitvah za konferenco.
— Popravek. — V listu št. 241. je "bilo priobčeno, da je na-leto najmanj -300.000.000 galo-'prodaj prodajalna na 6902 St. nov najbdljšega gasolirfa, kar bi Clair Ave. V resnici ta proda-se dalo' s primernimi koraki'jalna ni naprodaj, pač £a proda-preprečiti.	|'jklna na 6802 St. Clair Ave.
Ameriški Rudeči Križ je dal reproducirati nekoliko jako zanimivih kinematografičnih slik, ki pričajo o delovanju Ameriškega Rudečega Križa v Jugoslaviji. Slike so jako zanimive, ker kažejo razne pokrajine in dajejo pojmi o bedi, ki je vladala v nekaterih okrajih v Jugoslaviji.
Film nas vodi na krasno dalmatinsko obal, kjer nam pred-očuje divno panoramo mesta Splita. Zasledujemo izkrcava-nje zalog iz parnikov Ameriškega Rudečega Križa. Od tu nas vodi film v razne kraje Dalmacije, Bosne; Srbije in Črnegore, kjer prisostvujemo razdeljevanju živil in oblek med najpotreb. ne j še, zlasti med sirote. Čarobni solnčni zaton ob Jadranskem morju zaključuje zanimiv film.
Tekom kampanje za vpisovanje članov Ameriškega Rudečega Križa v prihodnjem mesecu se bo ta film razkazoval po raznih mestih, zlasti povsod tam, kjer biva večje število Jugoslovanov. Film bo uvrščen v redno predstavo takih kinematQgra-fičnih gledališč, ki se nahajajo blizu večjih jugoslovanskih naselbin v dotičnih mestih. Rojaki, naj pazijo, da ne zamudijo te prilike, ko se bo predstavil film v njihovi naselbini.
BTRAN 2.	"" ___*
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bnagineg Place of the Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	. SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia era
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY), OCT. I5th, 1920. __104_
voutveITiugoslavul
"ENAKO PK AVNUST"
OCTOBER, 15th, 1920.
Vsake volitve so važne, najvažneje so pa volitve v ustavodajno skupščino. Če ljudstvo izvoli nazadnjake v ustavodajno skupščino, dobi ljudstvo nazadnjaško ustavo in mora leta in leta trpeti na posledicah svoje zmote.
Volitve poslancev v ustavodajne skupščine v Jugoslaviji se vrše dne 28. novembra. Na ta dan ima jugoslovansko ljudstvo priliko, da izreče z glasovnico, če bo Jugoslavija nazadnjaška država in bo kolovratila ravno tisto zavoženo pot v gospodarstvu kot nekdanja črnožol-ta monarhija, ki je razpadla vsled svoje notranje gnilobe, ali bo Jugoslavija moderna država z demokratično ustavo, ki garantira, da bo ljudska volja najvišji zakon v državi.
Na Slovenskem in Hrvatskem bodo skušale stare stranke, ki so imele svoje zastopnike pred izbruhom svetovne vojne in hrvatskem saboru v Zagrebu in v dunajskem parlamentu, zmešati volilce, da jim zopet zaupajo in tako spletejo sebi bič, ki jih bo opletal kot v nekdanji državi Habsburžanov.
Poslanci starih strank, ki so pred izbruhom svetovne vojne bili izvoljeni v dunajski parlament in hrvatski sabor, so bili navadni kimovci. Oni so ravno toliko krivi kot habsburški zločinci, da je prišlo do vojne, ker niso imeli poguma, da se upro avstro-ogrski militaristični kliki in habsburškemu avtokratu, ki so hoteli imeti vojno za vsako ceno. Ti kimavci, liberalni in klerikalni, ki so si dali še razna druga imena, odkar je končala vojna s porazom za avtokracijo centralnih sil, se niso prav nič spremenili. Monarhistični kimovci so bili, ko je bila v letu 1914 napovedana vojna Srbiji, ki je izzvala svetovni požar, in ravno taki monarhistični kimovci so danes v Jugoslaviji.
Izdali so interese slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva habsburki kamarili, dokler je obstala avstro-ogrska država in pripravljeni so zopet zdaj izdati interese jugoslovanskega ljudstva in se izreči, da se mlada Jugoslavija spremeni v monarhijo. Hrbtišča teh ljudi so mehka, njih srca so hlapčevska kot nekdanjih Bizancev, katerim so veselja iskri oči, če so klečali pred kronanimi vladarji in so jim pokladali svojo nogo na tilnik. Od teh ljudi je zbežala vsa možatost in se ne zavedajo resnice, glavne resnice, da so vsi ljudje enako rojeni in da imajo vsi tudi ^enako pravico do življenja. Tem ljudem je najbolj zoperna beseda republika. Najbolj črtijo tako ustavo, ki garantira kmetu in delavcu enake politične in gospodarske pravice, ustavo, ki ne pozna posebnih pravic za priviligirane sloje. Ti ljudje pravijo, kadar so med sabo in jih ne sliši ljudstvo, da sta
kmet in delavec za to na svetu, da delata in ubogata,1 pravic pa nimata nobenih.
Zdaj, ko se bodo kmalu vršile volitve poslancev ustavodajno skupščino, imajo ti gospodje med in mleko za ljudstvo na svojih jezikih, v njih možganih pa roje misli, na kakšen način bi zopet ukovali kmeta in delavca v staro sužnost, da bi ne bila drugega kot predmet izkoriščanja za privilegirane sloje.
Slovensko, hrvatsko in srbsko ljudstvo ne verjemi tem sladkim besedam, ampak spomni se nazaj šest, osem, deset ali dvajset let, ko je na tebi še počivala težka pest habsburške avtokracije. Spomni se volitev v preteklosti in zazvonele ti bodo sladke in medene besede v ušesih, s katerimi so te varali, ko so pred tabo nastopali kot kandidatje za dunajski parlament in hrvatski sabor. Jugoslovansko ljudstvo, ti si jim takrat verjelo in jih izvolilo, a od njih si bilo izdano in prevarano, kajti bili so ponižni hlapci Habsburžanov, nemških in madžarskih grofov in baronov, bankirjev in tovarnarjev. Ves čas, kar so hodili v dunajski parlament in hrvatski sabor, ne morejo pokazati na eno dobro postavo, za katero so glasovali in ki je bila sprejeta v interesu ljudstva.
In zdaj te hočejo zopet ukaniti, jugoslvansko ljudstvo,. ko so volitve poslancev postavodajne skupščine pred durmi.
Na 28. novembra ne sme ostati noben jugoslovanski kmet ali delavec doma, ki -ima volilno pravico. Nobena jugoslovanska žena, ki je volilka se ne sme odtegniti volitvam. Vse, kar ima volilno pravico, vse, kar želi, da postane Jugoslavija prava demokracija, v kateri ne bo politične in gospodarske avtokracije, mora na volišče in glasovati za kandidate, o katerih je ljudstvo prepričano, da niso monarhistični lakaji. Kajti, če ljudstvo izgubi volilno bitko dne 28. novembra, se bodo vrnili tisti kla-verni časi, kakoršne je ljudstvo imelo v nekdanji avstro-ogrski državi, v kateri je Človek pričel šele pri baronu in milijonarju.
Jugoslovansko ljudstvo! Dne 28. novembra se odloči tvoja usoda. Ne pozabi tega, ko pojdeš na volišče in zato glasuj proti monarhistični reakciji!
Jugoslovani v Ameriki! Podučite svoje sorodnike in prijatelje v starem kraju, kako naj volijo. Z vašim podukom boste pomagali zgraditi moderno in demokratično Jugoslavijo, ki bo zavzemala častno mesto v krogu svobodnih ljudstev. Tudi od vašega poduka je odvisna usoda bodoče Jugoslavije, od vašega poduka je odvisno, ali boste stopili na tla reakcijonarne monarhije ali pa na zemljo svobodne in demokratične jugoslovanske republike,' kadar se vrnete domov po letih na obisk ali da se tam stalno naselite. Usoda Jugoslavije gre torej tudi vam mar, kajti vstopili ste v ameriško armado, ali ste pa delali v tovarnah in rudnikih, da je končala svetovna vojna s porazom za avtokracijo centralnih evropskih sil. Pomagali ste -zgraditi tudi vi, pomagali ste zrušiti habsburško avtokracijo in osvoboditi jugoslovansko ljudstvo habsburškega jarma, v katerega je bilo vpreženo več ko šest sto let. In zategadelj vas veže sveta dolžnost, da podučite svoje sorodnike in prijatelje v starem kraju, kako naj volijo, da ni bila kri zastonj prelita na bojiščih.
Konvencija J» R Z,
Jugoslovansko Republikansko Združenje je do sedaj obdržalo že tri redne občne zbore. Prva dva. kakor tudi ustanovni, sta se vršila v Chicago, tretji pa v Clevelandu. Uspehi in zaključki konvencij JRZ. so znani vsake-
mu Slovencu, Hrvatu in Srbu.
Tretji redni občni zbor v Clevelandu je določil, da se vrši prihodnja konvencija J. R. Z. letošnjo jesen. Na podlagi tega zaključka je sklenila eksekuti-va JRZ.-na svoji zadnji redni seji, da se konvencija vrši v Chicago in sicer okoli božičnih
pravnikov in to radi več razlogov.
Ce bi se vršila konvencija na katerikoli drugi čas, bi delegatje raed prazniki, ko večina indu-zgubili preveč časa, če se pa vrši strijelnih podjetij počiva radi inventarja, ne bodo ljudje imeli tolike zgube in bodo tudi lažje prišli.
Eksekutiva bi sklicala konvencijo že prej, ampak vsa poročila iz starega kraja so kazala na to, da se bodo vršile usta-votvorne volitve še to jesen in sedaj je skoro gotovo (če se ne bodo zopet premislili), da se vrše volitve 28. novembra, in to je eden važnejših vzrokov, da se konvencija še ni obdržala.
Ce v resnici pride do ustavo-tvornih volitev koncem novembra, potem bo naša konvencija vedela, kaki posli jo čakajo in v kako smer je treba obrniti, da se uresniči naš program.
Pozivamo toraj vse organizacije, da se prfčno pripravljati za četrti redni zbor J. R. Z., da volijo delegate, ki naj bodo pripravljeni priti v Chicago na poziv in da začno organizaciji koristne diskuzije v glasilih J. R. Z.
Katere organizacije so opravičene do zastopništva na zboru JRZ? Pravila govore: Vse lokalne in okrožne organizacije J. R. Z., kakor tudi vse one jugoslovanske podporne, dobrodelne kulturne, politične in gospodarske organizacije, ki so sprejele na konvenciji v Clevelandu spre jeti program J. R. Z. so opravičene do zastopništva na rednih občnih zborih J. R. Z.
Eksekutiva J. R. Z. poživlja vse gori omenjene organizacije, da volijo svoje delegate in jih prijavijo na glavni urad J. R. Z.
FRANK S. TAUCHAR, gl. tajnik.
Soča, Soča, kdaj boš rdeča?[in umetnem petju, sijajen poset Ko poteče naša kri	i njih prireditev. Pa saj pevec
vendar-le ni zapel zaman, ko je dejal:
Sem pevec in peti je vse mi na sveti. Saj dani so glasi, da pojem si včasih. Zakaj bi ne peli?
POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJI.
Rojake po državi Pennsylva*. niji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik g. Josip Ivanetič,
boš imela barve tri, in naš dom ne bo yeč ječa!
Skladba navedene pesni je tako nežna, tako blagodejna, da ni izraza, s katerim bi zamogel opisati bogastvo in milino pesnice.
"Pjesma Slavulja", tudi to je delo moža-umetnika, Iv. pl. Zajca, kateri je veliko povzdignil jugoslovansko pesem s svojimi umotvornimi deli. Oh, da, "Ri-bička" je pesem, ki navdaja človeka z naj prijetnejšimi čutili. Pa tudi priljubljena "Rožic ne bom trgala," je krasna in vred-! na posluha, kajti vselej nudi i nepopisen užitek . In kaj po-! sebno še, kadar je zapeta v dvoj I spevu nežnih glasov.
i Menda se ne varam, če sem j prepričan, da je pe$em "Izpre-| hod" poznana vsem ljubiteljem umetne pesnice. In še s posebno velikim veseljem bo vsak rad; prislužkoval vsled tega, ker je besedilo našega dičnega moža-pesnika Ivana Zormana. Pesnico je uglasbil ali priredil naš marljivi delavec na polju krasnega petja, Mr. Primož Kogoj. Delo naših dveh vrednih in marljivih mož, bo brezdvoma nudilo pri. jeten užitek. Slednja pesen na ki je upravj£en pobirati naroc-programu je "Zlata kangljica", nino za "Enakopravnost", izda-skladba dr. A. Schwaba. Pe- jay polnomčna potrdila ter senco bo zapel mešan zbor s j sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko.
Rojakom ga najtopleje Prl"
spremljevanjem klavirja.
Vidi se mi umestno, da ome-niivi tudi sodelovanje mladega in nadebudnega Jožka Kogoj. Jožko je sicer že večkrat pokaral svoj talent v umetnosti. Ob vsaki priliki je očaral poslušalce s svojim igranjem. Pri kon-
poročamo, da mu gredo povsod na roko.
Uprava "Enakopravnosti"
List Enakopravnost je pričel iz',a* jati iz potrebe. Tako je tudi potreb-certu bo sodeloval in spremlje- no, da se ga pov3peši do cilja—trd-
DOPIS.
— Konec. —
Med najnovejšimi pa je tudi "Jugoslavija," besedilo in skladba od nepoznanca-umetnika.
iKoga ni navdala pesem "Soči", katero je bil izpesnil Gregorčič. Toda nekaj posebnega pa je najnovejša, katero .te spisala nepoznanka-Goričanka. — Snov pesni je slovenska troboj-nica: bela, modra in rdeča. Vidi se mi primerno, da jo tu navedem :
Soča bela, kaj so bele! tvoje vode od solza naših mater in sestra, ki ne bodo več vesele ?
Soča modra, Soča voda, kaj si modra od neba, al* od našega morja, kakšna tvoja bo usoda?
val na klavir pri par točkah. Gotovo bo tudi na omenjenem koncertu zopet očaral navzoče poslušalce s svojo spretnostjo.
Pred leti je bilo z zanimanje za petje bolj površno. Bila so društva, katerih članstvo, se je ukvarjalo in posvečalo vse svoje moči za procvit in razširjanje lepe slovenske pesni. Toda bore je bilo navzočih poslušalcev: bilo je premalo zanimanja. Ne motim se, če rečem, da sem v prepričanju, da je čas, v katerem živimo jako bolj primeren. Občinstvo se je začelo zanimati za umetnost; po umetnosti hrepeni, In ni je prilike, katera bi nudila bolj ugodne zabave in več splošnega užitka, kot lepo ubrano petje. Pa tudi to je, da je naša slovenska javnost prišla do prepričanja,-da pevci ne posvečajo svojih moči v svojo gmotno korist. Tega sem gotov, da se je zbudilo marsikaterega, ki je prišel do spoznanja, da je največje plačilo za one, ki se trudijo pokazati svojo nadarjenost in zmožnost v lepem
ne in neomajene podlage v splošnem-Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitatelj<->v potrudi pridobiti čimveč novih bo* jevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo ?.a vas, da za vas, ti citate te vrstice. Koliko ste Pa rili vi za list?
sto-
— Naročnikom v "Žužemberku" t. j. med 31. in 45. cesto, k1 niso v zadnjem času dobili lista redno, prosimo, da nam to opi'0' ste, ker smo imeli sitnosti z raz-našalcem. Kdor želi dobiti liste, katerih ni prejel, naj se blag"' voli oglasiti v našem uradu i11 se mu bo radevolje postreglo-
Upravništvo^ t
Naročniki pozor! — Vse cenjene naročnike v Clevelandu i'1 Collinlwoodu prosim, da mi_v8®" ko nerednost pri dostavljanju sta takoj sporoče potom dopis"1' ce ali pa ustmeno. Pod moji'11 vodstvom bo vladal red in ]ah" ko ste prepričani, da bom ston vse, da se bo list redno dostavljal. Ne odlašajte s P°r0Cl . storite takoj. Za upravništvo • Ludvik Medvešek.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
Kar je Natalija želela, se je uresničilo. Tomaž ni bil v stanu zatreti stare ljubezni v svojem srcu in se je Čez nekaj mesecev na veliko žalost različnih svojih znank z Natalijo poročil. Tudi zadnje skušnjave, ki ga je napadla, da bi namreč prelomil dano besedo in pustil Natalijo na cedilu, ni mogel premagati. Dolgo se je boril sam s seboj, a naposled je podlegel.
Njegova ljubezen do Natalije je imela preveč globoke korenine, da bi jo bil mogel izruvati vl svojega srca, Natalija je bila preveč lepa in je znala tako goreče poljubovati, da bi bil mogel Tomaž poslušati glas svojega razuma.
Skušnjava, dobiti Natalijo za ženo, je zmagala nad skušnjavo, pustiti Natalijo na cedilu. Prepozno je že bilo, ko je prišel Tomaž do spoznanja, da človek, ki se poroči, da bi imel lepo ženo, proda očetovo ded-ščino, samsko prostost, za skledo leče. Prepozno je tudi že bilo ,ko je prišel Tomaž do spoznanja, da je ljubezen res slepa, zakon pa najboljši zdravnik za oči in davno je že bilo prepozno, ko je spoznal, da so' ženske prisege o večni zvestobi samo v veter ali v deročo vodo.
Iz svoje izkušnje je Tomaž s svarilnim glasom rekel Kozoglavu, ko se mu je ta predstavil kot Ženin;
"Nč zanašaj se nikoli na žensko zvestobo. Daj
mački vsak dan pečenega kapuna na srebrnem krožniku, pa ti bo vender umazane miši lovila in bodi najboljši mož, na žene se ne zanašaj."
"Beži, beži," je menil Kozoglav, "vsak mož je sam kriv, če ni v zakonu našel tega, kar je iskal. Mož si mora ženo vzgojiti."
"Ah, to vem že sam, dji je treba ženo vzgojiti in kako je to storiti."
"Zakaj pa svoje lastne žene nisi vzgojil."
"Osel — ker se ne pusti."
Natalija se res ni pustila vzgojiti in kadar ji je Tomaž kaj očital, mu je hladnokrvno rekla:
"Zakaj si me pa vzel! Ali sem mar za tabo letala?"
"Nisi, nisi," je po takih prilikah zavzdihnil Tomaž. "Ampak mišnica tudi ne leti za mišjo, pa jo vender ujame."
"Jaz te nisem ne iskala, ne lovila! Čakala $em nate, in ti- si sam prišel."
"Čakala si, da je že res, pa čakala si tako, kakor pajk na muho."
Tomaž je bil v zakonu postal kmalu filozof in se je tolažil z načelom svojega prijatelja Zeleznika, da je oženjen človek šele takrat popolnoma srečen, kadar gat žena goljufa in mu da s tem pravico, da tudi on njo goljufa.
Tolažil se je toliko laglje, ker mu je bila sicer sreča izredno mila. Njegova veljava je rasla od leta do leta in njegovp premoženje se je množilo. Ko je umrl bogati župnik Melhijor Ovcirk, je Tomaž predložil celo vrsto Izvrstno narejenih, od Melhijorja Ovcir-ka "lastnoročno" pisanih dokumentov, in velik delež župnikovega premoženja mu je bi! priznan in priso-
jen.
Tedaj je zapustil službo in je postal član katoliške družbe za špekulacije na debelo, čislan in vpliven član, in je bil udeležen pri različnijh velikih kupčijah in je spravljal v svojo blagajno velike, četudi navadno krivične dobičke in je bil v posebni milosti pri cerkveni gospodi.
In ko so prišle deželnozborske volitve, je Tomaž sklical vse svoje duhovske očetje in jim je prečital pisma, ki so jih pisarili njegovi rajnki materi ter jih je z energičnimi gestami in lepimi besedami prosil, naj ga priporočajo za kandidata. Postavljen je bil za kandidata in izvoljen je bil z navdušenjem in njegovo srce je bilo polno ponosa, da si je s spretnimi goljufijami tako daleč pomagal, da »o ga proglašali za di-ko katoliške stranke.
"Škoda, da imam tako neumno ime," je modroval Tomaž tisti večer, ko je bil izvoljen za poslanca. "Rafael, Leonardo da Vinči, Alma Tadema, Kamilo Cavour — vsak Hotentot sliši iz teh imen imenit-nost. dotičnih oseb, ampak Šusteršič ali Matjašič ali KrmežIjavČek, to so res preveč neumna imena. No, na sreoo je naše dobro in verno ljudstvo z vsem zadovoljno.
1 ■ * # *
"Pa so.zopet minula leta. Tomaž Krmeiljavček je bil katoliški imetnik, petičen mož, debel in/ ošaben, a življenje mu je izčrpalo vso svežost duha, ves mozeg iz kosti, in pustilo mu je samo spoznanje, da je vsak človek deležen le ene same žličice prave in resnične sreče. •	. . , • •
Časih so jiač prišli trenofcki, ko so se Tomažu pri-
kazovale sence izza mladih dni, izza časov, ko je trga^ cvetlice, ko je veselo praznil čaše polne kipečega ca, ko je bil pripravljen na vsako burko in razposaJe nost in ko je s sladkim razkošjem poljubljal dekli'- <
lile
ustne, a takih trenotkov ni bil nikoli vesel, nareo so ga vedno melanholičnega.	'
"Skušnjave so minile," je navadno rekel o ta ^ prilikah, "in ž njimi vse, kar dela življenje lepo. je pač govore: velik je Alah, in Šusteršič je to mi ne da ne enega 'trenotka sr^če in zadovoii3 ^ prorok in Krmežljavček je prorokov namestnik, a
Fej
vse in
Nažrta klerikalna kanalja sem in ostanem, naprej!"	=e
dosti, a še redkeje, kakor Tomaž. Povsakdanjila h .
Tudi Natalija se je časih spominjala svoje n ^ hitro. "Naj kopriva še tako hrepeni, da bi postala ^ ža, ne doseže tega nikoli," tako ji je nekoč r ^r3t mitž. Nekajkrat je poskusila postati roža, neka.1 je pokazala, da je kopriva, potem se je povsakdanj in je postala dolgočasna.	(jer
S Tomažem sta hodila po poti življenja, a ven ^ s popolno hladnostjo v srcu. Natalija je govor1 ^ deklah, ki so nemarne in uhajajo, o otrokih, "'vge ubogajo, o učiteljih, ki so krivični, o pericah, k1 strgajo in o prikladah, ki jih dajejo mesarji. pa je govoril o svojih kupčijah in o politiki- ^ sta živela drug poleg drugega. Vsega sta j® 4Ca^l obilju, a skušnjav nista več poznala, vse njiju f njiju so ugasnile, nič solnca in nič cvetlic ni bilo več \ življenju, nič lepih sanj in nič sladkih iluzij. n.'ta. ge, in nič upanj. In če še nista umrla, se dolgo"1* danes.	•
t (KONEC.)
LADJA "CALABRIA"
odplove 23. oktobra
proti
DUBROVNIKU IN TRSTU. Cena za tretji razred ...........• •.....
In poleg še $5.00 vojnega davka. Zglasite se pri najbližjem zastopniku ANCHOR parobrodne črte.
9.931.93	Hranilne vloge .. .
1,350.00	Nezvršena posojila 461.986.77
1,905.00	Note P'aclJlve .....
2,755.00	Rezervni fond ....
180.07	Vplačan kapital ...
1,349.19	Nerazdeljen dobiček
86.30
Gotovina ..........
Liberty Bondi .....
Posojila na posestva Posojila na knjige.., Druga posojila .... Posojilni stroški ...
Oprava . . -.......
Zavarovalnina ....
V.BLASKO
Skupaj
Certified Public Accountants Cleveland, Ohio.
Pregledano po CARBAUGH & LEWIS
i^OBER, 15thf 1920_	"ENAKOPRAVNOST" '"*	' ~~........... STRAN 3.
DENAR V JUGOSLAVIJO
lt'fm° hi.tro' tofino in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno
P ejenmika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo na „	PAROBRODNE LISTKE
Dotnikom in 12 Evr°Pe po originalni ceni. Dobivamo našim
POTOVALNE LISTINE
ot vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi Dosle v™k . JAVNE NOTARSKE
'ienia , j i vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-denar na vo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Preiemamo
HRANILNO VL^GO er P'ačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Naj večje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja.
Nemetlv State Bank
10 E. 22hd St
John Nemeth pres.
New York, N. Y.
j	CUNARD LINE	|
LADJA "S AXON I A"	H
m
gja
Odplove 30. oktobra	tj
li
NARAVNOST DO HAMBURGA	Ejl
H
Cena kabini .. .$180.00 in $5.00 vojnega davka. fj
Zglasite se pri najbližnjemu zastopniku II
CUNARD LINIJE.

uiaiiilaliilBli1IBlll|al„|aJII|II|tl{al|ll|EI}il[B]ll|IB|I1|BJll|_JIllB|II|Btllla|ll|B|llJaij(itB
■■minam«
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem M kratkim otvoril
IMOVINO Z MODNIM BLA06M
IN
ČEVLJI
P°Z0R! POZOR! POZOR!
RAZPRODAJA ČEVLJEV IN RO-ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE.
Moški čevlji od $3.50 naprej, genski čevlji od $1.50 naprej, obleke in suknje za dečke in deklice. Moške srajce, hlače, kape in klobuki. ^ago na jarde, plahte in kovtri. ^»vedri za moške, ženske in otroke, volna v štrenah različnih barv. *Se spodnje letno in zimsko blago. Kupite pri domačemu trgovcu, ker dobite dobro blago poceni! Se priporočam
JOSEPH KOS
-32 WATERLOO RD. — Coliinwood, O.
^ dajemo posebne procente — trgovina odprta od 8. zjutraj do 9. zvečer.
bomo imeli posebno lepe koledarje!
GADJE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
Spisal Vladimir Levstik
(Nadaljevanje.)
Drugič zahaja solnce. V tujem mestu ženo Janeza po razjarjenih ulicah; psovke frče kakor divji sršeni, pljunki oblivajo glavo in prst, kri čelo in lice jetnikovo. . Toda Janez stopa ponosno; ž njim gredo duše pra-dedov, ki so jih vlekli pod Brežicami na kol, pred njim obraz zlatolaske, in njiju oči si pripovedujejo, kako človek smehljaje trpi.
Le mati ga ne spremlja. Doma sedi na prazni sinovi postelji ter gleda srepo čez gore; še Galjotove Zinke ne vidi na pru-čici ob svojem znožju, ne sliši je, ki tiho joče v njeno krilo. Kastelka ne je, ne pije, ne spi, ona moli svojo strašno molitev.
Sosed Jelen potrka, z grozo v vseh črtah obličja:
"Petschnig je mrtev, gospa Kastelčeva! Pred dvema urama ga je zadela kap."
"Mrtev?" Vdovino lice oživlja v temni zarji, "Kaj je povedal pred smrtjo?"
"Govoriti ni mogel več; še svetega olja ni učakal."
In sosed hiti, kot bi se bal.
Kastelkina misel ubija; poslej jo bo stražil trepet, črni psi bodo vili okrog hiše v viharnih jesenskih nočeh. Le Zina se je ne boji; in vdova se sklanja k nji, zamišljeno mrmraje:
"Zinka je dobra, dobra--j
Laske bi ji pobožala v njegovem imenu, roko bi ji položila na; glavo; pa nemare je bolje, da ne . . . Pojdi, mala, pojdi; trudna sem nocoj."
In veli odgrniti posteljo ter
prinesti belega kruha in vina.
Visoke zvezde gledajo z enim očesom na bojne poljane, z drugim v Kastelkino sobo, kjer le-, ži mati med snežnimi rjuhami; še v spanju je kletev na njenih ustnicah, in roke se ji krčijo na praznem životu, kjer je nosila svoje gade.
Gospa sanja: črni vrani so ji razkopali srce; brez njega ne more-živeti ne umreti. Zdaj pr-hutajo nad njeno glavo, krvave kose v krempljih, in krokalo s hudobnimi glasovi: "Kaj daš, da jih vrnemo: zemljo ali gade — povej!"
In Kastelka ne da tega niti o-nega, ne more živeti ne umreti, še vpiti ne more, da bi povedala svoje gorje.
.Vil
Dnevi so se razlezli v tedne, da nihče ne ve kako. Ze se je tigra opila v krvi; v zadnjo kočo sega njen glas, v najbolj zaklenjeni hram, in strašne tožbe ji trepečejo izpod rdečih krempljev po vsem širokem svetu.
Vojna? Dve polovici zemlje, ena večja, druga manjša, sta se spopadli kakor dve besni želvi velikanki. Čeljust melje čeljust — šapa lomi šapo, oklep rožlja na oklepu, želva trga želvi drob iz života; vsaka hoče požreti drugo, da zraste od njenega mesa. Toda nista si kos, nobena ne zmore sovražnice. Pazi, mala želva, vsak hip bo po tebi, velika je sedemkrat jačja! Toda mala zver je huda in urna; krvavi, ali grize in trga, da svet ni videl tega. Živ krst ne ve, kakšen bo konec borbe . . .
V mesto so pripeljali prve ranjence. Njih povesti gredo od ust do ust in rasto kakor plazovi.
Niti staro srebroglavo solnce ne pomni grozot, enakih tem, ki mora zdaj si jati nanje.
"Da, da," zdihujejo sivci pri Galjotu, "svet se levi, in vsaka nova koža je slabša od stare. Tak v to smo zabredli z vsemi onga, izumi!"
"Ce pomisliš, kako je bilo pred sto leti
"Takrat so lepo marširali semintja; smolo je moral človek imeti, da se je zleknil v travo."
"In komaj si dobro zaduhal smodnik, je bila parada pri kraju."
"Kajpak! V štirinajstih dneh je bilo vse opravljeno; amen, spet smo si dobri, Bog daj srečo, ljubi sosed, pa nič ne zameri."
"Takrat je bilo skoraj veselje, kakor pretep na žegnanju; dandanes gredo milijoni drug zoper drugega, in kar z mašinami se pobijajo."
"To, to! In s kakšnimi hudičevimi! Kanoni pokajo hitreje od pušek v naših časih, puške .jezika j o kakor babe, in zraven tiste mrtvaške raglje: komur zapoje, zbogom oča in mati. Eh, marsikaterega ne bo nazaj!"
"Jaz pravim, da so se nalašč zmenili, ker je preveč ljudstva na svetu . . ."
Očanci kašljajo, sučejo kupice in zamišljeno kimajo v mizo. Navadna mokra pivska miza je, toda zanje polna slik; v mlakah vina vidijo polja, nastlana z mrtvimi ko senožeti z mrzo: drug pri drugem in na drugem, vsi rdeči in beli. Sleherni se boji zagledati med njimi sina.
Vsak dan je več novic. -Rus
I
j~e navalil s strašno silo, koza-kov je kakor kobilic v Egiptu; Rus je vražji, nobena vojska mu ni kos.
POZOR!
POZOR!
RAVNOKAR smo prejeli lepo zalogo
Finančni
OD 2 DO 16 LETA
Dolgo časa smo se trudili dobiti blago, kakoršno bi ugajalo našim odjemalcem in končno se nam je posrečilo dobiti zalogo, s katero nam bo moč vsem rojakom postreči po njih lastnem okusu.
Suknje so finega blaga in trpežno izdelane, ter se dobe od $5.00 naprej. Te sedanje cene bodo trajale.
SAMO 14 DNI PRIČENŠI SE 9- OKTOMA
Sezite torej po blagu dokler je zaloga popolna in so cene ugodne. Ne pustite vaših otrok zmrzovat. Za par dolarjev, katere potrošite za obleko si prihranite desetake zdravniških stroškov.
n P L P L L I
580 East 152nd St
TA GARAŽ
postavljen na vaše zemljišče, ter enkrat prebarvan, vas velja s ključem in ključavnico
$195.00 THE O. S. GARAGE BUILDING CO. 488 E. 105th St.
Tel. Bell: Eddy 9395 Graditelji vsakovrstnih garažov.
CUNARD ČRTA
LADJA "PANNONIA"
odplove 9. novembra
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka.
Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Cunard parobrodne črte.
Mi imamo vedno popolno zalogo
MODNE OBUTVE ZA CELO DRUŽINO.
THE ZAK BROS. CO.
6204 St. Clair Ave. -
oktobra 1920
1
Društva
Posojilne
&
si
Stavbinskeg
g
a
a
Špecijal za ta teden:
Rujav čevelj iz kozjega usnja, z vojaškimi petami in koničastega kroja, vseh velikosti ........ $5.85
— NA —
643 E. 160th Street.
Priporočam se za mnogobrojen obisk ter
°dem vedno skrbel za dobro in točno postrežbo.
Slovensko Stavbinsko & Posojilno Društvo.
6313 St. Clair Ave.
Pod strogim državnim nadzorstvom. Knjige pregledavane vsake tri mesece, od zapriseženih javnih pregledovalcev. Odprto tudi vsak večer razven ob sredah.
Zgorajšnje številke kažejo lep napredek v komaj treh letih, odkar obstoja društvo.
Kadar vlagate denar, bodite pozorni, da ga vložite varno in si zagotovite sad svojega truda za bodočnost.
Slovensko Stavbinsko & Posojilno Društvo posoja denar samo na prve vknjižbe na posestva v Clevelandu. In kaj je bolj varnega od prve vknjižbe ?
Kadar posodite denar prijatelju, morate navadno čakati, kadar ga sami potrebujete.
Pri našem društvu nimate te sitnosti za obresti in kadar rabite male ali večje svote, ali pa vso glavnico, dobite vsaki dan.
Vaš denar je za gradnje domov Vaših rojakov. Skozi nas pomagate njim. In kadar boste sami potrebovali, dobite pri našem društvu večjo in izdatnejšo pomoč, kakor pri drugih denarnih zavodih, in na lahka mesečna plačila.
S Obresti na hranilne vloge.
STR AN _
LOKALNE NOVICE
—	Mr. Frank Kunstelj nam
je izročil naslednje pismo, katero je prejel od odbora za Cankarjev spomenik na Vrhniki: Z velikim veseljem smo sprejeli svoto 140 dolarjev, katere ste odposlali po g. Birku za Cankar, jev spomenik na Vrhniki. Za dolarje smo sprejeli K 15.120. Odbor je takoj po vseh večjih časopisih objavil vašo zbirko; en iztis vam pošilja na ogled. Izvolite sprejeti vsi, ki ste darovali za ta plemeniti namen kako svoto najiskrenejšo zahvalo od odbora, ker vaša imena bodo dičila kroniko za spomenik našega velikega Ivan Cankarja. Kako vam bo toplo pri srcu, ko se enkrat vrnete v svojo staro domovino in bodete zagledali spomenik'za kterega ste tudi vi položili svoj denar. Spomenik bo stal poleg naše Posojilnice, toraj na najlepšem prostoru na Vrhniki. Posojilnica je že prostor odstopila. — G. Kunstelj, oprostite, da si vzame odbor prostost in da Vas in Vašega brata najvljudneje prosi, da bi še naprej zbirala prispevke za spomenik, in da bi tudi Vaše prijatelje tozadevno naprosila. Mi .rabimo namreč do K 100.000, toliko pa tukaj nikakor ne moremo zbrati. Ker bo najbrže spomenik samo na Vrhniki postavljen, naj bi se svota, katera je nabrana za spomenik v Ljubljani, tudi sem poslana. Toda delujete na to. — Z iskrenim pozdravom Fran Jurca, tajnik odbora.
—	Dva vozova poulične železnice sta se včeraj zjutraj trčila na Woodland ave. in E. 40. St., pri čemur je dobilo večje in manjše poškodbe sedem oseb. Vsi ponesrečeni so bili prepeljani v bolnišnico, toda ne pričakuje se, da bi kdo podlegel za poškodbami. Ena kara se je u-stavila, da izstopi nekaj oseb in se je ravno žopet začela počasi pomikati naprej, ko se je od zadaj z vso silo zadela druga kara, ki je vozila v isti smeri.
—	Tista seja, na kateri se so imeli bankirji pogovoriti z odborom proti visokim rentom, kako bi se dal najuspešneje nastopiti proti stanovanjskim oderuhom, se*še vedno odlaga. Sedaj se jo je prestavilo na pondeljek. Bolje bi bilo, da bi jo preklicali, ker kaj konkretnega se tako ne bo ukrenilo, o tem smo popolnoma prepričani.
—	Včeraj je imel pred cleve-landsko trgovsko zbornico govor clevelandski pisatelj Whiting Williams, o stanju angleškega delavstva. Njegov govor je bil zelo pesimističen. Dejal je, da vlada tamkaj veliko brezdelje revščina, ki žene ljudstvo k obupu in radikalizmu. Kdor ima delo, se ga drži kot za vsako ceno.
Strokovna unija je edino sredstvo, ki varuje delavstvo pred poginom. Ljudem se nikakor ne more šteti v zlo, ako postajajo radikalci, je dejal Mr.
VAŽEN MOMENT.
(Iz gl. urada J. R. Z. ) Čitali ste poročilo naših zastopnikov v domovini o političnem položaju, ravno tako ste imeli priliko čitati manifest, katerega je izdal izvrševalni odbor J. R. Z. zadnji teden in v katerem se apelira na vse zavedno napredne Jugoslovane v A-meriki, da nemudoma začno s pismeno agitacijo pri svojcih v domovini, da volijo za "prave" kandidate v ustavotvorno skupščino.
In kdo so "pravi" kandidati?
sedanjost, ampak tudi za bodočnost. In če si ljudstvo voli republičansko formo vlade potem je eno gotovo in to je, da na krmilo vlade ne more priti nikdo z dednimi pravicami, da se predsedniki volijo na vsako gotovo število let in če ljudstvo ni zadovoljno z njfegovo administracijo, si voli druzega. Kraljev in princev pa se ne da od-poklicati.
Dobjih argumentov v prilog republike je na stotine, ni pa nobenih, ki bi držali v prilog zastarelih institucij, med katero spadajo vse monarhije in posebni privilegiji.
Volitve za ustavotvorno skup-
Gotovo ne tisti v ovčje kože zaviti monarhični in avtokratični i ščino se vrše 28. novembra, 12.
podrepniki, ki so za časa hap-burške vlade prepevali glorijo ■dinalfiji in ji pomagali držati delavca in kmeta v suženjskih okovih; gotovo ne tisti, katere je revolucija prisilila, da pojejo hozano in slavo srbski dinastiji, ker jim je prepovedano peti slavo Habsburžanom; gotovo 'ne frakarji in kutarji, ki še danes
decembra pa se snide skupščina. Čas je torej kratek in če hočete kaj storiti za dobrobit svojega naroda, potem pišite svojcem in prijateljem v domovini še danes — TAKOJ — ali pa izreži-te ta članek in ga pošljite v pismu naprej.
NAZNANILO.
Četrti redni zbor Jugoslovan-
smatrajo delavca in kmeta za skega Republičanskega Združe-njim nižjega, nekaj ifreiornega j "ja se vrši v mestu Chicago o-nekaj zabitega, zanikanega, ka-lkoli božičnih praznikov. Krajev-terega je Bog ustvaril edino za- 'ne in okrožne organizacije J. R. to, da potrpežljivo dela in gara,:2- kakor tudi vse one jugoslo-da mu raste volna, katero mu|vanske organizacije, ki so spre-:strižejo po "milosti božji" nad j je!e J- R- z- program naj izvo-nje postavljeni.	| lijo voje delegate in jih prija-
Ako ljudstvo ne voli svojih i vi->° na	urad- Dan sicer
pristašev, odkritih zagovorni.\3e ni določen, ampak dobro je, kov delavstva in kmeta, takihlako 80 delegati pripravljeni in ljudi, ki lahko stopijo z odprtini si P°časi zbirajo gradivo za čelom in čistim srcem v dlani, potem si samo kuje nove sužen-ske verige in okove, katerih ne bo tako lahko razbiti.
zbor.
Od ustavotvorne skupščine bo odvisno kakšna bo ustava Jugoslavije, kake pravice bo imel kmet in delavec, če bo bodoča; vlada — OD LJUDSTVA, ZA LJUDSTVO in PO LJUDSKI j VOLJI, če bo naša država na-I prednja ali nazadnjaška in zato je potrebno, da ljudstvo v prvi voli "prave" zastopnike v ustavotvorno skupščino, take može, ki bodo skrbno pazili na to, da bo ustava izdelana na najdemo-kratičnejši podlagi, da ne bo v
Težki dnevi na
v
Češkem.
"Naprej" z dne 17. Sept. piše: Včeraj nam je javil brzojav, da je demisionirala češka vlada, koji je načeljeval sodr. Vlasti-mil Tusar.
Kratek brzojav, ki pa vendar, le pove silno mnogo. ,Kdor bere danes razne češke liste, nikakor ne bo mogel dobiti o tam-kajšnjih razmerah niti približno jasne slike. Še manj se je
njej "jokerjev", katere si bodo!seveda zanesti na oficielna po-potem jahači na ljudskih plečih | ročila iz Češke. Površnemu po-mogli razlagati in tolmačiti ta-'znavalcu čeških razmer se bo ko kakor bo njim najbolj uga-:zdela zato demija Tusarjevega
jalo.
/
"Pravi" zastopniki so brez vsakega dvoma od delavskih organizacij postavljeni kandidati, ki ;so odgovorni organizaciji za vsa svoja početja, ki ne morejo in tudi ne smejo prekoračiti svojih meja in podpisati svojega imena na principe, katerih ne zastopa organizacija, ki jih je postavila.
Ameriški Jugoslovani, svetujte in apelirajte na ^voje sorodnike in prijatelje v domovini, da tvolijo edino za kandidate, katere so postavild delavske stranke za tiste kandidate, ki so se odprto izrazili za republičansko formo vlade, ki so proti vsaki avtokraciji, absolutizmu, din^-
kabineta brezpomemben dnevni pojav, kdor ima pa nekoliko več vpogleda v razorane razmere na Češkem, bo pa vedel da pomeni ta demisija pravcato državno krizo.
Mi smo svoj čds že izrekli svoje pomisleke glede neprebav-livega češkega — imperijalizma. Po polomu so imeli Čehi okrog in okrog sebe same premagane države in mislili so da lahko počnejo, kar se jim poljubi. O-stali niso zato niti v okvirju svojih "zgodovinskih" meja, ampak so pogoltnili še precej več. Tako je bil končni efekt ta, da ne tvorijo danes Čehi v svoji državi niti polovico prebivalstva (brez Slovakov). Večino tvorijo Nemci (nad tri milijone), Slovaki, Poljaki, Rusini, Madžari, Rumuni itd.
Jasno je tedaj da je stališče
stiji ali monarhiji. Povejte jim,
Williams, kajti razmere so na- da to vaša >krena želJa in „„„„ 1C LCU£M ua Buailotc
ravnost neznosne.	prepričani smo, da bodo .volih | ^ ^ ^ J ^^
prav . Preplovite Jugoslavijo I,	. . v
, . . . ... _ , t i K temu moramo pa prišteti se s takimi pismi m če bo vsak \ razdrapanost v Č8Škem ta_
storil svojo dolžnost, bo izid vo-,boru samem T&m imamo raz_
lrtev nadvse povolen.	| ločevati v glavnem štiri stran-
Regent Alexander se je sam ke> to je socijaliste, agrarce, li-
NAZNANJAM. DA SEM DOBIL
VELIKO ZALOGO
JESENSKE IN ZIMSKE SPODNJE OBLEKE ZA MOŠKE IN ŽENSKE, BLANKETI, SVEDRI, KAPE, ITD.
Se vam priporočam v obilen obisk.
Ant Gubane
16717 WATERLOO RD.
SLOVENCI POZOR!
Dočakali ste kar ste pričakovali.
BLAGO SE JE ZNIŽALO OD 20 DO 33'< SEDAJ JE CAS ZA KUPOVANJE!
Ženske obleke, suknje, otročje zimske suknje, kakor fantovske obleke, dobite r*y najnižjih cenah.
FRANI, WAHČIČ
SLOVENSKA TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM V COLLINWOOD-U
746 East 152nd Str.
Iščemo 50 slovenskih družin,
KI BI SPREJELE FANTE NA STANOVANJE IN
50 slovenskih premogarjev
. Premogarji dobijo od $8 do $15 na dan
Zglasite se pri
MINERS EMPLOYMENT AGENCY
88 Public Square.	Cleveland, Ohio.
—	Zakaj se ločijo. Irena Reg-lin, 3647 W. <Č6th St. hoče ločitev od svojega moža, ke/ kupuje svilnato spodnjo obleko sam zase, njej pa nič. — Paul Burk-hart, 3245 W. 61. St., hoče ločitev od svoje žene Kore Burk-hart, 3175 W. 54th St., ker je moral sam kuhati, ako ni <*na-ral iti tešč rja delo.
—	Italijanska črna roka v
Clevelandu nikdar ne miruje. V sredo zvečer je bil smrtno nevarno ranjen Italijan Peter L.o-canti, ko je bil na poti proti domu. Najbrže bo okreval.
—	Naročnikom od E. 173. St.
do 176. St. na južni strani St. Clair ave. poročam, da se bo od pondeljka 18. okt. nlprej list pošiljal po pošti, ker je razna-šanje lista za enkrat pretežav-no. — Za upravništvo: Ludvik Medvešek.
izjavil, da bo zadovoljen z vsako vlado, ki si jo ljudstvo izbere, bila potem monarhistična ali republikanska. In če je to poro-
beralce in klerikalce. Te stranke so razdeljene v dva velika vloka, meščanskega in socialističnega. Jedro meščanskega
čilo resnično, potem se je poka- bloka tvorijo agrarci, ki tvorijo zal demokrata, zagotovil pa le,'tudi del vladne koalicije, med
tem, ko stoje klerikalci in liberalci (Kramareva, skupina) v opoziciji. Jedro socialističnega bloka pa tvorijo socijalni demokrat je koje podpirajo do neke meje narodni socijalci.
(Dalje prihodnjič.)
ni ne nas, niti bodočnosti, da bo do tudi njegovi potomci taki demokrati kot je on in če si sedaj ljudstvo voli monarhijo in Aleksandra za svojega vladarja, mora vedeti, da bo monarhija tudi ostala, se bo vzdržala ip vstrajala, pa bi bili Aleksandrovi nasledniki še taki avtokrati Poleg vašega imena je zazna_
ali tirani.	_	movano, do kdaj imate plačan
Prosta pamet nam toraj dikti- list> Kadar poteče naročnina
ra, da zaenkrat pozabimo na vse obnovite jo takoj, da vam ne simpatije in sentiment, da poč- ustavimo lista, nemo resno misliti ne samo za
iti m
M
njj «jš Sli
m
NAZNANILO -
HRVATOM IN SLOVENCEM.
Kupil sem na novo urejeno
GOSTILNO
kjer bom postregel rojakom z najboljšimi pijačami, cigarami, cigaretami Na stanovanje bom sprejel tudi več fantov s hrano ali brez. Zagotavljam vam najboljšo postrežbo in bom šel vedno na roko vsem prijateljem in znancem, kot dozdaj, ter se priporočam.
JOS. BIZJAK
1009 East 62nd Street.
S s
liHJJ i liiiJ Uili Llii' iJ-^r! IjSiJ LLSL1 llip Lil! IIJ51! 11515 IlEil lii|3 !iil! Uii! t! UHii LIHi! iliLi 11H1! tLRLE EiHi« Trikih iiriitTiir«iirro^!i!««(tii^ir] ^.'II'bTIIIH it	rKiirBnrrrcTiriiiiirW'i
I
©
i
I
m
I'
* VISOKE CENE ŽIVEŽU SO ZBEŽALE!
Ako se oglasite pri nas se boste gotovo prepričali,
da če kupujete življenjske potrebščine pri nas, Si prihra-
>
nite 15 do 20 prpcent.
V naši trgovini dobite sploh vse kar potrebujete za vsaki dan. Ako želite, da vam dovažamo na dom, pokličite Rosedale 885—J ali se pa osebno oglasite. Se priporočamo
RRENČIČ & PUCELJ.	-
GROCERIJA in MESNICA
1171 East 74th Street.	<4,
i ' i
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane. izpahke. lišaie, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste za-dovolini.
THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Dariev Ave.. Cleveland. Ohio.
SLOVENKA DOBI SLUŽBO
pri dohri družini; hišno delo, majhna družina. Zglasiti se je na 14311 Darwin Ave., Collin-wood.	242-44-
RADI ODHODA
iz mesta se proda poceni in pod ugodnimi pogoji dobro idoča trgovina z grocerijo in sladščica-■mi. (confectionery). Lepa prilika. Zglasiti se je na 6802 St. Clair Ave.	' 242-44
Hiše naprodaj!
Hiša G seb, vse moderno urejeno, cena samo $4,200, gotovine $1,400.
Hiša 8 sob za dve družini, vse u-dobnosti, cena $6.300 gotovine $1.200 Hiša, 6 sob, furnez, kopališče, velik lot in garaž, cena $5.000, gotovine $800.
Hiša, 10 sob, vse moderno urejeno — furnez i, kopališča, gotovine po dogovoru. Oglasite §e hitro na 15813 WATERLOO RD. vogal 160. ceste pri
Krall & Stakich
• \. >
. Joseph Zajec
15605 Waterloo Rd.
. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo,
PROTI OGNJU
Telefon — Wood 228—R
CHARLES BOITZ,
krojač . „
Zastopnik moderne kroja* družbe.	»
6729 Bonna Ave. Clevela^;
Oddaljeni rojaki se brnejo name pismenim P° in ''jih obiščem. .JS^M
ŠOBA~Z VSO OPREM«.
se odda v najem enemu 1 Vprašajte na 1007 East^ Place.
NAPRODAJ J,
je dobro idoča gostilna » 55. in 65. St. - ^.rZ Istotako je naprodaj do<>» pj. cerija. Pogoji so ugo®^ j izve se v upravništvu ^ ^
24-1-^
pa pri John Renko, 6314
Ave.	_
SLOVENKA SE~SPRBJM1
službo takoj, pri slovens*,
zini.
Plača dobra! Z#£?
—• -----p 640»
pri Albert Ivnik D. ^
244-f
Clair Ave, ali pa na son Rd.	__
DELO DOBI IZUCEN
Zglasiti se je na 16901 wood, Collinwood, Ohio-^
'J
®®®®0®®®®
3BHSaaBEK£HSS!!Ba«X3B£Ell2aSi!S8 tt	BB
Katero kupite? |
g 8 sob, moderna hiša, ko- H
pališče, elek. luči, fornez, g
perišče in škril. streha. Za- §
g hteva se $3.000 v gotovini. S
g Prazna, lahko se takoj seli-
g te. 1345 Russel Rd. (East
g 70th St. blizu Superior Av.
g 6 sob moderna hiša, ko-
b pališče, fornez, elek. luči,
g $6,200. East 70th st. blizu
1 Superior Ave. ni
| McKeima Bros,
1365 EAST 55TH ST. Odprto ob večerih.

BABICA!
Vsem rojakinjam Sj0^ . in Hrvaticam naznani ' sem se preselila iz f 718 E. 160TH Si-
na ~ cT
721 E. 162ND .
zgoraj., nasproti HeH" vine z železnino.
IŠČEMO RUW
STALNO DELO DOBRA PLAČA Zglasite se P1'*
New Jersey ^
Company- ^
FRANKLIN FURNACE' ;J
M
a M
Zaprt
s
BaKBBBBBinBBHBBSBIlBSiBBHBttBIi
RAD BI SE SEZNANIL
s slovenskim dekletom ali mlado udovo. Prednost ima ona, ki deloma razume in ki je voljna sodelovati pri mednarodni delavski borbi. Jaz sem navaden delavec. Ponudbe pošljite pod naslov, "Delavec" na uprav, ribištva tega lista, ako je mogoče tudi sliko. Tajnost strogo jamčena.	242-44
illlllllllllllil
IIIIIIIIPI'Klltlllll
Hi
IZVRŠEVALNI ODBOR
JUG. DEL. NAR. DOMA, WEST PARK, O.
PETER PERUŠEK, preda. ANTON VEIIAR, blagajnik, PAUL SLABE, tajnik,	MIKE AVGUŠTIN, zapisnikar,
Direktorij:
MARKO KUHAR,	STEVE BRODNIK
JOS. JANEŽIČ,	VIKTOR BIZJAK
MATH. POTURICA	TONI BARBIČ
Nadzorni odbor:
JOS. JANEŽIČ in MATH. RASPOR.
Direktorske seje se vrše vsaki drugi in zadnji petek v mesecu v dvorani F. Jurcata.
Ustavile se pri tej uri in nte na pravem prostoru
Tfel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zalo«:« ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5305 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
J.---^

0
za sedem i j udi, pripra^ 2 roke, krste, pogrebe 3k vat ni posel; proda se iu',ip0# ki ceni, ker sem P1'®2' ^ i j da bi opravljal še taW
Zglasite se na Nor^jj" ican Banki ali pa' v ? ijj Grdina & Co., prodaj"■ ..
JOHN J. GRD^;;
6127 St. Clair ll -Oba telefon^
*h
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE
ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačami
v	gotovini tako j.Simon, zuneslji
vi	prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.f| drugo nadstropja. Vzemite vzpejačo. "Vogal devfe ta cesta in Eucli dave.. nad Sin ger Sewing Machine Co. OdjA-to do 6. ure zvečer.	v
m
Vacation Trip That Satisfy
TIIK summertime *{h<.i«{J bo hero and witb »*Svt«S ot a vacotio" ^.IL C°Z are you goii«? „ f0r VK. Lakes i< tho roeco» J, tr"1 ticular and oiperK^S^^ clers on businoss ';nlJA >■',;. I trips. Tho D. & tvc a^ Stoamem embody fy <•»" ties of speed, safety '&	I
fort, tho freedom °.f i" br>H'S the cool refreshing
D. * G. a Service O«
Daily Service	B„fWJ
tween Detroit an? M'1 Lnuvo ti;00 P- . destination 9:00 A- »5{ <<t <*l
Daily Scrvjce tween Detroit and J' A"1
Wvo 11:00 P. % destination 0:15 A' 1
MACKINAC ISLA"" grfj Service Juno 1« K 14th. 3 trip« per 1«' W 14th to July lit-Sept. 14th, 0 trips 1** ftd« Between Dot«1'»TckeP j Uso Your B«ll Tl^ ,tr»t!~t
Send 2o Stamp for I^ G«
pamphlet and	jJ-
I.akos. Address L-.M" O. P. A., Detroit, ^tlA^ , DETROIT & CL^cO- 0j /s
navigation,^«.«0"/
A. A. SCHANW. ...r- /
General M»n^vl«*' i J.T. MQMjtMf- T ' Preilden'
L,«...-