93. štev. tkliajc rasen pondal|ki ki dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankiruu in pod« pisati, sicer se jib ne pri* •bži. Rokopise se ne vrača« Oglasi: EnoFtolpna peiit-vrstica K 2 70, osmrtnice Ib zahvale po K 8'20, > ?lasi in poslano vrstita. •> K 8*60; večkrat objave dogovoru primeren popust. Pavftatol Araitko v državi SHS« M MubUanl, * soboto 24. aprila 1920. s ft-jr*.1* s.Sfe r PT' Posamezna itev. 80 vin. Leto IV. (jiiSiio jugoslov. sociiaino-demokratičvie stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali > dostavljanjem na dom za celo leto K 168, *a pol let« K 84, za četrt ;eta K 42, za mesec K 14. Za Nemčijo celo ieto K 204, sa ostalo tujino in Ameriko K 228. Reklamacije za iist so poštnine proste. Opravniitvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 I., Učiteljska tiskarna. Demagogija katoliških listov. 2elezničar]i so stopili v bo) za ■vole najprimltlvnejše pravice, za pravice obstoja. »Boi za živilenje« Je bol. ki so »a pričeli železničarji v Jugoslaviji. Meščansko časopisje, v prvi vrsti »Slovenec« ln nteeovi tra-bantie pisarilo o sijajnih plačah železničarjev Jn omenja plače strojevodij, da bi tako nahulskal Javno mnenje proti železničarjem. To je stara finta (Iz železničarskih krogov.) meščanskega tiska. Kadar se bori delavstvo za boljše mezde, za boljše življenjske razmere, pa pride meščanski tisk in natvezuJe javnosti, srlejte toliko zaslužilo ti državo razdirajoči elementi in še niso zadovolj ni. In kako dokazujejo te svoje trditve! Omenjajo maloštevilne delavce nalvišiih kategorij in pridenelo pri vsaki plači par sto kron. Nizkih mezd širokih plasti pa nočejo videti Tako ie bilo ob priliki tiskarskega štrajka. tako govore ori rudariih. tako govore vedno te ljudske pijavke, ti »državotvorni« elementi, kadar se dvigne glas ljudstva, ki ga baie oni zastopajo. In kako so kratkovidni ti meščanski listi. Ves čas že trobilo, da le železničarsko gibanje samo delo par hujskačev in temnih elementov, inozemskih naciionalistov. Pravite, da ste katoličani, da storite na stališču krščanske morale, ali Vaše duše so črne. Vi ste kot oni farizeii. ki Jih le razgnal Krist iz templja, ko lih Je dobil v svetišču in so kupčevali. Tako kunčuiete tudi Vi z naisvetejšimi čuvstvi človeštva in lih Kazite v blato. da zadostite svoiim kuočijskim interesom. Oblatiti hočete gibanje železničarjev. ali ne posreči se Vam. Vi sami dobro veste, da se vleče gibanje železničarjev kot rdeča nit skozi vse mesece, odkar obstoja Ju-eoslaviia. Ali Vi ste se igrali z železničarji. kot se igrate z vsem, kar vam Dride pod roko. Tako ste delali ob izbruhu svetovne vojne, ko ste huiskuli liudstvo na boi proti Srbiii iti so bili Vaši katoliški Usti polni krvave blaznosti. Ljudstvu se odpirajo oči. spoznavati pričenja, kaj ste storili, spoznava Vaše zločine. Kakor ste delali z ljudstvom zunai z dežele, ki ga hočete sedal nahulskati nroti železničariem. tako hočete spraviti tudi železničarje v svoio odvisnost. Ali ne bo se Vam posrečilo, zlasti se Vam to ne posreči s oomočio Vašeua viroveža. ki ste ga postavili na čelo Uade v Ljubljani. Vse sile. ki so Vam na razpolago, ste mobilizirali proti železničariem. Tako razšipliete narodno premoženje: tu ne sprašujete, koliko to stane. za boi nroti liudstvu imate vedno dovoli denarla, vedno ga ie tudi do volj za militarizem. V svoii trmoglavosti ste zapravili že več narodovega prernoženla. kot bi Vas morda stale vse zahteve železničarjev. Kdo torei škoduie ljudstvu? Italija ie na potu. Madžarska se pripravila, vse sovražne inozemske sile so baie na delu. da uničilo jugoslovansko svobodo. Država Je torej v nevarnosti. Celo antanta je že intervenirala. Gospoda pri jaslih, če gre za eksistenco Vaše meščanske države, ki teinelii na izkoriščanju širokih ljudskih plasti, potem uredite železničarsko vprašanje, da ne bo imelo inozemstvo prilike, se vmešavati v Vaše notranje stvari. Ce ste dobri gospodarji, bodete to storili. Ce oa hočete biti pravdarii. potem — pravdalte se. Zadeva inozemstva n; naša zadeva. Ne ml. Vi ste spravili državo v nevarnost Dolgo smo potrpeli. ali končno ie morala struna po- LISTEK. Ant. P. Čehov: Soseda. - (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Konec.) To se Je slišalo ttfko, kakor da se Jima uklanja, in ga ul zadovoljilo. Ko so se pri Koltoviče vem gozdiču ustalili, da se poslove, se Je nagnil * Zini, se dotaknil nJene rame In šepnil- »Prav imaš. Zinal Vrlo si ravnaia!« Da bi več ne govoril in da bi se ne razjokal’ ie udaril po konju in oddirjal v gozdič. Iz temine v gozdiču se le ozrl nazaj in zagledal Vlasi-ča pa Zino. kako se vračata domov, on dolgih korakov, ona žurno stopajoč za njim, in se živahno pomenkujeta. »Jaz sem stara batja’«? se ie v mislih karal Peter MihajliČ. Napotil sem se tja, da rešim vprašanje, a sem ga še boli zmedel. Sicer pa naj bo, kakor hoče!1 Pri duši mu ie bilo težko. Ko Je bil gozd za nlim. ie jezdil v koraku dal le in ustavil konja ob ribniku. Zaželel je nepremično sedeti in misliti. vzšel 1e mesec in se kot rdeč pas zrcalil v Jezeru. Nekje daleč je zamolklo grmelo. Peter Mihajlič le strmel v vodo in si predstavljal sestrin obup. njeno bolestno bledico In suhe oči, s hate> im bo skrivala Hudem svoje ponižanje. Predstavljal si Je njeno nosečnvst, materino smrt, posileb in Zinino grozo. Ponosna starka ne odpusti pred smrtjo. Podobe strašne bodočnosti so se porajale pred niim na temni vodni gladini in sredi bledih ženskih postav Je videl samega sebe. maiodušnega. medlega in spokor ■ nega obraza. Sto korakov proč na desnem bregu Jezera le nepremično stalo nekai temnega, ali človek ali veliko deblo ? Petru Mihajliču le prišel na misel semlnarist, ki so ga ubili in vrgli v ta ribnik. »Olivier je postopal nečloveško, a rešil je vprašanje tako ali tako; Jaz pa nisem ničesar rešil, le še zmedel sem vse,« si le misiil. pogle dovaje na temni predmet, podoben prikazni. »On le govoril in delal, kar le mislil, jaz pa ne govorim in ne delam tega, kai mislim; iaz niti zatrdno ne vem, kai pravzaprav mislim.« Pojezdil je k temnemu predmetu; bil le star, nagnit kol. ostanek razpadle zgradbe. Iz gozda In s Koltovičeve pristave je močno zadišalo po šmarnicah in voniivih zeijiščiti. Peter Mihajllč Je jezdil ob bregu ribnika in se potrt oziral v vodo; spominjal se je svojega življenja in se Je uverll, da doslej ni nikdar go voril in delal, kar Je mislil, da so mu ljudje vra j čali drago za milo. in se mu Je vsled tega zdelo vse življenje tako temno, kakor ta voda, v kateri Je odsevalo nočno nebo ln se prepletale vodne rastline, Uvidel Je, da se ne d« ničesar popraviti. čiti vsled Vaše kratkovidnosti. Vi ste nas pognali v štraik. Vi ste nas prisilili, da smo se oprijeli tega poslednjega sredstva v boju za naš obstoj. za življenje naših rodbin. Zahvaljujemo se za Vašo svobodo glado-vanja. Trpeti smo v stari Avstriji. Ako nam pa hočete nuditi v Jugoslaviji staro Avstrijo v novi izdan, potem Vam povemo, da nam Je pač vseeno, ali poginemo tako ali drugače. Zato ne ugovarjalte demagogiji in ne igrajte se tako frivolno z življenjem delavstva! Sijajne mezde železničarjev. »Slovenec* pripoveduje v svoji četrtkovi številki, kako siiajne plače imaio železničarji. Namen Je prozoren. Hočeio pač nahujskati občinstvo proti železničarjem. »Slovenec« piše. da ima stroievodia samec mesečnih prejemkov 2000 K in poročen celo 3000 K in ce4o še več. Vprašali smo naše železničarje, kakšne prejemke imajo. Stroievodia. JU le poročen ln ima dva otroka Ima s svollmi 20 službenimi leti skupnih mesečnih prejemkov 1400 K: to ie všteta niača. dras?iniska doklada, stanarina. kllometraža. sploh vse. kar ima prejemkov. Katoličani so se torej zlagali ravno za 1600 K. Kurjač poročen z enim otrokom In 30 letno službo Ima skunm> 1300 K. Vlako* vodla z ženo in petim) otroki zasluži v celotnem no 12 letni službi 1S65 K. Stroko v nik ooročen s sedmimi otroki. ki mora živctL ker ne dobi stanovanja, ločeno od svoie družine ~ ima torej dvoino gospodinjstvo — zasluži oo 13 letih službe vsesa skupaj mesečno 2100 K. Navadni delavci za služilo vštevšl vse prelemke mesečno povprečno 1100 K. Iz teh podatkov ie razvidno, kako siiajne so plače naših železničar-iev p/i današnji draginji. »Slovenec« se ravna oo načelu: »namen posvečuje sredstva«. Krščanska morala pa ie samo za lišo ob velikih praznikih demagogije. Kdor ne verjame, da so gornil oo« dntki točni, mn ie prosto, da se ooln-lormira ori železniških ravnatelj* stvJh. če to odeovaria resnici ali ne Železničarska stavka na Angleškem in v Iitgoslavlii. Tudi na Angleškem so imeli železničarsko stavko pred meseci. Spravila je v nevarnost celo deželo zlasti pa London. Ali tam niso nastopali z nasiljem proti železničarjem. Angleška buržoaziia se je bojevala proti stavkajočim s kulturnimi sredstvi. Nadomestila le promet z avtomobili in drugimi-vozili. Poslala je na lokomotive svoje inženirje. Tako so se skušali rešiti težkih posledic štraika. Seveda ne smete vprašat'. koliko strojev so pokvarili. Toda to povemo le radi tega, da pokažemo razliko med sredstvi, ki se iih poslužuje slovenska klerikalna buržoazija in katerih se je posluževala angleška. Teror klerikalne vlade. Klerikalna vlada se poslužuje vseh sredstev proti železničarjem. Učila se Je pač pri svojih ogrskih bratih. Sedaj je ukazal predsednik vlade, da ie ukiniti vso aprovizaciio za železničarske rodbine. Trni! ta strupena puščica nas ne zadene! S takimi odiJoznimi ukrepi nas ne ugonobite. Meščanski listi In Italijani. Včeraišnii meščanski listi so prinesli vest. da bodo Italijani zasedli progo Logatec-Špilje Da. imalo celo brzojavko iz Trsta z dne 21. t. m., kjer pravilo, da že vozi več vojaških vlakov preko Nabrežine v smeri proti Logatcu. Od kedai so pač postali tako veliki priiatelii z Italijani, da lim ti kar brzojavno poročalo d svojih vojaških pripravah. Gospodje, nismo več v letu 1914. ko ste mogli natveziti največjo laž In ji je liudstvo verjelo. Tudi v letu 1918. nismo več, ko ste nam ob prevratu pisali o angleških avtomobilih, ki se bližajo Ltubliani in ko ste na to laž mobilizirali celo Llubliano za častni sprejem. Mi prav dobro vemo. da le v zase* denem ozemlju vse mimo in da itali« lanski železničarji ne pripuste nobene volaške akclle proti našemu gibanju. Mi vemo. da v Logatcu ni sploh niti volakov. niti karabinjerjev in niti carinskih uradnikov. Poslužilt so se prilike, da so Sli za nekai dni na dopust. Italijanski vlak. ki ie prišel to noč do Logatca, ni pripellal ne enega vojaka, ne enega karabinjerja, to vemo od Hudi. ki so pravkar prišit peš v Ljubljano. S takimi tendenci-tožnimi vestmi, ne bo vlada nič napravila. Poznamo to komedijo. Železniški odbori. V znanem protokolu sporazuma, ki ga le razveljavil klerikalec dr. Korošec ie tudi določeno da se osnuje* lo pri vsaki direkciji železniški odbori. ki se imaio baviti z naslednjimi vprašanji: napredovanje v železniški službi, higijena na železnicah itd. V te odbore bi bil imel poslati Savez po tri delegate s posvetovalnim glasom. Take železniške odbore imajo po vseh modernih državah, seveda z mnogo dalekosežneišimi pravicami kot le to določeno v tem protokolu. Ali ti železniški odbori so ostali na papirju. Direkciia in ministrstvo jih le sabotiralo. Sedaj pa lili le Korošec sploh vrgel v koš. Meščani bodo rekli. to ie itak sama komunistična fantazija. sal ni treba teh odborov. Da Ant.-P. Cehov: Rotsehildove gosli. . (Poslovenil Fran Pogačnik.) Mestece je bilo bilo majhno, bcdntjše od vasi, in v njem so živeli skoro edino starci, ki so tako redko umirali, da je bilo že nerodno Tudi bolnica in leča sta potrebovali le malo krst. Z eno besedo. Šlo le slabo. Ako bi bil Ja kob Ivanov rakvar v gubernilskem mestu, b> imel gotovo lastno hišo in zvali bi ga Jakob Matvjejevič. tu v mestu pa so ga imenovali ka: Jakob, a njegov vzdevek le bil — Bronza; žl vel le ubožno kakor navaden kmet v stari hišici. ki je imela le eno sobo tn kier so bili nameščeni on. njegova žena Maria, peč, širok .i poste!! za dva, krste, stružnica in vse gospo darstvo. Jakob le izdeloval dobre, trdne krste. Za kmete In meščane jih je delal po svoji postavi in se ni niti enkrat zmotil, ker večlih in krep kelših ljudi ni bilo nikjer, niti v zaporih, dasi Je štel že sedemdeset let. Za plemiče ln žensk«, pa lih te izae.oval do mer! m se Je posluževal pri tem železnega aršina.* Naročila za otroške krste ie sprejemal zelo nerad in lih le delal naravnost brez mere. s preziranjem ln Je vedno, ko Je prejemal plačilo 7& delo, govoril: * Ruska dolgostma mera » 7U mm. »Odkrito rečeno, ne bavtm se rad z brklja- rijarni.« , . , Razen rokodelstva mu le nekai malega neslo tudi igranle na gosli. V ip_estecu Je na svatbah navadno igral židovski orkester, ki ga je vodi! pocinjevalec Moise! Illič Šahkes. kateri 5e spravlial nad polovico dohodkov. Ker le JSKOb zelo Icdo igral na gosli, zlasti ruske pesmi, ga ie šah kes včasih najemal za svoj orkester z dnevno plačo 50 kooeik, ne vštevši darov, ki so iih dajali gostje. Kadar ie Bronza sedel v orkestru. tedai se mu ie predvsem potil in rdečil obraz: bilo ie vroče jn dišalo ie po česnu, da bi se človek lahko zadušil; gosli so ječale, na de-sni mu le hropci na uho kontrabas, na levi pa plakala flavta, ki jo je igral Rus mršav žid. s celo mrežo rdečih in sinjih žilic na čelu in ki -'>e ie pisal, kakor znani bogatin Rotschild. Ta prekleti žid Je hotel celo najveseleiše stvari igrati žalobno. Brez vidnega razloga je v Jakoba pro-nlkaJo sovraštvo in preziranje do Židov, zlasti do Rotschilda; začel se ie z niim piepiratt mi ga psovati; nekoč ga ie hotel celo pobiti: to mu Je Rotschild zameril in mu divje nabrusil v obraz: »Ako bi Vas ne spoštoval radi Vašega talenta, zleteli bi ?e davno skozi okno.« Nato je zaplakal Zato Bronze niso pogosto vabili k orkestru, le kadar le bilo to neobhodn« potrebno, če Je manjkal kdo od Židov. (Dalje prih.) M se vsa) ort inozemski buržoazlj! naučili tudi kat pametnega. Posebnega pomena pa je njihov boi za osemurni delavnik, ki ga hoče Korošec s svoiim ©pravilnikom odpraviti tako. da bi biti železničarji prisiljeni delati do 16 ur dnevno. Mi prav dobro vemo, da so danes na delu uajraznovrstnejše sile in sili-ce. ki hočelo, da bi se ukinil zakon o osemurnem delavniku. Na to delale zlasti društva in zadruge obrtnikov, ki skleoaio resolucile. v katerih pravilo. da se ne bodo ravnali po tem zakonu Minister železnic Hm je dal s svojim opravilnikom potuho. On Je prvi kot vladna oseba kršil ta zakon. Ce se niti ministri ne ravnaio po zakonih. kako hočete oocem zahtevati od kakega zakrknjenega obrtnika, da ga bo upošteval. Kakor si le delavstvo po prevratu s svoio silo prihorik) osemurni delavnik. tako se mora boriti sedat z vso silo in z vso energijo, da mu ga ne vzame reakcijonaraa vlada, če pod-ležiio v tem bolu železničarji, izgubimo tudi osemurni delavnik oziroma e a nam bodo vzeli korak za korakom. boi železničariev ie tudi boj za ohranitev osemurnega delavnika, ki ga ima danes že ves svet. Klerikalna politika. Sedanla radlkalno-klerikalna vla da Je prava provzročitelllca sedanie narodne nesreče. Železničarska stavka le v bistvu obrambna stavka. Vlada Jo hoče zatreti s surovo silo. V tel stiski, se pridružule železničarskemu osobki vse ostalo delavstvo, ž njim simpatizuie tudi vsa ostala poštena iavnost. Mi nismo prijatelji stavk. Vemo. da so itavke dandanes nož, id reže na dve strani Vsled stavk trpi naše obče narodno gospodarstvo, ki mu vlada ne zna dati trdne podlage in prave smeri z delom za sociiailzaclio. Vsak dan ima država vsled sedanje Stavke škode za milijone m milijone. Kdo pa Je država? Država Je ljudstvo - ne vlada, ne dr. Korošec ki nihče drugi. la železničarji? Ali stavkajo iz veselja, iz nagajivosti, za zabavo ali kal? Ne! Železničarji stavkalo v obrambo svoiih pravic in pa zato, ker vlada niihovih pritožb niti ooslu-šati noče. Oni imajo prav. vlada pa Je kriva vse sedanje narodove nesreče. Zakaj to. kar se danes godi, je nesreča. Klerikalno časopisje kriči, da so Stavko provzročili »komunisti«. Potem so 'komunisti« pač vsi železni-čarH la ž njimi vsi ostali delavci. Temu pa ni tako. Delavstvo ne more več živeti v sedanjih razmerah. To Je ves komunizem. Draginja ie vsak dan večja, fabrikanti. velepodjetniki, veleposestniki, verižniki —- vsi d žive Izborno in silajno. Tisti. k| res dela. pa več živeti ne more. Kai pa stori vlada v tem trenotku? AH se pogala. ali pripravlja zakon o socializaciji. preganja oderuhe, odstranjuje korupcijo v državi, skibi za cenejšo prehrano, urejule mezdne raz mere. se posvetuje z ljudstvom itd.? Ne. na vse to ona ne misli, ona dela z bajoneti in puškami I in komunisti? Spomnimo se za mesec dni nazaj, kaj Je pisaril »Večerni List«, »Slovenec1 in drugi klerikalni listi. Takrat je klerikalno časopisje na vso moč hvalilo »komuniste« kot najboljše Itudi in socijalnl demokratle smo bili najslabšl Izmeček človeštva. Zakaj? Zato, ker jim Je bila bivša protiklerikalna vlada trn v peti. In klerikalci so započeli bol z velikimi topovi proti socijalno demokratični stranki, hoteč Jo razbiti. To se le klerikalcem deloma tudi posrečilo Vsakega lahknverneža v naših vrstah so poskušali prepričati, da edino komunizem ie rešilen, soci Jaiizem pa da ie že premagano načelo. Komunist angel — sociialni demokrat hudič in slepar — to le bilo klerikalno geslo skozi celo ziino. Danes. čez mesec dni, berite klerikalno časopisje! Psovke kakor »komunistične barabe«, »komunistični hujskači«, »komunistični delomržneži«. so na dnevnem redu. Kar so klerikalci hoteli imeti, to Imalo. »Die Oeister die ich rief. .« Klerikalna politika ie danes vsakomur lasna. To Je falotska politika, brez načel, brez poštenja. Klerikalna vlada nai gre. zakai ona ie kriva vsega zla sdanjosti. To je ista politika. kakor pred volno. In niena žrtev je bil prd vojno, med vojno in dandanes — slovenski oroleiarilat. S’ovensko delavstvo ima danes veliko šolo za seboi. Otresti se mora vsakega klerikalnega vpliva, ostati mora enotno in složno. Vemo. da le najti tudi v naših vrstah vroče glave, ki ob zgledih velikih krivic, katere s gode pri nas. premalo premisiiio to, kar potem izrečeio v trenotku hipne nejevolje. Toda to v bistvu niso nobeni »komunisti«, ampak pošteni l|u-dlfe, ki sovražilo krivico. In še nekaj! Slovensko delovno liudstvo mora zaupati v sebe Ono Je dovolj močno, da bo premagalo vse težave in nesreče, ako bo složno in edino. Zavedamo se. da rešitev slovenskega delovnega ljudstva ne bo prišla iz Beigrada. ampak da mormo to rešitev poiskati v nas samih. Delavstvo vse države bodi edino, toda pravico odločevania ne Imel edinole Beigrad. V bivši Avstriji zavedno češko delavstvo ni iskalo svoje rešitve na Dunajn, ampak le o svoj! usodi odločalo samo. Tako bodi tudi pii nas v Jugoslaviji. V sedanjem trenotku ie važno, da delavstvo zmaga. Ne samo s tem. da pride do svoiih pravic, amoak tudi s tem. da se sedanja nezmožna reakci-tonama vlada umakne In napravi prostor drugim, zmožnelšim možem, možem, ki čutiio z ljudstvom In zanj. Svetovni mir in socializem. Čitateiji nazadnjaških listov, ki imajo smisel za opazovanje, so gotovo spoznali, da si napravijo nekateri uredniki radi »dober čas« s socializmom. ki iim daie oo njihovem pač ne globokem mnenju prav sedaj priliko za šale, takozvane dovtipe in porogliivost. »Socialisti so trdili, da prinese socializem splošen mir Na Ruskem Je sedai socializem, na Nemškem je socializem. narnes*o miru pa razsajajo tam naiboli divli boji.« Take duhovitosti lahko čitamo vsak dan In marsikoga ie to petkraicarsko mo drovanie že zmešalo. Socialist ne sme biti občutljiv in zasmehovanje majhnih dušic ga ne sme spraviti iz ravnotežja V političnem boju le porogliivost zelo priljubljeno sredstvo; toda ne dokaže se z nio nič in uspešna je le tedai. če se da človek z neslanostjo razdraži ti. Resne reči ne more neresnica ubiti. Socializem ie sredstvo svetovnega miru To le bila od resnih socialistov izrečena trditev in to doktrino ie treba preiskati, kakor »e bila postavljena. ne pa kakor lo sučelo do-mišliavi duševni pritlikavci. Med socializmom in socialističnim gibanjem moramo razlikovat!. Reakcionarji in nevedneži pravijo, da vlada na Puškem In Nemškem sociializem. To ie neresnica ali pa vsaj zmota. Avstralija je n. pr. veliko bližja socia!izmu. ali niti tam se ne more trditi, da vlada in obstaia socijalizem. Po vsem svetu le danes boi za socializem, le Stadiji tega bo-ia so. različni. Ce imalo v nekaterih deželah socialisti eksekutivno moč v rokah, se na podlagi tega še ne uore reči. da ie tam uveden socializem. Kvečiemu se vpelluie. in tudi v najboljšem slučaju se bo mogel vpeljati le do eotove meie. dokler ie ostali svet še kapitalističen, ali pa celo fevdalen. Socializem bo garanciia miru. ka dar bo uresničen. Za niega uresničenje pa lahko postanelo strastni, mor da tudi zelo k ‘vavi boli. To ni odvis no od značaja socializma, ampak od okoliščin. Socializem v svoii popolnosti ie sistem, ki potrebuje za svoio podlago ves svet. Ce so v kakSnem me stu v vse občinske urade izvoljeni sami socialisti, bomo oo časopisih sicer lahko čitali mnogo besed o socl alističnem mestu: ta izraz oa vendar ne zadene prav položaja, kajti občina ne obstoll sama zase. temveč j« po pravnih institucijah, gospodarskih zvezah in drugih stikih zvezana z državo, z vso deželo, naposled z vsem svetom. Njena neodvisnost je omejena in le v faktičnih melah uredi svo-le naprave In svoje življenje lahko po svoji volji. Pa tudi velika država je sooigna z ostalim svetom in ima vsled tega svoje odvisnosti, katerih se ne more iznebiti. Če pridejo socialisti v državi na krmilo, bodo pač imeli širši delokrog, kakor v posamezni občini. Ali širši delokrog se ne sme zamenjati z neomejenim delokrogom. Če trguje ves svet. mora tudi država, v kateri vladalo sami socialisti, kupovati In prodajati; lahko pač postavi državno kupčevanje namesto privatnega, ampak v bistvu ostane metoda svetovne trgovine kapitalistična. Stiki z zunanjim svetom niso odvisni od vo-He posamezne države, ampak od svetovnih razmer in ena dežela, v kateri eventualno vladalo socialisti, ne more vsiliti vsemu svetu tistih uredb, ki jih sama smatra za najbolj še. temveč se mora. kar se tiče nje nih odošajev do drugih dežel In na rodov, prilagoditi faktičnim razmeram. Ce ne bi tega hotela, bi morala zgraditi okrog sebe kitajski zid in ga tako zastražiti. da bi se preprečil vsak promet s tulino. kakor le bilo _ primer na Japonskem v samurajski dobi. To pa bi bilo zopet nasprotno vsem Idejam socializma, ki more biti le nam eden. ne oa nazadnjaški, in ki gre za tesnejšim spajanjem narodov, ne pa za niih ločitvijo. Socializem pomeni predvsem enotno organizacijo svetovnega gospodarstva. Ureditev vse produkcije za potrebo in d;stribuciie po potrebi je glavni in najvažnejši cill socijal. Vse. kar se more Izvesti v posamezni deželi, na primer nacionalinranie industrije, maksimalni delovni čas. nacionalna ureditev plač. so koraki na poti k socializmu, niso oa še soci alizem. Umevno le. da bodo tudi ta ke korake orei storili socialisti, kakor kapitalisti in zato ie koristno, če prihajajo socialisti do vlade : ampak nai bo kolikorkoli iz socialistov se stavljenih vlad po raznih deželah, se vendar o uresničenju socializma ne more govoriti, dokler ni na vsem svetu produkciia in distribucija organizirana po socialističnih načelih. Ker pa tega še ni. so vsi poizkusi, da bi se osmešil socializem, ker še ni prinesel svetovnega miru. sofistični in neopravičeni. Na čem pa še temelji nauk o mirovnem značaiu socializma i Med motivi, ki vplivaio na življenje človeštva in določalo njegovo gibanje, so gospodarski natmočneiši. Naiprvotneiši in naielementarneiši so in od same eksistence liudi so neločljivi. Vsa etika in estetika, vsi kulturni cilii in idealizmi niso nič. ako ni ma človeštvo možnosti, da zadosti svojim natumim potrebam. O iedi in pijači se lahko eovori zelo zaničljivo, ali stremlienie oo nasičenju gre ven dar pred vsemi ostalim, težnjami, ker Je od i/.eea izpolnitve odtisna ohranitev samega življenla. Prido bivanje življenjskih potrebščin je danes drugačno, kakor ie bilo v dobi divjaštva in barbarstva: njegova važnost se oa ni zmanjšala in se ne more zmanjšati, dokler bo človek telesno bitje Nasprotno se te poveča la. ker so se z razvoiem civilizacije in kulture potrebe pomnožile in se moraio čitndatie boli množiti. Piodukciia in delitev potrebščin je v naši družbi predmet za pridobivanje dobička. Divjaško pleme ie šlo na lov, da uteši lakoto. Za vse člane tolpe le bil namen enak. Delavstvo v moderni tovarni dela za to. da bo kapitalist prodajal produkt njegovega dela in pri prodaji dosegel čim večii profit. Le včasi. kadar ima gotova naročila, ve lastnik tovarne, da bo prodal, kar izdela njegovo delavstvo. Večinoma pa Je produkciia spojena s špekulacijo. Kadar Je blago producirano, je treba Iskati trge zanj. Če se ne proda, ni dobička, cill pro dukcile torej ni dosežen. Na trg sili vsakdo, kdor ima blago: če Je za hteva manjša od ponudbe, nastane vprašanje, čigavo blago ostane neprodano. Ker ne mara nihče izgube dobička, nastane konkurenca. — To Je boj. — Na sejmu v rekla mah, na borzah se lahko opažalo nektera sredstva tega bo4a Konkurenca le mnogostranska. Najde se v narodu samem, najde se pa tudi med narodi. Kapitalizem ene dežele tekmule s kapitalizmom druge deže le. Bojuje se s carinami, izvoznimi In uvoznimi ‘zakoni, transportnimi tarifi, s kolonijami, zunanjimi protek-torati itd. Cim večii le vpliv kapita- August Strindberg; Kot golobčka. Ljubila sta se, o tem ni bilo nobenega dvoma, in liubila sta se z ne-preračunljivo. naivno ljubeznijo nepokvarjene. zdrave mladine, ki stoji daieko nad vsema frazami o skupnih interesih in enakih nazorih. Po enem letu ljubezni ga je zadel mrtvoud. Bil je muzikant In ona pevka. In tako sta morala poleti v Lyse-kil. kjer se je hotei zdraviti v kopališču. Stanovala sla v zdraviliškem domu. Vsak dan ga je spremljata na njegovih izprehodih. Stopala le počasi. korak za korakom, ob niegovl strani, kakor hodilo stare Senice. Postala mu le njegova druga berg-lja. Bila je mlada in kri ji je vrela po žilah. Videla Je, kako se veseli mladina. čula lo je igrati in peti ki plesati. Do!gi dve leti mu le bila bolniška strežnica. Svet io ie pomiloval, toda pomagati ni hotel nihče. Tretje leto sta spet prišla v Lyšekli. Nekega večera, ko ie sedela v bolnikovi sobi in gledala piesno dvorano v zdraviliškem domu vso razsvetljeno, videla mornariške častnike, ki plešejo z mladimi dekleti in ženami in je prisluškovala sladko vabečim glsaovom klavirja. Jo je prevzelo vroče poželienje. da bi bila tudi ona sama tam doli. Vsa njena mladost se le uprla zoper to bolneško izbo, zoper te okove. Vstala je In rekla: »Dovoli, da grem doli In plešem, samo enkrat, en sam ples. AlJ ti je prav, da grem?* »Vesel tega nisem, toda le pojdi.« «. In šla je. On le ležal sam In ni mogel spati. Sralca ga je žgala po vsem telesu, hotel je vstati in Iti za njo, pa ni mogel. Zlutral le priila nazaj: vsa rožnata. svitla. radostna. Bil le vesel, da io je videl tako, toda obenem mu je bl!o hudo. Prihodnji večer Je po večerji ostala pri mizi, ko je on od&ol gori in legel v posteljo, Bčdd le in poslušal, kako Je pela tulim llud$m vse pesmi, ki Jih je tako dobro poznal Drugi večer na to ie ostal spo-dal. katti mislil je. da bo morda zabavno. Toda vse je ostalo tiho in mrko. Boril se le s spancem, oditi pa ni maral. Nazadnje ga je zaspanost premagala. Dvignil se ie in vošči! lahko noč. Nato se le obrnil k svoji ženi. »Obljubila sem. da bom peta danes zvečer.« ie dejala. Sramoval se Je, da bi lo prosil, naj gre z njim in odšel le brez nje. Ko je prišel v svoio sobo, ie začul melodijo valčka In zagledal svoio ženo v rokah neznanega gospoda, tesno privito k njegovim prsim, z glavo nagnjeno na njegovo ramo. ko Je plesala mimo okna. Kal pa Je hudega na tem? Plesala Je z nekim gospodom. Da. ampak saj le rekla, da bo pela. Teden dni pozneje Je opazil na vrtu za Jasminovim grmičem dvoje seno, In ena teh »ene Je spoznali kajti nobena linija njenega telesa mn ni ostala neznana. In držala sta se tesno oblete, kakor pri plesu, in polju-bovala sta se. No seveda, poljubova-la sta se. Ampak saj Je obljubila, da bo poljubljala samo njega. Cemu neki pač obeta človek nekaj, česar ne more izpolnjevati? Muzikant Je kmalu nato umrl; lp svet Je izrekel svojo sodbo. Mrtvi Je bil oproščen, živo so pa obsodili. Žalibog se le izrekla sodba brez poprejšnje preiskave. Žaiibog se preiskava po smrti enega dela ni mogla več vršiti. Zato bi bili morali, če je že na vsak način treba izreči sodbo, počakati z njo vse do tistega bodo čega časa. ko se bo vsa ta zadeva popolnoma in docela ziasmla. Kdor hoče čakati dotlel, naj gle da po spisih. Legenda oTobHu ni tako bedast«. Čeprav nam Je ohranjen samo mal odlomek: pesem o Asri Ima to veliko hibo, da le namreč lirična, »Opomin prijatelja mladine« pa boleha na preobilici morale. lizma na državo, tembolj morajo državna sredstva služiti kapitalistični konkurenci. Trgovska tekma postaja državna zadeva. Iz kapitalističnih nesoglasij nastajajo internacionalni spori, v katerih imajo kanoni zadnjo besedo. Kapitalistična konkurenca Je tudi v pravkar se zakliučuloči volni Igrala svoio veliko vlogo. Ni bila njen edini vzrok. Mnogo Je bilo kapitalističnih krogov, ki niso mogli imeti dobička od nle in ie niso želeli. Toda če le Nemčila gradila bagladsko železnico, če si ie hotela izsekati prosto pot čez Balkan, če le hotela gospodovati v Carigradu, če le Avstrija zapirala Srbiji vsa vrata In hotel* zavladati v Solunu, so gospodarske tendence orl tem očitne. Dokler bodo na svetu taka nasprotja. so konflikti med državami neizogibni; a dokler so možni internacionalni konflikti, ie možna vojna. Ako Je mogoče uresničiti sistem, ki odstrani take konflikte, dobi traiea mir najmočnejšo garancijo. Tak sistem-pa daie socializem, ki postavila za gospodarstvo dvoie glavnih načel: 1. Produkcija za potrebo, ne pa za profit: 2. Internacionalna organizacij* produkciie *n distribucije. V takem sistemu morajo izginiti gospodarski konflikti. Na mesto pro-fitarski nasproti! stooi solidarnost gospad. interesov. Vsa družba mora tedal naravno stremiti za tem. da se producira dovoli za zadoščenje vseh potreb, da se pravično in učinkovito uredi razdeljevanje produktov. da se odpravi vsako nepotrebno delo. potrebno pa organizira na najuspešnejši in najpravičnejši način ki da ostane skupinam in posameznikom vsa svoboda, kolikor ie ni treba omeiiti zaradi skupnih interesov. Če bi imeli na svetu tak sistem, oa bi se vendar narodi poklali med seboi. bi se Mefistofeli lahko rogali socialistom in pravili, da socializem ne prinaša miru Te pravice pa nimajo. dokler se napenjalo na vse krip-He. da bi preprečili uresničenje socializma in dokler obstaia socialistični sistem le v ideji. Dajte socializmu priliko, da more pokazati svojo vrednost. Če tedaj omaira. se mu boste lahko roeali toliko da popokate od smeha- Toda t« zabave ne boste imeli, ker ne rnofe biti boia. kjer ni razlogov zanj: in socializem, ki ie solidarnost Interesov. ne daje prilike za interesne kon flikte. Seveda ne apeliramo na junake topega konservatizma in rakovega nazadniaštva. Nesposobni so. da b| si predstavili snloh kakšno novo uredbo na svetu, kai še povsem preurejen svet. Naš poziv velja tistim, ki so najbolj interesirani. da zavlada splošna, torej tudi gospodarska pravičnost: to so delavci, za katere ne more imeti svoboda v kapitalistični družbi nikdar širokega pomena. Kdor mora prodajati svoio delovno moč, je vedno v nevarnosti, da ne najde trga zanjo in ostane brez zaslužka. Svoboda Je pa brez kruha skrajno problematična reč. Na delavstvu je torej ležeče, da prodre s svoiim študlranlem do Jedra socialnih vprašanj, da se organizl« ra in si s tem pridobi moč, da M emancipira In Izkrči pot do cilja, ki pomeni v resnici blagostanje, trajen mir in zdravo kulturo. »Proletarec.« Javnosti v vednost. Železničarji Spl. 2eL oganizaclje* kakor tudi ostali člani od »Zveze« izjavljamo, da mi ne opravljamo nl-kake službe na železld toliko časa, dokler nam niso zajamčene tiste Ugodnosti, ki so bile v uradniškem listu priznane In od ministra Draško-vlča podpisane. Vozi sedaj ln krumlri samo na državni železnici en stroje vadija, ki pa tudi ni ne socllallst kakor tudi ne zvezar. piše se Breskvar, ki le zagrešil v neki gostilni na nepošten način 700 K škode ln izjav« je sam, da J« večkrat pijan in da takrat ne ve, k«f dela. Torej to so tisti pošteni žele*« nlčarjl, ki so se odzvati v službo. Hujskajoče pisave »Slovenca« smo vajeni. Ko niso blH klerikalci na vladi, takrat Je pisal »Večerni list«, komunisti to so fantle. In čas. v katerem živimo, le logična posledica komunistov, sedaj pa ko Je črna svojat pri vladnih jaslih, pa pišejo, da jje ta stavka proklamirana od komunistov. Lažete, papirnati mazači, to j« stavka železničarjev, lačnih litidl, katerim je vseeno, kdo ie na vladi, samo da ml dobimo to, kar smo že imeli. Lažnlki v črnem talarju naj sl zapomnilo to. da se ml ne damo strahovati! kaka® smo stavka kocs* taktno pričeli, tako Jo bomo tod! končali, kadar nam bo ugodeno. Toliko Javnosti v vednost. Več železničarjev. Dnevne vesti. Poštenost in cenzura. Včeraj smo omenili, da bi bila potrebna v tiskarnah cenzura. Ce kdo laže o meni. mu opravičeno dam zaušnico ali pa grem k sodišču po zadoščenje. Ce pa kdo kot sovražnik delavstva laže o delavstvu, le tudi delavstvo opravičeno dati zaušnico tatu delavske poštenosti. Vsekakor Da boli opravičeno, kakor je opravičeno lažniivo meščansko časooisie do svoiih laži. Poštenosti namreč dajemo prednost: da ni tako. nam je žal. »Slovenec« modruie. Na naš včerajšnji članek »Kdo le socijalni politik?« odgovarja »Slovenc« pod naslovom »Kdo le politik«. Tukai ie izpustil takoi v naslovu besedico »socijalen« in potrdil a tem našo trditev, da je sociialna politika pod Protič-Koroščevo vlado doživela popolen polom. Pravi list. da hočemo s člankom iematj ugled Ko rošcu. toda ne odgovarja pa ne na naša vprašanja, ali ni res Koroščeva vlada lani spomladi prodala žetev verižnikom in drugim in ali ni morda tudi letos storila isto. Na vse to molči. A draginja narašča. Ce ste pošteni. odprite knjigo svoie socijalne politike? Qui tacit. consentire vi detur. Prvi gorenjski vlak. ki ga ie spravila vlada v potu svojega obraza skunai. ie imel. kakor ču-lemo. povsod smolo. Ta »vlak« ie obstojal iz ene lokomotive in petih vagonov. Na niem se ie vozil oddelek vojakov, ki so moleli skozi vsa ckna nuške. Ko se ie vozila ta potujoča trdmava skozi Šiško, so ii mahali z neke hiše z metlo v pozdrav To ie smatrala oblast za veleizdajo nad prometom, kakor ga vpeljava po Sloveniji dr. Korošec. Zato ie dala včerai opoldne tisto hišo z močnim vojaškim kordonom obkoliti. Ker se nt dalo takoi dognati, kdo ie ta greh zakrivil, so aretirali vojaki vse ženske in otroke v hiši in iih odpeliali na državni kolodvor. Upamo sicer, *»■ Um ne bo nič posebnega zgodi- lo, ker bo treba iznajti za zločin raz-zabepia dr. Koroščevega prometa Sele en nov paragraf. Značilna pa le ta zgodba za nervoznost, s kojo vpo-stavba vlada po Slovenili- promet. Seveda, če pomislimo, kako ie fural ta vlak nanrei no Gorenjskem, ne moremo zameriti hrabrim furmanom, da so take pozdrave tako hudo zamerili. Kakor čuieino. iim lokomotiva že v Kranju ni parira'a Iti ie maralo vse tiščat. S štirimi koli so tl* rali k vodi hudoben stroj, ki se ie zavedal. da ie težka stvar, vpostavljati Promet pq dr. Koroščevih receptih. Kako pa to? »Večerni List« prinaša kot senzacijo. da le bil vodia mariborskih »komunistov« VValllsch. ki ie prišel iz Madžarskega, včerai (t. 1. v sredo. 21» t* m.) pognan čez mejo«. Mi smo pa še danes (t. i. v četrtek. 22. t m.) telefon ično govorili ž nlim v Mariboru. Kako pa to? Da se je mogoče sodrug Waljlsch tako hitro vrnil nazaj v tako mu Hubo Jugoslavijo, sko-ro ne moremo verjeti. Bržkone bo to le »resnična« laž »Večernega Lista1, ki ima sedaj besedo. * Udeleženka tragikomedije v Šiški nam piše: Težko je prisopihal prvi vlak. ki se ie ob času železničarske stavke pripravljal in odpravljal, z bolečinami in potnimi kapljami, da zdrči tia v lepo Gorenjsko Ko pridr-dra mimo zatvomice. kler se odcepi kamniška proga od gorenjske, se prikaže iz oken dvonadstropne hiše tik Droge mnogo radovednih obrazov žensk in otrok, ki so s primernimi Izrazi navdušenja in z umazanimi metlami pozdravljali — iunake. ki so vodili spomina vredni viak. Drdral Je vlak in — dosegel svoj cilj?! — A ženske, ko so prespale dolgo noč Tu žena z otrokom v naročju, tam starec z razoranim obrazom: junaška mlada deklica pa se le temperamentno Izgovarjala, da ni ničesar zagrešila. — Tako se skrbi v teh žalostnih Časih za humor. — Zlat! jubilej Je dne 21. t m. obhalal g. Janko Leban, vpokojeni šolski vodja v Bukovici nad Škofjo Loko. KHub mnogim nepriiikam. bridkim prevaram in nehvaležnosti sveta delule vendar zvesto in vztral no že pol stoletja na slovenskem kulturnem poliu kot pesnik, mladinski pisatelj in skladatelj Za časa Avstrije so mu birokratje metali polena pod noge. Okusiti le moral mnogo krivic. Želeti bi bilo. da se mu sedal v Ju goslaviii popravilo krivice, ki lih ie pod mačeho Avstrijo toliko utrpel. Želimo mu. da do skrajnih mei človeškega življenja nadaljuje svole prosvetno delo v blagor našega naroda. Živeli PersekucHe železničarjev. Včeraj so se izvršile aietaciie nekaterih železničarjev, proti katerim so podane ovadbe.' Na denuncijantsko pisavo »Večernega Lista« iščeio policaji stroievodlo Marcela Žorgo. Proti njemu le izdano aretacijsko povelje in tiralica. - Aretitan je dalje stro-ievodla državne železnice Ivan Ošaben. Baje le grozil, da ubile neko ženo. Aretiran le strolevodia Cepelnik južne železnice. Proti njemu je poda na ovadba zaradi dogodkov dne 19. t. m. v blagajniških prostorih glavnega kolodvora, ko se ie uradnike po zvalo. da zanro blagaino. Podanih je pa še več drugih ovadb. Poškodovanje brzojavnih ln telefonskih naorav. O teiu smo čital! opravičene tožbe do vseh časopisih. Posebno porcelanaste izolatorje na brzojavnih drogovih so mladi razpo-saienci vzeli na piko. Sam sem opazoval: komal so ubiti »lončiči« bili nadomeščeni z novimi, že so iih zopet s kamenlem zbili. In kdo dela to? Večinoma šolski otroci. Ti uničujejo tudi senožetne in vrtne ograde itd. Tu bi morala nastopiti šola z vso strogostjo, uvažajoč pedagogičnc pravilo: »Vandalizem, t. j. surova pokončevalna strast, zasluži, da se telesno kaznuje « Pri tem pa moram žalibog omeniti nek nedostatek današnje šole: pomanjkanje dobrih energičnih učiteljev. Dr. 1 einež — suspendiran? Me ščanski listi poročalo, da ie nadko-muar dr. Lemež suspendiran. Mi^o tem še nimamo avtentičnih poročil: Dolže ga protivladnih izjav. Izvoz sliv in nekmeta. Finančno ministrstvo objavila: Z ozirom na to. da se glavni trgi za prodajo naših sliv in oekmeza nahaiaio v deželah, ki nimajo dovoli zdrave valute, m ker je vsled neurejenega železniškega prometa težko mogoče hitro transportirati naše produkte v druge države oddaliene od naše zemlje, ie ministrski svet odobril, da se izvoz sliv in pekmeza iz naše države v to liko olaiša. v kolikor se dovoljuje, da si izvozniki morejo zagotoviti pri centrali za plačila v inozemstvu vrednosti gotovega blaga (sliv. pekmeza) v nemških markah, naših dinarjih in čehoslovaških kronah. Visokošolci Iz Franclie pridejo obiskat Ljubljano. Mestni župan je prejel pismo udruženja »Amicaie Franco-Yougos!ave« z univerze v Montoellieru ( podpisan podpredsednik Rad. Stefanovič), ki naznanja, da napravijo člani tega udruže nla. Francozi in Jugoslovani, ob koncu tekočega šolskega leta potovanle do večllh lugoslovanskih mestih. Natančni čas prihoda še ni znan. enako ne še smer potovanja. Aretacija. V Belgradu le bil aretiran član načelstva S. R. P. (K) za Jugoslavijo dr. Živko Topalovi. Za cenejšo oreskrbo mizarske in stavbne obrti s potrebnim lesom s,e vrše pri »Zvezi Industriicev« v Liub-Uanl med odsekoma lesne Industrije in stavbne obrti pogajanja. Zaradi železničarske stavke so se pogajanja zavlekla, ker zunanji člani odsekov ne morejo prih v Ljubljano. Po-gaiania se razvijalo povvljno In le pričakovati ugodnega uspeha. Vlom pri Maliču. Vlomljeno Je bilo 22. t. m. ponoči v čevllarsko delavnico čevljarja Josipa Salovlca na dvorišču pri Maliču. Odnesli so mu več podplatov, en par novih rmenih in več parov starih, v popravilo izročenih čevljev. Takoj zjutral je bil na Viču zasačen Jakob Pečnik, ki le nosil v rokah ene novo rumene iu dva para starih čevljev. Pridržan je bil v zaporu. Vlom v podstrešje. V podstrešje hiše št. 10 v Dalmatinovi ulici so vlomili neznani vlomilci ter odnesli dr. I. Vrtačniku za 26.000 K tam shranjene razne moške in ženske obleke. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda". Železničarska stavka Deželna vlada je odredila, da stavkujoči ne dobijo kruha ln nobene aprovizadje. češ, da tisti, ki ne dela. naj tudi ne je. Železničar, ki se bori za mali košček kruha, da bi mogel vzdržati sebe in svojo družino pri življenju ln je zato porabil skrajno sredstvo, da so njegove roke prenehale za nekaj dni z delom, nai pogine od gladu. Vlači se iih z voiaščino in policijo kakor roparje in tatove, nastavlja se iim bajonete in puške. Ali ne bi bilo bolj pametno, če bj tako delali proti tistim, ki skokoma podražuieio vse živlienske potrebščine trpečemu ljudstvu, ter so sl s tem nagromadill v svoje blagajne milijone, dasi niso prijeli za nobeno delo že pet, deset ali morda tudi več let. V največ slučajih niso podpisovali niti svojega podpisa, kajti za to so imeti nastavljeno svole uradništvo. Le tako naprej Kristusovi namesto ikt, pride že še čas. da vzame Kristusov duh bič ln vas požene z vašega temnelia. Žalostno Je, ko človek bere buržuazne liste, ter posluša tiste ljudi. ki so od teh listov poučeni. Pravijo, da ie delavstvo vzrok tej draginji. ker zahteva tako velike plače. dasl v resnici nima železničar, ne delavec in tudi ne uradnik niti polovico tiste plače, kakor jo je Imel pred vojno. Kdor ima plače 1000 K ima 20 K. kdor trna 2000 K Ima 40 K. kdor jma plače 6000 K IzvrŠevalnl odbor stranke izda kakor vsako leto tudi letos ..Majski spis". Izide pravočasno v večji nakladi ln bo po vsebine zelo raznovrsten. Poleg drugega bo obsegal tudi prispevke našega sodruga ETBINA KRISTANA. Organizacije pozivamo, da že sedaj naročijo spis, da se bo mogla določiti naklada in bo mogoče ozirati se na vsa naročila. Naroča se pri upravi .Napreja*. Kultura. Reoertolr kraljevskega slovenskega gledališča v Liublianl. Opera: V petek. 23. aprila »Faust«, abon. C. v soboto 24. aprila »Žongler«, abon D: v nedeljo 25. aprila »Rigoletto* Izven abon.: v ponedeljek 26. aprib zaprto. Cenjenim g*, abonentom. Ker s> gg. abonenti niso odzvali prošti i uprave glede abonementa. prosi s. ponovno, da do 25. t. m. podaljšaj ali pa odkažejo abonement. V na sprotnem slučaiu bo uprava prisilie na dotične sedeže brez ožita prodati ter za eventuelne neugodnosti ni od govorna IM mi. Pred koncentracijsko vlado. I.DU. Belgrad. 21. Danes je bil pozvan na dvor bivši ministrski predsednik Lluba Davidovič. Regent Aleksander se le deli časa z njim razgovarjal. V ministrskih krogih trdijo, da se vsled tega pričakuje sestava močne koncentracijske vlade. Z VOJAŠKO SILO UDUŠENA stavka na reki. Trst. 22. (Izv. P?t.) Kakor poročalo z Reke, se le vsled pritiska vo-laške sile povrnil del v generalni stavki se nahajajočega delavstva na delo. Ponoči so bili naiprete aretirani voditclli stavke, a ko se je delavstvo ziutrai zbralo k zborovanju v javnem vrtu, ie le obkolilo d Annunzilevo vojaštvo. Kmalu potem so odpeljali vojaški kanciioni v zapore okoli 700 oseb. med nilml mnogo žensk. Na ta način je d^pnttnzio zadušno potlačil splošno delavsko stavno. Zanimivo ie. da italijansko' nacijooalistično časopisje pripisuje izbruh stavke zunanjim. jugoslovanskim vplivom. Stavka železniških uradnikov v Av-striB končana. LDU. Dunaj. 21. (CTU.) Uradniki lužne želzenice so danes končali stavkati ter so zopet začeli delati na ravnateljstvu ln na progi, ker je vlada zadovoljila njihovim zahtevam. STAVKA INDUSTRIJSKIH NAME* SCENCEV V AVSTRIJI. LDU Dunaj, 22. (DunKU). Kakor poroča »Lokalkorrespondenz«, je vodstvo zveze industrijskih nameščencev vsled odklonitve zahtev nameščencev po podjetnikih za Jutri in naš vsakdanji kruh. ima 80 K L t d. To naj potrjuje tudi ta račun: V letu 1914. se Je prelelo za kron 127.06 naslednje blago: 4 kg slanine po K 1.80 (K 7.20), sedaj po K 52.—, to je K 208.— ; 50 kg moke po K—.40 (K 20.—). sedal' po K 16.- to je K 800.—; 15 kg mesa po K 1.80 (K 27.—), sedaj po K 22.-. to je K 330.—; 1 kg žg. kave po K 2.— (K 2.—). sedat po K SO.—, to ie K 80.—; 2 šk. francka po K —.4« (K —.96), sedaj no K 6.—, to ?e K 12.—; 60 Itr. mleka po K — 20 (K 12.—), sedal po K 4.—. to je K ?an—: jo Vjr ded^ria no K —.Q0 (K 8.—). sedad po K 68.—, to Je K 680.—: 50 kg krompjHa po K —.04 (K 2.—) sedaj po K 5.—, to le K 250.—: 60 kom. Jalc po K — .05 (K 3 -). sedal nn If t tfl to !e K 72.—: 500 kg premoga Gf 7.— ). sedal po K —.32. to le K 160.—; 3T4 m moš. Mava po K 6. — (K 19.50), sedaj po K 600.—. to le K 1950.—; podloga, sukanec (K ?—>. sedaj K 200.—: 2? m ket«nine be1e r»o K —.50 . I I.S0M00, Špedicija vsakega Naga- — Vsktadiščenje. — Zaearinanja. Reekspedicija. - Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča KRISPER&TOMAŽIČ Direktna *»ttas piogojuine iele*-nice. Telefon št. 868. C MONSIEURI MAOftMSI Pont volte tollstle piesei Je: GOSPOD I GOSPA t za M ti M msMi Met Is linjev se sprejme pri Kranjski stavbni druifci v Ljubljani, Levstikova oiicfl 39. = Lep ieSiel liter p 14. pri odjemu 10 litrov po K % se dobi v trgovini s semeni SEVf.R & SOM)’., Ljubljana, 'Volfov* ulica 12. Vino S EES&SSS&BBBSHBBEI ^S&^m&fcaSHGSSI ■BgH*SBBSMB2g®fiag5ElS^SK5«a^JS5S™ zajamčeno pristno Kupim vsako množino clnkaiisvlnca po ncjvlijih cenah. M. Ussar, Hejatolta, en litre t\ Ura ie 120 e Me E! fl Pl 1 lili 13 R. Drf®y, Lbi:- j/.........' — i iiltili in steBeiM po 1Z0 g MlmfeittiB 21 ZJ Maribor, Schillerjeva .--------------- U»t£ 17. m = Marbreg. ~ Prevzame strogo diskretno Odd. I: Brezobzirno presojanj« znaiaja po vpeslanih pisarn »k ih izkuknjah, honorar K 10. — za Si bijo 4 R Odd. II: Presojanje proSenj ii' .honorar K 20. — za SrHjo 8 D. Odd. III: pretakava anonymnih pinem m pono-veroih listin; honorar K ICO. — u Srbijo 26 D. 459 Mn: finfetegičoa pojasnHnfta Kartotg, Sternijt' L Ivan Jax in sini Ljubljana, Dunajska cesta 15.j ™ Hvalni rtrtp In tiioji u Me. Izborna konstrukcija in elegantna Izvršitev iz tovarne v Llncu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačna Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. «9 | Pisalni stroji »Adler4. || Kolesa iz prvih tovaren. ^ Pfirkopp, Stjrria, Waffenrad.| — Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naiblifnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skabofoimovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puiier »Skabaform*. Dobiva 86 po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri „Zlatem jelenu* IV., - - - Marijin trg. Rihard Sušnik kakor tudi za Jelo __ ______________ po 9 K sc dobi v trgovini s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12, 433 M ia seme za ni kakor peteršilj, solatna _______________ ... pesa, majaron, cvctliee v najtepši izberi n* debelo in drobno priooroča: SEIti * LiiMiin«, Wolfov« ulica št. 12. 40fi sr: 7051P7UG Ljubljana Rimska e. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene h ni fctrfcsa iti* (mlin in leti 2« lEfžiGD Zopet ogromno pošiljatev H manufakture narav- ■ nost iz inozemstva je prejela tvrdka _ R. Stermecki v Celju, in sicer vidne, cefirje, tlskanfne, etamina, batista za ženske obleke, snkna j kamgama in hlafevlne za moške obleke, belega In pisanega platna za j perilo, klota, cvilh«, robcev, svile in Se mnogo raznega drozega blaga, 1 katero se prodaje, inradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Rnzentega, vedno velika zali ga testnega izdelka srajc, piedpasnikov, blu2, kul, ženskih, rroških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ieimki, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, • pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 M Ilttstrovani cenik zastonj! Na debelo samo v I. nadstropju- B VELETRGOVINA p STRMFPKI CELJE ŠT. 814, ■ Ra*poWljalnn 1\ 01IViME.bIVl Slovenija. plačuje po naivlšjih ee;nab FR. STUPICA ttplia i ieleno s lJli8l.UH. belo In rdeče letnik 1919 nudi na vagone po ceni ^ oc| k 14 naprei H. Hissia, Gabemik, Polane. Pnevmatike ==== in zračnite v vseh dimenziji It v 2.a«o»i. „Promet“, tcMMiistiijslii podjetje. ctruiba a omejeno zavese. ||U| _ A^ilomobilno odeUenje. '== Ljubljana, Šelenburgova ulica i«. 4- == Zanesljivi, izkušeni, zelo energični dve strežnici se iščeta proti takojšnemu sprejemu za bolnišnico bratovske skladnice v Trbovljah. Prošnje je naslavljati na bratovsko skladnico v Trbovljah. Poitni Čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban St. Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj B un mm Prešernov« ulica 54. Me obdržati mio lepoto? Hotele leteti kakot taftu mehhs Mil Mete seMii pepoznljtv ill nnrrcv? Ui’H,at,|iaile Fellerjevo pravo Elza obrazno, lil (fjjillill kožo obvarujočo pomadot Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček S K, it. 111. močnejie vrste 12K K temu Fellerjevo nSifnejše tjiljanovomlečnu milo 16K Belete imeti lepe, toe lase? Klf&ss™ pomada za rast las doseže trajne lase! Zapreči prha*, prerano osivenje. Za-brani plešo! 1 lonček 9 K, št. lil. 12 K. K tema motno lerovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilc z-< brl e 1 K 50 vin. hi 3 K. Ho lat lunja otesa? - „ ristovski obliž učmkuie brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev’ Nobene trde kože 1 Mala žkatljea 4 K, velika Skatlja 6 K. laltt« In lini1) Felletjeve Elza umivalne pa-lEttie SE Kuj S stilje (Kolenjska voda) 1 ikatija 7 K. Ftlh ijev umivafni prašek proti poten|u I škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- In zobobol 1 škatljica 4 K. Feller-jev Elza fluid « dvojnatih ali 2 veliki steklenici špeetyflni 36 K. Najboljši parfum z na finejšim duhom od 8 K naprej. Najfmejš. —- . Heea-puder Dl Kiu*ei, bet roza in mmen, 1 velika Skatlja 1. K. Močna Francovka v steklenicama po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posehei ? najceneje Eusen V. FeMer, lietoinr, Slifcita Ocn?a, Elzalrg It.252 (Uniatska). 9«i© ism liailvD n Liiblian ii okolico sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge in jih obrestuje po distih 01 10. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneBke iz te vloge Šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih din = r@»8strovana zadriifia z ontejeito zavezo »prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice g« eskomptujejo po bančni obrestni men. Edini, res delavski denarni zavod. Za varnost hranilnih w!og jairii blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 mMfOROV krcn, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad JK miSšfona kt on, kakor tudi skladlt reaervni, dčleini in dr. Vloge sprejtmajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega druStva »a I4ubljano tn okolico, ki so: 12. Radovljica. n‘ ' r 13. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 16 Celje. 16. Šoštanj. IT. Gustanj, KoroSko. 18. Prevalje, . 19. Mežica, . 20. Črna I., , 21. Črna II., , 22. Maribor. 23. Litija Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je V L|ub* IJanl, Sp. Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne poicinlce s katerimi zamorejo vložniki denarne poilljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Via ga! te svoje prilirsnke v lastno hranilnico! 1. V Spodnji Sim v Unhijani, 2. Na Olinčah pri L.ubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva bL 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 6. V Ljubljani, Krakovski nasip 6 Rožna dolina (ob'. Vič). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornlk. 11. Borovnica. 24. St Lovrenc na Pohorju. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe (>ri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču, 29. Gorje pri Bledu. 80. Store pri Cehu. 81. Fala nad Mnriborom. 82. RnSe n«d Mariborom. 83. Pliberk, Koroško. 84. Rogaška Siatina. 85. Radeee-Zidanmost. Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica 11 prevzema d e n ar ne v lo ge in iz« vršuie vsakovrstne bančne posle U Podružnici: MURSKA SOBOT A in VELIKO V EC