Št. 42 (760) L. XV NOVO MESTO, četrtek, 22. oktobra 1964 DOLENJ Osnovno izhodišče: občan in njegove potrebe Vsa prizadevanja za dosledno uresničitev novih ukrepov v gospodarstvu mora nenehno spremljati tudi boj proti birokratizmu In vsem ostankom zastarelih pogledov na družbeni sistem Na posvetovanju o vplivu zadnjih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva so se v petek, 16. oktobra, zbrali v Novem mestu predsedniki občinskih skupščin, sekretarji občinskih komitejev ZKS, predsedniki [ občinskih sindikalnih svetov, predsedniki občinskih odborov SZDL in predsedniki občinskih komitejev ZMS iz sedmih dolenjskih občin: Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Posvetovanja so se udeležili še sekretar okrajnega komiteja ZKS Mitja Ribičič, predsednica okrajnega odbora SZDL Francka Strmole in predsednik okrajne skupščine Ljubljana inž. Marko Bule. •Najprej so predstavniki posameznih komun poročali o najbolj perečih problemih posameznih občin. Zaradi obšir-116 problematike bomo posredovali našim bralcem v zgoščeni obliki le najvažnejše j KOČEVJE: i »Še sto takih deniov!« Te dni je minilo leto { dni. odkar so v Kočevju i bdprlt novi dom telesne J kulture, enesa najlepših, i .kar jih po/aamo v naši I republiki. Kaj vse se je v ni'nuVth V.', mesecih v tej i r»2sežni. sodobni stavbi že ! a,|Wialo in kaj pravijo o i "Jej domači ter tuji gost-j Preberite na 23. strani ! «*«a«njc številke! ugotovitve iz posameznih občin., ČRNOMELJ: preiti bo treba od besed k dejanjem Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva pri nas ugodno vplivajo zlasti na rast proizvodnje, saj smo ob koncu septembra za 4,6 odstotka nad dinamiko planskih predvidevanj. Prav tako so precej narasli tudi skladi delovnih organizacij ter osebni dohodki zaposlenih. Zdaj imamo le še malo takih, ki zaslužijo manj kot 25.000 dinarjev na mesec. Vse to je pri občanih nafete-lo na ugoden odmev. Hkrati je za nas, kot nerazvito komuno, precej boleča omejitev investicijske potrošnje. Ker industrija pri nas še ni dograjena, nikakor ne moremo priti na zeleno vejo. Prav bi bilo, da bi pri omejevanju investicijske potrošnje upoštevali specifičnosti posameznih takole je Darinka Lipa iz Blatnega 25, ki hodi v 2. razred, prinesla v pišečko šolo svoj prispevek za Šolsko mlečno kuhinjo. Zeljni glavi v njenih ročicah sta bili tako veliki, da ju je kar stežka zmagovala ... Več o tem, kako so se Sole v brežiški občini pripravile na zimo. bomo poročali prihodnji teden. komun, ne pa obravnavali vse enako. Zlasti velike težave imamo na področju šolstva. Lani nam je primanjkovalo 21 učnih moči, letos pa jih manjka že 36. To je vsekakor posledica že več let neurejenih ekonomskih razmer v prosveti, ki so prav zdaj postale najtežje. O teh problemih govorimo že vrsto let, zato je skrajni čas, da preidemo od besed k dejanjem. Težave imamo tudi pri urejevanju otroškega varstva, nerešeno je vprašanje zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva. Ker nimamo na voljo dovolj sredstev, so pri nas zelo nizke socialne podpore (3500 dinarjev) itd. Zavoljo vsega tega bi bilo treba v okrajnem merilu izdelati celovitejše analize za razvite in nerazvite občine, te pa naj bi bile merilo pri delitvi celotnega dohodka. Nekaj sredstev bi morali dati krajevnim skupnostim. Ker nismo uspeli, to precej vpliva na politično aktivnost pri občanih, saj o nekaterih problemih govorimo na zborih občanov in organizacijah Socialistične zveze že leta, pa so še vedno nerešeni, ker nimamo materialnih možnosti. No, vprašanje borcev se letos nekoliko bolje (Nadaljevanje na 7. str.) POZDRAV IZ-BREŽIC (Foto: Baškovič) Za letošnji praznik občine Brežice iskreno čestitamo vsem občanom, našim naročnikom in bralcem ter jim želimo še mnogo uspehov pri vsem njihovem delu! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Od 18. X. do 22. XI. konference SZDL v sevniški občini Organizacije SZDL v sevniški občini se pridno pripravljajo na krajevne konference SZDL, ki so se pričele, že 18. oktobra. Na konferencah razpravljajo o delu SZDL v zadnjih dveh letih, o aktualnih gospodarskih in političnih ter drugih družbenih problemih. Organizacije na podeželju bodo posvetile več razprave kmetijstvu, one v mestu pa raznim komunalnim problemom in gospodarjenju ter samoupravljanju v delovnih organizacijah. Na vseh konferencah pa bodo namenili posebno pozornost vlogi SZDL v novih pogojih našega družbenega življenja. 12 ali le 4 krajevne skupnosti v ribniški občini? Po prvotnih predlogih naj bi bilo v ribniški občini 12 krajevnih skupnosti, zdaj pa kaže, da jih bo manj, najbrž samo 4. Dokončna beseda o tem še ni izrečena, povedali pa jo bodo občani na svojih zborih. Po mrtvilu, Cestno podjetje pohvaljeno Na zadnji seji metliške sfcupšdine so se prejšnji teden na predlog predsednika Franca Vrvisčarja odborniki obeh zborov odločili izreči novo-nu.škemu Cestnemu padjeitju zahvalo za razumevanje in ves trud, ki ga je podjetje vložilo v gradnjo odseka nove cesto od Metlike do Črnomlja. Pismeno zahvalo občine Metlika bo dobil ves kolekiti-v tega podjetja, še posebej pa di- rektor tiov. Gorecic ter vsi ti-sto strokovnjaki, šoferji in delavci, ki so se pri delu na tej cesti najbolj Ukazali. Predlagali so tudi, naj bi Cestno podjetje ob koncu gradnje uredilo tudi asfaltirana priključka v Gradcu do železniške postaje in v Podzemlju od odcepa ceste do Kolpe. Seveda, če ne bodo cene pretirane »o dejali. JUTRI: I ustni časopis j 1 v Brežicah i š I V počastitev občin- f I skega praznika in v ok- | i viru predkongresne de- | i javnosti bo podružnica . 1 Društva novinarjev Slo- | I venije v Novem mestu I I s sodelovanjem ObO | 1 SZDL Brežice in lokalne f 1 radijske postaje v Bre- I I žicah jutri zvečer ob 20. i i uri priredila v breii- 1 i škem prosvetnem domu | f ustni časopis.. j Prebivalce Brežic vabi- | I mo, da si ogledajo za- i I niiui v program; sodelo- i I vali bodo tudi pred- 1 I stavniki občinske skup- | 1 ščine, družbenih organi- 1 I zacij in delovnih kolek-, 1 f tivov. Pridite — tokrat bo- | I ste časnik lahko »po- j 1 slušali« in »videli«! ki je v pripravah na KS vladalo v poletnih mesecih, je zdaj že čutiti živahnejše razprave. V družbeno političnih organizacijah pričakujejo precej novih pobud glede ustanavljanja KS in ostalega, kar je s tem v zvezi. Stanovanjska skupnost v Ribnici bo prenehala obstajati 1. januarja 1965, ko bo njeno dejavnost prevzela Krajevna skupnost Ribnica. Osnutek statuta je že pripravljen, o njem pa bodo občani razpravljali na zborih, ko b3do hkrati izvoiiH burid svet Krajevne skupnosti — njen samoupravni organ. Brez dvoma bodo krajevne skupnosti s svojimi programi dela vef.iko bliže občanom, kot so bile dosedanje stanovanjske skupnosti, -r 1 >«*m OD 22. X. IX) 1. XI. Do 26. oktobra nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami. Naslednje kratkotrajne padavine okrog 30. oktobra. V Ostalem suho oz. lepo vreme. Dr. V. M. Z NJIVE K POROKI ALI: ZAPISEK K POROČNIM OBREDOM , »Počakaj, samo predpasnik še odložim...« Poroka je slovesen trenutek in ljudje zahtevajo slovesen obred. V vsakdanjem življenju marsikdaj ni tako. V občinskih središčih so poročne sobe običajno lepo urejene, na sedežih krajevnih uradov pa so prostori kaj malo primerni za takšne obrede. Tudi odborniki, kd morajo opraviti poročni obred, ne vzamejo tega vedno dovolj slovesno. Sicer pa je to tudi razumljivo. Sosed poroča soseda in to opravi kar rnamogreda. V pfisarrri, kjer je pohištvo zneseno skupaj z vseh vetrov, zdolgočaseno prebere za mlajše in starejše novo- poročence enak nagovor, pri tem pa že misli, kdaj bo odhitel nazaj na njivo. V občinski skupščini v Sevnici je bil prav to razlog, da so poroke že drugo leto samo v Sevnici, v poročni sobi občinske upravne zgradbe. Zgodilo se je, da sta novoporo-čenca poiskala odbornika kar na polju, ta pa je potem na hitro odložil predpasnik in skupaj z njima odšel na krajevni urad. Ob praznično oblečenih in razpoloženih zakonskih kandidatih in pričah je bdi odbornik v oguljenih delovnih hlačah>in blatnih čevljih kaj smešna pojava. Svojo dolžnost, ki mu je kratila sobotno delo, pa je kljub temu napravil . . . Morda bi le kazalo, da bi o poročnih obredih razmislili tudi v drugih občinah in se od časa do časa prepričali, kako potekajo te slovesnosti na krajevnih uradih. Za taksne priložnosti naj bi vsaj nekoliko ustrezalo tudi okolje, v katerem se obred dogaja. Nadalje bi povsod morali imeti na razpolago več različnih poročnih govorov, saj nagovora, ki je primeren za dvajsetletnike, ne moremo prebrati zakoncem pri petdesetih. — EY V LUCl SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Obojestranski interesi Od lastnega dela, proizvodnje in produktivnosti, ki jih bodo delovni kmetje ustvarjali na svoji posesti, pri tem pa čedalje tesneje sodelovali tudi z družbenim sektorjem kmetijske proizvodnje, bodo odvisni tudi njihova perspektiva, večji življenjski standard in spajanje njihovega osebnega interesa z interesi družbe. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK Nekje se je zgodilo tole: zadruga je sklepala s kooperanti pogodbe za pridelovanje pšenice. Kmet je podpisal, da bo zasejal z visoko-rodnimi sortami pšenice določeno površino zemljišča in da bo del pridelka prodal zadrugi, ta pa je bila dolžna nuditi pridelovalcu strojne usluge, strokovne nasvete in umetna gnojila. Toda tisto leto so bile težave z umetnimi gnojili in zadruga ni mogla, vsaj ne provočasno, izpolniti svojih obveznosti. Višja sila pač. Kmet je stopil v pogodbe ni odnos z zadrugo. Obvezal se ;e, da ji bo prodal breskve po vnaprej določenih cenah, ne g'.ede na bo, kakšne bodo tržne razmere. To se pravi, da je zadruga prevzela s tem riziko. Toda brez tega ne gre! Trajnejše poslovno in proizvodno sodelovanje je mogoče samo na tak način. Pri sklepanju pogodb je treba računati s tem, da bodo razmere na tržišču — zavoljo večje ali manjše ponudbe narekovale cene, ki bodo nižje ali pa nekoliko višje od pogodbenih. Zadruga bi za take primere morala imet: Sklad rizika, iz katerega bi pokrivala nastale razločke. Kmet — kooperant pa bi tudi moral gledati na koristi od sodelovanja z zadrugo ne le skozi prizmo enoletnih rezultatov, temveč skozi daljšo perspektivo. Kaj pa se zdaj neredko zgodi? Kmet — kooperant se drži pogodbe in je zadovoljen z njo, kadar vidi, da bi sam težko iztržil pridelek. Pritiskal bo na zadrugo, če bo ta oklevala dn se izgovarjala na višje interese. In prav bo imel. Pogodba naj bo resen poslovni odnos, ki ne bo odvisen od nihanj na tržišču in od dobre volje tega ali onega partnerja. Toda ne bo imel prav, če se bo tedaj, ko bo videl, da bi breskve lahko bolje prodal mimo zadruge, požvižgal na pogodbo. Iz pogodbe izvirajo obojestranske obveznosti in prav tako tudi koristi, če zaradi nihanj cen na tržišču ni mogoče do potankosti izmeriti koristi na dve polovici za vsako leto posebej, naj pride obojestranska korist do izraza skozi večletno sodelovanje. Kooperacija ni enkraten akt. Sodelovanje med zadrugo in kmetom — Kooperantom se ne sme omejiti samo na kampanje. To mora biti trajnejši odnos, ki se ne sme začeti s prihodom tehnika v kmečko hišo, češ, očka, ali NAŠ AKTUALNI KOMENTAR boste podpisali pogodbo. Pogovor med zadrugo in kmetom mora biti stalen. Pogovarjati se morata o čisto konkretnih možnostih sodelovanja, delati izračune, ugotavljati potrebe tržišča itd. Pogodba je samo formami akt, torej nekaj, kar da pravno obliko vsebinskemu sodelovanju med zadrugo in kmetom — kooperantom- V praksi pa se dogaja, da dobiva brezhibno pravno obliko sicer borna vsebina' sodelovanja. To ni prav. Taka kooperacija ni dovolj uspešna. V takem primeru tudi pogodbe nd mogoče jemati dovolj resno. S pogodbo seveda ni mogoče zajeti vseh pridelkov oziroma vseh tržnih viškov. Tega dejstva zadruga ne sme izgubiti izpred oči. V današnjih razmerah je kmetu potreben tudi tako imenovani dnevni dinar.' Kaj pomeni bo? Pridelovalcu se med le- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Komaj so se vrnili šefi držav z druge konference nevezanih držav v Kairu, že se je svet znašel v popolnoma novem položaju. Hrušcov ni več prvi sekretar sovjetske partije niti predsednik sovjetske vlade — tako imenovane bele velesile nimajo več monopola atomske1 bombe. Ameriki, Rusiji, Angliji in Franciji se je zdaj pridružila še 700-mi-lijonska Kitajska, največja in najbolj dinamična država na svetu. Eksplozija kitajske bombe — izvedli so jo na poligonu blizu jezera Lop Nor — je delovala kot šok. Ameriški zunanji minister Dean Rusk je že v svoji izjavi 29. septembra napovedal, da pripravljajo Kitajci atomsko eksplozijo. Tudi ruska obveščevalna služba je morala vedeti za to. Peking je baje o tem vnaprej obvestil nekatere prijateljske dežele, vendar je nekaj dni pred eksplozijo zanikal svoje namene. Niti teden zatem so Kitajci presenetili svet. V najboljšem primeru so Kitajci zdaj tam, kjer so bili Francozi leta 1960, ko se je pojavila atomska goba nad Saharo. Od tedaj so minila že štiri leta, vendar Francija še ni v »atomskem klubu« Francozi imajo le »baby« bombo. Pot od atomske do hidrogenske bombe je zelo dolga. Amerikanci so rabili za to polnih pet let. Kitajska bomba je zato predvsem politično-psihološko orožje, kajti Amerika, Rusija pa tudi Anglija imajo cela skladišča tega smrtonosnega orožja Vendar bo večina držav v Aziji le razumela — zdaj imajo besedo Kitajci — Kitajska pa je skoraj četrtina človeštva. »Sem optimist in upam. da se sovjetska zunanja politika ne bo spremenila« — je izjavil predsednik Tito na Cipru, ko so ga vprašali novinarji o dogodkih v Sovjetski zvezi. Tudi na sprejema kozmonav-tov v Moskvi je prvi sekretar partije Leonid Breznjev poudaril, da bo Sovjetska zveza nadaljevala dosedanjo politiko. Mednarodni opazovalci opozarjajo na to, da se sovjetska diploma- Velika arena cija še naprej zavzema za to, da se skliče posvetovanje delavskih (marksisticno-Ieninističnih) partij sveta, na katerem bi razpravljali o sporu med kitajsko in sovjetsko partijo. Samo je razlika: Hruščov je hotel baje, da bi ob tej priliki obsodili kitajsko partijsko vodstvo, novo sovjetsko vodstvo pa bi želelo, da bi prišlo samo do izmenjave mišljenj. Zaenkrat je težko reči, kaj so bili glavni motivi nedavnih sprememb v sovjetski zvezi Pravda očita Hruščovu politični optimizem, kult osebnosti, celo diktatorske metode. Te obtožbe so gotovo pretirane in jih moramo tako tudi razumeti. Hruščov je bil, in je še, zelo popularen. Bil je dovolj hraber, da je omajal kult Stalina, zadovoljil je težnje svoje dežele po večji blaginji, večji politični svobodi Princip politične koeksistence je postal stvarnost. Toda, Hrušcov je več obljubljal kot je lahko izpolnil. Človek, ki je imel toliko hrabro- sti, je bil prav toliko impulziven. Hruščov ni znal vedno oceniti vseh posledic. Zrušil ga je aparat, politična struktura partije in države je ostala v bistvu taka, kot je bila za Stalina. Takšen, kakršen je bil kot človek in državnik, takšen je bil zelo popularen med ljudstvom. Hruščov je združeval v svoji osebi dve funkciji: bil je prvi sekretar sovjetske partije in predsednik sovjetske partije. Zdaj si delita ti dve funkciji Leonid Brežnjev in Aleksej Kosigin. Brežnjev je v ponedeljek na sprejemu kozmonavtov v Kremlju dejal, da je glavna naloga notranje politike povečanje blaginje in vsestranski razvoj socialistične demokracije. Italijanski socialistični voditelj Nenni meni, da bodo glavne stvari, iz katerih bodo razvidne namere novega vodstva, tele: vprašanje notranje destabilizacije, miroljubno sožitje v svetu in pa priprave za konferenco o spora s Kitajci. Dejanja, ne besede, bodo dale točen odgovor. Veliki dogodki v svetu so potisnili v ozadje britanske volitve. Razumljivo: laburisti so zmagali s skromno večino trinajstih glasov. Zato ni pričakovati, da bi prišlo do kakih večjih sprememb v britanski zunanji in notranji politiki. Prva stvar, ki jo bodo morali rešiti, je negativna plačilna bilanca. Pravijo, da bo novi predsednik vlade, 48-letni Harold VVilson, moral povečati davke. S tem si gotovo ne bo pridobil priljubljenosti, vendar se tej operaciji ne bo mogel ogniti Medtem pa se že govori, da je bil britanski premier povabljen v Kanado. Od tu do Bele hiše prav gotovo ni dolga pot. Najprej pa bo šel v VVashington britanski zunanji minister Patnck Walter. tom pokaže, da mu je iztržek za jesenske pridelke pošel. Ker potrebuje denar, bo prodal tudi nekaj iz zaloge, predvidene za domačo potrošnjo. Morda bi rad prodal ka-, drugega, nekaj po vrtnine, zelenjavo ali kaj podobnega, kar s pogodbo ni bilo zajeto. Marsikje to ni mogoče, ker se zadruga ukvarja samo z velikimi posli, z večjimi odkupi, čeprav potrošnik v mestu pogosto pogreša prav te drobne reči. Tudi to ni prav. Zadruga si mora prizadevati zajeti vse tržne viške, četudi jd ne prinašajo velikih dobičkov. S tem ko je dobila skoraj izključno pravico do odkupa, je prevzela tudi obveznost, da bo tudi v resnici odkupila vse tržne viške. To je njena dolžnost. Komunisti, ki živijo in delajo na podeželju, bi morali biti bolj pozorni na take in podobne probleme. Tudi tedaj, če se neposredno ne ukvarjajo s kmetijstvom. Na vasi je namreč precej takih osnovnih organizacij ZK, v katerih prevladujejo člani, k; neposredno niso vključeni v kmetijsko dejavnost. Zdaj se pogosto dogaja, da raz pravljajo v teh 6rganizaoijah predvsem o raznih organizacijskih in drugih vprašanjih, zelo redko pa se v razpravah dotikajo kmetijske problematike. To seveda ni v redu in prav. Tudi komunisti, ki niso kmetje, bi morali prisluhni- ti problemom na vasi, zlasti problemom, ki izvirajo iz odnosov med zadrugo in kmetom — kooperantom. S svojim idejnini vplivom bi lahko mnogo prispevali k odstranjevanju napak, k razčiščevanju določenih vprašanj itd- Ni potrebno — in tudi ne bi bilo prav —, da bi se vtikali v čisto strokovne zadeve. Toda njihova dolžnost je, da se zanimajo za druž-beno-politična, kulturna in druga vprašanja naše vasi, da po svojih močeh, seveda s prepričevanjem, prispevajo k socialistični preobrazbi vasi, to se pravi k spremembam v naivnu življenja, h gospodarskemu in kulturnemu napredku. J. B. JttATKL I IZ RAZNIH STRANI j • Papež ooisce indijo. Papež Pavel VI. se bo udeležil evbari-sttčnega kongresa v Bombavu. T* bo od 28. novembra do 6. decembra. Papež je letos obiskal dv° državi: Izrael in Jordanijo. • Belgijski zunanji minister odpotoval. Belgijski minister Pa"1 Henri Spaak se je po večdnevnih razgovorih v Jugoslaviji vn* domov. Spaaka je ob koncu obisM sprejel tudi predsednik Tito. • Popović obišče Pariz. Državoj sekretar za zunanje zadeve Ko# Popović bo v začetku novembra obiskal Francijo. Obisk je bil P*8' niran že za oktober, vendar *> ga zaradi kairske konference, * Gaullovega obiska v Latinski AJD* riki in drugih dogodkov odložili- • Zasedanje Generalne skupg1' ne bo pozneje. Zaradi amerisK«1 volitev že enkrat odloženo zaseda-nje so preložili na 10. november-Kaže, da se bodo predstavniki držav — članic OZN sestali 24. novembra. Letošnje zaseda"!? se bo zato končalo sele po nove«0 letu. % • Nova afriška država. V soM* bodo v Lusaki proglasili vlsnost Severne Rodezije. Ta *> "f odslej imenovala Zambia — 1° ?• oar po reki Zambezi. Ta Je med Kongom (I^eopoldvUle' Jr Portugalsko kolonijo Mozam"*; Pravda za to, kdaj bo postala "J, odvisna tudi Južno Rodezija Se končana. • Se dvanajst dni do am"Jf^S volitev. Dne 3. novembra 52* Američani volili novoga pred*, nlka. Po rezultatih anket la"Jj; sklepamo, da bo Johnson vo zmagal. Njegovi izgledi *> Zj, Dri tudi na ameriškem Jug"' JTio. njavi Goldivaterja. PredviAJJJg da bo dobil tudi petine 0*7 * glasov, kar Je ogromna večina ameriške pojme. • Sestanek nordijskih Prt"l'3 rov. Predsedniki narodijsklh Ajp se redno posvetujejo. Lof!? J^d8 razpravljali predvsem o ^""z^ia-in ameriških volitvah, sP^Svin-bah v Moskvi in dniRih d°S°2elij-Države evropskega Severa """i^J. j0j0 zelo tesno med "f^go Za to Jih lahko zavidajo «■ regionalne skupine. ____..«»' TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • Že dalj časa z vso resnostjo obravnavamo probleme, ki izvirajo iz prenapete investicijske potrošnje. Na skupnem zasedanju gospodarskega zbora septembra so odločno poudarili, da je treba usmeriti praktično politiko v odločno zoževanje investicijske potrošnje. Naglasili so tudi potrebo, da zaustavimo nenormalni dotok delovne sile, ki negativno vpliva na modernizacijo proizvodnje, in sicer v smislu konser-viranja nesodobne industrijske tehnologije. O teh in drugih problemih so nedolgo tega govorili tudi na seji predsedstva republiške zveze sindikatov. Dejali so, da so problemi na področju investicij posledica kreditne politike. Ukrepi, ki jih je storil zvezni izvršni svet, bodo privedli do stabilizacije gospodarstva, če jih bomo dosledno uresničevali. Kreditiranje mora zagotoviti — z nadaljnjim izpopolnjevanjem bančnega in kreditnega sistema — ugodno razmerje naložb v investicije za družbeni standard in razvoj družbenih služb, če hočemo, da bo naraščal realni standard. Na ponedeljkovem zasedanju zveznega in gospodarskega zbora so sprejeli nadaljnje ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi napovedujejo strožjo in selcktivnej.šo kreditno politiko, povečanje obvezne proračunske rezerve od 10 na 15 odstotkov, ostrejše kriterije pri dodeljevanju potrošniških kreditov itd. Zaustaviti bo treba vsako začenjanje gradnje administrativnih in upravnih poslopij. Vsi investitorji in kreditorji gospodarskih objektov bodo dolžni izdvojiti 25 odstotkov sredstev od višine izplačane vrednosti investicij na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva. <*) Po osnutku zakona o bankah in kreditih, o katerem je te dni razpravljal zvezni izvršni svet, bodo banke kot poslovne gospo- darske organizacije zbirale sredstva in opravljale kreditne posle, skrbele bodo za varnost in učinkovitost vloženih sredstev, in sicer na podlagi smernic družbenega plana. Pri upravljanju bank bodo udeležene tudi družbeno-politične skupnosti in gospodarske UMIRITEV INVESTICIJSKE POTROŠNJE organizacije — v odvisnosti od velikosti vlog. Odnosi med bankami in družbenopolitičnimi skupnostmi oziroma delovnimi organizacijami bodo temeljili na ekonomskih načelih. Sredstva za poslovanje bank se bodo oblikovala iz depozitov, ki so vloženi pri njih, iz kreditov, ki jim .jih dajo na voljo družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije, in iz lastnih dohodkov. • Ob 20-Ietnici osvoboditve Beograda je objavilo »Delo« uvodnik izpod peresa Jaka Koprivca. V njem govori o napredku, ki ga je dosegel Beograd, ta naša Jugoslavija v malem, po osvoboditvi. Beograd je nešteto-Krat izpričal radoživost našega časa. Lett> za letom so iz Beograda prihajale vesti o odločitvah — mejnikih naše socialistične izgradnje. Beograd je postal tudi veliko mesto miru. • V ponedeljek ob pol dvanajstih se je zgodila v bližini Beograda huda letalska nesreča, v kateri so izgubili življenje člani posadke in vsi potniki, med njimi 7-članska uradna delegacija. Ta je potovala na proslavo 20-letnice osvoboditve Beograda. Vodil jo je maršal Birjuzov, vojak, Id je sodeloval pri zavzetju Beograda. Maršal Tito ga je odlikoval z redom narodnega heroja. Odlikoval je tudi druge generale, ki so sodelovali pri osvoboditvi Beograda in Id so tako tragično preminili. Vzroke nesreče še raziskujejo. Letalo je udarilo v pobočje hriba v neposredni bližini spomenika Neznanemu junaku. V Beogradu je zavladala globoka žalost. Vse zabavne prireditve so odpovedali. Jugoslovanski visoki državniki so izrazili sovjetskemu državnemu in partijskemu vodstvu izraze najglobljega sožalja. • Socialno-zdravstveni in prosvetno-kul-turni zbor republiške skupščine sta sprejela sklepe za pospešen razvoj otroškega varstva. Posebej'so poudarili negativen vpliv neurejenega varstva na produktivnost. Predstavnik CK Zveze mladine Slovenije Emil Roje je zameril poslancem preveč splošno razpravo, ki samo ugotavlja slabši položaj. Ni dovolj samo ugotavljati, ampak je treba angažirati občinske skupščine in druge činitelje, da storijo konkretne ukrene za pospešen razvoj otroškega varstva. Če tega ne bi storili, bi čez čas spet ugotavljali slabši položaj. • V Ljubljani so te dni odprli XI. mednarodni sejem »Sodobna elektronika«, na katerem razstavlja 78 proizvajalcev iz 14 držav. Otvoritvi sta prisostvovala tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko in predsednik Zvezne gospodarske zbornice Jakov Blaže-vič. • Obstaja predlog, da bi odpravili obrazec K-15 za znižano voznino za letni dopust. Namesto tega naj bi sedanji koristniki teh olajšav prejeli denarno nadomestilo, in sicer: zaposleni mesečno 590 din, upokojenci 500 din, otroški dodatek pa bi se zvišal za 230 din. Letno nadomestilo bi tako znašalo za delavce 7080 din, upokojence 6000 din in otroke 2760 din. ■ industrijska Proizvodnja naSl državi se Jo v ,Pr1*^ mesecih letos pove*Ua pov1 ^ za 17 odstotkov. N»]voW so v primerjavi za * dosegle: tobačna J^uMnja K£ «S! eloktrolndustrtja »»^vof vinska industrija za/>>V?- usi»J.» r3a kovin za 28, ^^tfV&L, to obutve za 22, Ke^^inV ja in industrija pune po na Industrija za 20 odstow Ob našem občinskem prazniku Samo še nekaj dni nas loči od občinskega praznika, ko bomb slavili triindvajseto leto odhoda Brežiške čete v Pogorje Orlice- Skupina mladih, z ljubeznijo do svobode in ljudstva prežetih komunistov in članov SKOJ se je odločila, da se z orožjem v rokah upre okupatorju, ki je v teh krajih 1941 leta divjal po naših krajih in nasilno preseljeval ljudstvo v koncentracijska taborišča. Akcije te čete in prihod štajer-skih bataljonov pod vodstvom ' legendarnega junaka tovariša Staneta so okupator-ju onemogočili in preprečili nadaljnje preseljevanje našega prebivalstva v taborišča po vsej tedaj okupirani Evropi. Po že ustaljeni navadi pregledamo ob praznovanju občinskega praznika svoje delo in uspehe, ki smo jih dosegli. Ta veliki praznik naj bo manifestacija našega dela, ker se le na ta način lahko dostojno oddolžimo padlim tovarišem. V gospodarstvu so doseženi zadovoljivi rezultati. V ob- dobju 8 mesecev tega leta smo izpolnili letni plan s 76 odst., kar nam jamči, da bomo do konca leta brez večjih težav izpolnili naloge, postav- ljene z družbenim planom občine za letošnje leto. Z izpolnitvijo plana se bo povečal družbeni bruto produkt v odnosu na lansko leto za 22 odst. Izredno dobre rezultate je dosegla Opekarna v Brežicah, ki je prebrodila težave ter z dobro organizacijo dela dosegla svoj plan z 82 odst. Tudi druge gospodarske organizacije kot npr. PW Dobrova, KGP Brežice, KZ Brežice in Bizeljsko, Prevoz Brežice, Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja« Brežice, Kovina Dobova, Posavje, Agroservis itd. so dosegle dobre rezultate pri izpolnjevanju svojih proizvodnih nalog. Osebni dohodki zaposlenih stalno naraščajo in so v primerjavi z lanskim letom pre-sežani s 36 odst., čeprav še nismo dosegli republiškega povprečja. Na porast osebnih dohodkov pa bo nujno treba vplivati z boljšo organizacijo dela, z varčevanjem materiala, skratka z večjo produktivnostjo. Produktivnost ne narašča v skladu s porastom osebnih dohodkov, saj se je povečala le za 28»/o v odnosu na lansko leto. Vse moči moramo usmeriti v povečanje osebnih dohodkov in za izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka. Investicije v gospodarstvu so pod zastavljenim planom, saj smo morali od nekaterih odstopiti. Normalno se investira v kmetijske objekte in v objekte za potrebe turizma. Velike napore vlagamo za rešitef problemov v šolstvu in zdravstvu. Sklenjene sto pogodbe za izgradnjo nove osemletne šole v Veliki Dolini in za izgradnjo novega trakta gimnazije v Brežicah. Iz-delani so tudi načrti za izgradnjo zveznega trakta za osnovno šolo v Brežicah, ki naj bi ga predvidoma začeli graditi v drugem letu. Intenzivno delamo na pripravah za dograditev potrebnih učilnic pri osnovnih šolah Artiče, Bi-zeljsko, Cerklje in Dobrava. Bolnišnica Brežice s svojimi kapacitetami v sedanjem stanju ni zmožna nuditi vsem bolnikom zdravstvene usluge, zato .je čedalje bolj pereča naloga, da se nadaljuje z gradnjo bolnice. Upamo, da bodo širše družbeno politične skupnosti imele potrebno razumevanje in da nam bodo ta problem pomagale rešiti. Imamo še celo vrsto nerešenih vprašanj, ki se bodo v d oglednem času dala ugodno rešiti, vendar terja njihova rešitev večje angažiranje vseh materialnih sredstev in subjektivnih činiteljev. Vsem delovnim kolektivom in vsem občanom čestitamo za letošnji občinski praznik z željo za obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! MILAN ŠEPETAVC Milan Šepetavc, predsednik Občinske skupščine v Brežicah PREBIVALCEM BREŽIŠKE OBČINE! Lepo število stalnih naročnikov v brežiški občim prebira že vrsto let naš pokrajinski tednik. V vseh družinah in hišah pa ga le še ne poznajo; zato bodo pismonoše vseh pošt v brežiški občini te dni raznesli današnjo številko Dolenjskega Usta v vse tiste družine in k posameznikom, ki na Dolenjski list še niso naročeni. Prosimo vas, da si pokrajinsko glasilo SZDL Spodnjega Posavja in Dolenjske ogledate — naročilnico za vas pa ima vaš pismonoša. Izpolnite jo in mu jo izročite, še prihodnji teden pa boste naš tednik začeli redno dobivati! Franjo Stiplovšek: PRED BREŽIŠKIM GRADOM KOVINA Bizeljsko: »na čez« so se zmenili Kovina Bizeljsko se je kar krepko postavila na noge. Letošnje leto je bilo odločilno, to lahko podkrepimo s številkami: že do konca septembra so naredili za 140,602.000 din vrednosti, čeprav bi morali po celotnem proizvodnem planu narediti v 1964 za 148,000.00 dinarjev. Naj povemo, da so med letom plan povečali za 43 milijonov. Le tos bodo ustvarili za približno 12 milijonov dinarjev sk!a dov. Kaj je pripomoglo 7fe članskemu kolektivu k tolikšnim uspehom? Osebni dohodki so se letos precej povečali zaradi spod-budnejšega nagrajevanja. V avgustu je bil povprečni mesečni zaslužek na zaposlenega 33.000 din. Manj kot T5 tisočakov na mesec prejemsjo samo še začetniki, ki delajo na režijo. Zdaj si pa podrobno oglejmo skrivnost njihovega nagrajevanja: v drugi polovici leta so si uredili nagrajevanje tako. da skupina delavcev (koliko jih je v skupini, je odvisno od obsežnosti prevzetega delaj prevzame delovno nalogo. V delovnem nalogu je že določen znesek, ki ga lahko porabijo za osebne dohodke. Delo nekvalificiranega delavca začetnika je kalkulirano po 117 dan na uro, delo podkva-lificiranega po 124 do 137 din na uro, delo kvalificiranega delavca po 143 do 195 din na uro in visokokvalificiranega delavca po 208 din na uro. Skupina 7 delavcev na primer prevzame izdelavo 4 kovinskih vrat, pri katerih lahko porabi za osebne dohodke 119.400 din. Prej ko bo delo opravljeno, večji bo njihov zaslužek ali z drugimi b&se-dami: manj ko bodo porabili delovnih ur za izdelavo teh 4 kovinskih vrat, več bodo dobili na vsako porabljeno uro dela! Praksa kaže, da zaslužijo delavci v večini primerov po 30 odst- več kot znašajo kalkulativne postavke plačila na uro, ki smo jih našteli prej. Jeseničani bi radi podporo občine Kftvtnoplast in Ofetrtniška proizvodna zadruga v Jesenicah na Dolenjskem Povečujeta proizvodnjo, oba pa imata tudi kopico uresničljivih načrtov! 15-eianski kolektiv Kovino-Plasta v Jesenicah na Dol. je do konca septembra naredil a 20 milijonov din izdelkov, Plan za 1964 pa jim nalaga Proizvodnjo v vrednosti 32 rn.Uijonov. Pravijo, da bodo preostalih 12 milijonov zagotovo zmogli v treh raasecih, ki še preostajajo. Lani, ko jih je bilo v kolektivu tudi 15, so vse leto naredili le za 20 milijonov izdelkov. . Letos 30 Plan za toliko povečali, ker so imeli v načrtu nakup nekaterih strojev. Dobili so 6 milijonov posojila za nakup osnovnih sredstev in 2 bilijona za obratna sredstva, dobava strojev se Je nekoliko zavlekla, zato pa je Proizvodnja v zaostanku. V bbratu zdaj že delajo vsi stroji, le na ekscentrično 50 tonsko stiskalnico še čakajo. Kvalificirane delavce, ki jih močno potrebujejo, bi že lahko dobili, žal pa ti največkrat skušajo podjetje izsiljevati, kot so povedali v Kovinoplastu. Zatorej so se odločili vzgajati svoje kadre "»mi. Res gre to počasneje, zato pa bodo ti kadri v podjetju tudi ostali. — Precej težav imajo pri nakupu surovin. Na tržišču primanjkuje medenine in barvastih kovin. Oboje morajo nemalokrat preplačevati, samo da dobijo. Ogorčeni so zavoljo tega in pravijo, da se strinjajo sr tem, da je izvoz prva naloga, da pa na domačo proizvodnjo kljub temu ne bi smeli pozabljati in biti tako mačehovski do nje ... Kovinoplast je včlanjen v obrtniški proizvodni zadrugi, ki ima svoj sedež v Jesenicah. Zadruga naj bi imela letos po planu 141 milijonov dinarjev prometa (lani so naredili 108 milijonov), do konca septembra pa so stržili že za 181 milijonov in bodo, kot vse kaže, do konca leta s prometom presegli vrednost 200 milijonov. Že vse letošnje leto se pomenkujejo o tem, da bi se obrtniki, člani zadruge, ki imajo zdaj delavni- ce po raznih krajih Slovenije in SRH, osredotočili v Jesenicah na Dol., kjer je v opuščenih delavnicah dovolj prostora zanje. Delo bi nato laže potekalo, pa tudi manj stroškov s prevozi bi bilo. Za to pa bodo potrebovali sredstva. Z električnim tokom že zdaj niso najboljše preskrbljeni, ker je edini transformator preobremenjen. Treba bo torej postaviti novega, samo za potrebe Kovi-noplasta in obrtnih delavnic. Nekaj sredstev imajo sami, nekaj pa naj primakne občina, pravijo Jeseničani, saj bo že v bližnji prihodnosti v delavnicah, ki se bodo razvijale v Jesenicah na Dol., lahko našlo zaposlitev precej okoliških prebivalcev. Poleg tega pa ne gre zametovati sredstev, ki bodo v brežiški občini ostala, saj bo obrtniška proizvodna zadruga že letos ustvarila za več kot 200 milijonov dinarjev prometa! AKTUALNO: kadri Odgovarja predsednik občinskega odbora SZDL Brežice Vlado Deržič »Tovariš predsednik, ob prazniku vase občine izberite aktualno temo in dovolite kratek intervju!« »Mislili ste najbrž na kadre, kajne?« »Da, ker je ta problematika pogosto na dnevnem redu, vsaj zadnje čase. Povejte nam, kako se SZDL in druge družbeno politične organizacije lotevajo tega vprašanja.« »Predvsem pretresajo pomanjkljivosti dosedanje kadrovske politike in nakazujejo možnosti za izboljšanje v prihodnje. Plenum obč. odbora SZDL je pred kratkim ugotavljal, kako se uresničuje priporočilo glavnega odbora SZDL in realizirajo sklepi občinskega komiteja ZK. Zdaj pa dovolite nekaj številk. Po sistematizaciji delovnih mest bi v občini Brežice potrebovali 588 ljudi s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Le 304 mesta so ustrezno zasedena, 284 pa neustrezno. Ob vsem tem pa je marsikje odnos do ljudi z višjo in visoko izobrazbo neprimeren. Strokovnjaki tudi niso vedno maksimalno izkoriščeni. Nadalje v delovnih organizacijah ne vedo, kdo je nosilec kadrovske politike: samoupravni organi ali vodstvo. Ko planirajo rekonstrukcijo, pozabljajo, da stroji in zgradbe niso vse.« »In kaj menite o štipendiranju?« »Občinski odbor SZDL je pred nedavnim zahteval podatke od 14 delovnih organizacij in obč. skupščine. Iz njiih smo razbrali, da je med temi organizacijami pet takih, ki nikogar ne štipendirajo. Vseh šbipendistov je v občini 96. Od tega jih 67 štipendira obč. skupščina, 15 zdravstveni dom in bolnišnica, 14 pa go-spodarsike organizacije. Menim, da tu komentar ni potreben. Na višjih in visokih šo-lah jih štipendira obč. skupščina 22, sedem pa gospodarske organizacije, še vedno je prevelika usmerjenost na srednje strokovne kadre. Osnovne šole štipendirajo 14 učitettjišonikov, ki pa pre- P°ZDRAV IZ BREŽIC SPOMINU PADLIH ŽRTEV BREŽIŠKE ČETE, KI SO LETA 1941 SLFDILI KLICU KPJ IN SLI V NEUSMILJENI BOJ Z OKUPATORJI, IN TERPLJENJU LJUDSTVA V SPODNJEM POSAVJU, KI SO GA NEMCI IZGNALI Z RODNE ZEMLJE TER PRESELILI V TABORIŠČA SIROM PO NACISTIČNI NEMČIJI, SE TUDI OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU BREŽIC KLANJAJO VSI DELOVNI LJUDJE NASE KOMUNE. VEČNO NAJ ŽIVI SPOMIN NA VSE JUNAKE NASE REVOLUCIJE IN NA VSE ONE, KI SO Z ŽIVLJENJI ZAPEČATILI LJUBEZEN DO NAŠE DOMOVINE! Za 28. oktober, praznik brežiške občine, toplo čest tajo: \ OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije — Občinski odbor SZDL Brežice — Občinski komite ZKS Brežice — Občinski sindikalni svet Brežice —- Občinski odbor ZMS Brežice — Občinska zveza za telesno kulturo Brežice — Kmetijska zadruga Brežice — Kmetijsko gozdno podjetje Brežice — Trgovsko podjetje »Krka« Brežice — Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja« Brežice — Tovarna pohištva Brežice — Projektivni biro »Region« Brežice — Prevoz Brežice — Brežice Vino — Opekarna Brežice — Gostinsko podjetje Brežice — Agroservis Brežice — Dekorles Brežice — Obrtno servisno podjetje »Posavje« Brežice — Zavod za razvoj kulture ln prosvete Brežice — Splošna bolnica Brežice — Lekarna Brežice — Zdravstveni dom Brežice — Rudnik Globoko — Podjetje za popravljanje železniških voz Dobova — Kmetijska zadruga Bizeljsko — Gostišče Mokrice — Restavracija »Na Griču« — Cateške Toplice — Obrtno kovinsko podjetje Dobova — Kovina Bizeljsko — Splošno livarstvo Dobova Vlado Deržič, predsednik občinskega odbora SZDL jemajo do 5000 din manjše zneske kot tisti dijaki, ki jih štipendira obč skupščina. Šole bi m'oirale štipendije zvišati, še najbolje bi bilo, če bi štipendiranje teh kadrov prevzela obč. skupščina. Pri občinski skupščini je treba nujno uvesti kadrovsko službo, v delovnih organizacijah pa bi morali pojmovati kadrovsko politiko kot del gospodar-Sbva.« 1. T- Nocoj sestanek KO SZDL Cerklje Nocoj bo v Cerkljah seja krajevnega odbora Socialistične zveze, na kateri se bodo pogovorili o pripravah na krajevno konferenco. Določili bodo dnevni red konference, se pomenili, kdo bo pripravil poročila in določila dan konference. Volitve funkcionarjev SZDL po podružnicah na območju Cerkelj bodo končane še ta mesec. Pri volitvah novega vodstva KO SZDL bodo upoštevali priporočilo zadnjega plenum'a občinskega odbo- Zadruga jn kmet z roko v roki Slehernega občana prav zagotovo zanima, kako je razpredena mreža | pogodbenega sodelovanja med zadrugo in kmetom in kakšni so ti odnosi. Podatki kmetijske zadruge Brežice o skupni proizvodnji prav lepo prikazujejo njen razvoj in obseg. Začetki tega sodelovanja segajo že leta nazaj, vendar je bil napredek največji v preteklih štirih letih. Brežiška zadruga obdeluje 500 ha lastnih zemljišč, v hlevih ima 1.000 glav govedi za pitanje, razen tega pa se ukvarja tudi s hmeljarstvom in sadjarstvom. Hmeljišč ima 19 ha, novih sadovnjakov pa so zasadili 20 ha. Kljub razmeroma obsežnim lastnim površinam zadruga že vseskozi uvaja sodelovanje z zasebnimi kmetovalci. V gospodarskem letu 1961-1962 je sklenila k ^operacijske pogodbe za pridelovanje pšenice na 216 ha, za seno na 258 ha, za koruzo na 1X9 ha, za krompir na 113 ha, za vino na 48 ha in za sadje na 18 ha površine. Skupno torej za 842 ha obdelovalnih površin. Že naslednje leto se je pogodbeno sodelovanje razširilo na 1340 ha, kar je velik uspeh. Največji obseg pogodbenih površin je zadruga zabeležila v letu 1963-64 (1932 ha). Samo pšenice so v tem letu posejali na 444 ha. V treh letih so pogodbene površine povečali za 1,5-krat, vendar predstavlja to le 20 odst. obdelovalnih površin na njenem področju. V pogodbenem letu, ki se zaotu-ija z letošnjo jesenjo, bo vključila kmetijska zadruga v kooperacijo 500 ha posevkov pšenioe, 900 ha travnikov in 400 ha koruze, 300 ha krompirja, 50 ha sadovnjakov in 50 ha vinogradov, skupno torej 2200 ha. Povečanje znaša sicer le 14 ods*:., vendar so to leto za sklepanje pogodb postavljeni trdnejši pogoj., ki obvezujejo tako zadrugo kot proizvajalca za do-Sleđrjo izpolnjevanje agrotehničnih ukrepov in sprejetih dolžnosti glede prodaje tržnih presežkov. Vzporedno z razširitvijo pogodbenih pavršin je zadruga izredno pavešala prodajo u-metnih gnojvl. V letu 1961 je znašala potrošnja 1120 ton, v lel,u 1962 1430 ton in lani 1963 že 2086 ton. Letos predvidevajo, da bo poraba posegla 2000 ten Zadruga oskrbuje kmetovalce tudi s tovaUtetnirni semeni. Zamenjuje jih vsaikio leto in visokorodne sorte pšenice so povsem izrinile stare, manjvredne vrste. Letna poraba semenske pšenice je na tam območju približno 30 ton. Prevladuje sorta san pastore. Pridelki kooperantov so nadpovprečni Pridelki kmetov — pogodbenikov so znatno višji od pridelkov drugih proizvajalcev. Povprečni pridelek pšenice cenijo letos na pogodbenih površinah na 28 metrskih centov na hektar. Pridelek je manjši kot je bil lani Vzrok: neugodni vremenski pogoji, poleganje in močan napad rje. Z največjim pridelkom se v tem letu lahko postavi kooperant Jože Sar/nik iz Črnca. Na e-nem hektarju je pridelal 50 metrskih centov pšenice aorte produttore. Na negnojenih površinah in pri slabše rodnih sortah ocenjujejo strokovnjaki KZ pridelek na 18 — 19 metrskih centov na ha. Pridelki koruze in krompirja se zelo razlikujejo. Dobro letamo so zabeležili na lahkih zemljddčih Krškega polja in Dobave, medtem ko ao bili pridelki na težkih zemljiščih področja Brezina, Buikošek A rtiče ta Globoko slabša. Priv delek krme na hektarju "trav- nika je bdi letos na pogodbenih površinah 60 — 70 metrskih centov, na drugih površinah pa 30 — 50 metrskih centov. Izredno povečanje pridelka na pogodbenih površinah je treba pripisati uporabi predpisane količine umetnih gnojil, ki znaša 60 kg na ha. Ob upoštevanju povprečnih cen gnojil in sena povrne vloženo gnojilo dvakrat vrednost v pridelku. Krediti iz hranilnih vlog so preskromni Zadruga uvaja pogodbene odnose tudi za vzrejo živine. Letos je uporabljala dva načina. Prvi, po katerem sklepa pogodbe s kmetovalci tri mesece pred oddajo živine, je v vei;a,vi že vrsto let. S tem kontrahažnim načinom je zadruga v prejšnjih letih zajela okrog 1500 mesnatih svinj. Lani in letos se je to število močno zmanjšalo zaradi ugoden prodaje odeijkov. Zadruga je letos uvedla nov način kooperacije v živinoreji. Rejc prevzame teleta oziroma pujske od zadruge in jih redi do določene teže in kakovosti, zadruga pa mu zagotovi ceno za plačilo prirastka in mu nudi tudi druge ugodnosti. Med nje sodi predujem v materialu in v gotovini- Pogoj za ta način je, da pita rejec večje število živali in da naenkrat pravzame v vzrejo najmanj 5 mesnatih prašičev ali 10 telet. Namen zadruge je razvijati pogodbeno rejo tako, da živinorejec, prevzame naenkrat dirr.večje število živali. To je reirtabilnejše zanj ta hkrati u-godnejše za poslovne odnose med zadrugo in kooperantom. Trenutno ima zadruga po tem načinu v pitanju 80 mesnatih svinj pri 13 rejcih ta 105 glav mlade govedi pri 61 rejcih. Ta goveda naj bi kooperanti spitali do teže 450 kg. Trije rejci imajo v reji 110 telet za pitanje do teže 200 kg. Začetek j« torej kar uspešen. Pri kmetovalcih so že o-pazili prve začetke specializacije pogodbene proizvodnje. Zato so večini potrebna investicijska vlaganja za preureditev aH gradnjo hlevov, za nabavo plemenske živine in strojev. Tako vzreja letos Martin Prah te Kontnega » prašičev in dvoje govedi. V bodoče želi gojiti več plemenskih krav in oddajati teleta, s posnetim mlekom pa pitati več prašičev. Nekaj najpotrebnejših strojev za delo na domu ima, nabaviti si želi še motorno kosilnico ir nekaj drugih strojev. Miha Rozman iz Glogovega broda redi pogodbeno 10 mesnatih svinj, vendar nima primernih svinjakov. Gradi nove hleve in si tako zagotavlja boljše delovne pogoje. Zadruga po svojih močeh sicer pomaga pogodbenikom s skromnimi sredstvi iz hranilnih vlog, vendar je nujno, da bi kmetje dobili kredite iz družbenih skladov- Razvoju in pocenitvi proizvodnje na zemljiščih zasebnikov bo treba v prihodnjih letih posvetiti več skrbi. Ugodnj kreditni pogoji za manjše investicije v zgradbe, nasade in stroje bi lahko vplivali na povečano in zboljšano proizvodnjo na več kot 50 odstotkov zemljišč, ki jih zadruga sicer ne bi mogla vključiti v družbena posestva. Miha Rozman z ženo v razgovoru z vodjem pogodbene proizvodnje pri KZ Brežice Jožetom Verstov-• škom Letos več kruha za delavce v Opekarni V Opekami Brežice z optimizmom spremljajo izpolnjevanje letošnjega plana. Podjetje se je končno le prebilo skozi najbolj kritična obdobja zaostajanja za planskimi obveznostmi. To zaostajanje je pogojevalo akutno pomanjkanje delovne sile, nedokončana rekonstrukcija in še več drugih vzrokov, ki so jih v zadnjem letu skušali povsem odpraviti ali vsaj omiliti. Večja proizvodnja se bistveno odraža tudi na višini osebnih dohodkov. Povprečni prejemki zaposlenih so bili lani 20.000 dinarjev, letos pa vse kaže, da bo to povprečje naraslo na 30.000 dinarjev. V avgustu, ki je eden najboljših mesecev, je bil povprečni osebni dohodek na zaposlenega 42.000 dinarjev. Za povečanje osebnih dohodkov so v Opekarni uporabili tudi del prispevka iz dohodka. Vse do letos so ga morali odvajati. Novi ukrepi so torej prav tako pripomogli k izboljšanju pogojev za gospodarjenje. Letošnji plan aiu&a 5 milijonov opečnih enot ali 120 milijonov bru-toprodukta. Ob ugodnih vremenskih pogojih računajo, da ga bodo oelo za kakih 5 odstotkov presegli. Brežiška industrija gradbenega materiala si vsako leto pomaga : sezonsko delovno silo. Proizvodnja je predvsem omejena na poletne mesece. Stalno zaposlenih je okrog 60. Letos so imeli iz okoliša povprečno 20 sezonskih delavcev, razen tega pa se skupino 20 delavcev iz Srbije. Ti so bili se prav posebno marljivi. Njihova visoka produktivnost se je najbolj vidno odražala na osebnih dohodkih. Na mesec s 3 zaslužili po od 40.000 do 60.000 dinarjev, v izjemnih primerih pa so dobili celo po 100.000 dinarjev na mesec. Med temi sta bila vozač opeke iz krožne peči in vozač traktorja. Njun delovni učinek je bil izredno velik, vendar je tu treba upoštevati še delo v drugi izmeni. Delavnik obeh delavcev je bil dolg tudi 14 ur. Skupino iz Srbije smo konec septembra obiskali. Bili so izredno zadovoljni in vsi po vrsti so zagotavljali, da se bodo prihodnje leto prav gotovo vrnili. Blagoje Obeta se nova 4-sta-novanjska stavba Kmetijska zadruga Bizeljsko bo v sodelovanju z ObS Brežice gradila na Bizelj-skem 4-stanovanjsko stavbo, v kateri bodo stanovanja za uslužbence zadruge in prosvetne delavce. Mladenović Je povzel besedo v imenu svojih rojakov ki takole dejal: »Lepo je, da se tudi časopisi zanimajo za naše počutje. Napiši-te, da ob odhodu od doma nismo pričakovali tako tovarišketa odnosa do delavca, ki danes pride bi -gre jutri spet drugam. Uprava Opekarne nam je omogočila razen dobrega zaslužka tudi poceni bivanje. Dobili smo skromna stanovanja in kuhinjo, v kateri nam ku- harica pripravlja hrano po naših željah. Tudi posteljnino smo dobili od podjetja. Kjuhe nam perejo t pralnici.« »Koliko vam ostane, ko plačate hrano?« »Do 50.000 dinarjev. Skoraj vse pošljem domov ženi, Id mora skrbeti za dvoje otrok.« »Kako se razumete z drugimi delavci?« »Zelo dobro in veseli smo, ds nas med Slovenci nihče ne pod-cenjoje. Tudi med seboj se lepo razumemo in smo kakor ena sama družina. Naša skupina je doma U dveh sosednjih vasi. Večina delavcev je mladih, neporočenih. Vsi se tukaj selo dobro zadržijo. Tako hočemo in dva smo celo odposlali, ker nismo pustili, da bi s pijan-čevanjem kvarila ugled domače vasi!« Po vsem tem podjetju prihodnje leto ne bo težko pridobivata delavcev za delo v sezoni. Skupina lz Srbije je sama izrazila željo, da bi se na pomlad vrnila spet v Opekarno. V upravi podjetja smo zvedeli, da so se načelno s njuni že dogovorili. Pogodbe bodo sklepali prihodnje leto. Do takrat pa bodo izboljšali sanitarije, ki so bile do sedaj neustrezne. J. Teppev Marija Tomše iz Rečje vasi je zadovoljna z letino. Sklonjena nad prosenim Iatjem pripoveduje o žetvi, setvi in trgatvi INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL \ Novo mesto i obratom Brežice imv PRISRČNO POZDRAVLJA VSE BREŽIŠKE OBČANE ZA NJIHOV PRAZNIK, HKRATI PA ČESTITA, VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM V OBČINI Z ZELJO, DA BI SI TUDI VNAPREJ PRIZADEVALI ZA CEM HITREJŠI DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI VSEH DELOVNIH LJUDI! Nekaj brežiških kulturnih problemov Brežiško kulturno politiko določajo: občinska svet za kulturo in prosveto, Zavod za razvoj kulture to prosvete ter Občinska zveza IrMtumo-prosvetnih organizacij. V zadnjem času se jim pridružuje tudd Turistično društvo. Taka po-vazava je vsekakor koristna, če hočemo v Brežicah, v gospodarskem ta kulturnem središču Spodnjega Posavja, ustvariti tak nivo kulturnega življenja, da bo zadovoljen tudi občan, ki mu ni samo do cenene zabave, ampak ki išče vrednejših oblik in trajnejših estetskih vrednot, ter odpreti vrata tudi turizmu bolj kot doslej. Ne bi hotel ponavljati ugotovitev o kulturnem življenju v Brežicah, ki jih je dala razprava razširjenega plenuma občinskega odbora SZDL maja letos. Te ugotovitve so napotilo za delo v letošnji sezoni, ki se je že začela. Rad bi povedal le nekaj misli, ki naj pomagajo oblikovati delovni program za nastopajočo sezono na kulturno-prosvetnem področju. Brežiški grad z viteško dvorano ta imenitno urejevanimi muzejskimi zbirkami — zlasti oddelek NOB, ki ima z izrednim posluhom ta pie-teto za ta naš najslavnejši čas urejene prostore, je odličen — postaja iz dneva v dan važnejši kulturni objekt ta eminentna turistična točka. Stalna spominska razstava Stdplovškovih del prav gotovo na- kazuje bodočo širšo zastavljeno galerijo upodabljajočih umetnosti. In Če so bile ustvarjene z restavri-ranjem fresk ta z ureditvijo viteške dvorane realne možnosti za njeno praktično uporabo, n. pr. za komorne koncerte ali za občinske razstave raznih vrst, tedaj je jasno, da je brežiški grad res kulturni ta turistični objekt prve vrste. Z okusom urejenemu drugemu nadstropju z muzejskimi zbirkami pa je pravo nasprotje spodnje poslopje in seveda neurejeno dvorišče ter bližnja okolica gradu, ki ne dajo slutiti v tej tako značilni stavbi za Brežice pravega kulturnega bogastva, ki ga skrivajo debeli zidovi. Zato bi bilo potrebno kar najbolj podpreti napore vodstva muzeja in poiskati možnosti za preselitev vseh preostalih strank ter urediti okolico ta dvorišče. V obnovljenih izpraznjenih prostorih bi se lahko razporedili sedaj v skladišču shranjeni muzejski predmeti, ki bi nudili obiskovalcem še popolnejšo sliko preteklosti Posavja ta omogočili še večji obisk. Pred nekaj leti je bilo govora tudi o tem, da bo stavba brežiškega gradu z vzhodne strani zelo efektno ozadje za spomenik žrtvam fašizma, ki bi ga za dvajsetletnico osvoboditve v Brežicah prav zares lahko že imeli. Ali ne bi bil tak spomenik pred urejenim gradom zelo kulturna oddolžitev trpljenju izseljencev, borcem Brežiške čet« ta vsem drugim žrtvam? Občinska matična knjižnica se bo morda še to jesen selila v primernejše, sodobnejše prostore v Prosvetnem domu. Na to čaka že nekaj let. Ali bodo s preselitvijo ta z novimi prostori ter opremo rešeni že vsi problemi v zvezi s knjižnico? Nikakor ne. Knjižnica ima usposobljene delovne moči, ki pa bodo v novih prostorih naletele na kup novih težav. Prost pristop bo zahteval najbrž večji izbor literature vseh vrst, zlasti pa mladinske. Prav gotovo pa bo treba knjižnico, ki je doslej stregla * glavnem le bralcem beletrije, izp°* polniti z revijami ta vsaj s poljudj no znanstveno literaturo. Knjižnični prostori bodo hkrati tudi čitalnica, ki naj bi nudila revije vseh vrst. Sedanji fond knjig Je že precej & rabljen ta ga bo treba obnoviti. Vse to bo zahtevalo določenih sredstey> prav tako tudi smotrno izbrani P°" tujo« knjižni kovčki. V zadnjem času je precej govora o brežiški godbi na pihala, ld je bU» pred nekaj leti ustanovljena K°? mladinska godba. Vrsta nola^" godbenikov Je odnašala; vključi ?" se na delovna mesta izven Br prometa pa je imelo 8 "mUijonov. Drugo pomembno gostišče je grad Mokrice. Trenutno še ne privablja dovolj turistov, ker še ni sodobno opremljeno, pa tudi okolica ni urejena kot bi bilo treba. Za obnovo gradu bi potrebovali 300 milijonov dinarjev. Pred dograditvijo Oateškdh toplic na obnovo mokriškega gradu ni moč misliti. Zagotoviti je treba 50-odstotno udeležbo, ki je podjetje in občina za sedaj žal ne zmoreta. Poslovanje v tem gostišču je kljulb naštetim pomanij-kljlvostam dokaj ugodno. Za letos so planirali 65 milijonov prometa, do zadnjega septembra pa so dosegli že 54 milijonov. Lani v istem obdobju je znašal promet 40 milijonov dinarjev. Domačih gostov je bilo do konca letošnjega septemrba 3.464, tujih pa 2.303. Vseh,nočnin so zabeležili v tem obdobju 5.767- Tudi pri njih število gostov narašča, čeprav jim ne nudijo potrebnega udobja. Gostišče ima 28 sob z okoli 50 ležišči. Polovico sob je brez vode, v drugih pa so tudi bojlerji za gretje vode. Poleti nimajo dovolj gostinskih prostorov. Dvorišče je sicer •primerno, vendar ga lahko uporabljajo samo ob lepem vremenu, ker ni pokrito. Pozimi je stiska v kuhinji. Pomanjkljivosti bi lahko še in še naštevali, vendar jih za sedaj moramo spregledati. Ko bo denar, pa čimprej na delo! Tudi motel presega predvidevanja V motelu na Čatežu so tudi računali na gradnjo, a so se za nekaj časa odpovedali investicijam. Dnevno se ustavlja v tem gostinskem obratu do 500 gostov. Povprečen dnevni promet znaša približno 200.000 dinarjev. Večina ljudi se ustvalja tu le mimogrede. Nekateri popijejo kavo, drugi si potešijo lakoto z enolončnico, manj pa je takih, ki naročajo zahtevnejše obroke hrane in pijačo- Letni plan v motelu predvideva 68 milijonov prometa. Do 30. septembra je podjetje doseglo' že 59,685.000 din. Povečanje znaša 24 odstotkov. Stvarno povečanje računajo za 15 odst., 9 odst. pa gre na račun zvišanja cen. Tudi v drugih gostinskih obratih moramo upoštevati, da se- je promet delno povečal zaradi višjih cen, vendar to ne predstavlja bistvenega zneska v celotni vsoti. Iz govorice številk lahko sklepamo, da se gostinstvo uspešno vključuje v turizem in da se bo že kmalu lahko povzpelo na zeleno vejo. Zdravstveni dom v Cerkljah bo kmalu gotov V zdravstvenem domu v Cerkljah se preureditvena dela bližajo koncu. Doslej so že napeljali vodovod in preuredili električne instalacije. Prebivalci so v nedeljo, 18. oktobra, davažali gramoz za malto, s katero bodo stavbo ometali, in za ureditev okolja zdravstvenega doma. Nato bo treba opraviti še pleskarska dela in Cerkljani bodo imeli težko pričakovani zdravstveni dom, v katerem bo tudi javno kopališče. V sredo, 28. oktobra, na sam občinski praznik, bodo v Brežicah ob 10.30 slovesno preimenovali osnovno šolo I v šolo BRATOV RIBAR, o čemer smo zadnji teden v našem listu že obširneje poročali. — Na sliki: brežiški pionirji s tovarišem dr. Ivanom Ribarjem pred grobovi njegovih sinov na beograjskem pokopališču. Dr. IVAN RIBAR ČASTNI OBČAN BREŽIŠKE OBČINE Na slavnostni seji občinske skupščine Brežice v počastitev letošnjega občinskega praznika bodo 28. oktobra podelili diplomo častnega občana bivšemu predsedniku Ljudske skupščine dr. Ivanu Ribarju. Občinska skupščina bo s tem počastila življenjsko delo 83-letnega naprednega demokratičnega politika, ki je skozi dolga desetletja svoje izredno plodne politične kariere ostal neomajno zvest načelom svobode in 'demokracije. Dr. Ivan Ribar je bil rojen 21. januarja 1881 v Vukmaniču v okraju Karlovac. Študiral je pravo v Zagrebu, Pragi in na Dunaju. S politično aktivnostjo je za čel že kot študent in nadaljeval kot advokat. Bil je vodilni član Hrvatske napredne stranke in leta 1913 njen poslanec v Hrvatskem saboru ter v ogrsfcc-hrvat skem saboru v Pesti. Leta 1913 je bil tudi izvoljen za člana Glavnega odbora hrvatsko-srbske koalicije, ki se je borila za zedinjenje južnih Slovanov. V prvi svetovni vojni je štiri leta prebil na ruski fronti, takoj po končani vojni pa se je ves spet posvetil političnemu življenju. Jeseni leta 1918 je bil član Centralnega odbora Narodnega veća u Zagrebu, 1919 leta podpredsednik začasnega Narodnega predstavništva, 1920 ljudski poslanec na listi demokratske stranke. Od leta 1920 do 1922 je bil predsednik Ljudske skupščine Kraljevine SHS. V času sestoj a-nuarske diktature Je bil v vrstah opozicije proti diktatorskemu režimu kralja Aleksandra. Kot kandidat za ljudskega poslanca na listi Združene opozicije pri petomajskih volitvah 1935. leta je sodeloval v predvolilni agitaciji proti režimu kraljevske diktature. V tem času je vedno tesneje sodeloval z levičarskimi skupinami meščanskih strank, zaradi česar Je bil leta 1937 izključen iz vodstva demokratske stranke. V obdobju med obema vojnama je dr. Ivan Ribar vso svojo bogato in vsestransko politično aktivnost posvetil borbi za osnovne politične svoboščine in državljanske pravice jugoslovanskih ljudi-Sodeloval je tudi pri listu »Protiv Glavnjače«, ki je Ue-nalno izhajal v inozemstvu. Leta 1941 je ilegalno živel v Beogradu in se tam srečal s tov. Titom, nakar je začel tesno sodelovati s Komuni- stično partijo Jugoslavije v borbi proti fašizmu in reakcionarni buržoazni oblasti- stare Jugoslavije. Leta 1942 je s svojima sinovoma Ivanom in Jurico odšel na osvobojeno ozemlje, se priključil NOB in postal član KPJ. Izvoljen, je bil za člana AVNOJ na njegovem prvem zasedanju v Bihaću leta 1942 in na drugem zasedanju v Jajcu leta 1943 za predsednika Izvršnega odbora AVNOJ. Oktobra 1944. leta je postal predsednik Prezidija začasne ljudske skupščine, po sprejetju Ustave pa predsednik Ljudska skupščine FLRJ do leta .'.953 Z življenjem Brežic je bil davljenec dr. Ivan Ribar povezan že pred I. svetovno vojno, med obema vojnama in tudi v preteklih letih, ko živi kot upokojenec v Zagrebu- Pred prvo svetovno vojno je kot napredni politik prihajal v Brežice v hrvaških sokolskih vrstah kot gost brežiškega Sokola, saj je oboje družila borba za narodno o-svoboditev od nemško-ogrskega nacionalnega zatiranja. Na teh športno-političnih manifestacijah je dr. Ribar nastopal kot vnet zagovornik nacionalne osvoboditve Slovencev in Hrvatov ter pristaš zedt njenja južnih Slovanov. — Med obema vojnama je v času petomajskih volitev in po-zeneje agitira! za zbližanje in krepitev naprednih demokratičnih sil. V preteklih nekaj letih je bil že večkrat gost v Brežicah in je redno spremljal naše delo in življenje. Posebno se zanima za probleme brežiške osnovne šole, ki edina v Sloveniji nosi hne njegovih padlih sinov- Ob izvolitvi za častnega, občana brežiške občine slavljen-cu toplo čestitamo in mu želimo, da bi še dolgo lahko pogosto obiskoval prebivalce brežiške občine! Kako bomo počastili občinski praznik Za danes so po programu, prireditev za letošnji občinski praznik brežiške občine predvidena tekmovanja športnih aktivov sindikalnih podružnic v streljanju z zračno puško (stadion v Brežicah). Petek — 23. oktobra: ob 17. uri tekmovanja športnih aktivov sindik. podružnic v namiznem tenisu (telovadnica Partizana). — Ob 20. uri: USTNI ČASOPIS v dvorani prosvetnega doma v Brežicah, ki ga priredi podružnica Novinarskega društva Slovenije iz Novega mesta s sodelovanjem ObO SZDL Brežice in drugih domačih činiteljev. SOBOTA — 24. oktobra: ob 15. uri bodo odprli razdelilno transformatorsko postajo v Zakotu, ob 17. uri pa se bodo srečali kegljači brežiškega Partizana in ŠA »Pionir« iz Novega mesta. NEDELJA — 25. oktobra: ob 9. uri šahovsko tekmovanje mladinskih aktivov v mali dvorani brežiškega Prosvetnega doma. — Ob 10. uri: prvenstvena rokometna tekma ženske republiške lige domačega Partizana in Partizana iz Šiške. PONEDELJEK — 26. oktobra: ob 17. uri šahovsko tekmovanje športnih aktivov v sejni sobi družbenih organizacij. — Ob 19.30: predstava DPD Svobode BRATOV MILAVEC Brežice - okolica: komedija »Filomena Marturano«. TOREK — 27. oktobra: ob 14. uri bodo na Bi zeljskem odprli nove poslovne prostore postaje LM, ob 14.30 pa novo bencinsko črpalko. — Ob 19.30 bo v Brežicah slavnostna akademija. SREDA — 28. oktobra: ob 8. uri podelitve po kalov in priznanj udeležencem športnih prireditev. — Ob 9. uri: slavnostna seja občinske skupščine v Prosvetnem domu v Brežicah. — Ob 10. uri: otvoritev prostorov za pošto v Brežicah, ob 10.30 pa se bo začela proslava ob preimenovanju osnovne šole Brežice I v osnovno šolo BRATOV RIBAR. Občani — udeležite se prireditev v počastitev letošnjega praznika brežiške občine! Brežicah. Ob njih bi lahko sodelo-še več mladih godbenikov, ki P1 to amatersko dejavnost resno jemali. Predvsem je ob problemu obstoja godbe treba rešiti vpraša-fje prostora za vaje. V letih od j^tanovitve do danes so imeli vaje ^ najdalj v prostoru pod odrom 'starem prosvetnem domu. Ker bi **° 8. uri zvečer vaje v tem prostoru "i-otiie večerne predstave kina — j^ed 8. uro pa godbenikov na vaje ?* dobiti — bo nujno potrebno najti £?» prostore, da bodo godbeniki J**1*0 Po mili volji vadili do poz-"eSa večera. Zdi se, da bo vprašanj?.?11* rešiti takoj- Kdo 150 kriv-lrL8*? ne bo več? Dober je predug:, ki ga je načelnik za družine službe pri občinski skupščini, «0 bi se v prostorih glasbene šole omg0ciDO uredila posebna soba z G«arami za shrambo instrumentov. ~noT nikom bo treba nabaviti tudi trgjlj^niforme, ker so stare do- Žist tika račun delovanja bre-st«ega prosvetnega društva pogo-doLu obJektivna. Pred leti je še ua\°r ^vahno delovalo, danes pa EiiKtf Cutifci- Dramska skupina je iz-■£wa svoje najboljše člane zaradi n-t'cnih vzrokov, največ zaradi fn^o^menjenosti na delovnih DrS pa tudi zaradi študija ali Šal iuve- pevski zbor je ope-okvi JUb naporom pevovodje. V lanct Prometnega društva sta do in «31? leta delovali se knjižnica ohrM , ■ Lanl -1« knjižnica postala finska matična knjižnica, letos strJv B°dba, da bi laže zmogli «5Ke 7,n vzdrževanje in ker ima občinski pomen, postala godba občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Tako brežiškemu društvu ne preostane nič drugega kot organizacija kluba, ki naj bi obsegal zelo pestre oblike družabnega, kulturnega in zabavnega življenja ter gostovanj poklicnih in amaterskih skupin, organizacija revij in podobno. Najdelavnejši člani brežiškega prosvetnega društva so v zadnjih letih že organizirali dve uspešni reviji, poskusili pa so tudi s klubom. Imamo zelo primeren prostor za klubsko življenje, nimamo pa človeka, ki bi se z vsem svojim bitjem in žitjem posvetil temu delu. Brez takega človeka bo klub vedno le životaril. Prav gotovo bi bila najboljša rešitev ta, da bi dobili profesionalnega urednika klubskih prireditev, kakor smo pred kratkim dobili urednika Radia Brežice. Radio Brežice nudi široke možnosti kulturno vplivati na občana, vendar je program še preskromen. Treba ga bo popestriti in razširiti. Toda tudi to brez sredstev ne bo Slo. Letos bomo poskusili spet z organizacijo abonmaja za šest predstav Celjskega ljudskega gledališča. Seveda je realizacija Odvisna od pomoči obiskovalcev, saj je treba zagotoviti 300 do 350 abonmajskih vstopnic. Pomoč bo moral zagotoviti tudi sklad za kulturo, ki bi moral v primeru izgube kriti razliko. Tudi Delavska univerza naj bi s predavanji z najrazličnejših področij kulturno obogatila našega občana. V zadnjem času takih preda- vanj ni bilo. V tem pogledu bi Delavska univerza lahko močno podprla prizadevanje kluba. V Brežicah že vsa leta po vojni manjka plesna šola. Mladi občan si v njej kultivira vedenje in se navaja na uglajen nastop. Res je, da vse do danes ni bilo primernega prostora. Sedaj pa imamo klubski prostor, spomnim pa naj še na lepo dvorano v dijaškem domu, ki je popolnoma neizkoriščena. Mladinska organizacija bi napravila dobro delo, če bi odprla tista vrata rrdadini, saj je potrebno le malo dobre volje in organizacije, pa bi šlo. Dvorana bi bila brez dvoma primerna tudi za druge dejavnosti (n. pr. namizni tenis, šah, lutkar-stvo itd.). Ni nam vseeno, ali je podoba našega mesta estetska ali ne. Tujec si bo ustvaril sodbo po tem, kako je urejena okolica hiš, kakšna so pročelja, kako skrbimo za zelene površine in kakšni so naši parki. Sodili nas bodo po vedenju mladine na cestah in odraslih v javnih lokalih. Visok nivo splošne kulture našega delovnega človeka bomo lahko dosegli le, če bomo skrbeli za delovanje kulturnih ustanov in društev, če bomo uspeli v tem, da si bo občan želel in se udeleževal kulturnih prireditev in ga ne bo mikala samo cenena filmska plaža, tedaj ne bo več v izložbah izzival kič, ki je danes še vedno za mnoge vrednejši od resnične umetnine. Rešiti te probleme je naloga našega kulturnega delovanja. BOGOMIR JAVORNIK St- 42 (760)" DOLENJSKI LIST 5 Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL BREŽICE ZA VSEBINO KONFERENC UOl NE BO ZADREGE Občinski odbor SZDL Brežice je v soboto, 10. oktobra, na razširjeni seji obravnaval naloge občinske organizacije Socialistične zveze v prihodnjem obdobju. Razprava se je spričo bližajočih volitev v po- družnice in krajevne organizacije SZDL omejila na vsebinske in organizacijsko-kad-rovske probleme. Predstavniki krajevnih organizacij so vsi po vrsti poudarjali potre- bo po rotaciji prebremenjenih funkcionarjev SZDL. Delo podružnic in krajevnih organizacij v mnogih pri- merih ne rodi pričakovanih uspehov, ker je Socialistična zveza pobudnik in hkrati izvrševalec nalog. Če so te gospodarskega značaja, potem je razumljivo, da to ni v nje- ni pristojnosti. Predsednik okrajne kadrovske komisije Celje Franček Knafelc, ki se je tudi pridružil diskutantom, je med drugim omenil, da bolehajo organizacije za hudo napako. Vse važnejše sklepe sprejemajo v ozkem krogu jn jih navzven prikazujejo kot stališča članstva. Edino pravilno bi bilo, da bi odločalo članstvo, ne pa kar odbor ali celo predsednik v njihovem imenu. Tov. Knafelc je spregovoril tudi o pomlajevanju, ki naj zagotovi v organizaciji SZDL organsko rast kadrov. Na seji je bilo izrečenih še mnogo koristnih misli in predlogov za nadaljnje delo in uspešno izvedbo konference. Bralce bomo z ne_ katerimi problemi seznanili naknadno. Za dnevni red konference ne bo zadrege. Na vasi in v mestu je dovolj aktualnih vprašanj, s katerimi bodo lahko napolnili dnevni red in dali konferencam tehtnejši vsebinski pečat. Strožji izpiti za amaterje in poklicne voznike V Brežicah so 10. oktobra pr.čeli z novim tečajem za voznike amaterje, ki ga obiskuje 39 kandidatov za voznike. Teh je vsak dan več, pa tuča izpiti so čedalje strožji. V septembru so bili izpiti kar trikrat. Svoje znanje je preskusilo 65 kandidatov za poklicne in amaterske voznike. Preizkušnjo je srečno prestalo 60 odstotkov kandidatov. Poklicni vozniki so oprav- Občinska skupščina sprejela priporočilo ObO SZDL za pomoč borcem-kmetom Občinska skupščina Brežice je na seji 7. oktobra soglasno sprejela priporočilo izvršnega odbora občinskega odbora SZDL in predsedstva ZB NOV za pomoč borcem — kmetom. Odborniki so v razpravi opozorili na to, da je materialna pomoč samo ena izmed oblik priznanja nekdanjim borcem in da je potrebno predvsem več humanosti in človeškega razumevanja v odnosih s temi ljudmi. Miroslav Kugler: ČATEŽ (1964) V Cerkljah smo zvedeli Stanovanjski blok za prosvetne delavce bo v kratkem dograjen. Obrtniki opravljajo v njem še zadnja dela. V novem bloku bo prostora za štiri družine. Za prosvetne delavce so poleg zdravstvenega doma odkupili tudi zasebno stanovanjsko hišo, v kateri nameravajo urediti tri sta novanja. Potem bo stanovanjska stiska prosvetnega kadra v glavnem odpravljena. V zdravstvenem domu dokončujejo vodovodno instalacijo. Računajo, da bo stavba preurejena do konca leta. Dela so se zavlekla predvsem zaradi pomanjkanja kvalifi- ciranih delavcev, ki so jih po rednem delovnem času le težko dobili. Tudi denarja bo še nekaj zmanjkalo. V zdrav, stvenem domu bo javna kopalnica za vse območje okoli Cerklja. Načrti predvidevajo vgraditev dveh kopalnih kadi in več tusev Matičar Stane Prelogar nam je povedal, da število prebivalcev v Cerkljah in okoliških vaseh upada. Ljudje se selijo v industrijske kraje, kjer lahko najdejo zaposlitev. Letos so zabeležili 20 smrti in eno rojstvo. Približno 23 otrok je bilo rojenih v brežiški bolnišnici. BREŽIŠKE VESTI ljaii izpite za upravljanje z vsemi tovornimi motornimi vozili in lahkimi priklopniki (C kategorija), z vsemi motornimi vozili in lahkimi priklopniki (D kategorija) in za upravljanje s priklopniki nad 750 kilogramov lastne teže. V Brežicah so tečaji samo za amsterje, kandidati za poklicno voznike pa morajo obiskovati tečaje drugod. Branko Stanjko je strugar v brežiškem obratu IMV. Pravkar ima vpeto jcrmenico za vodno črpalko; 15 minut obdeluje eno in kakšnih 30 jih naredi na dan. Na iem stroju dela že od leta 1956. Ulitki, ki jih obdeluje, so iz črnomeljskega BEL-TA. Kaj več o "brežiški tovarni avtomobilov-" pa preberite prihodnji teden v Dolenjskem listu! Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj Člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, k! bo koristil vsem Miroslav Kugler: POGLED NA STARE BREŽICE (1964) »Vsak dan nakrmim 12,000 piščancev« Perutninarka Anica Berce iz Mokric skrbi za številno kokošjo družino. Na posestvu v Mokricah dela že 13 let. Prej je bila zaposlena pri živini, zadnja štiri leita pa se je posvetila perutninarstvu. Srečala sem jo, ko je krmila piščance v eni izmed treh prostornih hal. »Koliko jih imaite na skrbi?« sem jo zmotila pri delu. »Nekako 10.000 do 12.000 jin nakrmim vsak dan,« je dejala. »Zelo lepe in težke piščance imfite. Vzreja je gotovo zelo zahtevna.« »Če človek delo pozna, mu gre hitro od rok in tudi uspeh se pokaže. Piščance hranimo same z modnimi krmili. Za vsako obdobje imamo drugo vrsto krmil, drugačno za piščance do desetega dneva starosti, drugačno za piščance do starosti 6 tednov in spst drugo od 6. do 9. tedna. Po teh starešinih obdobjih jih razrnescamo ločeno v tri hale. Da bi bili pogoji za hitro rast čimbolj ugodni, je v \>seh treh prostorih napeljana centralna kurjava. Za najmanjše kurimo tudi sredi poletja.« »Ali dobite naraščaj iz vaše valilnice?« »Ne. Valilnico sicer imamo, vendar piščancev v njej ne valimo, ker so valilna jajca zelo draga. Piščance kupimo v Varaždinu po 150 dinarjev piščanec.« k V katerem letnem obdobju jih najiveč prodaste?« »Sezona zanje Je v aprilu, maju in juniju, proti jesend pa ni več 'Oliko povpraševanja po njih.« »Kam jih običajno prodajate?« »Večje* količine vozimo v Zagreb, Samobor in Brežice. Precej jih prodamo tudi na posestvu. Za trg nismo v zadregi.« »Cena 650 din kilogram je zelo ugodna. Ali je sploh kaj dobička?« »Do sedaj je kar šlo. Potrošnikom smo zelo ustregli. Enkrat na beden jih vozimo tudi na trg, v Brežice in v S.-unobor. V obeh krajih j9> prodam vsakokrat po 300,« j« povedala tovarišica Bercetova. Dopolnil jo je še upraivtn* posestva in pojasnil, da vzredijo na leto okrog 36 ion piščancev. Do začetka septembra so jih prodali 28.214 kilo-gramov. Perutninarski obrat kmtiijske zadruge Brežice * Mokricah torej dobro uspeva in z brojlerji se je uveljavil ni tržišču prj nas in na Hrvaškem. Dejanja so drugačna od besed! 10. oktobra so bile zaključene volitve v skupščino posavske skupnosti socialnega zavarovanja. V brežiški občini so volili člane v osmih volilnih enotah. Vanje s° bile vključene skoraj vse delovne organizacije. Volitve s« potekale bolj ali manj formalno. Zborov zavarovancev * večini delovnih organizacij ni bilo, čeprav bi ravno ko-Icktivi morali razpravljali o gospodarjenju s sredstvi sk'a-da za zdravstveno zavarovanje. Pri kadrovskih pripravah za volitve je sodeloval tud' občinski sindikalni svet. Predsednik Ivan Živič je obsodi} administrativno izvedbo volitev. Na vprr-šanje, zakaj 1,1 bilo zborov, je takole odgovoril: »Za dobro vsebinsko pripravo zborov ni bilo Desetdnevni rok je za to veliko prekratek. Volilna komi-sija je šele 30. septembra izdala odločbo o volitvah članov skupščine SZ. Temeljite razprave o problem'" zdravstvenega zavarovanja ni bilo mogoče pripraviti, čeprav smo nekaj zborov le spravili skupaj. Takšne administrativne volitve niso v skladu s krepitvijo samoupravljanja na tem področju. V sklad za zdravstveno zavarovanje občine Brežice se bo po predračunu letos nateklo 343 milijonov dinarjev, celotna posavska skupnost pa 1,0 razpolagala z več kot milijardo dinarjev. Sredstva lllS" majhna in gospodarjenje z njimi pomeni veliko odgovor nost. Zavarovanci tudi niso imeli možnosti pretehta" dela dosedanjih članov skupščine SZ, da bi na ta na«'1" najboljše še drugič volili.« Tako torej pozabljamo na krepitev samoupravljanj*' čeprav vsak dan govorimo o tem. Smisel takih bese" [ potem res izzveni v prazno frazo, če so dejanja druga«0' I od besed. Gradnja stanovanj ne dohaja potreb Delavci in uslužbenci doslej najeli več kreditov kot gospodarske organizacije _ Največ gradijo v Brežicah, v Dobovi In na Čatežu Potrebe po stanovanjih narekujejo v občini Brežice iz leta t leto večjo skrb za stanovanjsko izgradnjo, število prosilcev za dodelitev stanovanj narašča hitreje kot število novo zgrajenih stanovanj. Sredstva za gradnjo s'ano-vanj se že osmo leto stekajo v stanovanjskem skladu Od ustanovitve sklada 1956. leta pa do konoa leta 1963 je bilo dodeljenih 324 kreditov v znesku 632 milijonov dinarjev. Za gradnjo novih stanovanjskih hiš. in blokov je bilo namenjenih 534,409.000 dinarjev, za večja popravila pa 23 milijo-nov dinarjev. Ta sklad je kreditiral tudi adaptacijo dveh poslovnih lokalov (4 milijone din), komunalne naprajve (7,404.000 dim), gradnjo dveh osnovnih šol (31 milijonov din) in rekonstrukcijo industrije gradbenega materiala (30 milijonov din). INositloi kreditov za gradnjo stanovanjskih zgradb so delavci in uslužbenci, občinska Skupščina, gospodarske organizacije, zavodi in ustanove. Občanska ikupšč^na je prejela za reševanje stanovanjskih vprašanj 28 kreditov v znesku 220,817.000 dinarjev, podjetja 16 kreditov v znesku 119,425.000 dinarjev, zavodi in ustanove 5 kreditov v znesku 82,634.000 dinarjev, delavci in uslužbenci pa kar 265 kreditov v znesku 134,730 000 dinarjev. Zasebna iniciativa Je torej precej živahna, najmanj pa so razgibana podjetja, saj so najela manj kreditov ko*, delavci in uslužbenci. Tu bo treba korenitih sprememb že zaradi kadrovske strukture zaposlenih. Povsod predvidevaj C nove strokovnjake, ki jih brez stanovanj ne bodo dobili. Največ zidajo v mestu Brežice. Za to območje Je bilo odobrenih 116 kreditov. Nji-toov seštevek znaša 369 mdll-jonov dinarjev ali 66 odstotkov od celotne vsote, namenjene izgradnji s'janovanj. Za mestom je po številu gradenj med prvimi območje Brežice okolica s 73 krediti v znesku 53,5 milijona dinarjev. Izredno zivnlmo težnjo po gradnji zasebnih stanovanjskih hišic je opaziti na območju Dobo-ve. Delavci in uslužbenci bo najeli 47 posojil v znesku 23 milijonov dinarjev. Vsota kreditov, ki so jih za gradnjo stenovamj najele gospodarske organizacije, znaša komaj 5 milijonov dinarjev. Na Bdzeljskem je slika obratna. Tam so delavci najeli le dva in pol milijona dinarjev posojila, 32 milijonov Pa Je bite) dodeljenih za stanovanja, ki jih gradi družbi. V Globokem se le malo gradi. Trije zasebniki in dve gospodarski organizaciji so vzet komaj 16 milijonov dinarjev posojila. Zanimivo gradbeno območje je tudi na Čatežu, odkar pelje mimo avtomobilska cesta. Sklad je dodelil 18 kreditov delavcem in uslužbencem v znesku 8,400.000 dinarjev in en kredit gospodarski organizaciji v ane Ocu 7,380.000 dinarjev Iz republiškega stanovanjskega sklada Je občina Brežice prejela vsa ta leta le 16 milijonov dinarjev, kar predstavlja 2,55 odst. vseh odobrenih kreditov za stanovanjsko izpradnjo. Prošenj Je bilo vloženih precej, vendar je bilo ugodno rešenih le pat. Ob- močje občine Brežice spa°^ v področje devete potresnej*' kosti, zato je tu potreb"8 močnejša gradnja enoofl"' stropnih in večnadstropn"1 stanovanjskih hiš. Vse * vpliva na podražitev. Za *' nančna sredstva bo spet ko in pomoč republike prišla zelo prav. Stanovanjski sklad je v stni režiji zgradil dva novanjska stolpiča za trg. ^ tos gradi tretjega, ki bo vsf ljiv do prihodnjega Zadnji bo veljal 60 mii^Z,. dinarjev. Delavci in uslužb^ oi so to leto prejeli 25 »»£ jonov dinarjev posojil j gradnjo novih stanovanj«*" mš, za borce-kmeite p« Je w činska skupščina "*JL. 3,500.000 dinarjev. Pet tn-^y. nov diinarjev so dobili del d za popravila stanovanj* -hiš- Med graditelji s'& *.udi bizeljska kmeti>ka 2»° ga in zdravilišče CaiteSlMJjL lice. Kmetijska zadrug«1 f"^. sko je dobila za gradnjo j, novonjskega bloka na B .0,, skem 20,400.000 d'"*Jp* zdravilišče Ca.teške W"rie& za gradnjo 9«tanovonP* # bloka v Brežicah 46.887.0O>1 nerjev. ..............uiilttn.....................i.tJUMr.....„u....,"."' V vsako hišo: DOLENJSKI LIST' — ini—--" MitiiiiKuiumUiJiilolKiM.....luninim«" Osnovno izhodišče: občan in njegove potrebe Nadaljevanje s prve str. rešuje, kar vpliva na splošno Politično situacijo, saj je letos manj negodovanj, kot jih je bilo prejšnja leta. GROSUPLJE: preživnine je treba uskladiti Novi ukrepi so pripomogli, d« » zaceli kolektivi bolj konkretno razmišljati o posameznih proizvodnih problemih, se vedno pa premalo razpravljajo o ekonomizaciji proizvodnje. Tudi splošno »anje v kolektivih Je ugodnejše, JJI 50 se osebni dohodki povečali a 39 odstotkov, vendar še vedno zaostajamo za drugimi občinami. S proračunom smo prvenstveno reševali šolstvo, zato tu ni bilo toliko kritičnih primerov zaradi nizkih osebnih dohodkov. Ostala Pa je še vrsta odprtih vprašanj. Semkaj sodijo predvsem socialne Podpore, kmetje v višinskih predelih priznavalnine borcem itd. Treba bo uskladiti razmerja v Izplačevanju preživnin iz skladov različnih teritorialnih enot. Komune namreč zaradi prepičlih sredstev ne morejo izplačevati preživnin v isti višini kot okraj ali republika, kar povzroča med borci v posameznih komunah precejšnje razlike, pa tudi politične težave. Neugoden položaj je nastal tudi v kmetijstvu. Zlasti je prizadet Agrokombinat pri pitanju be-konov, zaradi močno naraslih cen močnim krmilom. Zasebniki so z novo lestvico občinske doklade prišli v nekoliko ugodnejši položaj, ki bi ga lahko še izboljšale kmetijske organizacije, če bi razširile obseg zares širokega sodelovanja z zasebniki. KOČEVJE: KB noj bi upoštevala rentabilnost posameznih podjetij Nadomestilo za zvišanje življenjskih stroškov zaposlenim so pri nas izplačevali od 1500 do 3000 dinarjev, tako da so bile stimulirane zlasti kategorije delavcev z nižjimi prejemki. To je najbolj prizadelo tekstilno industrijo, kmetijstvo in razne manjše delavne organizacije, ki Ustvarjajo zelo malo skladov. Kljub temu, da so se osebni dohodki povečali za 26 odstotkov, je še okoli 9 odstot-^yjaposlenih s prejemki pod -5.000 dinarjev na mesec. Neurejeno je zdravstveno varstvo in druge veje družbenih služb, saj imamo letos v proračunu za negospodarstvo 3fi bilijonov 600.000 dinarjev primanjkljaja. Os. doh. v javni "Pravi so še vedrio med najnižjimi v dol. občinah. Neka-kre gospodarske organizacije s° se znašle v težavnem po ložaju še zaradi omejitve kresov s strani ljubljanske KB. Nena politika je neumestna m nemogoča, saj so vsem 'rem podjetjem brez obrazlo-ž,tve, povsem administrativno kredite: KGP v celoti za ravnico, Tekstilani v celoti ? Podjetju ITAS, ki je naj-2?'i Perspektivno podjetje tuji1 glede izvoza — 90 milijo-"o" dinarjev. Banka naj bi ?* vsaj posvetovala s podjetji Jf1' ugotovila in upoštevala rentabilnost posameznih kre ,'tov, ne pa reševala le svojo ukvidnost. METLIKA: možnosti *a povečanje iivoza ^darstva v občini. Čedalje ie J se_ krepi tudi Izvoz. Ka-Dr' r8 bomo plan izvoza letos kov Š, za okoli 30 odstot-Pot r, U BETI si Je odprla t*m ? svetovno tržišče, med težnjo je v ^"SU čutltl za j.ar^? zmanjševanju izvo-surovin naraščajočih cen ne nivam- Ker znanji trg Po rl n vl^in oen- težijo tržišč meritvi na notranje snio n ,InvesticiJsko politiko vsem nas usmerili predstoji! Večje ^oriščanje ob-vosti proizvodnih zmoglji-bai»„'ne pa v razširitev. Z re cer „°,m Proračuna smo si-r nekoliko izboljšali polo- "»OBeSe krit VOndr Se m bll° Ui v « C vseh Potreb. Tu- Botovi.r- dnje ne bo mo .ločiti Iz komunalnega sistema. S tem bomo tudi v praksi uresničili 89. člen Ustave SB Slovenije, da občine pri uresničevanju svojih nalog med seboj sodelujejo in v ta namen ustanavljajo skupne organe in organjzacije, združujejo sredstva, izmenjavajo izkušnje, organizirajo skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja. Samostojnost in samoupravnost občin je lahko z dobro urejevanimi, stalnimi koreninskimi prilogami vseh občin v medobčinskem Dolenjskem listu samo še večja in boljša- Hkrati pa bi družbeni delavci in aktivisti v naših občinah, »ki bi imeli marsikaj povedati o svojem delu in ki o marsičem tudi razmišljajo' toda se ob vsem tem huduje-jo na tisk, češ da je slab in da ni pravi odraz življenja* (Stane Kavčič) tudi morali premagati svoj odpor do pisanja, saj bo naš tisk postal javna tribuna vseh občanov zares šele takrat, ko bodo ▼ njem spregovorili predvsem občani. — družbeni delavci. V imenu Sveta delovne skupnosti Dolenjskega lista: TONE GOSNIK V vsaka hiša Bete krajine* Batenjske in Spadnjega Pasa v j a? DOLENJSKE LIST! Težake in uspehi šole v Prevolah Šolsko poslopje v Prevolah v Suhi krajini je vočje kot bi bilo treba, pouk pa zato nI nič lažji. Sola so tod bori z enakimi, pravzaprav še z vo ] mi težavami kot drugod: ni dovolj učiteljev, pa ti:di o-trok ni dovolj- 132 otrok obiskuje pouk v 6 in pol oddelkih (7- in 8. razred sta delno samostojna, delno pa kombinirana). Na šoli bi moralo po-učr-vnltl 8 učiteljev, pa jih po- učujo samo 6- Da položaja osemletke ne bi okrnili, se to-varišica, ki poučuj o nemščino, vozi enkrat na teden iz Novega mesta. V višjih razredih Je pouk tujoga jedka obvezen, samostojnega dela za pred metoega učitelja nemščine Je premalo in tudi dobiti bi ga bilo težko v prevoliski konec; zato so si pomagali ''Ako, da se vozi iz Novega mesta. Stalni učitelji iz Prevol so bodisi z rednimi urami pouka, bodisi s temi, ki jih morajo opravljati izredno, (ker ni dovolj učiteljev) tako zaposleni, da jim kljub puščobi ni dolgčas. Izvenšolska dejavnost Je v Prevolah dobro zastavljena, čeprav pogoji niso najboljši. Na šoli delujejo šahovski, strelski, dramatski in foto krožek. Slednji zelo pogreša po-vočevaloa, brevs katerega se delo nikakor ne more razviti. Vsem otrokom, ki teže dojemajo lično snov, nudijo učitelji dodatno pomoč. Podružnica prevol ske šole je v Selah-Hinjahv kjer gostuje v zasebni stavbi, v kateri ni niti elektrike. Okoličani po svojih močeh sodelujejo pri šolskcim delu. Radi obiskujejo televizijske oddaje in vse šolske prireditve, ki so edino razvedrilo v tem sicer odročnem kraju. Televizor je last šole In področne krajevne organizacije SZDL. Lani na Jesen so začeli otroci z veliko vnemo gradiri šolsko igrišče. Ker je teren zelo težak in bo treba razstreljevati skale, so starši obljubili pomoč- Opravili bodo težaška dela. Starši pa tudi sicer, kot so povedali na šoli, kažejo zadnje več zanimanja za šolsko j« in za vzgojo otrok- ^"Lg-opaziti pravi prelom z ne^, njo, staro miselnostjo o Statute šol bo treba še dopolniti Predsednik komisijo za pregled statutov delovnih organizacij občino Brežice Zvonimir Gaboršook Je prejšnjo sredo na soji občinsko skupščino predlagal potrditev statutov šolskih zavodov. Večina sol je statute pripravila drugič in v njih upoštevala pripombo in navodila komisije. Ta je ugotovila, da bo blH statuti tudi tokrat premalo skrbno sestavljeni. Zelo podrobno, včasih oelo preveč, Je obdela«0 * "Jih organizacija sol, manj I* vpojno izobraževalne naloge. Sj SOJI za delitev osobnoga daho^" ter raamojitov samoupravnih J"*! vto med delovnimi skupnostmi *■ Prodstaviidki javnosti. Skap^* Je statute potrdila, hkrati P» gJT -("•a priporočilo za njihovo V**' Savo. Spremenjene želje bralcev Za občinski praznik v novih prostorih Osemnajsto leto mineva od prvih začetkov knjižnice v Brežicah in prav toliko let že ureja knjige na njenih policah tovariš ica Savica Zorko. V ozkem in tesnem prostoru, mnogo preskromnem za tolikšno knjižno bogastvo, se je medtem nabralo 6500 knjig. Njihovo število se sproti povečuje, saij je knjižnica naro- čena na leposlovne in poljudnoznanstvene zbirke pri vseh slovenskih založbah. V raznih krajih občine je še približno 20 knjižnic, ki poslujejo v okviru občinske matične knjižnice. Zanimalo me je, koliko je tistih, M te knjige prebirajo. »3227 jfli je v vsej občini,« je pojasnila upravnica tovari- šica Zorkova. »Knjižnico so obiskali 17.315-krat. V sezoni pride samo semkaj do 100 ljudi dnevno.« »In kdo so najpogostejši obiskovalci?« »Največ je mladine, predvsem tiste iz šolskih klopi.« »Vrsto let že spoznavate bralce. Ste medtem' sledili tudi njihovo duhovno rast?« »Ves čas jih spremljam. Napredek, ki ga opažam, je v tem, da vedno bolj segajo po poljudnoznanstvenih knjigah. To velja za mladino in odrasle. Nekateri se celo specializirajo na -posamezna področja, čas spreminja želje bralcev. Zdaj na primer skoraj vsi iščejo partizansko literaturo in sploh literaturo, ki osvetljuje dogodke v zadnji vojni. Prva leta po vojni so bralci izbirali raje drugačne knjige, ker je bil spomin na težke čase še preveč boleč.« »Ali kaj vplivate na bralce?« »Skušam jim svetovati. Posebno mladi obiskovalci knjižnice so dovzetni za to. Nekaj je celo takih, ki mi vedno prepustijo izbor.« »Kakšne vrste bralcev pogrešate v knjižnicah?« »Premalo je kmeokjh ljudi. Kmet sam redkokdaj pride po knjigo. Navadno pošlje otroka, potem pa prebira te knjige vsa družina. Odstotek kmečkih bralcev je zato v resnici višji, kot ga ugotavlja statistika.« Pogovor je nanese 1 tudi na preselitev knjižnice v Prosvetni dom. Vse kaže, da bo prizadevna in vestna knjižničarka Savica Zorko za občinski praznik vendarle dočakala, da bodo knjige razmeščene v lepšem okolju. Obiskovalci bodo imeli v Prosvetnem domu prost pristop do njih. —ey Knjižničarka Savica Zorko in Marija Kranjc iz Brežic Se o »Vojaku z zlatimi gumbi« Ko sem dobil sredi letošnjega julija v roke knjižico lV°jak z zlatimi gumbi«, sem »poznal v mladi pisateljici Mirtam Steinerjevi nekdanfo m*lo deklico Bibico, ki smo jo Trebanjci prav dobro po-znali, posebno prebivalci gra-d«- Pred očmi mi je vstal Prizor, ki ga opisuje v tej knjigi ob odhodu iz Trebnjega v pregnanstvo. Čeravno je od tistega dne minilo ie 13 let. mi je islal v spominu kot da bi se do- godil včeraj . . . Bila je lepa poletna nedelja, ko so se po Trebnjem že junačili italijan ski fašisti in jeli kazati zobe. Kot strela z jasnega pa je pretresla vse prebivalce gradu in Trebnjega tisto popoldne vest, da so Italijani prišli po Steinerjeve in jih kol Zide odgnali v pregnanstvo. Zbrali smo se pred gradom in slovo je bilo težko. Steinerjeve smo dobro poznali, saj je Bibin očka, lekarnar Bela Steiner, bil znan tudi kot dober kulturno-prosvetni delavec. Ob izgonu je bilo Bibiči pet let- Vse ostalo nam je Miriam zelo lepo in pretresljivo napisala v svoji knjižici. Prav bi bilo, da bi to knjigo vključili v program obveznega čtiva na naših šolah, da bi mladina spoznala, kaj vse so morali prestati otroci med vojno. Književnik Mitja Mejak je v svoji recenziji napisal resnico, da je ta knjiga težka izpoved slovenske Ane Frank, židovske deklice. Mlada slovenska pisateljica Miriam Steiner je Dolenjka, po poklicu pa pedagoški vodja v Savskem naselju v Ljubljani. Pred kratkim se je vrnila iz Izraela, kjer je obiskovala univerzo, zdaj pa dopolnjuje študij še v Parizu. Kmalu se bo vrnila med nas in spet bo prevzela svoje delo v Ljubljani. Bibin oče živi' sedaj v Zagrebu in še vedno rad obuja spomine iz Dolznj-ske. V pismu mi je tudi zaupal, da namerava Miriam napisati še daljše delo iz st>o-je mladosti in da še ni vsega povedala iz tistih težkih dni... MARIJAN TRATAR Kvaliteta se maščuje' V kinu Krka so 29. ta 30 septembra vrteli italijanski fifliu »Zaposlitev« režiserja Er-rnanna Olmšja, pi pripada novemu valu filmskih ustvarjalcev. Film je po mnenju kritikov posrečena sinteza dokumentarne in poetične tematika in zelo kvaliteten, vendar je bilo to premalo, da bi zamikal novomeško občinstvo. Kajti namesto štirih predstav je bila ena sama in še ta je imela najmanj dvajsetkrat manj obiskovalcev kot pod- ^vpreona kavbojka ali kak-sentimentalen spektakel ~* Je bil obisk Olmijeve »Zaposlitve« še bolj porazen gre aice "a račun nekega filma dvomljive vrednosti, ki so ga hkrati vrteli v kinu doma JLA. Seveda je to zbodlo predstavnika kina »Krka«, da so začeli razmišljati o usklajevanju filmskih programov v obeh novomeških kinematografih, pa tuda o svojem programu- FRANCE SEGEDIN, vodja kino enote pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem me-sltu, je v zvezi s tem dejal: »Ko smo sprejemali program, j« programski svet mena, da bi bil filmski spored tem bolj pester, če bi v kinu vrteli kvalitetne resne filme In filme lahkih žanrov. To pa se maščuje ta že zdaj se bojim za obisk v zadnjem letošnjem četrtletju, ko bodo na sporedu kvalitetni in nagrajeni filmi. Novorneščani ne marajo filmov iz vzhodnih dr žav, kakor tudi ne realističnih filmskih zgodb iz Italije ta Francije. Mislim pa, da je novomeško občinstvo večkrat nezrelo, da bi lahko pravilno ocenilo resne filme. V dokaz Je prazna dvorana, kadar so taki filmi na sporedu. Na naše prizadevanje, naj bi šole organizirale obisk posameznih filmov, sta doslej odgovorili te ekonomska srednja in vajenska šola. Druge šole molčijo, kar spet govori o slabi skrbi za filmsko vzgojo mladine.« gojimo se za obisk v panjem četrtletju . . .« <*ranc Segedin, vodja kino enote) Miroslav Kugler: VRBICA PRI BREŽICAH (1964) POMEN KK OB ŠOLSKI TABLI V PREDGRAĐU „Šola in še kaj drugega..." »Ker sem z vasi doma, se najbolje počutim na vasi,« mi je pred dnevi pripovedoval France Pajnič, učitelj v Predgrađu. »Biti učitelj na vasi je nekaj popolnoma drugega kot poučevati v mestu ah večjem kraju, ne tako daleč od sveta, kakor je Predgrad. Tako pa učitelj ni le učitelj, porabijo ga za vse mogoče. Razen šole imam na skrbi še kino, katerega upravnik sem, sem predsednik Rdečega križa, član odbora SZDL, predsednik krajevne organizacije ZROP in in še in še. Jasno, da človek ne more delati s posebnim uspehom v vseh organizacijah; napravimo pa kar zmoremo, to pa v glavnem le v zimskem času, saj imajo ljudje čez vse leto preveč dela na polju. In še to je: kakor v mnogih drugih krajih, tudi od nas odhajajo mladi ljudje, stari pa ne zmo-.eio več vsega .. .« — Kako pa kaj s šolstvom v teh krajih? Solo v La?,ih bodo menda ukinili, kam pa z otroci? In kaj meniš o raz dvojeni Poljanski dolini? Kako se odraža to na šolstvu' sem mu nasul vprašanj »Ker je v Lazih premalo otrok, bodo šolo res ukinili hodili bodo k nam, v Pred grad. Starejši bodo nekateri odšli v Kočevje, drugi pa v Stari trg v črnomaljski občini, kjer je osemletka. Na naši šoli moramo uredil i. še en razred, ker bova potem učila dva učitelja. Učitelj iz Laz bo vozil otroke z r»vto-mobilom v šolo (osem kilometrov). Artiški pevci pridno vadijo Pevski zbori v Artičah imajo že dolgoletno tradicijo in so na tekmovanjih in nastopih, katerih so se udeležili, poželi že nemalo priznanj. Zdaj, ko je sezona kmečkih del mimo, so že začeli z rednimi vajami. Kot smo zvedeli, zelo pridno vadijo pevci moškega pevskega zbora, za njimi pa prav nič ne zaostajata rrdadinski ta pionirski pevski zbor. Včasih se je politično-teri-torialna razdeljenost doline resda odražala v šolstvu, saj so np. učenci iz črnomaljske občine hodih mimo naše šole v tri kilometre oddaljeni Stari trg. Sedaj je zadeva rešena; otroci hodijo v nižje razrede v Predgrad, v višje pa v Stari trg. In to je edino pravilno. Z učenci iz Laz bomo imeli na šoli okrog 51 otrok; upam, da bo učni uspeh prav tako dober kot lani. Večinoma se starši precej zanimajo za otrokovo delo in redno hodijo na govorilne ure ...« — Kaj pa svobodne aktivnosti? »Začeli smo s krožkom prometne vzgoje, s katerim nadaljujemo lani začeto delo. PRK bo imel več predavanj o prvi pomoči, posebno veselje pa imajo otroci do šaha« F. GRIVEC Franceta Pajniča, predgrajskega učitelja smo dobili pri delu z učenci. Kljub težavam mu ne zmanjka dobre volje in razumevanja za številne tegobe svojih varovancev Vsako leto en otrok manj... V lepo urejeni šolski stavbi v Banji loki je 21 učencev. Učiteljica AGATA PIRSIC, ki polni otro Ske glavice s prvo učenostjo, je povedala: — Letos so šolo nameravali ukiniti in urediti prevoz otrok v šolo v Fari, kamor že hodijo tukajšnji otroci iz višjih razredov. Starši so nasprotovali, ker stanujejo otroci predaleč od avtobusne postaje. Pozimi se pouk konča popoldne ob petih, avtobus bi otroke pripeljal sem v trdi temi, nato -pa Se pol ure ali uro peš po snegu, res ne gre. Dva razreda imata pouk dopoldne, dva pa popoldne. Dolgo življenje pa naši Soli kljub vsemu ni usojeno. Kakšna tri leta bo Se živela, ker je vsako leto pri vpisu v prvi razred vsaj 1 otrok manj! Na prirastek ni računati, ker so okoliSke vasi prazne, vsi prebivalci pa starejši ljudje. ARTIČE: prosvetni dom v pride na vrsto pomladi V Artičah bodo na pomlad začeli dozidavati prosvetni dom. Načrte čakajo in jih bodo v kratkem dobili. Prizidek bo imel klubsko sobo, priročni bife in konferenčno sobo. Dograditev bo veljala 29 milijonov dinarjev. Tri milijone bodo prebivalci sami prispevali v dveh letih. Dom bodo delali v lastni režiji, da bo gradnja čimbolj poceni. Do leta 1970 bodo povečali tudi osnovno šolo. Obiskuje jo 300 otrok, ki imajo pouk v dveh izmenah, ker je učilnic samo šest. Mlečno kuhinjo imajo zdaj v garderobi prosvetnega doma. To je le zasilna rešitev, saj se malica pozimi spotoma že vsa ohladi pri prenašanju. Novi šolski trakt bo omogočil pouk v eni iznVeni. V njem bosta dve učilnici, prostori za tehnični pouk, zbornica, telovadnica, kabineti, mlečna kuhinja in jedilnica. Občani želijo, da bi prišli za dograditev šole čimprej na vrsto, saj bo v novih pogojih pouk lahko mnogo bolj kvaliteten. \ Občni zbor PD v Artičah V soboto, 24. oktobra, bo v Artičah občni zbor prosvetnega društva. Na zboru bodo razpravljali o probiemliJi društva in programu dela v prihodnji sezoni. V načrtu imajo uprizoritev spevoigre avtorjev Metke in Danila Bučarja »Na Trški gori«. Dogovorili se bodo tudi za ponovitev lani na-študiranega dela Borisa Grabnarja »Minio načrta«. S tem delom, ki so ga lani predvajali zelo uspešno, bi se lahko na spomlad 1965 predstavili na medobčinski kulturni reviji v Brežicah. Dom v Val.ki Dolini potrebuje več pomoči Prebivalci Velike doline so z nemajhnimi lastnimi napori in s pomočjo občin rke skupščine Brežice zgradili prosvetni dom do strehe. Zdaj so potrebna še mizarska dela, za katera bi potrebovali več sredstev, kot se jih je dozdaj steklo s krajevnim samoprispevkom. Ker dom zelo potrebujejo, saj ni v Veliki dolini nobenega prostora za kulturne ta družbeno politične prireditve, pričakujejo, da jim bo občinska skupščina iz Brežic pomagala s sredstvi. To pomoč bi vzeli kot posojilo, ki bi ga čez tri leta, ko bi se s krajevnim samoprispevkom sredstva zbrala, občinski skupščini vrnili. JBIRT RA.TTENGO PlSE...' - TUDI »PRI KMETU« V KOČEVJU Gostilna za Jsikaj bivajoče in mimoidoče Slovence' Franceta Beljana, šefa gostilne »Pri kme'.u«, pozna sleherni Koče.var pa tudi mnogi izven občinskih meja. Poznajo ga kot vestnega gostilničarja, kljub bolezni vedno vedrega in nasmejanega, skratka kot človeka, ki ga navadno označimo z besedami: To je pa kampeljc! Klepet z njim, najsi bo za mize v lokalu, na cesta, v njegovem stanovanju ali kjerkoli, je prijeten, dejal bi osvežujoč, kakor osvežujoč kozarček pristnega vinčka, čeprav je treba tudi priznati, da se je pred beležnioo in svinčnikom kar nekako umaknil vase . .. Vodi gostilno, kjer sta od 1912. leta dalje birtovala njegov oče in mati; sam je bil v letih med obema vojnama zelo malo doma. Za njegovo gostilno je značilno, da je bila 25.000 oseb v nevernosti švedska policija je po radiu nujno pozvala prebivalstvo k previdnosti. Iz nekega laboratorija v Šundsvaliu so ukradli 1.094 gramov . polica-brin-hidrokiora, nevarnega strupa, ki bi v tej količini lahko usmrtil 25.000 ljudi. Ker so vlomilci odnesli s seboj tudi morfij, policija domneva, da gre za prekupčevalce z mamili. Obstaja možnost, da bodo vlomilci skušali prodati strup kot mamilo. v nemsKem Kočevju prva slovenska gostilna; koncesija je prišla naravnost s »cesarskega Dunaja« in v njej piše, da je za »vse tukaj živeče in mimoidoče Slovence«. V njenih prostorih se je v pretežni meri odvijalo vse napredno slovensko gibanje. Sam pravi, da je bilo Kočevje pred tride-' setimi, štiridesetimi leti majhno mestece nemškega prebivalstva, sredi katerega je ži- vel odporen slovenski živel j, v katerem je bilo slovenstvo globoko vkoreninjeno. — Z velikim presenečenjem sem vas opazil med člani rudarske godbe, ko so nastopili ob občinskem prazniku Od kdaj že igrate (mislim da tenor) in kaj vam pomeni glasba, igranje? — S petnajstimi ieti sem odšel od doma, pripoveduje sedaj 52-letni Belan, 1927. leta sem pa začel igrati v godbi. Bil sem poklicen godbenik in sem sedaj na prešnjo tov. Strune, ki vodi rudniške godbenike, z veseljem priskočil na pomoč. Zelo rad bi videl, di bi naša godba v naši družbi res nekaj pomenila; sam bom pomagal, kolikor mi bo dopuščalo zdravje in služba. Ko igram, se spominjam mladih le1, in tedaj pozabim na vse, na starost in' tegobe bolezni ... — Morda še to: kakšen mora biti gostilničar, da ima u-speh? — Predvsem mora biti dostopen gostu, zelo vljuden do njega, postrežljiv in hvaležen, skratka, zavedati se mora, da je on zaradi. gostov in ne obratno. In do vseh mora biti enak ... FRANCE GRIVEC Pokope?! išče dinozavrov Agencija Tass poroča, da so sovjetski strokovnjaki odkril' v peščeni puščavi vzhodno od Aralskega morja pokopališče dinozavrov- Ugotovili so budi, da pokopališče ni prispelo na mesto odkritja z naplavinami, ampak je to njegovo prvotno mesto. Pokopališče izvira iz časa pred več milijoni let. Med preiskovanjem pokopališča so odkrili kosti, za katere menijo, da so pripadale sesalcem. Franc Bcljan med koncertom rudniške godbe v Kočevju letos 3. oktobra Res morske ribe v Ribnici? Ta bi bila pa dobra, da bi ribniški ribolovci lovili v svojih vodah morske ribe. V samopostrežni trgovini, kjer jih včasir! imajo, že, toda v Ribnici, Bistrici itd.? Nak, to pa ne, to je popolnoma novo. Pa vendar smo v zadnji številki našega lista to lahko brali," da so namreč ribniški ribiči vložili v svoje vode letos petsto kilogramov morskih rib. Ribničani so se ob tej vesti prijetno nasmejali, številni drugi bralci pa so verjetno ,. . mislih, da je to pač spet ena dobrih ribniških šal. Pa ni bilo nič takega, posredi je bil le tiskarski škrat, nebodigatreba, ki jo časnikarjem tako rad zagode. M E RS K E ribe v rokopisu je namreč spremenil v MORSKE in tako poskrbel za lepo šalo. Torej vsi ribiči, ki so se že pripravljali na lov morskih rib v Ribnici, oprostite, da ste ob užitek; gre le za MERSKE, to je take ribe, ki jih lahko že takoj lovite, ne da bi čakali, da zrastejo. ^činsiV* V ^0Vem mestu vabi obiskovalce, da si »Vš NA K °Sledai° domači barvni film iTrtih i DRINO<< režiserja Žike Mitrovića. V (na Vi!?ah L;iuba Tadič Nik»la Jovanović sl,ki). Proizvodnja: Avala film, Beograd Rekord "--- t£r"e"& W'ma na nemških cestah Bolgari so zabeležili letos v svojih crnomorskih kopališčih nad vse pričakovanje velik obisk. Od 80.000 tujih gostov v lanskem letu se je število le-teh dvignilo letos na milijon 600 tisoč- Največ je bilo turistov iz Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze, nato Cehov, zahodnih Nemcev, Poljakov, Angležev in Avstrijcev. Kakor poročajo, nameravajo Bolgari zgraditi ob obali Črnega morja še 17 hotelov. so vedno bolj za-nad tem", kar se vsslkn dogaja na njihovih cef**1.' Bilanca prometnih neSeCy"in smrtnih žrtev je tJjS*' kot da bi vsak Ne-jatti*1 ^ vozi na štirih kolesi1 s pomočjo motorja, in*! za »viteza« in iz-jj»ilvs*ega drugega Nemca 5» ^*nem »konju« na tffii na življenje in smrt. Nemški prometni strokovnjaki trdijo na osnovi statističnih podatkov: # v nobeni drugi državi na svetu (razen včasih v Avstraliji) ni toliko smrtnih žrtev zaradi pametnih nesreč kot v Zahodni Nemčiji. število smrtnih žrtev je sorazmerno celo mnogo večje kot v ZDA; # med leti 1960 in 1963 je bil povpreček 14.500 smrtnih žrtev na leto, samo med januarjem in junijem letos pa je na nemških cestah izgubilo življenje 7.221 ljudi! 9 V desetih letih je na nemških cestah izgubilo življenje 110.000 ljudi. To je skoraj dvakrat toliko žrtev kot jih je povzročila eksplozija atomske bombe nad Hiroši-mo. Torej vsakih pet let kosi Hirošima na nemških cestah! Čir na želodcu premagan? Sarajevska tovarna Bosna-lijek je pred kratkim pričel s proizvodnjo ulkosana, zdravila za čir na želodcu* in v dvanajsterniku. Pred tem so zdravilo dve leti preizkušali, najprej na živalih/nato pa na klinikah v Zagrebu in v Sarajevu. Zdravilo je izdelano na osnovi dolgoletnih izkušenj na tem področju, ki so jih dosegli v drugih državah. Ob sodelovanju medicinske fakultete v Sarajevu so to zdravilo še izpopolnili. Zdravniki sarajevske in zagrebške interne klinike so bili zelo zadovoljni s terapevtskim delovanjem ulkosana. Prva katedra za atomsko medicino Pot ni bila zaman Od Jakšičev do Vasi-Fare ni daleč, kake četrt ure, toda za dvainose.mdesetletnega Marl\na Stajiloharja je kar dovolj. In kljub temu opravi to pot vsak dan, razen če ni izredno slabo vreme. Vsak dan popoldan, ko okrog petih pride pošta z avtobusom. Pripelje ga radovednost, če ni v zaprti poštni vreči tudi kaj zanj — pismo, dopisnica, kakršnakoli beseda, vest od otrok, ki so se kot listje razpršili po svetu. — Ce ni nič, je dejal, grem težko domov. Pot je daljša, hujša kot sicer, vas z enajstimi hišami pa se kar noče prikazati. ■. Jakšiči? V vasi je le malo mladih, odšli so v svet, v službe, za kruhom, ostali smo le stari... Imam dva hektara in en ar zemlje, ki pa je ne morem sam obdelovati. Žena je umrla; kmetijo sem že pred dvema letoma dal zadrugi, pa stvar še danes ni rešena. Živim z manj kot desetimi tisoči invalidnine; sem namreč še avstroogrski invalid... Morda le še to; Stajdohar-jev oče iz Jakšičev je tisti dan odhajal domov srečen, lahkih korakov. V poštni vreči je bilo zanj pismo in dopisnica od otrok. Ko je prišel domov, je oboje več kot enkrat prebral... (fgj Na univerzi v Heidelbsrgu je ustanovljena prva katedra za atomsko medicino v Nemčiji. Od številnih možnosti miroljubnega izkoriščanja atomske energije je atomska medicina ena najvažnejših in najhumanejših. Izkoriščanje atomske energije v medicini se je razvilo v samostojni sektor — radiologijo. Toda potrebno bo še precej let, da bodo vse bolnišnice uporabljale radioaktivne preparate, ki omogočajo novo in učinkovitejše zdravljenje. Naloga mlade katedre hei-delberške univerze je, iskati nove možnosti za zdravljenje in diagnozo. Za profesorja nove ka;edre je bil imenovan prof. dr. Kurt Ernst Scheer, ki je poznan po svetu kot strokovnjak za uporabo radioaktivnosti v medicini. Profesor Scheer je tudi upravnik heidelberške klinike in bo prevzel važno vlogo v centru za raziskovanje raka, ki ga gradijo v Heidelbergu. Kazni za prekupčevalce z zlatniki in urami Okrožno sodišče v Zagrebu je pred kratkim izreklo skupini, ki je bila obtožena prekupčevanje z zlatniki in urami, sledeče kazni: prvi obtoženec Aleksander Gabrovšek je dobil dve leti z-apora in 100 tisoč dinarjev kazni, drugi obtoženec Mirko Mamic pa leto dni zapora- Na isto kazen je obsojen tudi Ivjan Pavič. • Sodelavci pri teh, kaz.nl v;ih dejanjih Ana Pavić, Iva Zubac in Ana*šapina so bili obsojeni na 8 do 10 mesecev zapora in pogojne kazni. Na dve leti zapora je bil obsojen tudi .Rostan Sinanovič. Obtoženim so odvzeli 370 zlatih turških lir, 300 zlatih avstrijskih kron, ki so jih našli pri Sinanoviču, 20 ženskih ročnih ur, ki so jih našli pri Ivi Zubac, 81 ur, ki so jih našli pri Mamicu, in še kilogram kamenčkov za vžigalnike, ki so jih našli pri Mamicu. Pet mesecev skoraj brez brane in vode na Pacifiku Tridesetletni polinezijski ri trie' Temanihi je več kot pet mesecev preživel skoraj brez hrane in vode na svoji ribiški ladjici na valovih Pacifika, dokler ni pripluj do otočka Manuo v arhipelagu Samoa, kjer so ga rešili. Temanihi, oče šestih otrok, se je odpra vil s svojim sorodnikom Na-tuom na ribolov z namenom, da odide kakšnih deset kilo metrov od otoka, kjer je mnogo rib. Med plovbo sta Jima odpovedala oba motorja in ribiča sta bila prepuščena vetru in morju. Edina mana so jima bile ribe, ki sta jih lovila na razne nači- ne, vodo pa sta izžemala iz svojih od dežja premočenih oblek. Po štirih mesecih muk je Natua umrl in Temanahi ga je po dveh dneh moral vreči v morje. Šele 154. dne je Temanihi končno zagledal kop no. To je bil otok Manua, ki je približno 2.000 kilometrov oddaljen od njegovega rojstnega otoka Maupiti. Skočil je v vodo in plaval proti otoku, ker se je bal, da ne bi tok zanesel njegovo ladjo zopet na odprto morje. Domačini so ga opazili in so mu prišli na pomoč, sicer bi verjetno utonil. ! Kod Brod na Mostecu pod Brežicami - čeprav je dež, t*0*' "* nizko ali naraslo Savo ... VOLITVE IN JEDILNIK »Vaš program spominja na jedilnik, v katerem niso navedene cene«, je dejal šel britanske konservativne stranke Douglas Home laburistom. »Vašega pa ni mogoče prebaviti, drag je in bo še dražji«, mu je takoj odgovoril laburistični voditelj Harold Wil-son. No, angleški volivci so medtem že izbirali: odločili so se za laburiste. Zlalorumeni koruzni storži takole krasijo prenekatero kmečko hišo. Pridelek je bil obilen in koruznjaki letos ne bodo ostali prazni. Motiv na sliki je iz Krške vasi pri Brežicah ..HALO. BRODSKI" Vzdolž Save, kjer ni mostov, se ljudje še vedno poslužujejo broda. Tudi v brežiški občini imajo še dva: na Mostecu in na Jesenicah na Dolenjskem. Oni dan sem se ustavil pri brodniku na Mostecu. Bilo je deževno dopoldne, a Maks je kljub slabemu vremenu pridno prepelja-val ljudi in tovor čez reko. Komaj je vmes utegnil priti na kopno in pokramljati o svojem delu. »Brod vozim šele pet mesecev, odkar je umrl prejšnji brodnik,« je pojasnil. »Upokojenec sem in nekoč prej sem upravljal s tem brodom že sedem let, tako da nisem brez prakse. Vzdržujem ga vedno v redu in kar sem tu, še ni bilo nesreče. Upam, da je tudi v prihodnje ne bo.« »Koliko ur dnevno prevažate potnike čez Savo?« »Zjutraj začnem ob pol petih in vozim do osmih zvečer. Ob nedeljah. peljem zadnjikrat ob devetih. Tedaj se vračajo domov fantje, ki igrajo v zdravilišču Cateške Toplice.« »Koga največ prevažate?« »To Je odvisno od letnega časa. Zdaj na primer ustavlja tu največ kmetov s konjsko vprego, poleti pa Je bilo med potniki največ turistov. Obiskovalcev Čateskih Toplic Je bilo to leto rekordno število. Prišli so z vseh vetrov, neka- teri z vlakom, drugi spet * avtobusom in z osebnimi tomobili.Vsakdo si rad skrajša pot skozi Brežice.« »So prevozi dragi?« »Ne bi rekel. Pristojbina *» osebo je 15 dinarjev, za ko'° 20 dinarjev, za motor 40, *j avtomobil 90, za enovprež* voz 60 in za dvovprežni i°r 70 dinarjev. Ce Je proi»e' velik, se nabere kar PreC.|0 sen kupček. Samo na nedelj sem čez poletje kasiral °" c(tf ^narjev. Letos bo voz-^tiftaj nad dva milijona fj-P- To dobi krajevni P\\ ^va, kl brod vzdr-K, k le treba kaj poprf" *»■ t**«* sporočim «a » ^o»«* tal gredo n* ro" 1» pozimi? Tudi red-ljudi čez Savo?« O"J) f«« V dežju m tca* ^J»jlepše, * wd^d *> breg ^mrzne^ ■^SS sekati led. **«m bitt tudi ob Praštanju ali upa-gladine. Kadar takrat je vsa vas i6 V* In brod moram za-<*rt ta breg, da ga <\ev0i)j*Sfc derofca Sava. Tudi He tif^anju reftne gladine r >e dejal uslužni plovil. Na P ^t\CK TEPPEV Maks Sebilja prevaža w Savo ljudi, konje, av mobile in vozove 700.000 opic v ZDA V zadnjih petih letih je število določene vrste prebivalcev v ZDA nenavadno poraslo — od 100.000 na 700 000, piše francoski Pariš Jour. Do te številke se je povzpelo število »domačih opic«. Ker statistiki niso vedeli, kako bi pojasnili *to neverjetno povečano zanimanje Američanov za to vrsto domačih živali, so izvedli med kupci anketo. Izkazalo se je, da tvorijo večino ljubiteljev opic ljudje, ki so že zašli v leta. Skoraj vsi med njimi so izjavili, da si tako iščejo tolažbo, ker so jih njihovi že odrasli otroci zapustili. Lepo povest bomo začeli objavljati čez nekaj tednov na sbraneh Dolenjskega lista! Ne zamudite začetka — poravnana naročina vam jamči, da boste vsak teden redno prejemali naš domači pokrajinski tednik! Kako je vendar vse oglato! iiiibmii.................mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm'mmm...........mmmmmmmm SMEH STOLETIJ j ■ Termopile so ostale v zgodovini kot primer požrtvoval- 1 nega boja za domovino, bitka pri Salamini pa je odločila I usodo takratnega perzijskega pohoda. Znano je, da je zrna- | goviti način boja predlagal atenski politik Temistokles, ki s je ob neki priliki v šali dejal, da njegov sinček vlada | Grčijo. 1 . »Kako to?« so se začudili njegovi prijatelji. »Cisto preprosto: Atenci vladajo Grčiji, jaz Atencem, § moja žena ukazuje meni in moj sin moji ženi.« Na dan sodbe stopi k Aristidu kmet, ki ga ni poznal in ga prosi, naj mu na črepinjo napiše ime »Aristid«,, da bo lahko glasoval za njegov izgon. Državnik vpraša kmeta, kaj mu je ta mož storil zalega. »Nič,« je dejal kmet, »le jezi me, da ga ljudje imenujejo pravičnega.« Aristid je nato mirno napisal na črepinjo svoje ime. * * * Spartanski zakonodajec Likurg je že v tistih časih določil, da se morajo možje ženiti z dekleti brez dote, ker bi se le na ta način lahko vsak mož oziral predvsem na značaj svoje žene. Poleg drugih zakonov je določil, da se morajo bogovom darovati samo žrtve skromne vrednosti. Ko so ga vprašali, čemu tako, je odvrnil: »Tako bo lahko imel vsakdo vedno kaj pri rokah za darovanje bogovom.« — Ne, tebe lahko strese elektrika! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■« ■«■■««■«.■ Ko je Avstrija napovedala črni gori vojno, je bil neki a Črnogorec na Dunaju. Bojevito razpoložen se je znašel v I hudi zadregi in je pisal domov po navodilo: »Sporočite mi, ali naj pridem na fronto v domovino 1 ah naj udarim kar z boka?« 1 Saša Dobrila: ARG0NAVTI W UPAM PA BOM [NA^Et MtDEOO. J Bhi ii u i.n.i ■ .i,.....■■.uh mim O AFRODITA IN VSi BOHOVI POMAGALI ST€ Ml PO SEPA3 ■ N€ ZAPUSTIT* MC ! 'lin !■■ lil 11 in ji i IM Q>ROSILA SEM BOGINJO" /VZA POMOČ . 1 -\i-' ("ZVEZAtA BO MOkT* TJN TVOJO POT BIKA Kl 3U BOS MORAL .UKROTITI STA ČISTO... ' il^jmii i m— — . ■ ,. F.. navadna BIKA, SAMO ZELO jj divDA in USMRTITA VSAKOCAR L ki S€ 3ima PRIBLIŽA . fcagra* [rOBjED NIMAM UPANDAl ■ NA ZMAgg JMK MEDTEM 3E ZVEČER1LO IN HERAKLEOl 3E ZAPELJAL LADJO V SKRITO LAGUNO. ISKRA, ki razsvetljuje Semič Tik pod Semiško goro — na Vrtači — je zrasla nova, pravcata tovarna kondenzatorjev, ki bo še letos močno izboljšala delovne pogoje zaposlenim v tej I S K K I N I tovarni. — Ko govorimo o novi tovarni, ki je plod dolgoletnih prizadevanj in naporov celotnega kolektiva semiške ISKRE, ne bo napak, če se spomnimo tudi njenih skromnih začetkov ob rojstvu prvih belokranjskih kondenzatorjev. Prav je, da se spomnimo peščice delavk, zbranih iz naselij na Semiški gori, ki so v lesenih provizorijih, nevajene preciznega dela z nepopolno opremo začele izdelovati prve elektronske izdelke. Takrat smo pisali leto 1951. Potem so si obrat podajali iz rok v roke. Od inštituta za tfektrozveze v Ljubljani, prek Telekomunikacij in Industrije za elektrozveze se je končno pridružil ISKRI v Kranju in naposled leta 1962 postal samostojna tovarna kondenzatorjev pri ISKRI. Tovarna je v teh letih vzlic temu, da je pogosto menjavala firmo, dosegla zavidljive uspehe, ki jih z njenim rojstnim letom danes skorajda ni moč primerjati. Zato dovolite, da zabeležimo le napredek zadnjih štirih let. Od leta 1960 do danes se je skoraj 3-krat povečalo število zaposlenih, družbeni bruto produkt pa je od nekaj začetnih sto milijonov dinarjev narasel letos že na dobri dve milijardi dinarjev. Tako je vrednost proizvodnje na enega zaposlenega, brez večjih naložb, narasla od 2,300.000 dinarjev v letu 1960 na preko 5 milijonov dinarjev v letošnjem letu. Hkrati je treba pripomniti, da cene izdelkov od leta 1955 dalje niso naraščale, pač pa so se celo nekoliko znižale. Semiška ISKRA v Indiji Tovarna ima lasten razvoj v sklopu Zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani, zato so bili vsi njeni proizvodi razviti doma, brez licenc. Domača pa je tudi domala vsa proizvodna oprema. Trenutno pripravlja semiška tovarna kondenzatorjev kompletno opremo za neko tovarno kondenzatorjev blizu Bombava v Indiji. Tej tovarni so prodali kompletni inženiring, ki zajema del proizvodnje semiške tovarne. V Semiču bodo izdelali zanjo tudi kompletno opremo. Domači strokovnjaki bodo se vpeljali proizvodnjo v njihovi tovarni, v Semiču pa že usposabljajo strokovne kadre iz Indije, ki bodo potem vodili njihovo tovarno. Leta 1967: trikrat večja proizvodnja Lani je tovarna kondenzatorjev r Semiču začela rekonstrukcijo, Id bo končana še pred koncem letošnjega leta. Le-ta bo omogočila preselitev v nove, sodobnejše delovne prostore a modernejšo opremo in delno avtomatizacijo proizvodnje. Rasen boljših delovnih pogojev in svetlejših prostorov bo rekonstrukcija omogočila tudi postopno naraščanje proizvodnje. Tako računajo, da bodo uspeli sedanjo proizvodnjo do 1967. leto povečati najmanj ca trikrat. Čeprav Je skorajda odveč, pa vseeno velja zapisati, da sa uresničitev tega načrta ne bodo potrebovali novih delavcev, ker bodo proizvodnjo čedalje bolj avtomatizirali. To pomeni, da se bo za nekajkrat povečala tudi produktivnost. Hitreje bodo zato naraščali tudi osebni dohodki in nastajali pogoji za uveljavitev ustavnega nadela o znižanem delovnem tednu ter Izboljšanju družbenega standarda zaposlenih. Hkrati bo rekonstrukcija dala nove možnosti za uveljavitev na svetovnem tržišču. V tovarni se že Komunisti o kmetijstvu V novomeški sindikalni dvorani se je v ponedeljek popoldne zbral aktiv komunistov s področja kmetijstva novomeške komune- Komu-nistd so v okviru predkon grešne dejavnosti razčlenili vrsto problemov s področja kmetijstva. V razpravi po re-fratu sekretarja aktiva ZK Jožeta Pelka so se pomenili alasti o položaju kmetijstva v novomeški občini po uikrepih za stabilizacijo gospodarstva, o odnosih v pogodbenem sodelovanju z zasebnimi kmetovalci, odgovornosti komunistov do dobrega gospodarjenja, notranji organizacijski krepitvi osnovnih organizacij ZK in drugem. zdaj trudijo, da bi prodrli s svojimi izdelki na svetovni trg. V nekatere zahodne dežele izvažajo že danes in računajo, da se bo letos izvoz toliko utrdil, da bodo že v prihodnjem letu lahko izvozili za nekaj sto tisoč dolarjev svojih proizvodov. S tem si želijo ustvariti lastna sredstva za nabavo najnujnejšega reprodukcijskega materiala iz uvoza. Prav to jim namreč tel os zaradi pomanjkanja deviz dela največ preglavic. Kljub težavam presežen plan Navzlic vsem težavam in rekonstrukciji pa so devetmesečni proizvodni načrt celo presegli za dober odstotek. Osebni dohodki so se povečali za okoli 30 odstotkov. Tako zdaj v tovarni, razen novo zaposlenih, ld se v proizvodnji šele priučujejo, že ni več človeka, ki bi zaslužil manj kot 28.000 dinarjev na mesec. So pa primeri, da se posamezniki v tovarni nikakor ne morejo privaditi preciznega dela in ne dosegajo normalnega učinka. Takim skušajo v tovarni pomagati s prestavitvijo na druga delovna mesta. Kljub temu je za nekatere delo le prezahtevno in mu nikakor niso kos. Tem bo pač treba najti primernejšo zaposlitev kje drugje, kjer ni potrebna tolikšna natančnost in spretnost pri delu. V prihodnje več kadrov Obseg proizvodnje se Je v tovarni hitro večal, tako da niso uspeli sproti skrbeti za potrebni strokovni kadri. Ljudi v proizvodnji so sicer priučevali na delovnih mestih, premalo pa so vlagali v izobraževanje potrebnega strokovnega kadra. Da bi zamujeno nadoknadili, štipendirajo letos na visokih, srednjih in strokovnih šolah okoli 60 ljudi, predvsem domačinov iz Bele krajine. Prosta sobota Se to mesec bodo začeli postopoma uvajati tudi skrajšan delovni teden. Nagel prehod na 42-umi delovni teden seve nI mogoč, saj bi povzročil vrsto težav tako T proizvodnji kot v organizaciji. Zato so se sa zdaj odločili za prosto vsako prvo soboto v mesecu. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo uvedli dve, sredi leta pa že tri sobote v mesecu. Za proste sobote so se odločili zategadelj, ker Je v tovarni zaposlena pretežna večina žensk, ki so doslej nedelje v glavnem porabile za domače delo. Poslej bodo ta dela lahko opravile v soboto, nedelja pa bo zares prosta in namenjena oddihu. XXX V teh jesenskih dneh, ko rjavkasto-rdeče trtno listje prekriva pobočje Semiške gore, je okoli nove tovarne še polno blata in zemlje. Toda že čez mesec dni — ob otvoritvi nove tovarne — tu ne bo več blata. Umaknil se bo lepo urejenemu okolju, zakaj okolico tovarne bodo uredili tako, da bo tudi zunanja podoba dostojna tovarne, v kateri nastajajo milijarde vredni izdelki in nosijo ime semiške ISKRE tudi že daleč onkraj naših meja. Pred meseci je z bratci na železniških vagonih odpotoval čez mejo, da bi ob spodnjem robu maske ponesel značko IMV tudi na tuje, zadnjič pa je bil na obisku v svojem rojstnem kraju: tale kombi IMV Donau 1000 z avstrijsko registrsko tablico namreč. Kupil, ga je »Vaš mizar« Felix Pleschek. Donau 1000 je dal takole izjavo za naš list: »S Felixom se dobro razumeva. Pa tudi avstrijske ceste so mi še kar všeč ...« Sliko smo pred dnevi posneli na novomeškem trgu. Deževje je zavrlo jesensko setev Deževje v minulem tednu je močno zavrlo setev ozimnih žit na Dolenjskem in v Beli krajini. Tako v družbenemu kot v zasebnem sex-torju so do 10. oktobra, ko je začelo deževati, zasejali z žitaricami manj kot polovico predvidenih površin. Novomeška kmetijska zadruga je do takrat na lastnih površinah posejala okoli 40 odst. predvidenih površin, čeprav so vsa zemljišča že priprav- Zunanja podoba novih ISKRINIH obratov na semiški Vrtači Ijena za setev. V zadrugi zatrjujejo, da bi bila setev v glavnem že končana, če bi imeli pravočasno na voljo potrebna semena. Na Dolenjskem se je namreč zadnja leta lepo uveljavila italijanska sorta pšenice san pastore, ki je letos ni moč dobiti. Deset ton so jo uspeh dobiti v Banatu, vendar je cena te pše-n:ce kar za 23 dinarjev pri kilogramu višja kot hi bila sicer! -Zadruga je pri semenski službi v Ljubljani pravočasno naročila semena, vendar še zdaj čaka na dobavo obljubljenih 5 ton semenske pšenice san pastore,'ki bi jo posejali na obratu v Šentjerneju in Skocjanu. Ker te površine pogosto poplavlja tudi Krka, so v zadrugi izrazili bojazen, da setve ne bo mogoče pravočasno opraviti, če dež ne bo ponehal. Zaradi pomanjkanja omenjene sorte semena pa ima zadruga težave tudi pri zamenjavi semena in sklepanju pogodb z zasebnimi kmetovalci. Le-tt v novomeški občini za seje jo s Kaj se lahko naučimo v Dubravici še pred dvema letoma je imela KZ Dubravka komaj 95 kooperantov, zdaj jih ima že 386 — Kmetje redijo tudi že po deset plemenskih svinj, vsa prodaja plemenskih pujskov in mesnatih svinj pa je za več let vnaprej že pogodbeno zagotovljena! — Kaj lahko dosežemo z načrtno organizirano svinjerejo — Neizkoriščene možnosti v brežiški občini, ki po nepotrebnem zaostaja v proizvodnji pujskov in mesnatih svinj 4. oktobra je bila v Dubravici na Hrvaškem razstava plemenskih svinj in pujskov. Dubravica Je 20 km oddaljena od Brežic in leži ob Sotli. Razstavljali so samo zasebni proizvajalci, kajti tam je svi-njerejska proizvodnja organizirana na podlagi kooperacije med kmetijsko zadrugo in posamezniki, ka so se specializirali za to vrsto proizvodnje. S to kooperacijo so začeld pred dvanajstimi leti, ko je Kmetijska zadruga Dubravica uvozila 125 nemških oplemenjenih svinj in se je ta sorta razširila na tem območju. Pozneje so uvozili holandsko landrace in pred dvsmi leti še švedsko landrace pasmo. Proizvajajo predvsem pujske za pitanje in so v tem doseli odlične uspehe. Pujski, proi/. vedeni na področju Dubravi-ce, so zelo lepi in odporni, to pa je rezultat večletnega truda- Prehrana pujskov in plemenskih svinj temelji na sodobnih načelih prehrane, uporabljajo se predstarterji in starterji. Kmetje imajo precejšnje površine zasejane z deteljami, predvsem z lu-cerno, in tudi sami pripravljajo krmila, ki sestoje iz drobljene lucerne, otrobov in mletih klasov koruze. Da Je specializirana proizvodnja zanimiva in koristna, jo razvidno iz povečanega števila kooperantov. Leta 1962 jih je bilo 95, sedaj pa jih je 3116. V odnosu na leto 1961 se je število prodanih pujskov povečalo kar za osemkrat. Obenem se zmanjšuje število kooperantov, ki imajo po eno plemensko svinjo in vse več je tisth, fcl imajo po 10, pa tudi več plemenskih svinj. Do pred nekaj leti je bila pflodzvodnja jJujskov prepuščena samim proizvajalcem, ker se ni niti ena gospodarska organizacija vezala na planski odkup za daljše obdobje. Zaradi tega proizvodnja ni bila načrtna. Sedaj pa so rejci prek svoje zadruge sHemiili dolgoročne pogodbe in vprašanje prodaje je rešeno. Brežiško področje ima vsaj take, če ne še celo boljše pogoje za svinjerejo kot sosednja Dubravica. Toda tu se zadruge niso potrudile, da bi na podlagi kooperacije zainteresirale zasebnega proizvajalca za naprednejše oblike svinjereje. švedski pasmi landrace očitajo, da ne da dovolj slanine, da ni primerna za za sebnika. To pa nikakor ne drži! Na tej razstavi so privatni proizvajalci pokazali, kaj se lahko dobi od dobre pasme. Saj je ravno za to pasmo značilno, da da dobro potomstvo z dobrimi lastno-stimi: veliko plodnost, hitro rast in dolgi trup. Mesna industrija je glede debeline slanine in randmana zelo zadovoljna s to pasmo. Seveda pa je tu spremenjen način prehrane. Namesto da bi sadili nekvalitetno peso in podobno, so površine zasejali z deteljo in žitaricami, predvsem s koruzo in večji del hrane pripravljajo kmetje sami iz doma pridelanih surovin. V brežiški občini je skrajni čas, da začnemo razmišljati oz. ukrepati za specializirano svinjerejo: praizvodnjo pujskov in mesnatih svinj. Toda zasebni proizvajalec se bo sam, brez pomoči kmetijske zadruge, ki mu lahko nudi strokovno pomoč, nabavlja krmila in podobno, težko preorientiral. Moramo mu pomagati. Pri tem Je prlmor kmetijske zadruge v Dubravici iz sosednje republike za nas zelo poučen, hkrati pa tudi spodbuden. Inž. Olea Koplnč pšenico okoli 1200 ha. Zasebniki se namreč branijo semena sort lenardo he leorn, francoske pšenice, ruske be-zostaje in drug h, ki jih še ne poznajo. Zato računajo, da bodo uspeli zajeti v kooperacijo le kakih 500 ha posevkov. Podobno Je stanje okoli jesenske setve v Beli krajini. Kmetijska zadruga Črnomelj je večji del lastn'h površn že zasejala, zasebniki pa 90 doslej posejali le tretj-'no predvidenih površin. Tudi v Bedi krajini je boleče vprašanje semena. Tu se je predvsem uveljavila italijanska sorta pšenice salto, ki je prav tako ni moč dobiti. Plan pogodbene proizvodnje predvideva v občini Črnomelj za jesensko setev 400 ha, zaradi nezaupanja proizvajalcev do novih sort pšenice pa so do 10. oktobra uspeli skleniti le za 264 ha pogodb. Tako so na primer na Vinci in v Draga-tušu s kmetovalci že imeli sklenjene fiksne pogodbe, ki jih zaradi druge sorte semena ni bilo moč uresničiti. Poleg semena zadruga tudi ni uspela dobiti pravih umetnih gnojil. Nitrofoskal mešanica v razmerju 10:10:10 pšenici namreč ne ustreza povsem, zato morajo zdaj tej mešanici dodajati še razna druga gnojila. Vse to otežkoča skie-panje kooperacijskih pogodi* in izvajanje občinskega odi«' ka o agrominimumu. Kmetij" ski zadrugi Črnomelj je zadnje deževje otežkočOo tudi spravilo silazne koruze, ki so jo imeli sredi minulega tedna na polju še okoli 20 ha. Da bo manj nezgod! Kljub opozarjanju je po n*" ših podjetjih še vedno vse preveč nezgod pri delu. Vzr°* je največkrat nepazljivost P" delu In podobno. Da bi število nezgod čimbolj om<,J!j in da bi se delavci seznani" z nevarnostmi, ki jim P1*, jo na delovnem mestu, je lavska univerza v Ribnici »t-Kani/irala predavanja, P°.t<*'.| pa izpite za odgovorne tj"? v podjetjih (obratovodje >» druge) iz higiensko tetom«* varnosti. Zadnji so delali «£ pite šefi servisov stanovanj Nke skupnosti ter iz »Ko",I.. nale« In-»Opekarne«. Vsi kj» dlilatl so Izpite u»pe*n» opravili RAZMIŠLJANJA POD SEMIŠKO GORO Ljudje smo pač taki, da se rodi zazremo v dosežene tt-*pehe med dvema praznikoma, ali kar celim obdobjem našega praznovanja. Ko čio-<*k o teh jesenskih dneh kolovrati med praznimi vinogradi pod Semiško goro, ki to kljub častitljivi starosti letos *pet do vrha napolnili sode, K nehote zamisli, koliko je ta Prijetna dolinica, potna pri-toznih ljudi, napredovala od tokrat, ko se je na Smuku porodila prva belokranjska četa, SEMIČ ZA SVOJ PRAZNIK V NEDELJO — 25. OKTOBRA: ob 9. uri dopoldne bo gostovalo v dvorani kina ljubljansko Mestno gledališče s .satiričnim kabaretom »Mala želita« — režija Jože Gale. SREDA — 28. OKTOBER: ob 9. uri v dvorani kina v Semiču slovesna Proslava krajevnega praznika, na kateri bo govoril Predsednik občinske skup ščine inž. Rado Dvoršak. Nastop belokranjskih folklornih skupin, po proslavi veselo srečanje. lovnih prostorih Obrtnega servisa, preurejenem domu Partizana, pa na novem, stanovanjskem bloku, ki bo se letos dobil streho, pod njo pa prihodnje leto nove prostore tudi posta z avtomatsko telefonsko centralo in postaja Ljudske milice. V opazovanju nas zmoti »Opel — Rekord* domačina. Da, leta 1957 je bilo tod okoli le pet motornih vozil, letos pa jih je že preko 200. Na strehah tudi povsem preprostih domačij že lahko uzremo televizijsko anteno, medtem ko brez radijskega sprejemnika skorajda že ni več nobene hiše. Skratka, n a -predek povsod. Priznati je* treba, da se tega tudi sami zavedajo in nemalokrat radi priskočijo na pomoč bodisi s samoprispevkom, bodisi s prostovoljnim delom, če gre pri ureditvi kakšnega domačega problema bolj trda za denar. Prav zdaj so spet priskočili na pomoč pri urejanju pločnikov v samem Semiču in pešpoti pri Štefanu. In reči je treba, da to ni bilo prvič! Prav zavoljo vsega tega pa se človek sam pri sebi še toliko bolj zamisli ob pripovedovanju domačinov, da v se-miškem bifeju ob polnih zidanicah pristne domače kapljice točijo hrvaško vino; da je letos pod Semiško goro zgnilo veliko breskev, ker jih zadruga ni odkupila; da so Semičani vedno prizadeti, češ, če je letina slaba, nimamo, če je dobra, pa prodati ne moremo; da morajo domačini z recepti, ki jih napiše zdravnik v Semiču, po zdravila v Črnomelj, ker doma nimajo lekarne; da so imeli včasih tod okoli na izbiro kar šest gostiln, danes pa lahko popeljejo prijatelja ali znanca le v bife na šilce žganega (dobre kapljice pa tako nimajo!), da kljub »belokranjski magistralu v Semič z motornim konjičkom ne moreš drugače kot po prašnih in jamastih cestah; da kljub sicer lepo ure- jeni trgovini v njej ni kaj prida izbire itd., Ud.., Kar preveč bi bilo tega, pravijo domačini, če bi hotel človek vse našteti. Zal je tako: hoteli ali ne — moramo jim verjeli. Potemtakem niti ni čudno, če včasih ti in taki problemi (večino bi jih bilo moč rešiti z majčkeno dobre volje odgovornih!) zasenčijo vse tisto, kar smo zapisali na začetku našega razmišljanja ... R.S- Pozdrav iz vinorodnega Semiču Zrno do zrna: OBRTNI SERVIS SEMIČ Pred tremi leti se je v Semiču takorekoč iz nič rojeval Obrtni servis. V njegovih pionirjih je takrat zorela le pobuda, brez najosnovnejših sredstev za proizvodnjo, ki je bila tako močna, da so se sami spustili v lov na osnovna sredstva. Imeli so srečo. Železarna na Jesenicah jim je NEKOGA MANJKA... do danes. Ze sam pogled na 0eU obrise nove tovarne kondenzatorjev pod belimi breza-??' m zidanicami v deželi be-narodnih noš nam pove, veliko. V njej so dobile kruh. domala vse ženske se-vfoke doline, pa tudi precej tooških. Vsem zaposlenim iz-Plača danes tovarna v' enem ">e.'eeu toliko, kot se zbere 1*c leto v občinski blagajni davkov s tega področja. Pogled se nam ustavi na no-stanovanjskih blokih, na Nravstvenem domu, novih de- Matični urad Artiče Avgusta in septembra ni bilo pjstev izven porodnišnice. Poroči-w«a se; ivan Kostanjšek, tri-j?** mojster iz Biezic, in Mari-i? Lupsina, frizerska pomočnica iz Sjoije vasi. Umrla sta: Mihael g?*«, osebni upokojenec iz Artič, JJ. >ot, in Rudolf Rozman, posest-"™ k Dečnih sel, 66 let. V Portorožu, Kranju, Novem mestu, Ljubljani in še drugje lahko v izložbah vidite belokranjske spominke, po katerih so tujci tako radi segali — Slamnat cekarček z vezenim prtičem In pisanico bo v londonskem stanovanju predstavljal Jugoslavijo — Pa tudi številnim belokranjskim izseljencem v Ameriki ne morete ustreči bolj kot s spominkom iz domačih krajev, vezenim prtičem, kakršne so delali sami, predno jih je pot zanesla čez veliko lužo — Kako je poleti v trgovinah završalo, ko tega blaga ni bilo več — Dobavitelj ni zmogel naročil! drugo, kupci pa jih pridejo tja iskat. — Ali je to delo stalno? — Prav to ni urejeno! Poletje je minilo in ker ni več tolikšnega povpraševanja, kupcev za to sezono ni več. Zene pa vsak dan hodijo spraševat, ali naj še delajo ali ne. Poleti, ko je bila žetev, so pozno v noč vezle, zdaj, Adlešičke žene so pred tremi leti začele svoje izdelke pošdljnti v svet. S podstrešij so privlekle pozabljene statve in prtički, ki so jih vezle babice, so postali spet dragoceni. Zaradi vzorca! Tako se je iz skromnih začetkov razvila spominkarska dejavnost, za katero so zbrali lani za 8 milijonov dinarjev naročil. Vaščan&o Marijo Cvitkovič, ki o tem največ ve, smo pred kratkim obiskali in jo zapletli v pogovor. — Ali ste res letos spro- Zakaj v svojo škodo? Vinogradniki v Beli krajini so tudi letos začeli trgati Er°«lje že dosti pred določenim rokom. Bivši Občinski ^"dski odbor v Črnomlju je že 18. avgusta 1960 leta sprejel ?^edbo o trgatvi grozdja za predelavo v vino, po kateri ^*tcv na področju občine Črnomelj nI dovoljena pred °- oktobrom. Pred tem rokom je dopustna le s privolitvijo lH*ebne strokovne komisije. Za kršilce te odredbe je bila pr«dvidena denarna kazen do 20.000 dinarjev. Doslej vino-eradnikl te odredbe niso kaj prida spoštovali, občinski °rgani pa tudi niso izvajali sankcij. Letos je posebna kopija določila za začetek trgatve 3. oktober. Kjub temu °°_ začeli ponekod trgati že 24. in 25. septrenibia. Med prvimi so začeli, trgati v It u četni vasi pri Semiču, kjer so lio-sklicati celo zbor volivcev, na katerem naj bi sklenili, "a lahko predčasno priino s trgatvijo. Ker zgledi vlečejo, lužbe kot pa v pristojnost Ljudske milice. Beseda o tem •o začeli ponekod trgati že 24. in 25. septembra. Med prvi-*adcva bolj sodila v pristojnost kmetijske inšpekcijske ^Užbc, kot pa v pristojnost Ljudske milice. Beseda o tem naj kršitelje odredbe kaznujejo ali ne, je stekla že na *a kl 3° Polotila za trgatev 3. oktober. Cemn Kt.-,J, kaznovati le tiste, ki so trgali pred 28. septembrom? ^iir 80 vsi! ToreJ bl bi'° pravičneje kaznovati vse, "^v jih je več kot 300 — ali pa nobenega. •^m lŽC pa' ^ tutli z odrcdbo ^ vse v redu. Vprašanje je bodrC*'■ ^e "P^vičeno njena določila Izvajati v vseh bjbe Jui obsežne občine enako, pa tudi sam rok — 10. ok-rcjjj' — w* začetek trgatve je že malo pozen. Zato bo odao m° verjetno treba ukiniti ali pa spremeniti. Clanl sveta lrcen_cn'U. da je odredba, ki je nihče ne upošteva, brez po-**>vl| so Priporočili obemski skunšcini, da o njej raj- **8jlii ^en'H 80- da bi v!r>........'-'"i na no«i......mBj nod- •Hor-.i- Hnm* določili -ok trgatve, ki pa bl ga seve potem ^ l«dl spoštovatL ti prodale izdelane spominke? — Poleti ni bilo dneva, da ne bi v vas' prišel kamion ali avtomobil. Kupci so kar sa mi prihajali. In ne samo tisti, ki so blago naročili. Tudi od drugih podjetij so priSH^ in vsak je hotel imeti na kupe spominkov. »Saj nismo industrija«, sem pojasnjevala. Vsakemu smo dali le nekaj blaga, toliko da niso jezni odšli- — Kateri izdelki so šli najbolj v promet? — Prav vsi: cekarčki s pr-tičkom in pisanico, razni vezeni prtički, garniture, pisanice in sploh vse, kar smo delale, smo lahko prodale. — Koliko ženi se s tem delom ukvarja in ali so zadovoljne? — Zdaj je v vasi že 100 žena vključenih v to delo. Ce so zadovoljne? Seveda so! Tu smo daleč od industrije ta od možnosti za zaslužek, zato so žene vesele vsakega dinarja. Zemlja je skopa in kruha ni na pretek. — Kdo vam je našel tržišče? — Zavod za pospeševanje gospodinjstva in Dolenjska turistična zveza v Novem mestu sta nam zelo pomagala. Zene prinesejo izdelke v za- -Pozimi, ko imamo največ časa, bi najraje delale — pa smo v veliki zadregi, kdo bi to odkupil ..■,«• je med drugim v imenu adlešičkih žena dejala tovarišica Cvitko-vičeva ko imajo čas, ne vedo, kaj bi. Cez zimo bi lahko dosti naredale, samo nekdo bi moral te stvari odkupiti in zanje založiti denar do nove turistične sezone. Zastonj žene ne bodo delale in tudi do poletja ne morejo čakati na denar. Ta- odstopila nekaj starih osnovnih sredstev, ki so jih nato doma nadvse ljubeče usposabljali za ponovno proizvaja nje. Nekaj so dobili še drugod in kmalu je bilo toliko, da so lahko začeli delati in predelovati razno kmečko delovno orodje. Počasi in vztrajno so domačini razvijali svoj servis, ki se danes ukvarja s kovaško, pleskarsko in pekovsko dejavnostjo ter ko-operacijsko proizvodnjo za ISKRO. Slednje je pravzaprav osnovna dejavnost, saj proizvaja večinoma kovinsko ohišje in razne izsečke za potrebe elektroindustrije. V kovaški delavnici izdelujejo in predelujejo razno kmečko orodje, hkrati pa opravljajo še kovaške storitve za potrebe domačinov. Pleskarski obrat živi seveda zgolj od uslug doma in izven Semiča, Peka-rija pa oskrbuje Semičane s kruhom. Vsak obrat ima seve tudi svoj lasten obračun. Je že tako, da običajno ne gre brez številk, zato se jih bomo zdajle poslužili tudi za prikaz naglega vzpona semiškega obrtnega servisa. Prvo leto so ustvarili pol milijona bruto produkta, drugo leto te 12 milijonov, lani 55 milijonov in letos do konca septembra te 65 milijonov dinarjev bruto produkta. Letošnji plan je BO milijonov. Pa tudi vrednost osnovnih sredstev je iz nič narasla na 26 in pol milijona dinarjev. Od začetnih treh so danes prišli že na 43 zaposlenih. Ponudb za delo v servisu imajo precej, vendar tel mnogim ne morejo ugoditi, ker potrebujejo predvsem kvalificirane delavce. Močno bi potrebovali strugarja, vendar ga nI moč dobiti. Skrbe tudi za kader, saj vzgajajo kar 13 vajencev. 6 delavcev pa se vozi v ko- krat bodo naši izdelki spet zelo iskano blago, pa ga ne bo toliko, kot bi ga lahko prodali. V tem začaranem krogu se vrtimo. Zadruga na, ma denarja, da bi založila. Kdo bi ga lahko založil, je vpraSanje, ld nas najbolj zanima. — Torej manjka nekdo, ki bi organizirano odkupoval vaše spominke vse leto? — Tako je. Ce bi lahko delale tudi pozimi, ko je največ časa, bi bila kvaliteta boljša, pa tudi nove- izdelke in vzorce smo nameravale poslati na trg. Trenutno smo v velki zadregi in ne vemo, kam naj se obrnemo po pomoč. RIA BACER vinarsko šolo v Novo mesto, v kateri si bodo pridobili kvalifikacijo. Zapisati velja, da so letos za 30 odstotkov narasli tudi osebni dohodki in danes, razen vajencev, te ni nobenega več, ki bi zaslužil pod 30.000 dinarjev na mesec. Da bi zaposlenim kaj več nudili s področja družbenega standarda, za zdaj seveda še ni mogoče misliti. Delavci dobe le toplo malico v obratu družbene prehrane, ki ga ima sosednja Mizarska delavnica. Kljub temu, da je Obrtni servis komajda shodil, se je kolektiv te lotil skrbi za lastno streho. Tako so v glavnem s lastnimi sredstvi zgradili nove delovne prostore, ki jih bodo v sredo — ob njihovem prazniku — ponosno izročili namenu. Čeravno so novi prostori fiele dograjeni, pa so že premajhni, saj imajo te toliko naročil, da jih morajo celo odklanjati. Vse kaže, da ima semiški Obrtni servis lepo perspektivo, zato bo nedvomno treba slej ko prej misliti zlasti na zamenjavo te kar preveč iztrošenega strojnega parka, pa tudi na večje delovne prostore. Ta misel nenehno preveva tudi njih same. toda kaj, k* je pa stvar s krediti taksna ... No, kolektiv Obrtnega servisa v Semiču se bori Se s nečim, o čemer neradi govore In so tudi meni zaradi skromnosti samo zašepetali v uho in dodali, da to nI treba zapisati. Pa vendar mislimo, Novi bloki in urejena okr" • v Črnomlju, lahko pa bi tudi rekli: IGRA SONCA IN SENC (Foto: Polde Grahek) NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE da ni lepo od nekaterih »velikih«, ki dolgujejo Obrtnemu servisu ob koncu septembra kar 18 milijonov dinarjev za neplačane račune. Le-ti najbrž ne vedo, da skromni kolektiv prav zaradi njih v soboto, 17. oktobra, še ni dobil zasluženih osebnih prejemkov za september!. Resda tel tista znana: »Velika riba majhno...« ne pride v poštev, pa vendar bi bilo lepo, če bi veliki kdaj pa kdaj pomislili na to, da morajo tudi majhni od nečesa živeti ... R. S. V namiznem tenisu: METLIKA V troboju muidzno-umškili reprezentanc Metlike, Črnomlja in Cestnega podjetja iz Novega mesta, ki jo bil 13. oktobra v Metliki, so bili doseženi naslednji rezultati: Metlika - Črnomelj 4:0, Cest. pod. Novo mesto-Črnomelj 3:1, Metlika - Cest. pod. N. m. 4:0. Ekipa Metlike v postavi Hm jak -Prevoršek Je pokazala najboljšo igro in premagala oba nasprotnika s 4:0. Tekmovanje za otvoritev okviru praznovanja za otvoritev modernizirane ceste Metlika - Črnomelj. V odbojki: ČRNOMELJ 15. oktobra je bilo v Črnomlju odigrano srečanje med odbojkar-Ji Črnomlja, Metlike in Cest. pod. iz N. m. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Črnomlja v postavi: S. 2unič, Satovšek, J. Zunič, Welss, Logar in Papež. Tehnični rezultati: Črnomelj - Metlika 2:0 (15:6, 15:8), Črnomelj - C. p. Novo mesto 2:0 (15:6, 15:1), C. P. N. m.-Metlika 1:2 (9:15, 15:10, 13:15) Zelo dramatičen je bil boj za drugo mesto, v katorem je naposled zmagala Metlika. Med Metli-čani so bili najboljši Prevolšek in Hrnjak, med igralci C. P. N. m. pa Florijančič in Pavlovič. Sodnik Moljk Je sodil zolo dobro. V šahu: ČRNOMELJ Zadnje srečanje šahistov Je bilo v nedeljo, 18. oktobra, v Motliki. Pomerili sta se teprezentanoi Metlike in Črnomlja, proti vsem pričakovanjem pa so zmagali Cmo-maljčani. Ekipa Cestnega podjetja iz Novega mesta je premagala Metliko s 3:2, doftlm so CmomalJ-čant T>rcmairsH fir&lce Cestnega podjetja lz Novega mesta s 4:1. Uspešnih 9 mesecev proizvodnje Vrednost proizvodnje industrijskih podjetij v kooevskli občini je v septembru porasla v primerjavi z lanskim septembrom za 10,6 odstotka, kumulativna pa za 25,2 odstotka. Vrednost proizvodnje se je dvignila najbolj pri Itasu (za 58 odstotkov), pri Inko-pu za 27,6 odst. itd. V redu je potekala tudi prodaja proizvodov, tako da je fakturirana realizacija presegla lansko devet m esečno za 21,2 odstotka. Najboljšo fakturirano realizacijo je spet izkazal J las, kjer so lansko presegli za 48,7 odsrt.,v Tekstilariii za 44,9 odst. in v Inkopu za 27,4 odstotka. Po planu poteka tudi plačevanje faktur. Lanskoletno devet- mesečno vnovčeno realizacijo so podjetja presegla za 15,1 odstotka Tudi v tem je najboljši Itas, kjer so do konca septembra dosegli že 93,1 odstotka pilana. Slabše rezultate dosegajo kolektivi v izvozu, saj so v devetih mesecih dosegli izvozni plan le s 60,3 odstotka, kar je 14,7 odst. pod planom. Industrija sama je dosegUa le 56,1 odst. izvoznega plana. KUjub temu pa so v primerjavi s preteklim letom zabeleženi do konca septembra lepi izvozni rezultati, saj je lanskoletni devetmesečni izvoz presežen za 40,9 odst., industrija pa ga je KOČEVSKE NOVICE presegla za 66,4 odst. Vse to pove, da so bile izvozne obveznosti postavljene nerealno in jih ne bo mogoče doseći. Pravi ljudski zdravnik Malo je takih, ki bi jim lahko zares še rekli »ljudski«. Zdravnikov namreč. Takih, ki bi se z dušo in telesom spojili z ljudmi in krajem, v katerem žive. Ki bi utripali, dihali in Uveli s svojo okolico. In vendar jih je še; mednje prav lahko prištejemo mladega doktorja Antona S m al ca v Loškem potoku, kjer leči vse vrste bolezni že skoro tri leta. Sicer je Ribmčan, doma iz Otavic, tam, kjer znajo delati tako lepe grablje. Pacientov trenutno ni bilo veliko, pa sva si vzela malo Rad bi bil trgovec... Knežja lipa. Puščobna vasica sredi odmaknjene kraške pokrajine- Hlevi KGP, gozdovi in šola v razmajani stavbi. Teplo jesensko sonce in trije dečki. Kuštrava glavica in roke globoko v žepih. To je mali STANE ROZMAN, učenec osmega razreda osnovne šole-Pravkar je minil dopoldanski pouk. Tovarišica ima šolo tudi popoldne. Ni sam. Pri hiši je sedem otrok in sama mamica, ki dela na kmetijskem obratu. »Pa ji kaj pomagaš Stane?« »Vsak dan, zjutraj in popoldne, saj mamica ne zmore vsega sama. Potem se pa učim •.. Rad bi se šolal, pa ne bo nič. Mamica nima denarja; doma hodimo v šolo štirje, ena sestra v Ljubljani, to veliko stane ■.. Rad bi bil trgovec, lep poklic je to, pa tudi ne vem, če bo kaj. Bom moral kar na delo, morda v Kočevje ...» Učiteljica Fanika Koširjeva se ubada z 22 razposajenci, uči vseh osem razredov, dopoldan in popoldan, šola je enakovredna osemletki, le da se ne učijo nemščine. In še marsičesa drugega ne, ne dobijo vsega, kar se lahko nauči jc otroci v mestu, je povedal mali Stane m kar malo hudo mu je bilo. »In imaš tovarisico kaj rad? Kako se učenci razumete z njo?« »O, zelo!« je odgovoril kot bi ustrelil. »Lepo se razumemo z »jO.« In na zresnjenem obrazu se je poznalo, da misli resno... F. G- Se bo Stanetu Rozmanu uresničila življenjska želja? V Banji Laki imajo lep spomenik padlim Lani v pozni jeseni so v Banji loki odkrili spomenik padlim v NOB, letos pa so prebivalci pod vodstvom krajevne organizacije ZB in krajevne organizacije SZDL s prostovoljnim delom uredili okolje spomenika. Vsakdo, ki ga zanese pot v Banjo loko, je prijetno presenečen nad lepo urejenim okoljem spomenika, kjer je po gredicah med klopmi, ob z bdim peskom posuti ploščadi, zasajenega toliko cvetja. AVTOBUS JE ODPELJAL Od Osilnice — dobrih 30 kilometrov — pa do Banja loke ae vodjo otroci višjih, pa t odi nižjih razredov v osemletno šolo v Faro. Dolga pot, posebno če računamo, da imajo nekateri do avtobusa tudi po tričetrt ure peš. Hodijo iz daljnih hribovskih vasi. poleti in norimi. Pot tedaj m ravno lahka niii varna; nemalokrat nažene divjad Šolarjem strah v kosti in najbolj varni ae počutijo T spremstvu starieT. V Osilniei pravijo ljudje, da bo treba letos bolj organizirati plazenje ceste, čeprav Hrvatje (cesta tre po njihovi strani) nočejo nit slišati o tem. Minulo zimo so dejali: narava ga Je dala In narava K* bo vzela . . . NA SI.1KI: ob petih popoldne je šolski avtobus odpeljal iz Fare otrok« domov proti Banja loki. Za nemoten prevoz mladeži v šolo •krni«* šofer Peter K.vtem In sprevodnik Slavko Ferbeiar. TE DNI V KOČEVJU ■ Poživitev kulturne dejavnosti. Kočevska Svobod« stopa t novo atesono z veliko voljo, poživiti kulturno dejavnost. K sodelovanju so porobili vse ljubitelje dramske umetnosti in imeti i njimi že se stonek, na katerem so se dogovorili, da je treba poste/Ud dramat-sko dejavnost. na bolj organizirano osnovo. Za igralce bodo verjetno sprejeli Uldi poseben praviOmk. Ker sa bo za sodelovanje prijavilo precej novih, bodo pripravili dramska tečaj, pri Čemer jim bo pomagal tudi okrajni svet Svobod. Tedaj bo trikrat na teden ob večerih, vzporedno s tem pa bodo že pr>pmvljali Jurčičevega Jurija Kozjaka m pose bi K) delo za mladino. — Prihodnji sestanek člunov Svobode bo v petek ,to je jutri, 33. oktobru ob 18. uri v Seskovem dimni. Društvo vabi na sestanek prav vsa ljubitelje dramske uinot noatii, posebno pa mladino. Z dramskim tečajem bo Svoboda pričeta že prihodnji teden. ■ Posvet o krajevni skupnosti. V ponedeljek Je bil pni predsedniku obč. odbora SZDL posvet o formiranju in organizaciji krajevnih skupnosti v mestu in na Rudniku. Sestanka .so se med drugim udeležiti tudi predstavniki obeh stanovanjskih skupnosti, krajevne organizacije SZDI, itd. Več o posvetu bomo poročali prihodnjič. ■ .Turisti' gredo na izlet. V nedeljo, 25. oktobra, gredo rta poučen izlet kočevski .turisti', to so turistični delavci. OlanI dnistva in drugi so lahko prijavijo do sobote opoldan v turistični pisarni. Pravi- jo, da bodo ves čas med .poučno' potjo zabavna tekmovanja, zmagovalo! pa bodo dobili originalno nagrade. In .marŠTUta': Kočevje, Žužemberk. Trebnje, avtocesta, Ceiklje, Kostanjevica, Pleter je. Otočec, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje. m Plenum občinskega sindikalne ga sveta. Minuli torek je bil plenum občinskega sldikalnega sveta. Obravnavali so izpolnjevanje planskih obveznosti v delovnih organizacijah, gibanje osnovnih dohodkov v prvem polletju lani in letos, kadrovanje v plenum in predsedstvo ObSS itd. Več o plenumu prihodnjič. ■ Mladinski ples. V nedeljo Je plesna sekcija pri mladinskem aktivu v tiskarni organizirala v domu telesne kulture mladinski ples. Udeležilo se ga je precej delavske, večinoma pa šolske mladine. Podobne plese bodo mladinci i* CZP prirejalo vsako nedeljo. ■ Prumetni davek v gostinstvu in trgovini. Včeraj je svet za blagovni promet ni turizem pri občinski skupščini obravnavo! prometni davek v gostinstvu in trgovini O tem bo te dni razpravljal Se svet 2« finance, v kratkem pa tudi skupščina. ■ Grozdje in zelje. Na tržnici Je bilo v ponedeljek malo prodajalcev, v glavnem pa so prodajali gvozd Je različne kakovosti (180 do 200 din). Precej Je bilo tudi sladkega zelja - 35 din kiiognam, nekaj Jabolk po 140 din ki solate po 10 din glavica. Čabar je lepo mesto čabar je dobil ime po kotlini, podobni čebru, v kateri leži. Sicer pa je lepo in prijetno mestece ob Čabranki, ki razmejuje dve socialistični republiki, ljudje v njem pa govore oba jezika oziroma, nekakšno mešanico. Prvi človek v Čabru, ki smo ga srečali, je bil Jože Knavs na bencinski črpalki tik ob mostu. Doma je iz Podplani-ne, prve hiše tik čez mejo in dela tu že tri leta. Ko smo ga vprašali, kaj se splača pogledati v njihovem mestecu, je dejal, da novo ribjo restavracijo (na katero so prav takrat montirali napis Hotel), novo šolo. zidajo nov zdravstveni dom, od industrije je najvažnejši OIP (drvno industrijsko poduzeće), kjer delajo razno galanterijo in deloma pohištvo. Povedala' pa je pozabil, da si je vredno ogledati ves Čabar s spomenikom kralja Tomislava, spomenikom NOB, predvsem pa spoznati prijazne, ustrežljive ljudi. V Čabru dela tudi veliko delavcev iz bližnjih slovenskih vasi. Pod-planine, Črnega potoka itd... Ko smo se ustavili ita pošti, je prijazna upravnica takoj obljubila sodelovanje v naši akciji za pridobivanje novih naročnikov. Iz mesta jih sicer ne bo, je- dejala, pač pa iz slovenskih' vasi, ki dobivajo pošto od nas. Prav gotovo bodo naši pismonoše pridobili precej naročnikov za vas Ust, jr se obljubila ... (fg) »»Nobene zobne ščetke in bel kruh!« 7. zdravstveno postajo, stalno medicinsko sestro iii zdravnikom enkrat tedensko i* Kočevja je vprašanje zdravstva v Poljanski dolini rešeno. S lov. Vebrovo, medicinsko Restro, so prebivalci zadovoljni. Nudi pomoč na domu, pomaga ji še babica, le Se zobozdravnika si želijo. Če bi kdaj pa kdaj ordiniral pri njih, jim ne bi bilo treba hoditi v Kočevje, kar je precej dražje, kot prevoz zdravnika v Prcdgrad. Povedati je namreč treba, da imajo predvsem šolski otroci izredno slabo zobovje. Prav tiste dni se ie mudila tam ekipa zobozdravnikov z ljubljanske šolske poliklinike, ki bodo popravili zobe vsem otrokom. Ko sem vprašal zobozdravnico, zakaj neki imajo otroci tako slabe zobe, je neka starejša tovarišica v beli halji energično odgovorila: »Nobene zobne ščetke in preveč belega kruha!« Se pravi, pomanjkljiva higiena In opuščanje domačega črnega kruha, ki je bolj zdrav kot bel. In še to so povedali, da otroci niso kdo ve kako navdušeni nad zobozdravniki In se »vrtanju« na vse načine izogibljejo. časa in poklepetala kakor stara znanca- Nerad je govoril o sebi, ko je zagledal be-leSnico, toliko bolj pa o zdravstvu, o zdravstvenih problemih v Loškem potoku, kraju, ki je pred nekaj leti dobil lepo, moderno opremljeno zdravstveno postajo, in ki nikdar prej ni imel svojega »dohtarja«. Oči so mu zamišljeno zrle skozi okno v sončen jesenski poldan. Dr. Anton Šmalc iz Loškega potoka — Največ problemov imamo tu z alkoholizmom in s V Kočevje je predaleč in predrago V Osilniei imajo lepo urejeno ambulanto, v kateri je oktobra po dolgih letih le začel redno ordinirati zdravnik iz Fare. Doslej je hodil zdravnik enkra", na ted^n iz Kočevja Posebno hudo je bilo pozimi, ko so bile ceste zametene, spominjam pa se tudi dogodka spomladi, ko so ženske prirasle bolno sosedo iz vtč kot uro oddaljene hrvaške vasi v Osilnico, zdravnika pa od nikoder. Po dolgem čakanju jih je rešil zdravnik iz čabra. Medtem je ženska ležala na prostem, na soncu .. . Zdaj bo bolje, pravijo Osil-ničcnl- Radi bi le "Se, da bi vsaj enkrat na teden priliajal k nam zobozdravnik iz Kočevja. Hoditi k zobozdravniku v Kočevje je predaleč in .predrago . . ;"• . •" - ':r:9-J' ■G- Matični urad Kočevje V ča&u od 11. septentbra do i. oktobra so doma rodile: Ana Sever iz Kočevja — dečka, Marija Majerle iz Starega trga —- deklico. Kosu Marinovič iz Vrbovca — dečka, Elizabeta Klarič iz Kočevja -- dečka, Gabrijela Pavsič iz Novih Lazev — dečka, Ljubica Božič iz Kočevske Reke — dečka, Sonja Letonja iz Mlake pri Kočevju — dečka. V Ljubljani so rodile: Leopoldi na Gričar iz S alke vasi — dečka, Jožica Stmonlč iz Mozlja — deklico, /.ink-.i Kugler iz Salke vosi — deklico, Justina Možina iz Salke vasi — dečka, in Elizabeta Štrukelj iz Rajndola — deklico. - Poročili »o se: Branisiav Turk, delavec iz Solke vasi, in Marija Majarič, frizerska pomočnica iz Kočevja; Franc Vrhovšek, električar, in Nada Radojčič, kuhinjska pomočnica, oba lz Kočevja; Jožo Vidmar, kovinostrugar iz Kočevja, in Nada Klnrič.-poštna uslužbenka lz Potoka; Anton Jurkovič, kmetovalec iz Srednjega potoka, in Neža Curl, poljedelka iz Ograje. V Ljubljani so se |M>ročili: Ivan Škof, šofer iz Kočevja, in Justina Tonček, boliska strežnica lz Ljubljane; Mihael Briški, strojni inž., in Ana Grogorlč, tekstilni tehnik, oba iz Kočevja; Jože Grže, trgovski pomočnik, in Erha Sterk. trgovska pomočnica, oba iz Kočevja. V Zagrebu sla se poročila: Vladimir slutim- in Neža Beljan. trgovska pomočnica, oba iz Kočevja. Umrli so: Janez Maleslč, upokojenec iz Kočevja, 63 let; Marij« Gabrovec, upokojenka iz Kočevja, 66 let: Jožefa Major, invalidska upokojenka lz Zeljn, 83 let; Ludvik Kranjc, uslužbenec iz Kočevske Reke, 59 let; Jožefa Poenič, upokojenka lz Maiiovnika, 66 let; Jakob Hudorovlč, socialni podni ranec iz 2olJn — baraka, 5» let; Mariju Pottsok, gt*podinjo lz Salke vasi, 81 let. V Ljubljani ho umrli: Ivan Poje, delavec lz Mlake pri Kočevski Reki, 59 let, Franc RebarSok. upokojenec lz Kočevja, 59 let. tuberkulozo, kar je drugo z drugim povezano. Vzroki Preslaba preventiva, koten babica sama ni kos. Potrebovali bi stalno medicinsko sestro, ki bi se ukvarjala » preventivo in patronažo, potrebovali bi zobozdravnika, za katerega imamo najmo-derneje opremljeno delatmf co. Občina je štipendirala nekega zobozdravnika, potem pa je vsem obrnil hrbet. Vas. Noče na vas! Kdo pa hočt na deželo? Toda zdravnik si za to, da zdraviš ljudi, ne glede na to, kje si. To je tvoja človeška in moralna dolžnost ... Sicer prihaja k nam trikrat na teden zobozdravnik Fegic iz Ribnice; veliko napravi, potrebe pa so veliko večje, kar za stalnega zobozdravnika. »Kako ocenjuješ dosedanje delo in poslovanje ambulante?« — Tri leta sem skoro že tu in lahko rečem, da je bilo veliko napravljenega, število bolnikov, onih hudih, pada, zmanjšalo se je število srčnih obolenj, kar pa je najvažnejše, ljudje se večinoma lahko zdravijo tu, rti jim treba hoditi v Ribnico ali celo v Ljubljano. Tudi rentgen imamo. Ni pa, kakor sem že. dejal, preventive. »Kakšna je po tvojem vl>, ga zdravnika v oddaljenem kraju?« —■ Bo kar precej drugačni od one v mestu, v bolnišnici. Tu moraš znati vse, medtem ko se lahko v večjem kraju še naprej učiš, posvetuješ s kolegi itd. Na vasi j> treba biti vedno pripravljen da te pokličejo, nikdar nist prost. Predvsem pa mora biti zdravnik vedno in povsod ČLOVEK... F. GRIVEC Tudi peš v Kočevje V Rajndolu. delavsko kmetijskem naselju dva do tri kilometre od Mozlja, so trije hlevi KGP t govejo živino. V hlevih imajo tudi vodovod, med-tem ko ga po hišah, razen novega naselja, še nimajo. Ljudje uporabljaj* skupne vaške vodnjake. Ob enem takih smo se srečali tudi s tole gospo* dhijo, ki je 'povedala pr*' cej stvari o kraju, le sv°\ je g a imena ni hotela povedati. Kakor večina drugih prebivalcev Rajndola je tudi ona zaposlena na P°" sestvu, kjer skrbi za se1 demitajst krav. To sice* ni veliko, ;ula k pregovoru, tudi tisto o volku. ^"N" ozreti se nam je treba, pa že opazimo polno v .ov- Volčjo podobo kažemo včasih s podcenje-811 Jem sočloveka, z norčevanjem, »metanjem po-g*J P°d noge, s slabimi odnosi itd., skratka r. vsem S**™> kar ne govori v prid nam — ljudem, naši d0v^skosti in človeškemu dostojanstvu! V vrsti °bnih, obrobnih zgodbic iz našega vsakdanjega vin -"ia bomo skušali razmišljati o teh odnosih in aeu bomo, da tisto o človeku tn volku drži. ni,7~ Bolnišnica. Soba, belo prebeljena, beli hod-*|. bele postelje, bela posteljnina. Soba s tremi 0|J ali manj omavčenimi ljudmi. Bolniki. Težko je po cele dneve poležavati, uro za uro, n za dnem, noč za nočjo, dneve, tedne in mesece. . »saka stvar, s katero lahko bolnik preganja čas, l dobrodošla. Branje knjig in časopisov, klepet, geartanJe, šahiranjc ... Samo da človek ubije dol-Dr"!?1*' le*anJe. ki hromi ude in vse telo in da si orani nekaj dragocenega spanca za dolgo noč. Pre S°M s tremi omavčenimi bolniki sanirajo, "a ka«8' ^lovc,c' Rozdni delavec z žuljevimi rokami, je » . n *e nlso izcinile sledi smole. »Nasprotnik« obrt4ž2 druge sobe, inženir iz druge republike. Na »MatnU,eh nekaJ Wbfc*v. se,,,,. Pravi gozdni delavec z nogo v mavcu. Pre- despiir" In spe* »Sab mat«. Drugič, tretjič, šestič, N .Vedno. strani H!^nIrievi strani kibicira njegov rojak. Po-"jegov ž nreProstega delavca in se (morda) čudi jega i!m šal,ovskim sposobnostim. Spodbuja svo-Pa m u"""anega kolega, ki že počasi izgublja živce. potna nP^V': *KaJ se mu 005 PustiI' nJemu> w ne k*r d i šahovske teorije, ki dobiva samo zato, Sle°i-° razmišl.ia?! Ovaj čovek iz šume ...« * iiob ."0va Partija šaha, z novim nasprotnikom, ar »i^^eem, ki je prepričan, da »čovek iz šume« dubiti » ne more Podati šahovske teorije, da je in Uru.-*1^''" sraniotno. »Covek iz šume« dobi prvič dokazati nato pa Pravi: *z vami nc iRram ve8> ,e delavec ri861,1 vam notel- da je lahko tudi gozdni Ijuri, dober šahist in da tudi v ,šumi' prebivajo Stirn rjp6! končno tudi to, da zgubiti igro s prepro- '■ahk k*"1 ni sramota ...« UKenca „• dodal 5e t0' da v *°\ah pridobljena inte-Bcnce da eaino merilo človeškosti in prave intcli-8tr»ni v 80 dobri. izobraženi ljudje tudi na »drugi« kriih,' o» VPi.tah Preprostih delavcev, ki so jim žulji *P1čevalr. - 1118115 in od S0l,ca ožgana koža pa *° 'n še SOle' W 8,5 Smcnn*; življenje, delo. Vse *>*>mnii i arslkaJ bi mu lahko povedal, če bl se le >" znal in če bi ga oni razumel... FRANCE GRIVEC stare Avstrije! Pouk se odvija -v dveh izmenah, najkasneje prihodnje leto pa bo v nekaterih oddelkih že v treh. Na vsej šoli, ki gostuje v dveh stavbah, je menda le pet prostorov, ki vsaj deloma odgo- Maks Nosan, načelnik oddelka za splošne zadeve ribniške občinske skupščine varjajo. Po dograditvi nove nove šole bomo obe stari porabili okrog 33 milijonov di-binete, upravo, glasbeno šolo in za posebno šolo. Za adaptacijo ribniške in sodraske šole bomo letos porabili okrog 33 rnihjonov dinarjev. Šolstvo bo moralo biti urejeno do konca sedemletnega plana. V tem času bo verjetno treba misliti tudi na novo šolo v Loškem potoku. Omeniti je treba še dalav-sko univerzo, muzej, štipendije. DU v glavnem životari, ker ni sredstev, muzej pa je vse leto dobil le 200 000 din, medtem ko je predvidenih za ureditev drugih muzejskih prostorov še okrog milijon. Obema ustanovama bo treba prihodnje leto odmeriti več denarja, da bosta lahko vsaj kolikor toliko normalno poslovali. Občina štipendira 31 študentov na raznih šolah, največ za potrebe prosvete, v prihodnje pa bo treba več štipendirati tudi za potrebe občinske uprave, saj je prav ta izredno slabo kadrovsko zasedena. Z novim proračunskim letom bomo štipendije, ki se sedaj gibljejo od 9 do 18.000 din, nekoliko zvišali. F. G. Sem in tja po Ribnici # 12 milijonov za »Ceneta«. Končno je po nekaj mesecih in s precejšnjim zaostankom ponovno odprta gostilna Pri Cene tu. Temeljita obnova naj bi bila po prvotni zamisli končana že 4. julija, potem pa so otvoritev se večkrat prestavili. Sedaj je uspelo, prejšnjo soboto je bil »krst«. Lokal je res' lepo urejen; točilnica z moderno točilno mi-- zo, v prejšnjo »boljši« sobi so shke obnovili, vzidaši nova okna, najlepša pa je »lončarska« soba, katere vhod krasi »Bakhus« akad. slikarja Jožeta Cente. Kako je zdaj pri Cene tu, se bo lahko vsak najbolje prepričal. — Takoj po otvoritvi te gostilne so zaprli gostišče Ugar in ga v nekaj dneh temeljito počistili in prepleskali. Zdaj je odprt tudi ta lokal. Ureditev »Ceneta« je podjetje veljala okrog 12 milijonov dinarjev. 0 Restavracija do 29. novembra? Tudi otvoritev nove restavracije je bila že nekajkrat preložena, zadnje dni pa slišimo, da bo dograjena najkasneje do 29. novembra, če ne že prej. Največ težav pri obnovi oziroma gradnji gostinskih lokalov imajo z obrtoiškimi uslugami. Tudi tu je v jedilnici napravil Jože Centa umetniško sliko — ponazoritev ribniškega gradu. 0 Vedno več televizijskih anten. V Ribnici je v zadnjem času vedno več televizijskih anten — in televizorjev seveda tudi. Imajo ga skoro že ▼ vsaki drugi ali tretji hiši. Samo v štirinajstih dneh oktobra so jih v trgovini Oprema prodali 18, največ na račun olimpijskih iger. Precej so prodali tudi radioaparatov, ki gredo najbolj v promet na jesen in zimo. 0 Se dva stolpiča. Te dni je Gradbenik pričel graditi poleg sedanjih dveh še dva stolpiča. Zemeljska dela in betoniranje bodo opravili še letos. Enega bo podjetje zgradilo za potrebe armije, v njem pa bo dvajset trosobnih stanovanj, prav toliko pa tudi v drugem, katerega gradnjo bo financiral stanovanjski sklad. V obeh stolpičih bo centralna kurjava. Z deli bi lahko začeli že prej, pa je bilo treba najprej prilagoditi načrte zaradi nevarnosti potresa. Dokumentacija in sredstva so zagotovljena, stolpiča pa morata biti gotova do novembra 1965. • Se ena gostima. Ribnica bo še letos dobila novo privatno gostilno. Na trgu nasproti zadružnega doma jo bo uredil Ivan Pele — Ul-čar. Gostilna bo imela tri KESETO sodobno urejene prostore, kasneje prenočišča in na vrtu garaže. 0 Adaptacija šole. Te dni so pričeli urejati obe "šoli. Uredili bodo sanitarije in nekatere druge prostore ter izkopali greznice, ki bodo namenjene tudi za novo šolo, ki jo bodo pričeli prihodnje leto graditi v neposredni bližini. 0 Dom gozdarjev. Na starih temeljih zadružnega doma, zgrajenih takoj po vojni, je Gradbenik pričel graditi gozdarski dom. Ponekod so morali temelje okrepiti ali na novo zabetonirati. Sredstva za poslovno stanovanjski dom gozdarjev je zagotovil gozdni sklad. Seja sindikalnega sveta Pred kratkim Je bila v Ribnici seja predsedstva občinskega smdikalnega sveta. Razpravljali so o analiz/ gibanja osebnih dohodkov na območju občine, problemih šolstva in drugem. Ugotovili so, da so dohodki zaposlenih v zadnjem obdobju porasli, s povečanjem proizvodnje pa bodo lahko še večji. -r SKUPŠČINSKI DNEVNIK £ Nedavno je svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem pri ObS Ribnica obravnaval gibanje oz. porast cen v občini in vzroke (zunanje), ki so do tega privedli. Obravnavali so tudi polletni uspeh poslovanja v trgovini in gostinskem podjetju, s tem v zvezi pa tudi kadrovske probleme v gostinstvu. Posebna komisija, ki so jo določili na zadnji seji, je pregledala možnosti za postavitev kampingov v bližini Ribnice. Ugotovila je, da je najboljši prostor za postavitev kampinga v Ortneku v bližini gradu in na Bregu pri Ribnici. Na seji so tudi obravnavali predlog, da se da kmetijska stavba na Travni gori v najem tmdstičnemu društvu Sodražica, ki bi jo preuredilo za zimski turizem. 0 V četrtek, to je danes, se bo sestal svet za industrijo lin obrt. Obravnaval bo polletne uspehe industrijskih in obrtnih delovnih organizacij. Konferenca podmladka RK v Ribnici Podmtedkarji RK iz osnovne šole v Ribnici so imeli 16. okt. uspelo konferenco. Iz poročila je bilo razbrati, da so bili v vseh letošnjih humanih akcijah, ki jih pod-vzema RK, med prvimi. Med drugim so zbrali precej denarja za od potresa prizadeto Skopje. Na konferenci so sprejernali tudi program dela za prihodnje leto ter slovesno spejeli v podmladek cicibane in jih pogostili. Kulturni program, ki so ga predvajali na prireditvi, je bil zelo lep. Izvajali so ga učenci in učenke Glasbene šole v Ribnici. [|||IHl:U;ililtHIiimUI]lilliliMlmlUIUIUtmatUIIRHItlUUtlllilltH»lilUIUIIII DOSLEJ: 99 NOVIH NAROČNIKOV Do torka opoldne so nam pošte iz kočevske in ribniške občine poslale 99 naročilnic novih naročnikov. Delež posameznih pošt v dosedanji akciji je takle: OSILNICA — 35 DOLENJA VAS — 17 STARA CERKEV — 13 RIBNICA — 9 KOČEVJE — 7 SODRAŽICA — 7 VAS-FARA — 6 ORTNEK — 5 Pismonoše prosimo, da poberejo vse razdeljene naročilnice pri novih naročnikih in nam jih čimprej pošljejo! UPRAVA LISTA SAMI JANEZI... Ko zjutraj razdeljujejo poštne pošiljke po posameznih rajonih, sedijo za svojimi mizami drug za drugim. Sami Janezi, kar trije so in imajo na kočevski pošti večino, če ni Janez, so se pošalili, ga sploh ne sprejmemo. Se ta, ki je s Hrvaške, je Janez. Janez je tudi pismonoša Vi-rant, ki trka na vrata strank po Kočevju že dvanajst let. Je tik pred upokojitvijo. Pravzaprav je Se napol upokojen in dela honorarno, dokler ne bodo listine okrog upokojitve urejene. »Vse ljudi poznam ali pa vsaj veliko večino. Vsak dan jih vidim, vsak dan jim nosim časopise, pisma, nakaznice ali karkoli. Včasih so vesti vesele, drugič ne, kakor nanese... Kaj naj rečem o naši akciji za DOLENJSKI LIST? Ljudje že imajo večinoma vaš list, pa bomo teiko zbrali še več naročnikov. Radi bi, da bi se o našem kraju pisalo več; no, to ste zadnje čase ie uresničili. Naša skrb je, pridobiti čim več novih naročnikov. Potrudili »e bomo!* Jutri plenum komiteja ZKS Jutri, 23. oktobra popoldan, se bo v Ribnici sestal občinski komite ZK. Na plenumu, katerega se bodo udeležili razen članov komiteja še člani komisij, sekretarji osnovnih organizacij, predsedniki delavskih svetov in direktorji, bodo obravnavali probleme gospodarstva in družbenih služb v luči novih ekonomskih pogojev.' nov svet v Soli »katje rupena« Zunanja tretjina naj bo z volivci! MAJDA JEREB, pomočnica upraviteljice osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu, nam je povedala naslednje o volitvah v šolski svet: »27. oktobra bomo izvolili nov svet osnovne šole Katja Rupena. Svet se bo povečal od sedanjih 15 na 21 članov, v njem bodo dve tretjini mest zasedali člani kolektiva, tretja tretjina članov pa bo delegirana. Podružnične šole ne bodo imele več samostojnih svetov, ampak le zastopnika v svetu matične šole- Tak ključ zastopstva je narekovala nova vloga šolskega sveta: prvi dve tretjini sveta (to so člani šolskega kolektiva) se bos'a bolj ukvarjali z učnimi programi, uspehi, vzgojo in notranjimi problemi šole, zunanja tretjina pa bo predvsem skrbela za afirmacijo šole navzeven- Ob ravnava la bo njen finančni položaj in posredovala voliv- cem poročila o stanju šole. Iz bega je razvidno, da se za obravnavo notranjih šolskih zadev ne bo moral sestajati ves svet, ampak bosta zadostovali prvi dve tretjini. Volivci bi morali o šolstvu razpravljali vsaj enkrat na leto. Zunanji člani šolskega sveita naj bi se z njimi vred prizadevali, da bi prišla osnovna šola Kattfa Rupena čim prej do novih prostorov. Zdaj imamo na Soli 46 oddelkov v 23 učilnicah. Pouk je seveda v dveh izmenah, dopoldne in popoldne, zato je težko gojiti izvenšol-ske dejavnosti. Kar moremo napraviti, naredimo zvečer, po pouku. Zaradi takih razmer je precej težav. Starši želijo, naj bi vsi višji razredi obiskovali pouk dopoldne. Zaradi neprimernih prostorov, učencev, ki se vozijo in podobnega, pa teora ni mogoče vpeljati.« St" «7760) DOLENJSKI LISI 19 V Primostku ne morejo napajati ž vine Več odbornikov s tega pod ročja je na zadnji občinski seji v Metliki zahtevajo ureditev napajališča, ki je postalo ob gradnji nove ceste povsem neuporabno, ze večkrat so morali živino vleči iz blata, zato se kmetovalci jezijo 4n zahtevajo od svojih odbornikov, naj to urede. Sklenjeno je bilo, da bo občana imenovala posebno komisijo, ki si bo napajališče ogledala, nakar ga bodo začeli urejevati. Matični urad Metlika Septembra je bil doma rojen 1 deček. Poročili so se: Anton Plut, kmetijski tehnik iz Dragomlje vasi, in Anica Simec, predilka iz Giršič; Ivan Slobodnik, skladiščnik iz Radovice, in Berta Strmč-nik, predilka iz Metlike. Umrli so: Ivan Vučetlč, duhovnik iz Metlike, 81 let; Nadja Gornik, delavka iz Metlike, 16 let; Jože štravs, posestnik iz Grabrovca, 72 let; Marija Suklje, posestnica iz Gor. Suhorja, 69 let; Jožef Suljič iz Grabrovca, 13 let. Skrb za človeka se odraža v spremembah proračuna ko so Metličani sestavljali proračun za leto 1964, so videli da s pičlimi sredstvi ne bodo mogli kriti niti potreb, ki jih občina po novi ustavi mora zajamčiti občanom. Medtem so naraščale še druge potrebe in nepredvideni izdatki, tako da se je ob- BRAVO, METLIČANI! Za prvo presenečenje v jesenskem delu tekmovanja medobčinske rokometne lige je poskrbela Metlika, ko Je 11. oktobra 1964 na domačem igrišču igrala neodločeno s favoritom — novomeškim Partizanom 14:14 (7:5). Nedeljska tekma je bila Izrazito prvenstvena. Metliška ekipa Je tehnično slabost nadomestila s požrtvovalnostjo, tako da so Metličani vodili skoraj ves čas igre. Pri gostih sta se najbolj Izkazala graditelj igre Vidmar in Bencina. — Domači igralci so bili vsi borbeni in požrtvovalni. Posebno so se odlikovali Gabrtjan, Tome in Kočevar. —ni činski proračun znašel v izredno kritičnem položaju, saj mu je manjkalo okoli 50 milijonov dinarjev. V podobnih Pokopališča so potrebna popravil Kot se je izkazalo na zadnji občinski seji, je v metliški občini več vaških pokopa lišfi nujno pogrebnih večjih ali manjših popra/il; razen tega pa tudi nekaj potov. Odborniki tega sami ne morejo urediti, zato je bilo domenjeno, da bo predsednik občinske skupščine obiskal posamezne vasi ter se s krajevnimi organizacijami, z vaščani in odborniki pogovoril, kako bi se dalo stvar s čim manjšimi sredstvi urediti. Občina v te namene žal nima letos nobenih sredstev na razpolago. težavah je bilo še več slovenskih občin. V zvezi s tem je okrajna skupščina Ljubljana pred kratkim odobrila iz svoje sproščene proračunske rezerve metliški občim dotacijo 32 milijonov din. Ker je pomoč še vedno premajhna za kritje najnujnejših izdatkov, sv> se odločili odborniki ob. METLIŠKI TEDNIK činske skupščine na zadnji seji zaprositi Izvršni svet za sprostitev 50 odst. lastne proračunske rezerve, ki znaša okoli 12 milijonov. Prav med sejo je prejšnjo sredo iz Ljubljane prišla razveseljiva pošta, tla je metliški občini naknadno odobrenih še 8 milijonov iz okrajne proračunske rezerve- Z vsemi navedenimi sredstvi bi se občinski proračun le izkopal iz največjih težav in se vsaj približal realni osnovi, ki je bila oh začetku leta toliko premajhna. Uravnovešenje občinskega proračuna gre izključno v korist skrbi za človeka, tako šolstvu, kot socialnemu var. stvu, razširjenemu zdravstvenemu zavarovanju kmečke mladine in drugim družbenim službam v občini. Odborniki obeh zborov so predlagane spremembe soglasno potrdili. Brezplačno k zdravniku bodo šli od 1. januarja 1965 dalje lahko vsi kmečki otroci, ki doslej niso bili zdravstveno zavarovani. Odlok o ■ razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmečke mladine v občini Metlika je bil na zadnji seji soglasno sprejet. Vsi otroci, katerim je t». odlok namenjen, bodo" imeli enake ugodnosti zdravstvenega zavarovanja kot drugi zavarovanci. Preberite o tem ustrezni občinski odlok v Uradnem ves t ni k u Dolenjske! SEVNICA: za poživitev telesne kulture Na zadnjem razširjenem plenumu in posvetu občinskega odbora SZDL je bilo postavljeno vprašanje, kako deluje telesna vzgoja po društvih, šolah in ostalih organizacijah v občini. Da bi to ugotovili, je bila imenovana posebna komisija, ki je obiskala vsa društva in klube na območju občine. Izkazalo se je, da je med zunanjimi društvi in občinskim odborom za telesno vzgojo, kakor tudi svetom za telesno kulturo, mnogo premalo povezave in skupnega dela. Mimo tega so sredstva, s katerimi so društva letos razpolagala, tako malenkostna, da niso zadoščala niti za nabavo skromne opreme, kaj šele za tekmovanja. SEVNIŠKI VESTNIK Športni objekti so ali v neuporabnem stanju ali pa prekomerno zasedeni. Najbolj v škripcih je telesno vzgojno društvo Boštanj, ki ni moglo organizirati niti občnega zbora, za vadbo nima vaditeljev in je njegovo delovanje res zelo skromno. Zato bi bilo bolje, da bi Bost jančani, ki se zanimajo za vadbo in ostali šport, hodili v Sevnico. Sredstva, doslej porabljena za vzdrževanje obeh domov, pa bi porabili za potrebnejše objekte samo v enem kraju. Da je stanje telesne kulture tako klavrno, je vzrok tudi v vzgojiteljskem in vaditelj-skem kadru, katerega v vseh društvih občutno manjka. Tudi Sevnica je ostala brez učitelja telovadbe in morajo v nižjih razredih osnovne šole ta predmet poučevati ostali učitelji, od 5. razreda dalje pa telovadbe sploh nimajo. Priporočljivo je, naj bi vsaj za ljudi, ki se v šolah že ukvarjajo s telesno vzgojo, niso pa strokovnjaki, uvedli seminarje ali tečaje. V letošnjem letu je uspešno delovalo strelstvo. Domači strelci so nastopili na občinskih, okrajnih in republiških tekmovanjih. V prihodnje nameravajo učiti strelstvo tudi na osnovnih šolah v okviru rednega pouka. Za to športno panogo je precej zanimanja, zal pa nimajo primernega strelišča. V Sevnici se je v zadnjem času telesno kulturna dejavnost precej izboljšala, posebno je to čutiti v orodni telovadbi, v košarki in rokome- Udeležite se letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL! Občinski odbor SZDL v Sevnici vabi vse Slane Socialistične zveze, da se množično udeležijo letnih konferenc svojih krajevnih organizacij. Letne konference bodo potekale takole: Blanca: 8. 11. ob 15. uri — v Soli; Boštanj: 8. 11. ob 7.30 — v šoli; Bučka: 25. 10. ob 9. uri — v Soli; Budna vas: 22. 11. ob 15. uri — pri Ignacu Kebru; Breg: 18. 10. ob 15. uri pri Klinkonu; Drožanje: 22. 11. ob 15. uri pri Kožuhu; Gabrijele: 8. 11. ob 15. uri v Berku; Križ: 8. 11. ob 15. uri pri Jožetu Mauriču; Krmelj: 25. 10. ob 18.30 v domu Svobode; Kal: 22. 11. ob 15. uri v soli; Kompol je-Smai ciki: 22. 11. ob 15. uri v klubu; Loka: 8. 11. ob 8. uri v domu; Lončarjev dol: 25. 10. ob 15. uri pri Mihi Kozmusu; Murnice: 22. 11. ob 15. uri pri Aloi7'i Vodniku: Malkovec: 24. 10. ob 19. uri v zadružni kleta; Orehovo: 8. 11. ob 16. uri pri Francetu Radišku; Podgorje: 25. 10. ob 15. uri v šoli; Poklek: 15. 11. ob 15. uri pri Francu Martinkoviču; Primož: 8. 11. ob 14. uri v šoli; Podvrh: 8. 11. ob 14. uri pri Ivanu Jazbecu; Radna: 8. 11. ob 8. uri v šoli; Razbor: 22. 11. ob 8. uri v šoli; Sevnica: 27. 10. ob 19. uri v gasilskem domu; Studenec: 22. 11. ob 7.30 uri v šoli; v Šentjanž: 8. 11. ob 8. ur1 v domu Svobode; Telče: 15. 11. ob 11. uri v šoli; Tržišče: 8. 11. ob 7.30 v šoli; Veliki Cirnik: 8. 11. ob 14. uri v šoli; Vitovec: 25. 10. ob 15. uri pri Skulju; Ledina: 8. 11. ob 15. udi pri Šešku; Zabukovje: 25. 10. ob 8. uri v šoli. tu. Da bi šport v Sevnici še bolj zaživel, nameravajo zgraditi asfaltno igrišče za košarko, odbojko in rokomet pred domom TVD Partizan. Ta prostor bodo uporabljali tudi kotalkarji, pozimi pa bi lahko bilo na njem prijetno drsališče. Do konca leta bo menda novi športni objekt že gotov. Ker so posamezna podjetja pripravljena finančno pomagati, bo t kratkem sestanek z vsemi predstavniki gospodarskih organizacij. Plenum SZDL pa je priporočil stvarnejše planiranje sredstev v vseh društvih. Mislimo, da pomeni to posvetovanje in na njem sprejeta priporočila prelomnico v poživitvi telesno-vzgojne dejavnosti v sevniški občini. Janez Potokar Ob 120-letnici rojstva Simona Gregorčiča Letos septembra je bila v Kobaridu slovesna proslava ob 120-letnici rojstva Simona Gregorčiča, proslavo v počastitev te obletnice pa pripravljajo tudri v Loki pri Zidanem mostu. 24. oktobra bo domače društvo Primož Trubar priredilo v Prosvetnem domu proslavo, na kateri bas ta sodelovala skladatelj domačin Rado Jež -lin njegova žena, znana pevka v RTV, Olga Jež, Razen njiju bo nastopila z recitacijami mladina iz osnovne šole. Po proslavi bo občni zbor društva, na katerega so vabljeni vsi občani, ki imajo ve selje do sodelovanja, posebno pa mladina. Nogomet v Sevnici Na domačem Igrišču so se Sev-ničanl, ekipa pionirjev, pomerili z ekipo TVD Partizana Laško. Zmagali so domačini z rezultatom 4:0. L. K. Klubski prostor na Blanci Družbene organizacije na Blanci se bodo še ta mesec selile v novi iklubski prostor, ki so ga dogradili ob stavbi prosvetnega doma. Vanj bodo prenesli tudi televizijski sprejemnik, ki ga ima KO SZDL in je doslej gostoval v osnovni šoli. Za šahiste bodo kupili več šahovskih garnitur. V novi klubski sobi se bodo lahko zlasti v zimskih večerih zbirali prebivalci in mladina na pomenek in razvedrilo ob televizijskih oddajah. Za ureditev klubskega prostora je občinska skupščina v Sevnici prispevala 300.000 din, nekaj sredstev je zbralo gasilsko društvo z Blance, preostanek pa so darovali prebivalci. Na zadnji seji skupščine 14. oktobra sta se v sejni sobi občine sestala oba zbora odbornikov metliške skupščine ter več ur razpravljala o 6 pomembnih točkah dnevnega reda. V navzočnosti poslanca Nika Belopavloviča je tekla beseda predvsem o kritičnem finančnem položaju občine, rebalansu proračuna, o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmečke mladine in o organizaciji srednjega šolstva. Odborniki so večinoma govorili o krajevnih in vaških problemih svojega področja, razen dveh iz Metlike, ki sta zahtevala točen obračun izplačanih občinskih dotacij in obrazložitev k dvigu osebnih dohodkov uslužbencev uprave. Nekatere nejasnosti, ki so se pojavile v zvezi z mnenjem o strokovnem šolstvu in šolah II. stop nje, o gradnji ceste in še o nekaterih vprašanjih, je pojasnil tovariš Belopavlovič, hkrati pa je odgovarjal tudi na vprašanja odbornikov skupno s predsednikom skupščine Francem Vrviščarjem Radi hi prodajali m'eko Vaščani Prlrnostka, Podzemlja, Otoka in Krasinca imajo precej mleka odveč in se iijm zdi škoda z njim krmiti prašiče, ko nimajo nobenega za- služka in bi se jim vsak & nar zelo poznal. Ivan čič, kme1. iz Prirnostka, sku^J v imenu vseh to stvar uredi* in se dogovarja z zadrugo, n*| bi mleko odkupovala- S»' mo prevoz bi bilo treba org8' niz.rati, mali kamion aH k*0' . bi do Krasinca,. Primio**** W Podzemlja: kme'.je z Otote-ki je nekoliko bolj od rok, bl nosili mleko v Primostek. Zadruga za ponudbo ni* koj zagrabila in še pom'&J če ne bo prevoz mleka pre1^ podražil, porabila pa bi g» *! cer lahko v svoji mlekar"1' Direktor metliške zadf1**! je izjavil, da bodo najprej^ veseh popisali, koliko ml«*; imajo ljudje naprodaj- I** čunali bodo stroške prev"** šelo potem pa se bodo s W£ *,i natančneje pogovarjali. P* bivalci navedenih vasi pa PjJ vljo: če je zadruga pred 1*7 ko so bili še obvezni cd^j za vsako malenkost Vr^*u kamionom v vas, naj bi P* zdaj. ■. .....................s"" Naročite DOLE LIST sorodnikom ' tujini — hvaležni val" i bodo za pozornost Novice iz Boštanja % Krajevna organizacija SZDL bo imela 8. novembra ob 7.30 konferenco, na kateri bodo predlagali kandidate v novo vodstvo organizacije Razen tega bodo na konferenci razpravljali o vseh kra jevnih problemih. % Tolovadni dom poprav Ijajo z mrzlično naglico. Socialistična zveza je organizirala popravilo in je videti, da bo trud, ki so ga vložili v to koristno delo, kmalu poplačan. Popravljeni telovadni dom bo svečano odprt za praznik republike. # Trgovino so pred kratkim premestili v nov lokal, s katerim pa Boštanjčani niso zadovoljni. Vaščani si želijo Sevničani tretji v Celju 11. oktobra Je bilo v Celju okrajno strelsko tekmovanje z ms-lokalibrsko pištolo, katerega se je udeležilo 36 strelcev in strelk. Na tem tekmovanju so se zelo dobro izkazali sevniški strelci, ki so zasedli m. mesto s 441 krogi. I. N. nov in sodobnejši trgovski lokal, razen tega pa tudi nekaj stanovanj za učitelje. Že 10 televizorjev Na območju krajevnega urada imamo že 10 televizorjev. Najprej je televizorski sprejemnik kupilo PD Primož Trubar, za 'em pa so ga kupili še; Tavčar z Loke, Mitoe Kuleto in Počivalšek v Račdci, Jurmanovi ter Dragar in Tone Župančič v Šentjurju- Na Bregu ima televizor Knez mlajši, enajstega pa ienajo v plfctiinski postojanki na Lisci. V klubu prosvetnega društva se zbirajo mnogi vaščani, ki radi gledajo televizijske oddaje, posebno velik obisk pa je ob mednarodnih nogometnih in košarkarskih tekmah. Na Račici se ljudje zbirajo zvečer pri Kaletu im gledajo spored. Res lepo, da zasebnik nudi možnost ogleda oddaj tudi ostalim sovašča-nom. Nekaj misli k članku »ODKRIT RAZGOVOR 0 TREBANJSKEM KMETIJSTVU« Ze v samem uvodu bi rad omenil, da želim biti popolnoma nepristranski in ne mislim razpravljati o tem, kaj Je v članku resničnega in kaj ne. Meni gre bolj za to, ali je tak način obveščanja javnosti pravilen ali ne. Osebno menim, da tak način ni najboljši, kar je enostranski, lahko bi celo rekli tendencio-zeti. Seveda s tem ne mislim reči, da me ne bo kdo napačno razumel, da ni potrebno javno kritizirati slabosti in na-pak, ki se v našem družbenem življenju dogajajo. Nasprotno, to je potrebno, ker včasih javna kritika bolj zaleže kot marsikatera drugačna prizadevanja. Menim pa, da Je pri pisanju takih člankov treba vedeti, da jih ne berejo samo prizadeti, temveč širša Javnost, ki celotne situacije in problematike ne pozna. Zato si nepoučeni ustvarjajo sliko o neki delovni organizaciji pač samo iz informacij, ki jih preberejo v časniku. Ce pa se v članku o delovni organizaciji piše samo o napakah, tak članek ustvarja pri bralcu vtis, da je v tisti delovni organizaciji vse narobe. Menim', da bi bil uspeh članka veliko bolj pozitiven, če bi dopisnik napisal nekaj uspehov, zraven teh pa še pomanjkljivosti, katere bo morala delovna organizacija odpraviti, da bodo rezultati še boljši. Tak način pisanja bi bil gotovo bolj konstruktiven pa tudi bolj mobilizacijski za odpravljanje slabosti. Poleg tega bi tak članek dal ljudem, ki so v delovni organizaciji ustvarili dosti dobrega, še večjo spodbudo, ne pa tako kot "w^(r z gornjim naslovom, ki Je pri vseh Fj vzročil samo veliko negodovanje por, tako da niti slabosti, ki so, takega načina kritike ne obravn«** tako kot bi jih morali. w Tovariš dopisnik naj bi n. P^^gt pisal, da si kolektiv kmetijske Jf*J|! Trebnje močno prezadeva, da hi ° ^ In Izšolal dovolj strokovnjakov, "»^ njihova proizvodnja čimbolj««. *•> & rabi za štipendije in izobraževal^ ^ delovnem mestu več sredstev ^oV. znose 2,5 % od bruto osebnih doW*^ ji Kmetijska zadruga štipendira *T jo-ljudi na srednjih, višjih in lah. Poleg tega pomaga svojim c p delovnega kolektiva, ki se ieriet" izredno: na srednjih šolah jih Je $p na višjih šolah pa šest. P02"™,^te**1' deset traktoristov na štirimesečni Skrbijo pa še za nadaljnje M*^ _ Na obisku v stari domovini Letos avgusta je bil na obisku v svojem rodnem kraju naš rojak-izseljenec Ivan Ru-gel) iz Freminga (Francija). Njegov rojstni kraj je Mirna na Dolenjskem. Tovariš Ivan Rugelj zelo rad obišče našo domovino in vedno ob- Slika pove, kam in kako raste Trebnje... čuduje sedanji hitri razvoj naše družbe. Zelo rad pripoveduje, kako je bilo včasih v stari Jugoslaviji. Takrat ni bilo dovoli kruha za vse, zato so si ga morali iskati v tujini. V treh tednih, ko je bil tukaj, si je ogledal več naših kraja). Bil je tudi ob morju ter užival lepote Jadrana. V Izoli ima poročeno hčerko. O-bvkal je tudi rudarsko naselje Trbovlje. Zelo rad prebira tudi naše časopise. Posebno mu je všeč Dolenjski list, saj je že njegov večletni naročnik. V njem najde vse novice iz svoje stare domovine. KMALU AVTOMATSKI TELEFONI V TREBNJEM zborniki občinske skupke so se na sadnji seji 16. •»obra v Trebnjem pogovo-tudi o problematiki PTT '"fbe v občini. Promet PTT j?lu8 v nekaterih krajih ob-neprestano pada in ob-£>J Pošt kot so Dobrnič, Ve-Gaber, Velika Loka in eoelno ni več ekonomsko "Pravičen. Zato bo v takih fnrtKeHh treba Preiti °* P°-«oabeno poslovanje. Prebival- , * seveda težko sprijazni- v * dejstvom, da v njihovem r?iu n« bo več poštnega jpda. vendar je treba vede- ' d* so stroški z vzdrževa-dfm omenjenih pošt tudi do petkrat večji kot je njihov £°?£t. na kar pa podjetje JTT ne more pristati. shThi1 ^^anje kadrov PTT z^ je na tem področju *10 pereče, saj samo v Trebim že leto dni ne morejo uslužbencev za dve ne ledeni mesti. Služba pismo-j.05 je naporna že zaradi po-jj' ki jo morajo vsak dan goditi, in zaradi slabega 'etilena, na podeželju pa je lvuv m ^ ljudska gostotiiS£- * ne pusti človeka »Sni i 4°kler ne poizkusi: ea i"°' j! Pravkar sem tek^1-'« ali pa »Ne boš letncV mač je in še sladak k °d hiše do hiše, ljud- Sđen ■ dobri kot kruh •' • j" izmed pismonoš se je ""«1:. »Stric, kar v tole na- točite!« pokaže na steklenico, ki jo ima v žepu. Drugi pa vsak po svoje. Za boljšo dostavno službo bodo pismonoše dobili mopede, za posamezne hiše, ki so odmaknjene od redne poti dostavljalcev in za zimski čas, ko so manj prometne ceste neprehodne za motorna vozila in kolesa, pa bodo uvedli predalčhike, ki naj bi bili za posamezne naslovnike postavljeni ob poti, ki jo dostavljale! redno prehodijo. Pošiljke iz teh predalčnikov naj bi naslovniki sami dvigali. , Telefonski promet, predvsem medkrajevni, se je v zadnjih letih tako razvil, da naprave ne zadoščajo ne številčno ne kakovostno. Priče-tek delovanja vozelne in glavne ATC Novo mesto in tranzitne telefonske centrale v Ljubljani je solidna osnova za vključevanje drugih avtomatskih telefonskih central, ki so predvidene pri poštah v Mirni, v Mokronogu in v Trebnjem. Računajo, da bo avtomatska centrala v Trebnjem obratovala že meseca novembra s 100 priključki, potem pa prideta na vrsto Mirna s 60 priključki in Molj kronog s 40 priključki. Na te centrale bodo priključene ročne centrale z avtomatskim priključkom v Dobmiču, Veliki Loki, Mirni peči in Sent-rupertu. Povezava med končnimi in glavno centralo v Novem mestu bo na relaciji Trebnje—Novo mesto z osemkanalnim visokofrekvenčnim sistemom, na relaciji Trebnje—Mirna z zračnimi vodi in na relaciji Trebnje— Mokronog z enokanalnim VF sistemom. Vrednost naprav, montaže in ostalih del znaša 40,5 milijona dinarjev. Občina Trebnje bo prispevala 60 odstotkov teh sredstev, ostalo pa podjetje za PTT promet Novo mesto. Vzporedno z vključitvijo avtomatskih telefonskih naprav bo treba rešiti tudi problem prostorov. Za Trebnje so prostori že zagotovljeni, na Mirni so preureditvena dela v teku, izvedljiva pa so tudi v Mokronogu. Najslabše je s prostori v Velikem Gabru, kjer še zdaj niso našli primerne rešitve. m. H{i:iu\jski<: novičk Cesta na češnjevek °dcen ^ern&k ^ 08316 DoienJ3 HifcS, Vas-P°ljane proti "oprCi je nuJno Potreben širu, a- Pot bodo &KU raz konsl"* zravnali ovinke. Vsi sPevar te 08816 bodo pri" boaQ 1 svoj delež tako, da Oela L*m» opravili potrebna ^elo« kdo n6 bl mogel 0b"e^1 z ^om. Je dolžan ^rju i Poravnati v de-k vjwi to v znesku, kot ty del0; u bl mQ % P^ti. Cesta bo čez 40 filJt ^ Liprdk urejena ^ega klanca. ImillUUIllllllJllIUlHHlIllUllllItlhllllUltU Ce M bila kultura živo bitje, bi že zdavnaj zlasala tistega, ki jo je poslal med ljudi. Nič takega ji ne nudi, da bi živela, kakor se samo njej spodobi. Tisto, kar dobi, je prej miloščina kot preživnina. Tega pa je ravno toliko, da se ne da umreti. Da bi jo rešila »mizica pogrni se«? Kje pa, saj nismo v pravljici! Prav gotovo bi si marsikje želeli, da bi se zgodil tak čudež. Tak čudež bi bil veličastnejši od onega, v katerem živi kultura neke občine za nekaj bornih stotiso-čakov. Ko bi se bil le zgodil in to čimprej! Trebanjski občini bi bil tak čudež še posebno potreben. Prostor je, čas je, potrebe so, denarja pa ni. Kjer je malo denarja, tudi kadrov ni. »Sredstva in kadri — to Je pri nas že stara pesem,« pravi Adolf Gtrum, predsednik občinske zveze kulturnih organizacij. »Pri sredstvih se — tako kot povsod — vse začne in konča. Radi bi obudili prosvetna društva. Vsaj za dvajsetletnico osvoboditve. To je že tak datum, ki mu je treba posvetiti pozornost.« »Katero društvo se lahko pohvali, da mu še kar gre?« »Mokronoško. Ima kader, prostore, voljo in tradicijo.« »V Trebnjem ste imeli pred leti močno igralsko skupino.« »Kar je nehal delati tovariš Janez Gart-nar, gledališče miruje. Režiserja ni.« »Trebanjci so poželi lepe uspehe.« »O tem ni dvoma. Zdaj računamo na mlajše.« »Kaj pa mladina na podeželju, ali kaj dela?« »Ne vem.« »Bi se obnesla klubska dejavnost?« »Se ni preštudirano, kaj bi bilo v klubih, kakšno vsebino in obliko bi jim dali. Zdaj tudi ni sredstev, da bi o tem lahko resneje razmišljali.« Ni sredstev, ni kadrov. To je stara pesem. Njen pripev pa je takle: pa tudi idealistov ni! »Živela kultura!« kričimo, kadar se hočemo pobahati, kako smo kulturni. »Dol s kulturo!« protestiramo, da bi v mošnjiček za pospeševanje kulturnih Kraljično je rešila »mizica pogrni se,« toda samo v pravljici! S predsednikom Grumom (sam pravi, da je začasni predsednik) se pogovarjava na klopci v parku, ki ga krasi spomenik NOB. Cigaretni dim se suklja v vozlih brez prave oblike. Pomislim, da so zarodki kulture v krajih, kjer igra pomanjkanje denarja prvo violino, temu precej podobni. Nič jasnega, nič dokončanega. Največ ostane le v programih. Povprašam po programih. »Obiskali smo vsa društva, da bi se z njimi pomenili, kaj lahko sama pripravijo. To nam bodo sporočila te dni. Na splošno pa program za občino v tej sezoni ne bo pretiran, tak bo, da ga bomo lahko uresničili. To pač narekuje pomanjkanje sredstev,« odgovori Grum. »Kaj bo imelo prednost?« »Poskusih bomo postaviti na noge dramske skupine, pevske zbore, na šolah pa pionirske pevske zbore. Razmišljamo o reviji pionirskih pevskih zborov. Boljše dramske skupine bi lahko gostovale v drugih krajih.« dejavnosti padel kak dinar več kot v sklad za umetno osemenjevanje. Hočemo in nočemo hkrati, da kultura, ta kraljična, ne more niti umreti niti živeti. Eh, kraljična, osvesti se, izmislimo si pravljico o »mizici pogrni se«. 0 VENDAR — ne bodimo črnogledi! Kul-0 turna žetev je bila letos v trebanjski 0 občini kljub vsem naštetim (in nena-0 štetim) težavam vendarle precej dobra. 0 Spomnimo se številnih kvalitetnih pri-0 reditev v desetih krajih za zadnji ob-0 finski praznik, pa gostovanja solistov 0 ljubljanske Opere, več drugih ros to-0 vanj in nastopov itd.! Poslej si tudi 0 kultura lahko več obeta; tu je načrt 0 vodstev političnih organizacij in pro-0 svetnih delavcev za resno poživitev ži-0 vahnosti na kulturno-prosvetnem pod-0 ročju, močnejša finančna osnova obči-0 ne (nova delitev sredstev!) pa bo prav 0 gotovo krepkeje podprla tudi kulturno 0 in prosvetno delovanje. IVAN ZORAN Ivan Rugelj se je kljub svojim letom povzpel tudi na razgledni stolp na Debencu Želimo mu še obilo zdravih in srečnih let i* da še kdaj obišče našo deželo, da se bo zopet povzpel na razgledni stolp na Debencu m oočudo-va! lepote Mirenske doline in svoj nekdanji rojstni kraj. MARICA JAKIC še 21 milijonov Na 15. skupni seji obeh zborov skupščine občine Trebnje so 16. oktobra odborniki sprejeli odlok o spremembi proračuna občine za leto 1964. Ker je sistem financiranja proračunskih potreb po nastalih spremembah cen povzročil huda nesorazmerja med razvitimi in slabše razvitimi občinami, so republiški organi in okrajna skupščina odločili, da prejme občina Trebnje poleg dodatnih sredstev, ki so bila že razporejena v prvem predlogu proračuna, še 21 milijonov dinarjev. Ta sredstva so namenjena predvsem šolstvu, socialnemu varstvu in zdravstvu. Boljša izbira za isti denar , Te dni odpirajo v Slovenski vasi preurejeno trgovino, ki je po reorganizaciji trgovskega omrežja v trebanjski občini postala Mercatorjeva poslovalnica. Vaščani in okolišni prebivalci so veseli tega dogodka, ker bodo za isti denar v sodobni prodajalni bolje postreženi. Prvi koraki do prvih uspehov Od ustanovitve sem je kratka doba, zato zavod tako navznoter kot navzven še ne predstavlja tega, kar bi moral. Mislim pa, da smo to, kar daje zavodu pečat samostojne delovne organizacije, le dosegli. Imamo statut, pravilnike o delitvi čistega do- Zavod za i/mero. kataster zemljišč in upravljanje družbenega premoženja v Trebnjem je bil z odločbo občinske skupščine ustanovljen pred tremi meseci, ko je prenehal obstajati katastrski urad kot oddelek občinske uprave. Kljub razmeroma kratkemu času je bilo narejenega marsikaj, da bi se zavod postavil čimprej na trdne noge in posloval kot organizacijsko zaključena delovna organizacija. O tem je predstavnik zavoda Julij Golobic povedal naslednje: hocika in osebnih dohodkov in samoupravna organe. Samoupravni organ je pri nas delovna skupnost v celoti, ker šteje manj kot 10 članov in je izvolila le predsednika (Matija Sila). Kasneje se bo še marsikaj izboljšalo in bomo nadoknadili, česar nismo uspeli do zdaj napraviti. Kaj bi povedal o organizaciji deda? Kaj določenega težko. Toda tudi tu je zna'en korak naprej. O kakšni posebni shemi bi * prodajali se tudi košarice s krlzantemami. M Gibanje prebivalstva: rodila je Marija Znidaršič lz Ljubljanske 3 — dečka. Poročila sta sc: Marjan Slamnik, inženir kumin-, in Bogomiru Berce. fantiacovtka, oba iz Novega mesta. — Umrla je Kristina Bajde. gospodinja iz Mej vrti 1, stara 75 let. Ponesrečil ne je Branko Radulovič, šofer a. Adamičeve 1, ki Je padel 6 m globoko in s: poškodovat hrbtenici. Cene mesa zaenkrat neizpremenjene Občinska skupščina Novo mesto je na seji 14. oktobra sprejela sklep, da se meso na področju občine kljub povečani odkupni ceni živine, do nadaljnjega ne podraži. Hkrati je pooblastila svet za blagovni promet, da uskladi cene mesu, če bo podražitev sprejeta na področju naše republike. Trenutno so cene svinjskega mesa v Novem mestu najvišje v Sloveniji. Pri govejem mesu smo na četrtem mestu, pri telečjem pa na tretjem. Pred nami so samo še največji industrijski centri, kot na primer Jesenice in Celje. Skupščina ni osvojila predloga Mesarije, ki se želi odcepiti od Kmetijske zadruge in sama razpolagati s svojim dohodkom. Položaj tega obrata navzlic razlagi odbornika Toneta Pirea navzočim še ni bil popolnoma jasen. Na gradnjo nove klavnice trenutno ni računati, ker je bil program za postavitev objekta, kakršen bi ustrezal našim možnostim, šele pred kratkim predložen, Komunalna banka ja medtem zaprla kredite za osnovna sredstva 6 mesecev vnaprej. Občinski odbor SZDL Novo mesto se čuti dolžnega, da v zvezi s člankom »Bršlin: žejni preko vode?«, ki je bil objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista, da svojo oceno, ki naj javno tribuno in njen namen prikaže javnosti v bolj objektivni luči. Namen, ki smo ga želeli doseči skupno s KO SZDL Brš-lin, je bil v tam, da se prične s čim hitrejšim urejanjem ožjega komunalnega centra, ki naj bi v prvi fazi zajel otroški vrtec, trgovino, obrat družbene prehrane itd. V ta namen smio predvideli več variant bodoče ureditve komunalnega središča, oziroma da bi jih občani na omenjeni tribuni spoznali in prispevali svoje pripombe. Nihče ni pričakoval, da bodo občani bolj podrobno posegli v razpravo (prej bi morali imeti ves material na vpogled); želeli smo le, da se seznanijo s predlogi in na osnovi kasnejših razglabljanj dajo svoj prispevek — to jton' je omogočeno. Mnenja smo, da občani ravno o teh nujno potrebnih komunalnih objektih niso želeli podrobno razpravljati, kakšni naj bi bili (zunanja podoba Iz Kettejevega drevoreda v Novem mostu (Folo: Polde Grahck) Ali res žejni preko vode? -itd.), temveč da želijo prejšnjo realizacijo. Kar p« zadeva širšo urbanistično ureditev Bršlina, je bila pod3"* samo informacija na osno*1 skice, katere namen je bil, "8 bi se občani informativno znaniU. O nadaljnji ur«»*V bi raspravljali in iskali boljše rešitve. Za to bo V* trebno izdelati bolj pedro^ in natančnejšo urbanist'*: dokumentacijo, ki bo dalj *. sa na vpogled občanom i" . tako bodo lahko dali s*"*, pripombe. Namen, ki sn^ \ želeli doseči, je v tem, da občani seznanijo z neko'1^ širše zastavljenim urban**, nim predlogom' ureditve v ^ muni, s konkretnim P01*^. kom na prvem predlog" ^ doče urrbanistične ur«*^ Bršlina. $ Razprava se je pričelaJJLg bo nadaljevala, zato pisca, da se je pred a^vjn jem nastopalo z n6-!8^-konceptom oziroma "JT oi nom, da se zadeva zames"'^. točen. To, da je kdo in*1 m'en občane peljati fe^JLt« ko vode, ni res, ker se zavedamo, kakšen nam6" & doseči SZDL na takšnih f dobnih tribunah. Očit* ^ so občani zapuščali J8*^!! buno zato, ker niso raa* p. tolmačenj, ni upravičenji puščali so jo verjetno*?^ tega, kor se je debat« ***\

nekaterih, da bo dom pre-J™* »U celo prazen, Je bila po-f^oma odveč. Navedel bi nekaj k vpisne knjige obiskoval-jj^Jd Jtti Je zlasti veliko ob ne- Ob oblaku v dneh občinskega Praznika So napisali poslanci in ""'Si politični predstavniki ter Bostje naslednje: »Danes, ob prazniku kočevske ebčine In naše republike, smo bili »domu telesne kulture priče rasti l" razvoja Kočevske, vesele mladost njenega mladega rodu in se ^Pričali, da so se naše želje, da M Kočevje dobilo urejene pogoje ** razvoj telesne kulture in družbenega dela, uresničile, čestitamo "Pravi doma ob urejenosti in *,(l»TOvanju prostorov in naprav«. Med podpisniki so med drugim predsednik skupščine LR Slovenije Ivan Maček, poslanci Boris Mi-kož, Nace Nagode, Karničnik in drugi. Vodja celjskih turistov je kratko zapisal: »Čudovit dom!« Neki inženir je vzhlčen vzkliknil: »Se 100 takih domov v Sloveniji!« Vodja zagrebških turistov pa je priznal: »Zelo mi jc všeč, kaj takega nimamo niti v Zagrebu.« Vrsta šolskih izletnikov iz Pu-lja, Kopra, Idrije, Ljubljane, Delnic, Pisec ta drugih krajev, Id so obiskali kočevski dom, si je želela, da bi kaj takega Imeli tudi v njihovem kraju. Takole so napisali učenci lz Sodražice in Gregorja: »Nismo, se mogli nagledati krasne dvorane in telovadnega orodja, kajti mi lz Sv. Gregorja poznamo samo žogo.« Trener državne namiznoteiiiške reprezentance Vilim Harangozo je med drugim takole menil o tem domu: ». .. odlični pogoji za delo. Želim, da bi se spet našli v tej sredini.« Zatem so bili namiznote-ni&d reprezentanti se trikrat v Kočevju, pričakujemo jih tudi novembra, v januarju prihodnjega leta pa bodo ostali kar ves mesec. Športniki ANTK Olimpija lz Ljubljane so zadovoljni vzklikali: »Čudovito je pri vas!' Presenečeni smo in bomo še prišli v te prelepe prostore.« Športniki filozofske fakultete iz Ljubljane pa: »Prvič smo se srečali s kočevskimi športniki in moramo priznati, da so nas prijetno presenetili. Prav tako smo zelo navdušeni nad lepo dvorano, ki nima para v Sloveniji. I parno, da se bomo še srečali!« Predstavniki občine Ajdovščina so podpisali naslednjo izjavo: »Preseneča nas lepo urejen in čist telovadni dom. Predvsem je razveseljivo, da posveča občinska skupnost tako veliko skrb telesni in duhovni vzgoji mladega rodu.« Član izvršnega odbora Partizan Slovenije pa s priznanjem nI bil tako kratek. »Občudujem idealne pogoje za delo v domu, še bolj pa pot, po kateri so bili pogoji dani,« je zapisal. »Vse čestitke ljudem, ki so to ustvarili in zdaj vodijo.« »Ce hočeš nekaj doseči, moraš biti vztrajen in nesebično vdan stvari. Čestitam vam, ki ste s svojimi napori dosegli ito, da se mladina lahko nekje zbira in v zdravem okolju nabira moči za študij in delo,« Je poudaril neki drugi član izvTšnega odbora. Teh nekaj Izjav smo navedli zato, ker smo hoteli povedati, kako cenijo objekt drugi. Domačini se še vse premalo zavedamo, kaj nam je z domom dala družba. Otresti se bomo morali starih navad, da mora biti dom na razpolago za vse. Vse preveč se v nepravi zvezi sliši, da je dom zidan za mladino. Seveda je zidan za mladino, upravljan pa bo po sodobnih načelih objektov telesne vzgoje. Naposled je to le d o m telesne kulture! A. Arko študentje so uspeli! Vrhnika je bila v soboto in ne-Sgo prizorišče kvalifikacijskih c**01 24 vstop v drugo slovensko **arkarsko ligo. Prvaka Primor-j*6 ni bilo, tako da so se za dve ™esU, ki dajeta pravico do igra-2» v ligi, borila le moštva Vrhnl-je. Radovljice in novomeških štu-r-Sfov. V prvi tekmi v soboto "eter je Vrhnika zanesljivo invi-odpravila Radovljičane. Ta-™ to bila aa Novorneščane odlocil-JJf.feJoua z Radovljico. V prvem jTC^tekern srečanju so študentje "*°nstill že prvo priložnost. Pre-™CaU so prvaka Gorenjske in si 2f*°vni igranje v drugI sloven-l*\ bgi. V tekmi z Radovljico so ' °d prvega pa do zadnjega ^•nikovega žvižga. Njihova zmaga ni bila niti za trenutek ogrože-P3. niti takrat ne, ko so tik pred j°ncem ostali na igrišču le še ~jfje. g pametno igro so ne le obdržali razliko ampak so jo še Povečali. Na koncu je bil rezultat «1:47. Druga, tekma z Vrhniko je bila - le: še gola formalnost. Novo-s«*cani so zaigrali brez napreea-medtem ko so Vrhničani še »toat dali vse od sebe in spet 2»£u. Pred številnim obfin-22' ki je viharno pozdravilo SS'"rojih ljubljencev, so tako ^^^»način: in novomeški štu- rJ^SS* ko «»aj vemo za enega an^kga predstavnika, nT »a muw * HKS gotovega. Se vedno 525 m »nano, ali bo liga b0'£ana «a dve moštvi, ali pa oaprej imela osem ekip. Cfc smo pred enim tednom imeli kar tri možnosti, dva, eden ali nobeden, imamo zdaj — na veselje košarkarjev — le dve. Zadnja: nobeden — je že odpadla. Torej: eden (zanesljivo) ali dva (verjetno). Dva predstavnika bi prav gotovo pomenila lep uspeh in še nadaljnjo popularizacijo košarke na Dolenjskem in v Novem mestu. ROKOMET: Ribnica : Duplje 20:20 Zadeva je že mimo, kljub temu pa se le velja povrniti na tekmo med rokometaši iz Dupelj in Ribnice, na katero so se slednji pritožili, čeprav so dobili eno točko. Igralci RK Duplje niso Imeli registracije, ki je zahtevana po pro-pozicijah ljubljanske conske lige. Tekma se je končata •« rezultatom 20:20 zaradi pristranskega sodnika, čeprav so Ribničani s svojo igro zaslužili zmago. Pritožili so se- v- želji, da bi-v ligi obveljali in bi se ohranila disciplina in red. Ribnica : Medvode 21:13 V ljubljanski conski ligi so se 18. oktobra rokometaši Ribnice in Medvod pomerili v tekmi z rezultatom 21:13 (12:9). Igra je bila živahna, domačini razigrani, gostje pa jim kljub bojevitosti, ki so jo pokazali, niso bili kos. B ekipa iz Ribnice je istega dne igrala z B moštvom ribniškega garnizona. Rezultat je bil 12:11, kar pomeni, da so ribniški rokometaši zmagali zelo tesno. •r *°vo mesto : Jese-niče 2:3 «lov^2?tvena odbojkarska tekma Gledav "Se- Igri&te na Loki. LiuST S«1™* Sugman iz 'eniiJ ,~ Novo mesto — Je-H'16? »? (9:ls. 15:9. 11:15, 15:11, p^. '■ Novo mesto: Penko, Potrč, PrinU BerBer. Lapajne, Bavdek, preš»rU Hrastar. Jesenice: Bajt, PotoS): Bogataj, Eržen, S mi tek, ijTr?*. Končnik, Resner. Igra« Tne5eani 80 s porazom za-ntrii rJS^J8 mesto! Po dolgotraj- mčani1 861111 fere 50 biu Jese' "friem "jspešni v mraku po dve-*Wl<.i Ju- Ko 50 maloštevilni čth in« Pričakovali zmago doma-le 's£tJf> gostje v mraku, ki se UsPe» iT igrišče ob Krki, le 1,1 zrn-, oseS1 zmagoviti dve točki "ago. .„j N°Vo mesto : Mežica 3:2 S^Jnsta^ odbojkarska tekma iS" meJn'PjKrfSSe v Mežici. J*15. 1?15U^Cžlca 3:2 (16:14. ?: IpavaJ 't»i5V13' 1S:13) - Mežl-S| BiS*. Vever, Laker, "»Jne. Potrč, Berger, La- J^6aw *• H"»»«r. Sjcm. da kP 80 ^rill » vsom sini;11 v dn,?l 1 morebitno zmago 5?h odbo^T1 "alboljših sloven-1? h10 &rJov- k™ pa Jim ni so iJ m^K,08^ » zmago osvojili S Xy**nTL ^ NovomeSčani UsJ" 2im^.lpe Kanal«. Marlbo-godnih /S?1«*. Co bl ne bilo lavi 'griSAjf1".porazov na doma-S*2 <*lo rt«1 bl» Novomosčard ^No, tudi to Je "omlajono moštvo. •al v J»ALI NOGOMET L^^r^LiS? občinske ligo r^na.,!,^0^! so bili dose- o|h'«ont^i!L2-3vl*ovo mesto j,8' Iskra • m?trn4a ' Novo mesto ^I*r«" ,9b 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln lozdravllo-jo. 15.30 Pihalna godbh Ljudske milice. 18.45 Jezikovni b'Krovorl. 20.00 Četrtkov večer domaHh pesmi ta napevov. 21.00 Llrikt »Jrozl čas: Od Lamarttna do Loopti.t^lo. 27 ln P1p«mn i»1n«a>>«,. 42 (760) DOLENJSKI LIST 2:i V TEM TEDNU VAS ZANIMA Patak, 23. oktobra — Severin Sobota. 24. oktobra — Rafael Nedelja, 25. oktobra — Darijaa Ponedeljek, 26. okt. — Lucijan Torek, 27. oktobra — Sabina Sreda, 28. oktobra — Simon Četrtek. 39 oktobra — Ida Ob težki izgubi IVANA KOSTEVCA iz Zupelevca 4 ae iskreno zahvaljujemo ZB Kapele) »Krki« iz Brežic, ZB Brežice, (rapalski godbi ni govorniku Slavku Vebletu ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Kostevčevi V soboto, 10. oktobra, smo pospremili k trajnemu počitku našo dobro mamo MARIJO POT1SEK upokojenko. Zahvaljujemo so družbenim organi-mzacijam,' posameznikom in sorodnikom za podarjene vence, za izrečena sožalja, obiske in spremstvo od doma v Salki vasi na pokopališče v Kočevje—Trato. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. OUenšku in dr. Klunu ter ostalemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kočevje In ljubljanske bolnišnice za zdravstveno pomoč in uslužnost v času njene bolezni Za nesebično pomoč se zahvaljujemo tudi Mariji Lev-stak in upokojencu Barletu za poslovilne besede. Družini Potisek in Novak, Salka vas in Kočevje PREKLIC Podpisana Marija Bečirović iz Vel. Orehka 22, Stopiče, obveščam vse, da' nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož Rajko Bečirović iz Vel. Orehka 22, Stopiče. MIZARSKI: STRUJE za kompletno mizarsko delavnico znamke Klein, Stiefel. Teihart prodam: l. kombiniran poravnaLnd-debe-uniki stroj 60 cm z dvema motorjema; 2. kombiniran reekalni-vrtalni stroj in krožno žago z 2 motorjema; 3. tračno žago z motorjem; 4. tračni brusilni stroj z motorjem; 5. krožno žago s motorjem. — PONUDBE poslati na upravo Dolenjskega Hote, pod: »Dobro ohranjeni stroji« MIZARJI — UGODNO PRODAM: Icro&no žago z vrtalnim supor-tom; kiw.no žago motor »Him-malwark«; kompresar za brizganje AEG. Jurkovič, Gradaška 12. Ljubljana. POCENI PRODAM STALNICO IZ MKHKKGA LESA. Rapuš, Kettejev drevored 42. Novo mesto. PRODAM MOPED T-Il OM.1BR1 Naslov v upravi usta. 639/64. PRODAM PSA, NEMŠKEGA OVČARJA, odličnoga čuvaja, čistokrvnega, z rodovnikom. Mirt, rftvvo mesto, Gubčeva 1. RADIO BREŽICE SPOROČA Poslušalce lokalne radijske postaj« v Brežicali opozarjonto na nekatere zanimive oddaje v zvozi s proslavami letošnjega občinskega praznika: PETEK, 22. oktobra: 20.00 — Direkten prenos ustnega časopisa is Prosvetnega doma. NEDKIJA, 25. oktobra: 10.30 — Dopoldanska oddaja ob obletnici radia in občinskega praznika občine Brežice. 12.05 — Občani čestitajo ki pozdravljajo. TOREK, 27. oktobra: 16.00 — Čestitke kolektivov ob občinskem pnnn&u občine Brežice. 19.30 — Direkten prenos svečane akademije t* Prosvetnega doma Brežice. SREDA, 28. oktobra: 9.00 — Direkten prenos slavnostne seje skupščine občine Brežice. 1000 Prenos preimenovanja Osnovne šoto Brežic« I. po vzpostavljeni tektonski hniji Vsak ponedeljek POPOLDNE lahko naročite male in druge oglase, poravnate naročnino ali dobite potrebne informacije pri upravi Dolenjskega lista, Novo mesto, Glavni trg 3! — NOV DELOVNI CAS OB PONEDELJKIH: od 7. do 16. ure neprekinjeno. Ob sobotah poslujemo a stranke od 7. do 12. ure. DOLENJSKI LIST ZA 5 METROV SUHIH DRV dam dve moški obleki, moški površnik in več skoraj novih moških srajc. Naslov v upravi lista. ODDAM TAKOJ VSEIJIVO 3-SOB-NO STANOVANJE. Ponudbe pod •ugodna priložnost« t upravo lista. 630/64. LEPO NAGRADO DAM OSEBI, ki mi preskrbi opremljeno sobo T Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. 637/64. VAJENKO, KI IMA IZREDNO VESELJE ZA BRIVSKO-FRIZER-SKO STROKO, sprejmem takoj. Vane Juvanc, Trebnje 10. 15.000 DINARJEV PLAČE ln celotno oskrbo dobi starejša gospodinja pri štiričlanski družini. Butara, šišenska 113, Ljubljana. ZAPOSLIM MIZARSKEGA POMOČNIKA. Hrana in stanovanje preskrbljena. Jože Kušar, mizarstvo, Ljubljana, Ursičev štra-dom 50. GOSPODINJSKO POMOČNICO — začetnico k štiričlanski družini, sprejmem. Pogoji zelo ugodni: centralna kurjava, lepa soba ln mehanizirano gospodinjstvo. Po dogovoru preslabim drugo zaposlitev za pomoč t gospodinjstvu. Marja Grahek, Ljubljana, Rozmanova 2/VII. GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme družina z malim otrokom. Pogoji zelo ugodni. Jer-šek, Ljubljana, Zitnrlkova 26. ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. V poštev pride tudi začetnica, Omerzelj, pekarna. Krško. DEKLE, KI IMA OSNOVNO SO-LO IN IMA VESELJE DO STREŽBE v gostilni, sprejme gostilna Benkovič, Blagovica. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — ce bolehate na želodcu ali na jetrih, žolču in črevesju, če vas muči zaprtje in hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim priroddnim sredstvom: rogaškim »Donat vrelcem. V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik«, telefon 21-129 in »Standard«, telefon 21-158. ODDAM SOBO ZA VARSTVO 6-letnega otroka v dopoldanskem času. Naslov v uoravi lista. 624/64. 15. OKTOBRA SEM OD STRANSKE VASI do Birčne vasi izgubil denarnico z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi 10.000 dinarjev na naslov v dokumentih. UGODNO PRODAM »VVERTIIK1M« STOJEČO BLAGAJNO. Naslov v upravi lista. 643/64. Brežice: 23. in 24. oktobra ameriški film »Polet v bodočnost«. 25. in 26. oktobra ameriški film »Moja draga Klementina«. 27. in 28. oktobra angleški film »Plamen na ulicah«. Bred na Kolpi: 24. in 25. oktobra jugoslovanski film »Saša«. Dol Toplice: 24. in 25 . oktobra ameriški film »Trapez«. Kočevje — »Jadran«: 23. do 25. oktobra italijanski film »Vsak večer novo leto.« 26. in 27. oktobra francoski film »Dekle v izložbi«. 28. in 29. oktobra ameriški film »Človek, ki Je ubil Libarti Valesa«. Kostanjevica: 25. oktobra francoski film »Grbavi vitez«. 28. oktobra ruski film »Slepi muzikant«. Mokronog: 24. in 25. oktobra francoski film »Princesa Klovška«. Novo mesto »Krka«: 24., 25. in 26. oktobra japonski fiim »Yujim-bm telesna straža. 25. oktobra ameriški film »Tobjr Tvleri. 27., 29. in 30. oktobra jugoslovanski film »Marš na Drino« v počastitev občinskega praznika občine Novo mesto. Osilmea: 26. oktobra danski film »Zadnja zima«. Predgrad: 25. oktobra norveški film »Poletje z Morilko«. Ribnica na Dolenjskem: 24. ln 25. oktobra ameriški film »EnajsA veteranov«. Sevnica: 24. ln 26. oktobra francosko italijanski film »Sestanek«. 28. oktobra franoosko-itallijanskl film »SOS-radio-taksi«. Sodražica: 24. in 25. oktobra Italijan, film »Maratonska bitka«. Stara cerkev: 24. m 26. oktobra nemški film »Grofica Marica«. Straža: 24. in 25. oktobra Ma-lijanski film »Drzni podvig«. Trebnje: angleški fttm »Skriv-noštna ciganka« POTUJOČI KINO NOVO MESTO V počastitev občinskega praznika bo potujoči kino Novo mesto predvajal prvi slovenski film »Na svoji zemlji«. Predstave bodo: 24. oktobra ob 15. url za šolsko mladino in ob 19. uri za ostale prebivalce v Mirni peči; 25. oktobra ob 15. url v Orehovici in ob 19. uri v Brusnicah; 26. oktobra ob 15. uri v Beli Cerkvi in ob 19. uri v Otočcu; 27. oktobra ob 19. uri v Pod-gradu; 28. oktobra ob 19. uri v Ursniti seliti: 29. oktobra ob 15. uri za šolsko mladino in ob 19. uri za ostale prebivalce v Stopicati. Predstave za šolsko mladino bodo po znižanih cenah. POTUJOČI KINO KOČEVJE predvaja ameriški film »Bela divja pokrajina«: 23. oktobra ob 19. uri v Dolgi vasi; 24. oktobra ob 19. uri v Črnem potoku, 25. oktobra ob 15. uri na Travi in ob 18. url v Podpreskj; angleški film »V soboto zvečer«: 24. oktobra ob 19. uri v Starem logu; 25. oktobra ob 13.30 uri v Prevolah, ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Polomu. Matični urad Novo mesto Rojenih je bito 18 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Franc KopLna, delavec iz Družinske vasi, in Ro-zalija Pungerčar, poljedelka iz Dol. Grčevja; Jože Pirnat, mehanik iz Višnje gore, in Marija Potokar, uslužbenka iz Zagradca. Umrli so: Stanko Kobe, upokojenec iz Dobindola, 40 let; Marija Može, družinska upokojenka iz Gor. Kamene, 63 let; Ignac Hro-vat, kmet iz Zalisca, 62 let; Ana Hudorovac, gospodinja iz Grma pri Gradacu, 43 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Si-mončič iz Brezovice — Branko, Ana Rajer iz Dolenje vasi — Anico, Fani Mohar iz Leskov ca — Andrejko, Marija Štukelj iz Tribuč — Vido, Jožefa Pust iz. Dolenje vasi — Dušana, Rozalija' Femc iz Brsljina — Slavko, Amalija Papež iz Zvirč — Stanko, Anica Hočevar iz Dolnjih Dol — Jožico, Romana Kovačič iz Črnomlja — Tatjano, Anica Oberč iz Gmajne — Joškola, Justina Kastelic. iz Plemberka — Marjana. Veronika Magovec iz Hrastoviee — Renato. Marija Sašek iz Črnomlja — Sama, Marija Plut iz Hruševca — Igorja, Ljudmila Vidmar iz Gradanca — Milko, Fani Sluga iz Srednjega Globodola — Heleno, Jožefa Poaržaj iz Sel — Marijo, Antonija Dragan iz Roj — Zvonka, Pepca Pfajfer iz Krme-lja — Jožico, Ana Kobe iz Pristave — Martina. Marija Grandljič iz Hrastja — Marinko, Anica Marc iz Fodtuma — Slavko, Marija Jan-zekovič iz Radošev — Borisa, Ana Plat iz Gradnika — Jožico, Marija Penca iz Velikih Vodenic — Mari- Vlali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! jo, Tončka Šiško iz Mirne peči — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Jože Miklavec, upokojenec iz Dobrunj, je padel z motornega vlaka in si poškodoval glavo, hrbtenico in desno nogo; Rozalija Jeras, posestnica iz Dolge njive, je padla s podstrešja in si poškodovala glavo in levo roko; Karoli-na Kobe, delavka iz Zaloga, je padla s kolesa ln si poškodovala glavo in levo roko v rami; Jurij Mezck, upokojenec iz Jurke vasi, se je vsekal s sekiro v desno nogo; Jože Kernc, posestnik iz Gornjega Globodola, si Je na cirkular-ki poškodoval prste leve roke; Slavka Antončiča, sina delavca z Vinjega vrha, je pes ugriznil v desno roko. Velika svečanost ZB v Šentjerneju V nedeljo, 25. oktobra bo ob 9. uri v Šentjerneju velika svečanost, združena z odkritjem spominskega obeležja na prostoru, kjer je sovražna bomba ubila več prebivalcev, na šent-jernejskem pokopališču pa bodo odkrili spomenik padlim, s katerim se bo Šentjernej dostojno oddolžil revoluciji in njenim žrtvam. Krajevna organizacija ZB Šentjernej vabi vse preživele borce, domačine in goste, naj se slavn-osti udeleže v čim večjem številu! Šolstvo in socialno varstvo dobita več Po sprostitvi okrajne proračunske reeerve dubi občina Črnomelj 59 milijonov dinarjev dotacije, vseeno pa je to še vedno dosti manij kot manjkajočih 120 milijonov v občinskem proračunu. Da bi lahko krili vsaj najhujše potrebe, je občina zaprosila še za sprostitev 50% rezerve iz občinskega proračuna — 16,200.000 din. Predlog za rebalaors občinskega proračuna v znesku 75 rnllijonov je že narejen, čeravno 16 milijonov se ni zagotovljenih. Po tem predlogu bo v prvi vrstt dodatna sredstva dobilo šolstvo, zatem socialno varstvo in druge družbene službe v otočini. Proračunska potrošila bi se po novem predlogu na prebivalca v občini zvišala od 23.265 na 28.000 dan, vseeno pa ostane kljub tolikim dodatnim 'sredstvom še vedno dosti pod ekrajrum povprečjem, ki znaša 40.000 din. Občini Črnomelj pa bo tudi v primeru realizacije rebalansa ostalo nekaj rjelzplaoanih obveanosti za prihodnje leto, kamor sodita tudi prispevka za gradnjo novomeške bolnišnice in cesto Metlika—Orno-melj. BIZELJSKO: telet za pitanje primanjkuje V bizeljski zadrugi je zelo razvila kooperacij« pri pitanju telet. Posamezni zasebni rejci pitajo po pogodbi z zadrugo tudi po 20 telet, precej pa je takih, ki so toliko telet pripravljeni pitati, a jih ne morejo dobiti. Kmetovalci se veliko raje odločajo za pogodbeno pitanje, odkar jim zadruga daje v pitanje svoja teleta ter jim zagotavlja še močna krmila in strokovno pomoč. Ko bo tele spitano, bo zadruga obračunala s kooperantom tele, dobavljena močna krmila in druge usluge, ki mu jih ja opravila, tele pa mu plačala po tržni ceni, ki bo višja od dnevnih cen. Trenutno na Bizeljskem tako pitajo 60 telet. Živinorejci priženo na zadružne dogone premalo telet, da bi jih biio za pitanje dovolj. V zadrugi zategadelj razmišljajo o pogodbeni reji krav plemenic, ker bodo le na ta način lahko zagotovili dovolj telet. To bi šlo, če bi zadruga lahko jamčila rejcem višjo ceno za takšna teleta. Nato bi lahko opravljali selekcijo, v pitanje pa bi odrejali boljša teleta najprimernejše pasme. DOPISUJTE V DOLENJSKI LISTI ZAHVALA ob smrti naše drage mame MARIJE M02E, ROJ. JAK.sK Vsem, ki so darovali vence in cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter izrazili sožalje, najlepša hvala! Možetovi Novo mesto, 16. okt. 1964. Volivci p krajevnih skupnostih V času od 17. oktobra do 10. novembra bodo razpravljali volivci v novomeški občini o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Terciarne dejavnosti, ki so ena izmed nalog teh skupnosti, že dalj časa zaostajajo za razvojem družbe in tu res ni več kaj odlašati. V novomeški občini predvidevajo ustanovitev 18 krajevnih skupnosti. Zbori volivcev bodo obravnavali druge aktualne probleme svojega področja. J Metlicam o šolah druge stopnje O tem, kako naj bi v prihodnjem letu potekalo financiranje strokovnih šol in vseh drugih šol II. stopnje, je zadnje čase veliko slišati in mnenja so različna. Da bi zbrali gledišča posameznih občin, je okrajni svat za šolstvo prosil vse občinske skupščine na svojem območju, naj glede tega dajo svoje predloge. Kot je videti, se veČina občin zavzema za to, da bi bile šole II. stoprije financirane iz medobčinskega sklada, vključno gimnazije. Tudi odborniki metliške občine so mnenja, naj bi financiranje teh šol potekalo tako kot doslej, sicer bi se šolstvo in njegovi problemi še bolj zamotali. Nočni napad na Marofu V Kettejevem drevoredu (na Marofu) v Novem mestu so v noči od 12. na 13. okt. neznanci napadli Franca Ke-rina, vajenca iz podjetja Transport v Krškem, in mu odvzeli 6.400 dinarjev ter mesečno vozno karto za avtobus iz Novega mesta do Dol. MraSevega. Varnostni organi no osumljence priprli, preiskava pa Je še v teku. Vlom v Kandiji V dneh od 17- do 19. okt. je neznanec vlomil v Šiviljski servis stanovanjske skupnosti v Kandiji in odnesel iz blagajne 38.000 dinarjev. Varnostni organi so na sledi. RAZPIS DELOVNIH MEST Obrtno komnuialno podjetje Črnomelj sprejme v stalno zaposlitev dva kvalificirana železostrugarja. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite ali se osebno zglaslte na naslov: Obrtno komunalno podjetje Črnomelj. ODPRODAJA INVENTARJA Gostinsko podjetje Hotel Metropol Novo mesto proda večje število kompletnih postelj, nočnih omaric, sobnih mizic in omar. Interesenti naj se zglastjo v upravi podjetja. Obvestilo Društvo upokojencev Novo mesto Ker sa predvideva reorganizacija sedanje »Posmrtninske ustanove«, vabi Društvo upokojencev Novo mesto vse člane te ustanove na sestanek, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 10 uri v dvorani Komunalnega zavoda za socialno 'zavarovanje Novo mesto. Na so-stanku bomo obravnavali novi osnutek. KOMUNALNO PODJETJE TREBNJE o b v e š č a, d a razširja svojo dejavnost in prične s 1. novembrom 1964 sprejemati v popravila vse radijske sprejemnike, transistorje, televizorje, gramofone, magnetofone, vse gospodinjske elektroaparate, kuhalnike, likalnike itd., nudi vse usluge vzdrževanja električnih naprav podjetjem, ustanovam in zasebnikom, previja elektromotorje in opravlja instalacijska dela. Usluge bo opravljalo hitro, solidno in po zmernih cenah. Zadovoljne stranke — naše zadovoljstvo! MOTOR ZA FIAT 750 ki je prevozil 70.000 km ugodno prodamo. Prednost pri nakupu ima splošno družbeni sektor do 1. 11. Po tem datumu prodamo motor tudi pri; vatniku. Ogled vsak dan od 8. do 12. ure pri A Veterinarski postaji Brežice. Tovornjak. v osebo' avto Na kr!z3cu ceste III. reda hB* berlinske črpalke na Otočcu je Ji oktebra zvečer tovornjak ZG13MH s prikolico 20-93-ZG, ki ga j" £5 zli Husein Tokalič, trčil v os«** avto ZG-263-38 voznika Milana W£ kit ja. Skcde je za olizu 40 000 * narjev. MUDILO SE JIM JE V NESREČO Nm »vlomobiUki cesti pri roU*-nali se Je 9. oktobra zvečer P.rpv' nU osebni avtomobil hr-rr''"'. katerem so bili štirje mlattolrt"'" iz Ljubljane. Z veliko hitrostjo «• 130 do 140 km na uro je drvelo proti Novemu mestu- * so mladi potniki dospeli do Trebnjega, se niso hoteli ustaviti-* opozorilo prometnih mrličn*«*' ampak so t enako hitrostjo n*"* ljtvali vožnjo. Pri Poljanah P* L avto zaneslo. V hudi nesreči, terjala 1.700.000 dinarjev g»M'JJ škode, sla bila huje poškoili>*^*J dva fantu, od katerih si je r°J. zlomil desno nogo iu dobil W čine v prsih. Ranjenega potni**, odpeljali v novomeško bolni*"1',: Avto je bil last enega izmed r nesrečenih potnikov. Z mokrega asfalt* na travnik 14. oktobra ob 14.45 je v z mokre ceste pri Vinji va» "[J, srdi in se prevrnil osebni »j. LJ 265-74, Id ga je vozil Ivan ^ tez, delavec iz Novoteksa. W ft. sreče je prišlo, k'- jc vozu* Su« ral. V avUi so bili 3 poinild>!3. pa Je bil ranjen samo KJJL škodo cenijo na «0.000 dJn»^ Žerjavica je un0° skedenj 15. oktobra popoldne je "Jiuiii Golobu v Gorenji vasi Pri. pogorel skedenj, v katerem J* gjr seno, slama in poljsko oredr*-^ šili niso ničesar, tako d* k JT, Jf za okrog 850.000 dinarjev. f^ZJt zaiu-Ula žerjavica, ki jo je otrok nosil izpod kutin v kuhinji v slamo. —«aaM«.mnu........ Ne jezite se, ce i*~ trafiki zmanjka: V~ LENJSKI LIST •» "5 ro?ite na svoj j DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL B£ alce, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto. Ribnica, s°* niča ln Trcbnjo UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnlk «lw"Lf odgovorni urednik), Rla Bačer, France Grlvec, Miloš Jak0«*"" Marjan Moškon, Jožico Toppev ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din - ffj na naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva j« *°J*S ■ Za Inozemstvo 2400 din - Tekoči račun pri POd^>*nJf! ,ji v Novem mestu: 606 11 608 9 - NASLOV UREDNIŠTVA ^ UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Poštni pred«" *" , Telefon 31-127 _ Rokopisov ta fotografij n« rrsčan TISKA časopisno podjetje DEIO v LJubljani