Maribor, petek 6. avgusta 1957 Štev. 177. Leto XI. (XVIiL) 11ARI iORSK I Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440,^ uprave 245j Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.40J JUTRA Vzroki patriarhove B e o g r a d, 5. avgusta. Ker so se ob smrti patriarha Varnave razširili glasovi, da je smrt Nj. Sv. patri-jarha posledica zastrupljenja, je upravnik mesta Beograda odredil, da se zbero zdravniške izjave ,vseli zdravnikov, ki so zdravili Njegovo Svetost in da se na podlagi teli zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek. Z nalogom upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 z dne 2. avgusta 1937 se je odredilo, da se zdravniki dr. Aleksander Ignjatovski. dr. Laza Stanojevič, dr. Dimitrije Antič, vseučiliški profesorji, in dr. Andra Nikolič, šef živčnega oddelka, dr. Nikolajevič, dr. Rudolf Kobal, sanitetni brigado! general, dr. Zdravko Nižetič, šef očesnega oddelka, dr. Aleksander Vnkovala, primarij splošne državne bolnišnice in dr. Simeon Popov, ki jih je sam sveti sinod naprosil, da so zdravili pokojnega patrijarha Varnavo, tako pokličejo na upravo mesta in da tu pred oblastjo pismeno izjavijo: 1. Za kakšno boleznijo je bolehal pokojni patrijarh Varnava. 2 Kaj :.e bil vzrok njegove smrti. 3. Ali so ugotovili. da je pokojni patrijarh Varnava kdaj imel isto ali podobno bolezen, in ali je zadnja bolezen bila v vzročni zvezi z boleznimi prejšnjih let. 4. Ali je šlo za kakšno zastrupljenje in kakšne vrste, in posebej a) prchranitvenega značaja zaradi pokvarjene hrane, ali b) avtointok-sikacija kot posledica strupov v organizmu zaradi obolelosti raznih organov, ali c) je bilo pa namernega značaja. 5. Ako je bilo namerno zastrupljenje, na podlagi česa se to sklepa in s čim in • kako se je izvršilo. 6. Ako je obstojal sum kakšnega namernega zastrupljenja. da izjavijo, zakaj niso stvari prijavili pristojni oblasti. 7. Da izjavijo na osnovi poteka in značaja bolezni, ali je pokojni patrijarh Varnava umrl naravne smrti, ali je pa smrt nastopila kot posledica namernega zastrupljenja. Gori navedeni zdravniki so dolžni takoj po obvestilu o tem nalogu dati zahtevano izjavo. Ta nalog upravnika mesta Beograda so sporočili v podpis vsem gori navedenim zdravnikom izvzemši Niže-tičp in Popova, ki se mudita izven Beograda. Dne 2. avgusta dopoldne so se sestali podpisani zdravniki in so dali upravniku mesta Beograda tole pismeno izjavo: Glede na nalog upravnika mesta Beograda Pqv. št. 198 z dne 2. avgusta 1937, si usojatno tole odgovoriti na zadana vprašanja: ad 1. Nj. Sv. blagopokojni patrijarh Varnava je bolehal za alimentarno zastru pit vi jo prebavnih organov z reperkusijo na centralni in periferni živčni sistem, ad 2. Neposredni vzrok smrti je bilo obojestransko vnetje pljuč in slabo srce. — ad 3. Ta obolelost ni v neposredni vzročni zvezi z njegovimi prejšnjimi boleznimi. toda glede na to, da je Nj. svetost prej večkrat bolehala na obolenju organov za prebavo, se more domnevati, da je obstojalo splošno nagnjenje za trebušna in črevesna obolenja. — ad 4. Zastrupitev je nastopila po pr-hraoitveni poti, iz anamnestičnih podatkov sc pa ni moglo sklepati na kakšno namerno zastjupitev in tudi ni bilo suma za' to. ad 5. Odgovor na točko 5. je že v točki 4. — ad 6. Kakor se v:d’ iz točke 4.. ni bilo suma za namerno zastrupitev in zato nismo stvari prijavili. — ad 7. Odgovor na točko 7. je že vsebovan v prejšnjih točkah. Beograd, 2. avgusta 1937. — Univ. prof, A. Ignjatovski, 1. r., dr. Nikolajevič, 1. r., prof. Antič. 1. r., sanitetni brigado; general dr. Rudolf Kobal, 1. r., dr. Laza Sta- Deflatiia napetosti Eden poide,_ njegov naslednik Ratcliffe PARIZ, 6. avgusta. »Figaro« poroča iz Londona, da je zelo '•erjetno, da se bo v kratkem po letnem odmoru izvršila preosnova angleške vlade. Najvažnejša sprememba bo v zunanjem ministrstvu. Zunanji minister Eden naj bi pre vzel drug resor. Edenov naslednik še ni definitivno določen, pač pa se navaja največ ime lorda Ratclhfea, svoječasnega ministra del. ki uživa Chamberlai-novo zaupanje, ki je istočasno Edenov zaupnik, in ki ga smatrajo kot eno najmočnejših angleških osebnosti. PARIZ, 6. avgusta. Italijanska in nemška vlada sta obvestili svoja diplomatska predstavnika pri britanski vladi, da sta v načelu pripravljeni prisostvovati konferenci locarnskih sil, ki jo predlaga angleška vlada. Seveda stavi Italija kot pogoj tega pristanka predhodno priznanje aneksije Abesinije po Dru štvu narodov, ali vsaj priznanje po Angliji in Franciji. 12 hti£i§mw pM&ov ptuopfo LONDON, 6. avgusta. Reuter poroča: Doznava se, da je bil ob priliki obiska kitajskega finančnega ministra dr. Kunga v Londonu dosežen načelni sporazum gle de emitiranja posojila v korist Kitajske, ki naj bi znašal 12 milijonov funtov šter-lingov. Kitajska bi jamčila za to posojilo s svojimi carinskimi dohodki. Za to posojilo bo imitirano tudi v drugih državah. Združene države ameriške, Francija in Belgija so izjavile svoj interes za to posojilo. Denar ostane v Londonu in ga bo kitajska vlada po potrebi dvigala v manj ših zneskih za svoje nabavke tfBom iedetu 4- stedstva Tudi davčne uprave Ljubi j. »Pohod« piše v št. 30: »Minister pravde sam je izjavil, da konkordat ni za nas ravno idealen in da bo treba misliti med drugim tudi na.sprejem inier-onfesijskega zakona, kakršnega morajo imeti vse napredne države, posebno one. kjer je več priznanih verstev. Po naši ustavi obstojijo pravno samo one veroizpovedi, ki so usvojene in po zakonu priznane. Z obnarodovanjem konkordata bo katoliška veroizpoved ne samo usvojena, kakor je bila do sedaj, marveč tudi po zakonu priznana. Seveda bo treba še mnogo izvršilnih določb in nihče se še ne zaveda, kako globoko bo posegel v naše notranje razmere la konkordat. Že prej so bile priznane in z državnim zakonom urejene srbska pravoslavna cerkev, židovska verska zajednica, islamska verska zajednica in evangeljsko krščanska cerkev. Nedostaje nam še zajednica brez konfesijskih. to je takih, ki ne pripadajo ali ki nočejo pripadati nobeni od priznanih veroizpovedi in cerkev. Razlogi take brezkonfesnosfi so lahko najrazličnejši, od svetovnega nazora do davčnih vprašanj. Naša ustava jamči za svobodo vere in vesti vseh, tudi brezbožnih. Sprejetje j konkordata bo prav kmalu pokazalo potrebo takega zakona zaradi tc svobode, zaradi naše ustave in našega dobrega imena v drugili državah. Tudi davčne uprave se bodo morale odslej zanimati ga veroizpoved!« MONAKOVO, 6. avgusta. Nemško časopisje poroča o silno važni iznajdbi na polju oboroževanja. V kemičnih tvorni-cah v Bitterfeldu izdelujejo plin nove vrste, ki ga nazivajo bojni ledeni plin (Kampfiriergas), ki povzroča taksen mraz, da pod njegovim vplivom človeško in živalsko mišičje popolnoma otrpne in da so vsako bitje zruši na tla. Ta plin povzroča tudi žmrznjerije bencina v motorjih na kopnem in zraku ter razjedanje 'kovin. Dela so se vršila v največji tajnosti. Za delavstvo so zgradili posebno kolonijo, tako da niso prišli v stik z ljudmi in da ni bilo nevarnosti, da bi tajna iznajdbe prišla na dam. Batiti v sev^eiskiU Zaradi biološke preiskave zastran zastrupljenosti izbljuvka so v kemijsko-bak teriološkem oddelku centralnega higienskega zavoda napravili na živalih poisku-se in sicer s tekočino izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri različne poizkuse z iz-j znanje, bljuvkom in eno kontrolno preizkušnjo 1 št. 3967. tracije, ki je bila dodana izbljuvku po po- ročilu g. Ignjatovskega za ohranitev materiala. Na podlagi teh proučevanj je bakterio-loško-epiacmiološki oddelek centralnega higienskega zavoda dal tole izjavo: Na temelju gori navedenih izsledkov mislimo, da poslana tekočina Pov. kem. št. 9 z dne 23. julija v stanju, v katerem se je ta dan in pozneje nahaja, ne vsebuje m-kakih strupenih elementov, ki bi se mogli dokazati na živalih, v gori navedenih dozah. Dokazan je samo formalin, ki se j: pred preizkušnjo nalašč dodal tekočini s vrbo kom ser vir a n ja. To so rezultati, do katerih je prišla : svojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Beograda, in ki jih daje javnosti na Iz uprave mesta Beograda II. - Stran 2. osamammmm Mkmu Arn^kdi "" m%aBMKiL^va „l&rawin*š in „Jadranew“ komert v mestnem parku Hvalevredno in za naš narodno-kulturni ugled zelo koristno je stremljenje, da v dobi Mariborskih tednov prireja naše narodno gledališče in pevska društva svoje nastope. S tem dokazuje in potrjuje naša kultura svojo svežo silo in neomajno voljo do krepkega napredka. Zavedati se je namreč treba, da je kultura bistven del narodovega življenja, da daje narodu veliko moralno silo in ugled v svetu. Posebno za naš obmejni Maribor so take kulturne manifestacije važne. Na Maribor ski teden prihaja vsako leto razen Jugoslovanov tudi mnogo inozemcev, ki jim uprava te* gospodarsko-propagandne usta nove poleg razstav in raznih zabav nudi tudi priliko, da uživajo ob vseskozi dostoj nih in priznano kakovostnih umetniških reprodukcijah. Te prireditve naborno pobijajo namerne trditve o naši kulturni nesamostojnosti in prozorno tendenčno navajanje o nekem tujem.»kulturnem območ-iu«. že lani je v okviru Mariborskega tedna nastopila Ipavčeva pevska župa. Tudi letos je v globokem razumevanju svojega narodno-kulturnega poslanstva sodelovala. V torek 3. avgusta zvečer sta v godbenem paviljonu mestnega parka priredi-koncert »Drava« in »Jadran«, člana Ipavčeve pevske župe. Spored je bil tako ’tno in načrtno sestavljen, da je nudil lep pregled jugoslovanske novejše in stare'"- V,-dne "lasbe in ie zelo zadovo- ljil. Velik (iel sporeda je tvorila naša narodna pesem, biser duševnega izživljanja našega naroda. Zbora sta nastopala deloma pdsamič, šest pesmi pa sta zapela združeno. Precej skladb sta »Drava« in »Jadran« vzela iz svojih letošnjih koncertov, kar je na eni strani olajšalo pripravo, obenem pa so te pesmi slišali tudi oni ljudje, ki se omenjenih dveh koncertov n; udeležili. »Jadran« je zapel tri težke moderne skladbe: Vrabcev učinkovit »Prihod«, dramatično Gotovčevo »Na Vardaru« in mogočno Mirkovo »Molitev«, nato Prelov-čevo »Jaz bi rad rdečih rož« (baritonist Jože D o v j a k poje prijetno, le vokalizacijo si bo moral še izpopolniti), mehko bosansko narodno »Oi, jablane!« (priredil V. Mirk) s čustvenim tenorskim samospevom Mirka ž i ž 111 o n d a, vedno učinkovito »Splavarsko« (priredil O. Dev) s posrečenim naraščanjem in pojemanjem ter »Pjesme od kola« (priredil M. Tajče-vič), ki jih odlikujejo značilni makedonski narodni motivi. — Prof. Ubald V r a-b e c je s svojimi pevci svoj del sporeda prav dobro opravil. Zbor poje sveže, lepo ubrano in polno, navdušeno. »Drava« ie izvajala vedno lep Novakov »Gorski kraj-. Vilharjevo romantično »Našo zvezdo«, elementarno Gotovčevo »Ja-dovanko za teletom«, Pavčičev hudomušen »Potrkan ples« (po narodni), prisrčno Mirkovo »Po gradini«. narodno »Škrjan- ček poje« (priredil H. Druzovič) in krasno Mokranjčevo 1. rukovet (šopek narodnih) »Iz moje domovine«. Samospeve v Novakovi, Vilharjevi in Mokranjčevi skladbi je s toplo prisrčnostjo podal naš koncertni tenorist Avgust Živko. — Pod vodstvom dirigenta Albina H o r v a-t a so Dravaši vse svoje pesmi podali fino, prijetno izenačeno in zlito. Ta lepa glasovna enotnost je »Dravina« odlika. V zaključnem delu koncertnega sporeda sta »Jadran« in »Drava« v mogočnem združenem zboru krepko in polno zapela Ipavčevo »Planinsko rožo«, Mirkovo sijajno naraščajoče »Kolo« (izborno podano Skladbo so ponovili), narodne: preprosto »Belokranjsko« (»Nikdar na svetu lepšega ni« — priredil Bajuk), zanimivo napitnico »Gremo v goro više« (priredil M. Tomc), šegavo »Sinoči prav lušna noč bila« v prijetni U. Vrabčevi priredbi (so jo ponovili) in groteskne »Turopoljce« (E. Adamič). — Skupni zbor je varno vodil župni zborovodja Albin H o r v a t in je dosegel lepo ubrano enoto, skladnost in probojno zvočnost. Če upoštevamo še dejstvo, da pri pevskih nastopih pod milim nebom marsikatera finesa ne pride dovolj do izraza (najfinejši pp so skorai nemogoči), moramo z veseljem ugotoviti, da je bil ta koncert nadvse dostojna kulturna prireditev. Kdor je v torek zamudil, lahko popravi to nocoj. —n—s— Sft&etea p m Gosoodai^a^VD r asa n la fitopafološka razstava na MT Namen razstave je dvojen* Prvič, da se kmet pouči in mu pokaže, katere ži-valice so mu koristne, da jih bo lahko čuval in branil, drugič pa, da širši javnosti, zlasti' oblastem, prikaže važnost teh koristnežev v narodnem gospodarstvu. Pri današnjem konkurenčnem boju na svetovnih tržiščih pač lahko obstane tisti, ki lahko najcenejše nudi. Za naše kraje velja to posebno za sadje. Vsako leto itnanio nove konkurente, ki vsled produkcijskih stroškov lahko nudijo svoje blago po mnogo nižjih cenah, katerim se mora tudi naš producent prilagoditi. Zato ne obstoji danes pri nas samo vprašanje kakovosti, za katero moramo stremeti, da si očuvamo dober glas, ki ga uživa naše sadje, marve.č tudi način, kako tako kakovostno sadje na naj-cenejši način pridelamo. Smelo pa lahko trdimo, da je pri današnji kupni moči našega kmeta v 90% slučajih mogoče samo s tem, če bomo*posve čali- naravni — biološki — obrambi prvenstveno in največjo pažmjo. Do danes smo na tem polju bore malo storili ali nič. Saj smo iz naših sadonosnikov pregnali ptiče s tem, da smo jim posekali votla drevesa njihova pri rodna gnezdišča, ne da bi jih nadomestili z umetnimi. Nič boljše ne skrbimo za inijih prehrano v zimi. Z drugimi koristneži je še mnogo slabše. Pred dvema dnevoma sem videl krastačo, ki je prečila cesto. Mesto da hi jo ljudje zavrnili v jarek so jo s palico pobili, kljub temu, da jim vsako uro uniči po 20—30 škodljivcev. Ne samo posameznik tudi na merodajnih mestih ni razumevanja za to. Koliko mil.ionov se je že potrošilo za kemično zatiranje škodljivcev za naše ptice in ostale koristneje se ni žrtvovalo še pare. Kako potrebno bi bilo, da bi v vsakem sa d o nosniku visele pravilne valilnice, kako potrebno bi bilo. da bi se koristne ptice v zimi do- raljno krmile! Z malimi stroški bi bilo nomagano ne samo imoviteišim. ki si lahko privoščijo draga zatiratoa sredstva, ampak tudi tisti večini, ki si teh sredstev tie morejo kupiti. Zato ie in mora biti sveta dolžnost države, banovine, sreza in občine da skrbe za te koristne živali c e in da čuvajo in očuVajo tu naš narodni *kapita1. Letošnja razstava je bila prirejena >z idealizma in samo s privatno podporo, za učiteljstvo bo predvajanje 7. t. m. ob 15. uri. upamo pa. da ne bo ta razstava zadnja ii? da bo dosegla svoj namen s tem. da jih bodo v bodoče podpiralo in prirejale predvsem državne in samoupravne ustanove. $ m m m wwm T$wrT7' - J -■ Si- 'S - V' « „ Dvodnevno gostovanje sušaškega Orienta v Mariboru. Prvak sušaškega okrožja SK Orient iz Sušaka gostuje v soboto in v nedeljo v Mariboru, kjer bo odigral dve prijateljski tekmi. V soboto se srečata SK Rapid :SKOrient, v nedeljo pa ISSK Maribor:SK Orient. Obe tekmi se bosta vršili ob vsakem vremenu na stadionu SK Železničarja. SK Rapid v Mursk: Soboti. Mariborski Rapid gostuje v nedeljo 8. t. m. v Murski Soboti, kjer bo odigral proti SK Muri prijateljsko nogometno tekmo. Še nekaj nedeljskih rezuliatov. Preteklo nedeljo se je odigrala v Celju prijatelj ska tekma med mladinama ISSK Maribora in celjskih Atletov, ki se je končala z zmago Atletikov v razmerju 3:2 (2:1). V Murski Soboti pa je Čakovečki SK porazil SK Muro s 5:3 (3:2). V m?riborski skupini !. razreda bo v novi prvenstveni sezoni igrala SK Mura. d očim izpadejo iz I. razreda celjski Atletiki. Premislil si je. Poročali smo, da sc je igralec ISSK Maribora Karl Korent prijavil za pobrežko Slavijo, potem pa za SK Rapid. Kakor povzemamo iz »Službenega Vestnika LNP« pa je Korent švbjo prijavo preklical s tem. da ostane še da- .. l.ie verificiran član ISSK Maribora. Teniško prvenstvo Dravske banovine in mednarodno prvenstvo Maribora. Danes. v petek, dne 6. t. m. se bo pričelo tekmovanje za teniško prvenstvo Dravske banovine in za mednarodno prvenstvo Maribora. Turnir, ki bo odigran na igriščih SSK Maribora in SK Rapida, obsega skupno osem konkurenc, m sicer v tekmovanju za ‘ prvenstvo Dravske banovine moški in damski single ter ju-niorsko prvenstvo. V prvenstvu Maribora sta razpisani poleg iger dam in gospodov posamezno še igri gosp. v dvoje ter mešanih parov. Odziv za turnir je nadvse pester ter je do danes prijavljenih razen'" domačinov še cela vrsta, igralcev iz Ljubljane. Zagreba in Beograda. Iz Beograda pride tudi kompletno moštvo tarnošnjega TojiiSkega kluba z Radovanovičem na čel" ki ie dane*- četrti naiiacif igralec v Jugoslaviji. Beo-graičani bodo ob tei nrilik: tudi odigrali medeonski finale za državno klubsko prvenstvo z Rapidom. Drevi bo žrebanje s turnirjem, ki obeta vsekakor naizan;-mivejši potek. II. dekliška mešč. šola — glavno razstavno poslopje Ženske so previdnejše Posebna statistika, ki jo je sestavila angleška »National Safety First Associa-tion« o raznih nesrečah, nezgodah in smrtnih slučajih, nam odkriva številčno stanje v letu 1934 ponesrečenih Angležev. Iz tega zanimivega sestava je razvidno, da jc imela Anglija v tem letu 18.000 žrtev. Od teh ponesrečencev je postalo žrtev prometnih nesreč 7000 ljudi, medtem ko je bilo 2000 žrtev v samih tovarniških podjetjih. Pri teli nezgodah pa je najza-riimivejše to. da je med žrtvami znatno višji odstotek moških delovnih moči. kar pomeni, da so ženske mnogo previdnejše nego moški. Statistika navaja med drugim tudi način ponesrečcuja. V tem zanimivem sestavu se navajajo tudi smrtni slučaji padcev iz postelje. Na ta način sc je smrtno ponesrečilo 94 oseb. Koliko jc bilo med temi žrtvami žensk in koliko moških, poročilo ne navaja. Viol zvona Ono vroče, nesrečno poletje je vse gorelo. Oorela so mesta, trgi, vasi; polje in gozdovi jih niso varovali; brez obrambe, pokorno so plameneli gozdovi. kakor rdeč prt se je razlezel plamen po suhih travnikih. Po dnevi se je soln-ce krvavordeče skrivalo za ščemečim dimom, ponoči so lizali proti nebu -na vseh štirih straneh sveta nemi zublji, molče plesali divji ples. Po zemlji so se plazile čudne, nemirne sencc ljudi in dreves kakoi; pošasti. Psi niso več lajali in bevskali v pozdrav, temveč so tožeče tulili, zavijali ali pa temno molčali in se trdovratno stiskali v svojih kočicah. In liudie so — kakor psi — gledali drug drugega s hudobnimi in prestrašenimi očmi ter govorili glasno, grozeče o požigih in o pošastno našemljenih požigalcih. V oddaljeni vasi so ubili moža, ker ni vedel povedati, odkod in kam ga pelje pot, potem so pa ženske jokale in tarnale nad mrličem ter obžalovale njegovo belo brado, ki se je sprijela v strnjeni krvi. Ono vroče, nesrečno poletje sem živel na deželi, na posestvu, kjer jc bilo mnogo starih in madih žensk. Podnevi smo delali, klepetali in malo mislili na razklenjeni ogenj; ko se je bližala noč, nas je prevzela groza. Gospodar se je večkrat peljal v mesto; potem nismo cele noči nič spali in smo obšli — patrola polna strahu in groze — ves dvor ter povsod stikali za požigaici. Tiščali smo se drug drugega in nismo drugače govo- rili kakor šepetaje ... Kot tuje grmade so se dvigala poslopja pred nami. Tuia in nepoznana so se nam :-dela kakor da bi jih mi ne bili.nikdar videli... in tako malo trpežna, tako brez hrambe čakajoča na uničujoči ogenj, tako pripravljena ga sprejeti. Nekoč -—.se je v razpok; v zidu zablestelo nekaj svetlega... Bilo je nebo: mislili smo, da je ogenj, ženske so kriknile in planile k meni — pod moje varstvo, varstvo slabotnega dečka... ... Jaz pa — jaz sem radi samega strahu nehal dihati in se nisem mogel ganiti z- mesta ... Včasih sem v'noči vstal s svoje vroče, razrite postelje in splezal skozi okno na vrt. Bil je star, mogočen vrt, ki je divjanju največjega viharja odgovarja! samo s prikritim mrmranjem; drugače je bila v njem na tleh mrtvaška tišina, v vrhovih nerazločno šumljainje in šelestenje ... kakor daljnje pritajeno šepetanje. Kot bi sramežljivo bežal pred nekom, ki mi .ie za petami in mi hoče pogledati čez ramo v obraz, sem se piazil do konca vrta, kjer je stal na visokem nasipu pleten plot: onkraj plota so se razprostirala polja, gozdovi in v temo zavite vasi. Visoke, mračno molčeče lipe so se mi umikale ob poti. Med njihovimi debelimi črnimi vejami, med luknjami v plotu sem ugledal nekaj neznanskega in nenavadnega. Ozrl setn se proti nebu. Moje srce je plaho v nemirni slutnji, moja kolena so se nehote zašibila: nebo ni bilo ono pomirjajoče-temno nebo navadne noči, ne — nad menoj je bilo kr-vavo-rožnato nebo, ki ga nisem še videl ne podnevi ne ponoči... (Dalje.' toarHtotslif m aiuiPišItf Karambol kolesa in voza s človeško žrtvijo Sf>noci okoli 19. ti-re se je pripetila na f?«*§ki cesti usodna prometna nesreča, ki *e žalibos zahtevate tudi človeško življenje. V omenjenem času se je namreč vozil z dvokolesom po Ruški cesti v smeri Kralja Petra trga 42 letni železničar Jakob Satler, stanujoč v Betnavski ulici 60. Na križišču Frankopanova ulica - Ruška cesta pa se je nenadoma pojavil pred Satlerjem dvovprežni voz. V naslednjem trenutku je nastal kara-mbo! in je Satler Drzen vlom v kino „UNION" Kmalu po polnoči je uslužbenec kina »Uniona« Josip Tašner pritekel na policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti ter prijavil, da so v kinu vlomilci. Takoj so bili vsi policijski stražniki alarmirani ter so odhiteli v Cafovo ulico in kino obkolili. Policija je ugotovila, da so prišli vlomilci v notranjost kina skozi odprto straniščno okno. Prišli so v čakalnico, kjer so s sjlo odprli oifiarico, v kateri so bile razne slaščice. Vlomili so tudi v mizni predal dnevne blagjne. kjer pa niso našli nobene gotovine. Podali so se iz čakalnice v pisarno, tam razbili s sekiro dve šipi in na ta način prišli v notranjost pisarne. kjer so s silo odprli vse predale. Po raznih okoliščinah sodeč so se vlomilci pripravili, da odnesejo v pisarni se nahajajočo železno blagajno, v kateri je bilo nekaj gotovine in za.več.tisoč dinarjev raznih vsitopnic. Blagajno pa radi pre poditve niso odnesli, temveč so jo pustili v pisarni na tleh. Policija je nadalje ugotovila, da so vlomilci prišli iz Razlagove ulice na dvorišče g.-Sojča. od tam pa čez zidno ograjo Sojčevega vrta v dvorišče kina »Uniona«, kjer so se splazili skozi straniščno okno v notranjost kina. Ko jib ie uslužbenec kina zalotil, so vlomilci Pobegnili skozi zadnja vrata, in dalje po 'sti poti. od koder so prišli. V prostorih kina je našla policija sekiro, pilo in električno žepno svetiliko. ki so jih vlomilci Pozabili. Omenjeni predmeti bodo prav gotovo pripomogli, da se zlikovci izsledijo. zlasti ker je poklicani daktiloskop g. Grobin posnel tudi prstne »dtise. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Cerjak Vinko, absolvent gozdarske fakultete, Zakot pri Brežicah, in Najžer Bronislava, učiteljica, Videm 15; Rojs Anton, čevljar. Židovska 14, in Goričan Angela, kuharica, Gregorčičeva 24: Štupan Feliks, mizarski pomočnik, Koroška 18, in Kozar Jožefa. Smetanova 52; Celec Slavko, krojaški mojster, Drav ska ulica 11. in Žižek Frančiška, trgovska pomočnica, Smetanova 46; Babšek Jožef, ravnatelj meščanske šole v Ptuju, Sloven ski trg 4, in Ribič Milica, učiteljica. Mako le 2; Gatterer Franc, strojni ključavničar na Dunaju, in Magdič Ana. frizerka. Kejžarjeva' 9; Vrhovec Drago, banovinski tehnik, in Korber Olga, učiteljica, Prevalje; Ooniol Stanislav, akademik, in Ši-bernik Emilija, uradnica, Trstenjakova IS: Teršavec Franc, 'ključavničar in Kebrič Antonija, tkalka' Praprotnikova 6; Mikuž Ciril, sodni pripravnik, in Mihorko Marta, uradnica. Mlinska 34. Štrucl Fr., uradnik cestnega odbora, Košaki, in Zupančič Ivana, šivilja. Radvanjska 6; Kar-ban Ladislav, zas. uradnik, Tvorniška 12, in Toličič Viljemina, zas. uradnica, Raj-čeva 13; Gomol lgny strugar drž. žel., Studenci, in Vuga Albina, vlagalka, Popovičeva 3. — Bilo srečno!’ Odprta noč in dan so groba vrata. V Maribor so prepeljali telesne ostanke 71-letne blage in plemenite pokojnice Katarine Šeberjeve, soproge posestnika in tiskarja v Ribnici na Pohorju. Vzorni, plemeniti ženi časten in svetal spomin, žalujočim naše toplo sožalje. — v splošni bolnišnici pa je umrl v 69. letu svoje dobe zasebnik Štefan Kancler. Žalujočim naše iskreno sočutje. I/. državne službe. Premeščena sta; sreskl načelnik V. skupine Ivan Bavdek i/. Logatca v Konjice ter sreski načelnik Matija Malešič iz Konjic v Logatec.^ Za sreskega nadnačehvika VII. položajne skupine je postavljen Karel Prah pri sres-kem načelstvu v Ptuju. treščil s tako silo na tla, da je obležal nezavesten. Takoj so poklicali mariborske reševalce, ki so Satlerja nemudoma prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer pa je Satler danes , ponoči podlegel poškodbam. O Satlerjevi smrti je bilo obveščeno tudi tukajšnje državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo trupla, ki bo danes popoldne v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju. JadranašM Drevi ob pol osmih pevska vaja. Iz železniške službe. Premeščeni so: J. Čeh, odministrativni uradnik VII. položajne skupine, s postaje Pragersko na postajo Maribor glavni kolodvor, Janez Ulčar iz Gor. Radgone v Kranjsko goro in Bogomir Retingar iz Krajnske gore v Gor. Radgono. Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Savostova lekarna. Lepo in toplo vreme napoveduje dunajska vremenska napoved za danes, toda najbrže bodo krajevne nevihte. Ravnateljstva srednjih šol opozarjajo starše, ki imajo svoje otroke v srednjih šolah, da si pravočasno preskrbijo davčna potrdila, ker je vpis brez teh nedopusten. Obitelii. ki nameravajo sprejeti srednješolce na hrano in stanovanje, naj si preskrbijo potrebno dovoljenje pri šefu protituberkuloznega dispanzerja Mestna podjetja — avtobusni promet, sporoča, da vozi mestni avtobus 8. avg. ob 5.40 na vrh Pohorja. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 7. t. m. (19. ure) v prometno pisarno avtobusnega prometa, Glavni trg tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Cena v eno smer Din 20. Za sprejem gojencev v vojaško glasbeno šolo v Vršeu naj se javijo kandidati pri kapelniku voj. godbe tuk. -15 pešpolka, 'kakor je to predvideno v tozadevnem razpisu Štaba vojaške glasbene šole in i*a osnovi tozadevne uredbe, vsako sredo in soboto od 8. do 11. ure. Kandidati naj pri nesejo s seboj zadnje šolsko spričevalo, krstni list in papir za vzorec prošnje. Vse ostale informacije kakor tudi zdravniški pregled bo istotako izvršen v navedenih dneh. V nujnih slučajih s>e lahko kandidati javijo tudi ostale dni. to pa samo od 8.—9. ure. V Studencih gori. Sinoči okoli 23. ure je iz doslej neznanih vzrokov izbruhnil požar v delavnici mizarskega mojstra Fr. Papeža na Pekrski cesti v Studencih. Na kraj požara so takoj pribrzeli studenški gasilci, ki se jim je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Prispeli so tudi gasilci iz Maribora in Pobrežja, vendar jim ni bilo potrebno intervenirati. Skoda, ki jo trpi Papež, znaša okoli 15.000 Din. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. Huda bitka v Peklu. V kantini, ki je last Dervušekove opekarne v Peklu, so Se do nedavna je ta prislovica veljal« v vsem svojem pomenu in če si si hotel posvežiti živce in užiti par uric tihote in nemotenega uživanja prirode, si se podal v mestni vrt. Zlasti pa matere. Kam bi neki s svojo deco in kje h najvarnejša, če ne v mestnem vrtu. To Je bilo do nedavna tako. V zadnjem času pa izgleda, kakor da je naš park brez vsakih gospodarjev in da delajo v njem. kar hočeio. Kolesar- Radi poti — Kovačič Anton, zidarski pomočnik iz MuršČaka, in Videnšek Alojz, posestnik istotam, sta si bila v hudem sovraštvu. V nedeljo proti večeru pa je prišel namreč mimo domovanja Alojza Videnška Kovačič Anton, ki je hotel po običajni poti skozi njegov sadonosnik. Pri tem ga je zaustavil Videnšek ter mu s sekiro v roki prepovedal tamkaj hoditi. Sledil je spopad, tekom katerega je Kovačič Videnška sunil s tako silo od sebe. da ie pad •’ Videnšek na tla. Videnšek je nato pobral ladaje idefoMCM vesti KAJ ZAHTEVAJO JAPONCI ZA CENO MIRU. TOKIO, 6. avgusta. Dobro poučeni krogi pravijo, da se hoče japonska vlada izogniti vojni s Kitajsko. Pri tem se sklicujejo na to, da je pri nankinškl vladi akreditirani japonski poslanik Kavagoje, ki je prispel v Tokio po nova navodila, odpotoval v Nanking z namenom, da se pogaja s kitajsko vlado. Baje je japonska vlada predložila sledečo tormufo kot osnovo za sporazum: Kitajska pristane na ustvaritev avtonomnih vlad v obeh provincah Hopej in čahar. Japonska vlaaa ne zahteva, da bi kitajska osrednja vlada morala formalno priznati obe navedeni severnokltajski vladf. V Severni Kitajski nahajajoči se kitajski odredi se morajo umakniti v določene zone. Japonska se obvezuje, da umakne svoje čete iz severne Kitajske, ki lih premesti v MandžuRuo, kar naj dokazuje, da ni na iaponski strani nikakšnega namena za kršitev kitaiske teritorialne suverenosti. Poplavitni laponski pogoj pa ie. da se Kitajska osrednia vlada skupno z ianonsko orekPučl akcili proti boliševi-ziraniu Azile. V Tokiiu so nekateri krogi, ki imaio malo uoania, da bi Nanking hotel sprejeti te pogoie. V rasprotnem slučaju se pričakuje srditejše nartalievar.*' sovražnosti. t OPn pi vmOUTH ,1f OPTIMIST. LONDON 6. avgusta. Predsednik nev-tralnpstpp,rn odbora lord LlvirO)''1' ostne«a odbora izgle-r’e za nsnešna nop-aipnin hi tene r«*/o|tate. ANTVEPPFN^KI GRAvn BAZAR — POGORIŠČE. ANTVFRPFN. 6, avgusta. Tukaj je zgorel največ!- antverpeuski bazar »Grand bazar«. Osebie se je v zadnjem trenutku komaj rešilo, Radi nenavadne in silovite v roč5 ne bilo "ašenie zelo oteš-kočeno Pinnieni ImSnili 15 m visoko. jenje po mestnem vrtu! Matere so razburjene matere so ogorčene. Ni dovolj, da nima naša deca ničesar (nima niti primernega igrišča. Igrišče je določeno de-ci tam. kjer ne posije niti žarek sonca skozi gosto vejevje, kje; se ob najmanjši nepazljivosti matere ali služkinje lahko dogodi nesreča. Ni bilo malokrat, ko se je otrok neopažen izmuznil na vozno cesto, poleg ležečo). V zadnjem času ie v nevarnosti celo d°ca. k: sc mirno sprehaja po stezicah med rožami in grmovjem. saj ne mine minuta, da ne bi privozil mimo kolesar in to ponajveč-krat s polno paro. Videla sem včeraj, kako je tak frkolin na kolesu domala zavozil v staro sivolaso damo. ki sc je iz-nenadena hotela umakniti v ravno nasprotuj smer. Še slabše pa je z otrokom. Če ti tak otrok, zleti iz rok in se ti zateče nekaj korakov naprej, ie naenkrat v smrtni nevarnosti. Kljub naspret-neišemu kolesarjevemu manevriranju se tak otrok umika navadno vedno — pod kolo. A če oozoveš -brezobzirneža. »a* stopi s kolesa, dobiš za odgovor: ..Kai vas briga!” ali kvečiemu ..Sai pazim!” Aneliramo na merodaine oblasti, nai vendar že napravijo konec temu divjanj': po mestnem vrtu. da bo postal spet to. kar je bjl pred leti: mirno in prijetno zatočišče odpočitka in osvežitve željnih ljudi ter nadomestilo zdrave prirode otrokom, ki te dobrin? niso od doma — pnn j7tned mater.« sovraštvo in smrt Sv. Jurij ob Ščavnici, 5. avg. v sadonosniku kol ter z istim udaril Kovačiča po roki. Kovačič pa je pričel metati slabiča Videnška po tleh. slednjič ga je poteptal tako da je Videnšek obležal nezavesten, ves pobit na tleh. V ponedeljek ie izdihnil. Sodna komisija je izvršila 4. avgusta t. 1. obdukcijo v šentjurski mrt vašnici. Komisija i e »ugotovila, da je imel pok. Videnšek zlomljena tri rebra ter da • njegova smrt v direktni vzročni zvezi poškodbami, ki mu jih je prizadjal Ko-. ačič. Poiavi, ki dajo misliti Poglavje o aufbiksarstvu Neko nedeljo v juliju t. I. smo kolesarili po Slovenskih goricah. Hitro popoldne smo se preko košaškega hriba povzpeli z državne na banovinsko slovenjgoriško in s te na levo okrajno cesto. Bil je vroč julijski dan, zato smo po večini peš prelazih hrib, pod katerim se nam je odprl do zadnjega skriti širni J. dol. Od daleč nas je že doli s pobočja hriba opozorilo glasno vrvenje, godba in petje, da se danes tukaj nedelja izredno praznuje. Proti našim načrtom smo iz radovednosti ter mimogrede mahnili na kolesih na levo do središča občine, že spotoma smo srečavali gruče ljudi, po večini vinjeno razpoložene. Trebalo nam je stopiti s koles, kajti zlasti fantje so bili precej razigrani in po dolgem času smo med kriki in viki slišali zopet enkrat klice »auf-biks«. Obenem smo pa tik pred veselo vasjo izvedeli, da obhajajo danes tukaj žegnanje. živo je bilo v prvi, nič manj v malo oddaljeni drugi gostilni. Zato smo se brez pristanka podali nazaj na okrajno cesto, mirno vtaknili v žep par surovih izzivanj ter odkolesarili po cestnih viju- gah proti izhodni župniji. Bili smo res veseli, da smo bili proč od tega ne prevab-ljivega vrveža. Po lepi cesti smo ob lepem razgledu pre ko plodnega in divnega sosednega dola prikolesarili v središče Slovenskih goric, v prijazni, toda ta dan kot izumrli trg. Po kratkem odmoru smo po banovinski cesti počasi kolesarili nazaj proti Mariboru, še vedno hvaleč, da lahko zdaj v miru potujemo. Toda motili smo se. Bližali smo se četrti župniji in če bi bilo ponoči, rekli bi, da smo na napačni poti nazaj_ proti prvi župniji, že precej od daleč smo slišali namreč enako razpoloženje kot tamkaj, in kakor bi se radi tudi vsemu temu '-ognili, vendar nismo mogli drugače, kakor po tej cesti domov. Kakor v prvem kraju, je tudi tukaj in sicer iz dveh sosedno si ležečih gostiln odmevalo deloma bolj ali manj ubrano petje, godba, kričanje, vmes pa že tudi »aufbiksanje«. že v naslednjem trenutku, tik nred našim nrihodom v vas. oa so se Duluikr.uo unuiro Putntkova potovanja! Putnik priredi z luksuznim a v tok aro m od 11.—12. izlet v Graz, 14.—15. v Maria Zeli, 25.—29. tia Dunaj z obiskom Maria Zeli, 15.—21. avg. Visoke Tatre popoln aranžma Din 2000, Dolomite, Munchen, GroBglockner Din 2.100, 15. avgusta pa izlet v Kočevje na občni zbor Ciril Metodove družbe. Vse natančnejše glede cen in oskrbe izveste pri Putniku Maribor-Celje-Ptuj. h fotoje iodgoM Strel v glavo si je pognal v samomorilnem namenu posestnik Matija Toplak iz Ivaničev. Nezavestnega in krvavega ga je našla žena drugo jutro, ko se je vrnila domov. Toplaka zdravijo v bolnišnici. JP mmmmmmmmmmammmmmm Neprestane nevihte zadnjih dni povzročajo po Murskem polju občutno škodo., Hud naliv in toča dne 3. avgusta t. I. pop. je ponovno uničevala ter uničila vse, kar je še ostalo od nedeljskega neurja. V sredo je bila nad Murskim poljem ponovno huda ura. Strela je udarila v poslopje Starkfove domačije pri Sv. Križu, ki je pogorelo do tal. Strelska družina na Pobrežju priredi v nedeljo nagradno streljanje na vrtu Ren-čljeve gostilne. Streljanje bo trajalo ves dan z začetkom ob osmi uri zjutraj. Obljubo je držal. — Obljubili ste mi 301etnega vdovca, sedaj pa vidim, da je star že 50 let. Gospod, to je sleparija. •— Izključeno, milostiva, ženin, ki sem vam ga preskrbel, je baš letos 30 let vdovec. iz 'u!:c gostilne vsuli najprej fantje z noži, stoli, klopmi. Za fanti pa je bežala cela m>'cžica ljudi, najprej iz prve, nato nekaj ljudi tudi iz druge gostilne. V tre-jiiutku je bila cesta zasedena z beguni, dokler niso po večini izginili na dvorišče pri tretjem sosedu. Ondi je pokalo in hreščalo. Slišali smo poleg »aufbiksanja« raz ne tepežne in kletvične odmeve. Hitro smo izkoristili delno izpraznjeno cesto in mimo mnogih, istotako glasnih gledalcev neznanih prizorov popihali proti Mariboru. Malo poprej smo zvedeli, da so tudi tu praznovali žegnanje, nemir pa bi izzvali ne domači, ampak tuji fantje. Taki pojavi in prizori dajo misliti. Baje jih mnoga leta že več ni bilo, pa sc zopet češče obnavljajo. Alkohol vse prezgodaj pašuje nad mladino, ki se zato telesno in nravstveno izgublja, česar pač roditelji, odrasli ljudje in oblasti ne bi smele prepuščati nadaljnji samosvoji porasti. Na dru-g> strani pa taki pojavi in prizori ne do-prinašajo k razmahu tujskega prometa in ne k našemu ugledu v tujini! —ski. Prodam DROBNE OD VSEPOVSOD Vatikan še ni priznal generala Franca. pač pa so se pričela pogajanja, ki ugodr. potekajo. Kraljica Marija in kralj Karol sta sc pripeljala včeraj v Cetinje in posetila hišo, kjer se je rodil blagopokojni kralj Aleksander I. Ujediniteli. Bila sta viharno pozdravljena. Silno se je zaostril konflikt med /agre;> škimi natakarji in delodajalci. .le m?* izgledov za mirno poravnavo. Windsorski vojvoda in vojvodinja s*1 se po dvotedenskem bivanju v Benetkn1' pripeljala na Dunaj, kjer pričakujejo tudi prihod vojvode Kentskega in njegove soproge. Gandi je bil sprejet pri podkralju v Delhiju, s katerim se je raztovarjal več ur. Ker se je do-slej podkralj hranil, da bi sprejel Gandija, je zbudila vest o tem sestanku največjo pozornost. Neguš Haile Selasije je nameraval izdati svoje metnoarje. Na priporočilo svojih političnih svetovalcev pa je neguš sedaj to namero opustil. Umrla je danes naša draga soproga, zlata mama, tašča, babica in teta, irospa Katarina Seber rol« Bš**ak K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo 8. avgusta 1937 ob 16. uri v Mariboru na mestnem nokopališču na Pobrež;u. Ribnica na Pob., Maribor, Postojna, 6. avgusta 1937. Maks, soprog. Maks in Dušan, sinova. Milena roj. Šetinc, Mara roj. Kovačič sinahe. Marjanca. Niko in Duško vnuki. Mimi Stepančič, nečak nia 4307 'v r stalo sorodstvo. Mali oglasi Skoro novo KOLO prvovrstno, izpod cene takoj naprodaj. Studenci. Kralja Matjaža ul. -20. -1285 Nova dvostanovanjska zidana HIŠA z velikim vrtom poceni naprodaj. Tezno. Maistrova ulica 7«. -1302 Lokal LEPI PRO- PISARN1SKI STORI -v Gosposki ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližana do vseli uradov. Naslov pove uprava lista. 4254 Službo dobi MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj, mizarstvo Aleksandrova c. 48. 4301 ROBAUSOV SUHOR [ USMILJENA SRCA najtinejša slaščica. velika Dam 9 mesecev starega otro-hranilna vrednost, zlata re- ka (punčko) za svojega. Na-, zerva vsake gospodinje. 3488 ‘ slov v upravi lista. 428<> I Kupujte svoje po» trebščine pri naših inserentih i Tam, kjer dežuje samo vsako dvanajsto Seto — Po dosedanjih meteoroloških raziskovanjih sodeč imamo na našem planetu tudi take pokrajine, kjer so padavine le redka prikazen. Največje pomanjkanje padavin trpi nedvomno južnoafriška pokrajina Transval-Basuto. Zanimivo pismo, ki ga je poslal neki južnoafriški raziskovalec in misionar nekemu amsterdamskemu listu, nam slika to pokrajino v nenavadni luči. Po njegovih lastnih opazovanjih je ugotovil, da dežuje tam komaj vsakih 12 let enkrat. Zemlja, ki je radi neprestane suše povsem nerodovitna, rodi samo vsako dvanajsto leto. Takrat se vtrgajo iz neba oblaki dežja in napojijo izsušeno. in razpokano zemljo. ki si po teh nalivih toliko opomore, da rodi vsega več ko dovelj. Deževno leto je za tamkajšnje domačine redek praznik, ki ga praznujejo v največji razigranosti in veselju. Vsaka vas ima takrat svoj takozvani praznik žetve in košnje. Vsa pokrajina z ljudmi vred je po tem, dežju kakor prerojena. Kakšno pomembno vlogo igra pri teh Afrikancih dež, je razvidno tudi iz njihove vere, ki je prikrojena in izoblikovana v raznih obredih polnih praznoverja, katerih končni cilj je privabiti iz neba tako potrebne kaplje dežja. Značilna je istotako zapoved, da ne smejo prebivalci delati vse dotlej, dokler se jih ne usmili nebo in dokler jim ne pošlje osvežujočega deževnega blagoslova. Očetje in sinovi. Bernard Shaw je bil povabljen nekoč k angleški kraljici na »Garden Party«. Tam se je nahajal neki plemič, ki je pristopil 1; Shavvu in ga med razgovoroi" vprašal: »Recite mi, prosim vas, ali ni bil vaš oče krojač?« . »Da..« »In zakaj niste tudi vi prevzeli očetovega obrta?« Shaw mu na to ni odgovoril neposredno ničesar, temveč ga je po kratkem premoru vprašal: »Recite mi, prosim vas, ali ni bil vas oče gentleman?« »Da.« »Kako je vendar mogoče, da njegovemu zgledu niste sledili tudi vi?!« Kabinetno vprašanje. Soprog: »Glej, ljuba moja, doslej sem bil nastavljen pri zunanjem ministrstvu zdaj so me pa prideliili finančnemu. Soproga: »Čudno, pri mas ženskah je pa to vedno združeno: ako ima katera lepo zunanjost, tedaj ima tudi lepe finan- C0.« .^Naj pristanemo na odpoklic prostovoljcev?« »Zakaj pa ne? Sicer pa jih tni itak nimamo!« (Ij »Ošišanega ježa«.) Sodoma in Gomora 62 Ko ji je namreč ob priliki razodel svoja čustva, se mu je tako brezsrčno smejala v obraz in mu s tako b rezobzirnost jlt podrla vse nade, da se ni upal v njeno bližino, posebno ker se je bal, da bi kaj povedala staremu grofu in bi mu ta potem odvzel ves zaslužek. -O, ko bi imel kaj denarja,« je vzdihoval Rovetta di Kadona. »Za denar se dobi čast, za denar se dobi slava, za denar se dobijo redovi, a za denar se dobi ljubezen. Ko bi imel denar — kako hitro bj pregnal tega starega Laha in vse tiste oficirje, kt se love okrog Adelgitnde. A kaj, ko sem revež, ko nimam nič.« 'A to niso bi!© edine misli, ki so rojile nesrečniku po glavi. Rovetta di Kadona je delal 'tudi načrte, čudne, strašne in nemogoče načrte, samo da se ni upal nobenega izvršiti. Na svojih romanjih od župnišča do župnišča, od urada do urada, od hiše do hiše in od tercijalko do tercijalke je sicer glede sina grofa Panigaja in »tiste mule«, iz Trnovega izsledil dosti važne podatke, a o sinu samem ni dobil nobenega sledu. Izvedel je, da je Magdalena Kozamemi-kova imela sina. ki ga ni vzela s seboj, ko je zapustila Ljubljano, marveč ga izročila neki znanki na barju, kjer so bili na hrani (nezakonski otroci. Dognal je tudi, da je bil pri tisti ženski na hrani otrok neke farovSke kuharice. Ko je +a otrok umrl, je dotična ženska to prikrila materi in prejemala dalje denar, ki ga je pošiljala farovška kuharica. In ker ni Magdalena Kozamernikova za svojega nikdar vprašala, ga je premetena barjanka, ko je dorasel, izročila f^fovškl kuharici, češ daje njen. In farovška kuharica je zanj z ljubeznijo skrbela, 'dokler ni prišla celi goljufiji na sled. Potem ga je zavrgla iti nihče ni vedel, kam je izginil. »Ignacij Kazamemik, rojen v Ljubljani dne 26. avgusta 1782.« To je Rovetti di Kadoni krožilo neprestano po glavi, to mn je bilo stokrat na dan na jeziku, po tem je izpraševal po vseli vratih. Da ni umrl, to so mu povedali v uradih, a kje da je, tega mu ni nihče vedel povedati. Ves upehan in zatopljen v svoje misli se je vračal Rovetta di Kadona z Viča v Ljubljano, in ker je bila že tema, jo je krenil po Salendrovih ulicah. Nič ni gledal okrog sebe, saj so ga trpinčile težke skrbi in tako se je zgodilo, da se je zaletel v človeka, ki je ravno stopli iz star.e hiše, tako močno, da se je mož skoro podrl. »O pardon — pardon,« je vzkliknil Rovetta di Kadona ves prestrašen. »Kaj —• zdaj boš pa še zmerjal,« je bu ljut odgovor prizadetega moža in z vzdignjeno roko je stopil Angelik pred Ro~ vetto. A ko mu je pogledal v obraz, mu je tudi upadla roka. »A — vi ste,« je vzkliknil veselo. Midva se pa poznava. Saj sva že skupaj pila, ali ne?« »Da, gospod,« je odgovoril Rovetta.< »V »Peklit« sva bila skupaj.« »No, če vam je prav, pa pojdiva še nocoj tja,« je menil Angelik dobrodušno. «In mi ne zamerite, da sem bil prej tako ne-uljuden in sem kar pest dvignil. Veste, bil sem slabe volje. Imej sem namreč danes že pol — dvoboja. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribon;