Poštnina pfahsiiii » ojUtta
tm nit le-
stev. 174
V ljubita ni, toeck, 3. avgusta 193F
leto II.
Mussolini piše Chamberlainu
Anglijo vznemirjajo italijanske divizije ob Sudanu in Libiji
Nemčija pripravlja nov naskok na Avstrijo
London, 3. avg. Italijanski poslanik grof Grandi je obiskal predsednika vlade Chamberlaina včeraj ob treh popoldne in mu izročil Mussolinijevo pismo kot odgovor na ono, ki ga je Chamberlain pred tremi dnevi poslal šefu italijanske vlade. Sicer vsebina Mussolinijevega pisma še ni znana, vendar pa pravijo v zunanjem ministrstvu
—	jutranji londonski listi takšne odmeve objavljajo —, da je Mussolini vzel na znanje angleško željo o sporazumu ter podčrtal, (la ima Italija slične željo, naj bi se italijansko-angleški odno-šaji izboljšali.
Mussolinije? odgovor angleškemu predsedniku vlade razlagajo v Londonu kot dogodek velikega pomena. Obe pismi sta sicer zelo splošnega značaja. a ustvarjata čisto novo ozračje in sta izraz notranjega razpoloženja obeh šefov vlad, ki vodita usode svojih držav. Grandi je ostal pri Chamberlainu skoraj celo uro in sta pri tej priložnosti oba državnika proučila besedo za besedo celo Musolinijevo pismo.
Chamberlain je Grandiju sporočil, da bi bila pogajanja za zbližanjc še lažja, ako hi Italija umaknila pbe diviziji, ki jih je nedavno poslala v Indijo, in ako bi prekinila zbiranje čet na meji ■Sudana, ki angleško vlado zelo vznemirja. Chamberlain je sprožil ta dva problema samo zaradi tega, ker je tudi Grandi v teku razgovorov povedal, da je bilo inšpekcijsko potovanje angleškega mornariškega ministra sira Roberta Hoareja po Sredozemskem morju Italiji silno neljubo. Pogajanja o umiku obeh divizij bodo seveda trajala dalje.
V	kolikor pa tiče Angliji neprijaznega pisanja v italijanskem časopisju, odnosno protiangle-ške propagande radio postaje v Burili, je Grandi obljubil, da bo to vse urejeno.
Oba dr?" 'ika sta nato vzela v pretres vprašanje številčne moči obeh brodovij v Sredozemskem morju, kakor tudi ohranitev dosedanjega Političnega stanja na tem morju, kakor tudi na njegovih obalah. Chamberlain jo ob tej priložnosti imenoval otok Majorca (eden največjih med Balearskimi otoki), toda Grandi očividno na to vprašanje ni bil pripravljen, ali pa ni Imel pooblastil, da se o njem razgovarja in jo odgovoril s splošnimi in nejasnimi besedami, da bo mogoče o tem vprašanju končnoveljavno govoriti šele, ko bo ihanska državljanska vojna končana.
Francoska pogoja:
Španija - Podonavje
Pariz, 3. avg. V zunanjem ministrstvu z zadovoljstvom spremljajo izmenjavo pisem med angleškim in italijanskim ministrskim predsednikom. Tukaj mislijo, da ta korespondenca ne tiče camO španskega vpraSanja, ampak da je obsežna priprava na mnogo bolj važna pogajanja, ki se oznanjajo za prihodnjo jesen in ki bodo imela za cilj, da se doseže splošni varnostni pakt za ves evropski zapad, ki bi ga podpisale vse velesile razen Rusije in Belgije. Francoska vlada angle-fka prizadevanja podpira, a stavlja dva pogoja:
1.	Italijansko-angleško zbližanje mora imeti «a ril j ukinitev italijanskega vmešavanja v državljanski vojni v Španiji (pošiljanje čet in vojnega materijala) in
II
Vsi člani angleške vlade so odšli na počitnice.
Chamberlain bo lovil ribo na Škotskem. Eden se bo kopal v Bournemoulhu. Duff-Cooper bo jadral po Sredozemskem morju. Macdonald bo streljal jerebice v Walesu.
Španski nacionalisti zanikajo po radiu vest, da bi bil v Granadi izbruhnil upor. Ravno tako zanikajo tudi ve»t o protiofenzivi Baskov.
Vež tisoč mož in žen jo bilo ustreljenih v Al-
Mnatj, ki je prestolnica Cazakstana, kjer je izbruhnil upor proti sovjetskim oblastem. Po vseh tartarskih pokrajinah azijskega dela Sovjetske Rusije oznanjajo mohamedanci sveto vojsko proti moskovskim diktatorjem.
Svetovno prvenstvo v težkem sabljanju, ki so
ga izbojevali včeraj v Parizu, si je priboril Madžar Kovach.
V	Zagrebu se je ▼ soboto mudil Ivedski princ Evgen, brat kralja Gustava. Prevozil je več krajiv v naši državi, nazadnje pa prispel skozi Bosno v Posavino v Zagreb. Zagrebški časopisi poročajo, da se je princu Zagreb zelo priljubil in je baje nad niim zelo navdušen. Že v soboto popoldne se je Princ Evgen odpeljal z avtomobilom v smeri proti Ljubljani
2.	bodoči varnostni pakt za evropski zapad ne sme prepustiti negotovi usodi srednjeevropske države, ampak jih mora zavarovati vsaj v toliko, da morebitni napadalci ne bodo imeli v Srednji Evropi svobodne roke.
Avstrija pripravljena na odpor
Berlin, 3. avg. Reuter poroča, da v nemškem zunanjem ministrstvu zopet nekaj pripravljajo. Hitler hoče pozornost Francije in Anglije, ki je obrnjena na rešitev španskih težav, izkoristiti, da doseže kakšne uspehe v Srednji Evropi. Tako pravijo tukaj, da bo avstrijski zvezni kancler Schuschnigg v kratkem stavljen pred izbero, da ali sprejme v svojo vlado več ministrov narodno socialističnega prepričanja, ali pa, da sprejme novo odprto borbo avstrijskih narodnih socialistov za svobodo.
Reutor pravi, da se v Berlinu zavedajo tudi resnega odpora, v katerem bi katoliške organizacije igrale močno vlogo. Uitler je sporočil svojemu poslaniku na Dunaju baronu von Papenu, da mora do konec avgusta doseči pri dunajski vladi sprejem nekaj narodno socialističnih mini-
strov v vlado. Toda von Papen je odgovoril Hitlerju, da to ne bo mogoče, ker je že opazil znake, da se pripravlja srdit odpor, ki se naslanja na poiuoč Anglije in Francije. Na Dunaju da so z mešanimi občutki sprejeli vest iz Bratislave, da so avstrijski pevci, ki so se udeležili glasbenega festivala, korakali mimo Hitlerja z dvignjeno desno roko in vzklikali: »Ena država, en narod in en voditelj!« Papen pravi dalje, da se odpor organizira na zelo obsežni črti in da bo vsak pritisk iz Berlina povzročil sporazum med domovinsko fronto in delavskimi organizacijami, ki so že obljubile sodelovanje, akoravno so marksističnega mišljenja.
Toda protinemški odpor ne bo omejen samo na Avstrijo, marveč se bo razširil tudi na druge srednjeevropske države, ki nikakor niso zadovoljne, da bi v bodočnosti prenašale še politični pritisk vsenomštva na svojih mejah.
Zaradi tega misli Reuterjev dopisnik, da se bo v bodočnosti odpor proti nemškemu prodiranju proti-vzhodu razširil tudi na druge države v podonavski kotlini, to pa z vednostjo velesil, predvsem Anglije in Francije, ki bosta verjetno v najbližji bodočnosti dali skupno izjavo o potrebi, dq se avstrijsko neodvisnost ohrani in da mora politični položaj v Srednji Evropi ostati nespre-nicujon.
Sovjetski protest v Tokiu
zaradi napada belih gardistov na sovjetski konzulat v Tjencinu
Moskva, 5. avg. Sovjetska vlada jc naročila svojemu poslaniku v Tokiu, da vloži najodloč-nejši protest pri japonski vladi proti udoru japonskih in belogardistični!) čet v ozemlje so-i vjetskega konzulat«, v Tiencinu. Protestna nota sovjetske vlade pravi, da so Japonci dejanski gospodarji v Tiencinu in da so vsled tega tudi odgovorni za vse kršitve mednarodnega prava.
Sovjeti zahtevajo takojšnjega zadoščenja, in sicer aretacijo in kazen za vse udeležence atentat na sovjet, konzulat in izjavo japonske vlade o teh dogodkih. Sovjetska vlada je Japoncem sporočila tudi nekaj imen kolovodij, ki so vdrli v sovjetski konzulat in od tam v desetih avtomobilih odpeljali ves konzularni arhiv, ki ga sovjetska vlada seveda hoče imeti nazaj nepoškodovanega.
Tiencin, 2. avg. A A. (Ha vas) General Kacuki je izjavil poročevalcem japonskih listov, da gibanje čet nankinške vlade zelo otežkoča sedanji položaj. Teh čet je 20 divizij. General je dodal,
Po španskih bojiščih
Salatnanca, 3. avgusta. Francov general Caste-lanos, ki poveljuje nacionalističnim četam na bojišču pri Teruelu, je izjavil časnikarjem, da je v zadnjem času zasedel ozemlje 1500 kv. km. Vojni plen, ki ga je zajel na gori Santa Anna bo zadostoval, da oboroži en bataljon. Poleg tega pa je dobil v roke velike zaloge vojaških čevljev, s katerimi bo lahko obul vso svojo armado. Republikanci so se umaknili za vas Ruhiale, njegove čete pa so zasedle dve važni vasi Villaroyo in Valle-cille.
Iz Madrida pa poročajo, da so tamkaj aretirali nad 100 oseb. V Barceloni znaša število aretiranih oseb 129. Na obeh straneh so bila izdana uradna poročila, da so to monarhistični fašisti, ki so ostali do sedaj prikriti v mestu in so čakali ugodnega trenutka, da organizirajo upor proti republikanski vladi.
Rdeči radio v Santandru poroča, da je prišlo v Granadi in Montrili na nacionalistični strani do uporov domačinov proti italijanskim četam. Itali-1 jani so so morali zabarikadirati v vojašnicah. Obleganje je trajalo 24 ur. Končno je izdal italijanski poveljnik povelje za bombardiranje, ki je šele rešilo italijanske vojake iz neprijetnega položaja. Sedaj je bil španski poveljnik odstavljen in na njegovo mesto imenovan italijanski, kar je nezadovoljnost nacionalističnih domačih čet še bolj dvignilo.
Hude nevihte so bile v Medjimurju, kjer so napravile veliko škodo po vinogradih. Reka Bre-gana je porušila nekaj hiš in baje zahtevala tudi človeške žrtve.
Neznanokam..
Stalin je začel fčistitif letalstvo in mladino
Motkva, 3. avgusta. Moskovski listi poročajo o “evilnih »samomorih«, ki so so zadnje čase množili med mlajšimi častniki v letalstvu. Samomori so brez dvoma v zvezi z obsežnimi aretacijami, ki jih je tajna policija izvedla pri letalstvu. Tako je bil aretiran vrhovni poveljnik vojaške orgarti-zacije »Neodvisno letalstvo«, general Sripin, nadalje tudi general Pomeraniev, poveljnik vojaške letalske ukademije. Nadalje Lukianov, tajnik za letalstvo v izvršnem odboru mladokomunistične stranke. Aretiran jo bil tudi Feinberg, ki je bil %pstopnik mladokoiuunističuo organizacijo v Ko-
minterni. Baje je takoj po aretaciji napravil samomor. Izvršni odbor ukrajinske mladokomuni-stično stranke je sklenil izgon iz stranke 20 članov osrednjega odbora mladih komunistov, ki so bili vsi aretirani in odpeljani neznano kam.
Moskva, 3. avg b. Iz sovjetske Rusijo prihajajo vesti, da je produkcija industrijskih in drugih proizvodov zelo padla. Nadomestitev izrabljenih strojev se izvaja v zelo počasnem tempu, zaradi česar nastajajo velikanske izgube. Krediti, ki so dodeljeni za izmenjavo izrabljenih delov, p* se uporabljajo v druge namene,
da sta zdaj možni samo dve rešitvi: da se nadaljujejo operacije japonske vojske proti Kitajski. ali pa da se spor uredi na miren način, to bo pa v glavnem odvisno od'Nankinga.
»Društvo za ohranitev miru« v Pekingu je sklenilo pomagati beguncem in drugim žrtvam sovražnosti v Pekingu in okolici in Tiencinu. Društvo si bo tudi prizadevalo, da se obnovi promet v tukajšnji pokrajini.
List »Asahi« piše, da bo vlada predložila parlamentu predlog zakona, ki naj odobri vladi izreden kredit 300 milijonov jenov, S tem kreditom se naj pokrijejo izdatki za dogodke, ki so jih izzvali Kitajci. Vojno ministrstvo zahteva nove kredite v višini 300 milijonov, pa tudi mornariško in zunanje ministrstvo bosta zahtevala nove kredite. Najbrž bodo ti izredni krediti dosegli višino 1400 milijonov jenov. _Vlada hoče ta primanjkljaj kriti z novim posojilom.
Tiencin, 2. avgusta, b. Japonske vojne oblasti so obvestile tuje poslanike, da bodo zasedle južni del bivše nemške koncesije, kjer živi veliko število inozemcev. Za to zasedbo so se .Japonci odločili zaradi tJga, ker se v tem delu Tiencina nahajajo člani organizacije, ki so proti japonsko-kitajski zvezi. Japonci pa so zagotovili tujini diplomatom, da tega dela koncesije tako dolgo ne bodo obstreljevali z granatami, dokler se ne bodo izselili vsi inozemci.
Tenis v Hamburgu
Šamp on von Cramm poražen
Včerajšnja tenis tekma se je končala z dvema velikima senzacijama. Prva senzacija je bila nepričakovan poraz nemškega šampiona Gottfrieda von Cramm a, ki ga jc potolkel mladi avstralski igralec Bronwich. Druga senzacija pa čudovita zmaga, ki jo je dosegel kitajski igralec Kosinkie nad jugoslov. šampionom Kukuljevičem. Avstralec je porazil von Cramma s 6:1, t :6, 6:3, 2:6 in 6:2. Kitajec t>a je igral z Jugoslovanom oct iger. ki jih je Kitajec dobil s 3:5, 3:6, 6:1, 7:3 in 8:6. Nato je bila tekma med Avstralcem Macgradhom in Angležem Budgerjem. Avstralec je porazil Angleža v treh igrali Ka koncu je bila tekma med nemškima igralcema Henkelom in Ilildebrand-tom, zmagal je prvi.
Nemški turisti ne imelo v Avstriji prenočevati
Berlin, 3. avg. m. Med Avstrijo in Nemčijo je spet prišlo do napetosti radi zadnjih ukrepov nemških oblasti. Ti ukrepi omejujejo bivanje nemških turistov v Avstriji. Nemška vlada ie svojim turistom, ki imajo dovoljenje, da prekoračijo mejo za en dan, prepovedalo, da bi ostali v Avstriji tudi čez noč, to se pravi, da ne smejo puščati svojega denarja v avstrijskih gostilnah in hotelih za prenočišče. Iz Berlina pa te ukrepe nemške vlade pojasnjujejo na ta način, češ da so bili izdani zaradi tega, ker so nemški turisti, ki so prihajali v Avstrijo za en dan, uporabili svoj denar za prenočišče in da potem niso imeli denarja za kaj drugega, na ta način pa da so škodovali nemškemu ugledu. Temu pojasnilu pa v Avstriji nič ne verjamejo.
Glasbeni festival v Salzburgu
Dunaj, 3. avg. m. V Salzburgu, kjer so sedaj velike glasbene slavnosti in kjer je sedaj prava turistična sezona, je avstrijska policija aretirala 150 nacionalnih socialistov, ki so pripravili velike demonstracije ob priliki proslave obletnice Dollfussove emrti,	=
Vesti 3. avgusta
Med Piavo in Tilmentom bo imela italijanska armada velike vaje. Preskusiti hoče vse moderno orožje in motorizirane oddelke. Posebno nemško vojaško odposlanstvo je že prišlo v Videm, da se udeleži manevrov.
V Cadixu so izkrcali nekaj tisoč mož španske Tuje legije. Pravijo, da so med njimi tudi italijanske kolonijalne čete.
Brzojavne čestitke je skupina muslimanov v Sarajevu poslala egiptskenni kralju Faruku.
V Rimu se je zaročila princesa Katarina Kon-stantinovičeva, vnukinja kralja Petra I. (hči princese Helene) z italijanskim konzulom na Korsiki, Markizom Rugiero Parazem.
Na Filipinih so neurja povzročila velikanske povodnji. Prizadet je posebno otok Luson, kjer je uničen velik del žetve.
V pirejskem pristanišču je trčil neki potniški parnik v motorno ladjo, ki se je vračala z otoka Negine. Motorna ladja se ze potopila. Devet utopljencev so potegnili iz morja. Neznana je usoda 30 pogrešanih.
Od 22. do 29. avgusta priredi italijanska letalska /veza mednarodno tekmo za turistična letala od 85 do 400 IIP na krožni progi, ki bo dolga 1950 km.
Italijanski časnikarji, ki so svoje dni na Mussolinijevo povelje zapustili Anglijo, se vrnejo na svoja prejšnja mesta.
Dva parnika polna nedeljskih izletnikov, sla
se zaletela pred j»ristaniščein Havano na Kubi, pri čemur je utonilo čez 100 ljudi.
.Švicarski narodni praznik so praznovali v nedeljo nadvse slovesno z velikimi narodnimi prireditvami. Predsednik republike Motta je imel po radiu govor, v katerem je poudarjal, da se morajo zaradi negotovega zunanjega položaja vsi Švicarji truditi za izpopolnitev narodne obrambe.
Trgovino z orožjem je postavila pod državno nadzorstvo kanadska vlada in izdala za to posebno zakonsko uredbo.
Prepoved shodov, v nekaterih delih Londona
je zaradi spopadov med angleškimi komunisti in fašisti vlada podaljšala za 10 mesecev.
Francoski vojni minister Daladier je včeraj dopotoval v Porto Ferraio na otoku Elbi.
Oddelek ameriške vojne mornarice, ki je bil
dalj časa na obisku v sovjetskem tifiomorskran pristanišču Vladivostoku, je včeraj odplul od tam.
Predsednik turške republike Kemal Ataturk
je povabil ameriškega predsednika Roosevelta na obisk v Turčijo. To povabilo je posledica nedavnega dopisovanja med obema državnima poglavarjema, ki se je nanašalo na filme, katero o Turčiji predvajajo v Ameriki.
Junkersovo letalo, ki je na svoji poti v Južno Airiko iz neznanih vzrokov padlo na tla, so rešilna letala, ki so ga iskala, sinoči našla.. Letala so vrgla na tla živila, da bi moštvo ponesrečenega Junkersa moglo vztrajati, dokler ne pride pomoč.
Bivši romunski zun. minister Titulescu pride na letovišče v Joahimstahl na Češkoslovaškem, kjer ostane dalje časa. Potovanju pripisujejo propagandistični politični pomen. .
V Santandru so rdeči zadnje dni postrelili veliko število baskovskih vojakov, ki niso več hoteli na fronto.
53 turistov s pravilnimi potnimi listi so sovjetske oblasti zavrnile v Leningrad. Največ je bila Amerikancev, ki so godrnjali in zahtevali od svoje vlade, naj v Moskvi protestirajo proti takšnemu postopanju.
Vse upornike, ki so bili pri zadnjih nemirih v Amricarju v Indiji aretirani, je indijska vlada pustila na svobodo. Vseh ujetnikov je bilo daleč nad tisoč.
V levje celice je rad lezel protestanski duhovnik Davidson, da je iz njih potem držal na gledalce verske pridige. Pri zadnjem njegovem poskusu v londonskem zverinjaku je neka levinja pridigo prekinila s tem, da je drznemu pridigarju odgriznila glavo.
Madžarski ministrski predsednik Daranyi bo
svoje počitnice prebil v Bad Gasteinu. Madžarskega državnika bo obiskal tudi avstrijski kancler Schuschnigg.
Atentat na uglednega voditelja Arabcev v Jeruzalemu Ismaila Najarja ni uspel. Najar. ki je ravnokar zapustil mošejo Omar, je bil le lahko ranjen.
Nova italijanska oklopnica »Littorio«, ki jo
bodo prihodnjič spustili v morje, bo imela 35.000 ton obsega, dolga bo 230 m, široka pa 31.60 m. Oborožena bo z 9 topovi, 381 mm kalibra, 12 topovi 156 mm in 12 topovi z 90 mm in 20 velikimi strojnicami.
Deveti mednarodni ženski kongres za mir in svobodo, ki zaseda v Luhacovicah na Češkoslovaškem, je sklenil, da bo predlagal Grandhija za bodočega kandidata za mirovno nagrado.
Zdravniki-patologi z vsega sveta se bodo 5. avgusta zbrali v Stockholmu na prvi kongres tako velikega obsega. Prijavljenih je že 200 najbolj znanih zdravnikov. Kongres se bo bavil s proučevanjem slabokrvnosti.
Veliko presenečenje je vzbudila zmaga narodnih socialistov v občini Soroca v Romuniji, kjer ®o do sedaj imeli svojo trdnjavo liberalci.
Država plačuie prejšnje internacije
Belgrad, S. avg. m. Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo državo, da plača znesek 12.500 din, kolikor dolguje državna uprava hotelu »Pošta« v Sarajevu za hrano, ki jo je ta hotel dajal dr. Raver-skemu, ki je bil svoj čas od prejšnjega režima v Sarajevu interniran.
Naša razočaranja nad Francozi
Vtisi obiskovalca s pariške svetovne razstave
Ljubljana, 3. avgusta.
Francozi so naši zavezniki in iz tega dejstva izvirajo vso naše tople simpatije do Francozov. Kazen tega eo nam Francozi žo pred 100 leti prvijia-kazali pot k svobodni Iliriji; tudi to je bil d«lej stalen razlog za naše prijazno gledanje do Francozov. Zadnji izlet večje skupine Slovencev na svetovno razstavo v Pariz pa je te simpatije do Francije in Francozov tako temeljito pokopal, da jih vsaj pri vseh 700 udeležencih zlepa ne bo mogoče več obnoviti. Francija si je sama v dobrem tednu vzgojila 700 sijajno izšolanih agitatorjev, ki v Sloveniji ne bodo zlepa mogli o Francozih govoriti drugače, kakor negativno. Ta ogromni kapital simpatij, ki eo ga v naših slovenskih popotnikih v Fra.iciji dcs’edno ubijali ve« teden, zasluži sam na sebi, da se javno pečamo z njim. Nobeno skrivanje ali obzirno molčanje nič ne pomaga, treba je s čj-«to resnico in dejstvi na dan.
Nalprej doma v LjubPani
Posebni odbor S. K. Planine, ki je ta izlet v Francijo pripravil, je imel dovolj d°la, da ;e uredil vse potrebne formalnosti, predno je mogel poslati čez mejo skozi štiri države skupino nad 700 ljudi. Pri tem delu je naletel na posebne težave in neprijetnosti ravno tam, kjer bi jih vsak najmanj pričakoval. Kakšna je razlika med zastopstvi raznih držav v istih zadevah, naj navedemo za zgled zadevo s kolektivnim potnim listom. Dočim je švicarski konzulat v Zagrebu v treh dneh odgovoril S. K. Planini v slovenskem jeziku ter potem izdal na kolektivni list brezplačeu vizum, dočim je italijanski konzul v Ljubljani dal vizum za potovanje skozi Italijo za skupnih 16 din, je morala S. K. Planina plačati za francoski vizum na_ konzulatu v Ljubljani za vsakega udeleženca po 5 fr. frankov, t. j. okroglih 3.500 fr. frankov ali približno 7000 dinarjev. To je bilo prvo bridko razočaranje ali tudi prva dejanska korist našega zavezništva s Francijo.
Razen tega tudi sicer ni bilo mogoče dobiti na francoskem konzulatu v Ljubljani nobenih vrednejših popotnih pripomočkov, kakor prospektov, zemljevidov itd. Izletniki SK Planine smo vendar bili v Franciji skupaj polnih .6 dni, večinoma so to bili ljudje, ki so prvič prišli v Pariz; s temi dejstvi zavezniška Francija prav v ničemer ni računala. Ko sem podpisani osebno prosil na konzulatu v Ljubljani za kak primeren načrt Pariza ali kak drugačen prospekt, so mi dali nekak reklamni načrt, ki ga je izdala neka pariška banka, ki je svoje lokale preselila v drugo ulico. Podobno, kakor pri nas večja podjetja izdajo v časopisih oglas z narisom tistih ulic, ki prihajajo v ptžtev pri preselitvi.
Na vprašanje, če drugačnih prospektov iz razstave nimajo, so mi povedali, da so vse dali SK Planini. Zanimal sem se potem seveda tu pri SK Planini, kako je s prospekti, pa so mi rekli, da tam od konzulata v Ljubljani niso prejeli ničesar. Pač: pokazali so ml zavitek nekega tednika v Franciji, ki je objavil na najslabšem papirju popis razstave ter tudi nekaj slik, ki pa niti ena ni bila jasna in pregledna. To je bilo drugo razočaranje, ki nas je v 6labo voljo spravilo še prej, predno smo stopili v Francijo. Pri tem smo se namreč spominjali, da so nas lansko leto Nemci kar zasuli s prospekti in načrti ne samo Berlina, marveč tudi Ntirnberga, Mttnchena ter cede Nemčije. Tudi letos je n. pr. Švica poslala SK Planini ogromne množine prospektov in načrtov. Zopet je bila tako edina Francija, ki je izjemoma povsem brezbrižno gledala, kako se v njihovo domovino odpravlja skupina 700 Slovencev, ki bodo tam ostali 6 dni in pustili tam gotovo dober milijon dinarjev.
Neprijetnosti v Parizu
Na pariškem kolodvoru d’Est so nas nemilo presenetili šoferji, ki so nas pustili čakati v temnih kletnih prostorih kolodvora dobro uro, predno so nas hoteli z avtobusi odpeljati na stanovanja. Spor je nastal zaradi tega, ker šoferji dosledno niso hoteli odpeljati ljudi drugače, kakor da so vsi odložili svojo prtljago na posebne tovorne avtomobile, ki so posebej vozili na stanovanja. Tako obnašanje do tujcev bi pa pri nae v Ljubljani vzbudilo splošno ogorčenje, po vseh časopisih hi se objavljali članki, nastala bi cela afera, preiskave, šoferji bi bil najbrž takoj zapodeni iz služb — v Parizu je ni bilo sile in oblasti, ki bi nam piogla in hotela pomagati zoper eamopašnost pariških šoferjev. Trdnost in ljubeznivost »Ljudske frontev smo tedaj občutili v Parizu na prvem koraku.
Stanovanje in hrana
Za ogromno množico 700 ljudi je bilo potrebno v velikem Parizu dobiti dovolj' prostora. Vodstvo izleta si je pomagalo s tem, da je dobilo stanovanje v nekem vzgojnem šolskem zavodu v predmestju Pariza. Tam so imeli izletniki tudi skupno hrano.
Iz Ljubljane so Sil v Pariz naši domači kuharji, ki naj bi v Parizu skrbeli za tečno domačo hrano na-Sim ljudem, ki jim francoska kuhinja najbrž ne bi prijala. Ni mogoče popisati, kakšno razočaranje so izletniki doživeli prvo uro, ko so stopili v hiso, kjer naj bi bil skupen dom za vse izletnike za polnih 6 dni. Koj za zajtrk so nam na mize postavili krožnike namesto skodelic. Z začudenjem smo opazovali, ko so nam v krožnike začeli nalivati kavo. Ko jo drugi dan vodstvo samo kupilo za vse izletnike nove skodelice, ao se koj pojavile tinn večje zavodove skodelice. Znamenje, da je zavod hotel skodelice pred nami enostavno skriti, Pes, za te ljudi so tudi krožniki dobri, saj so vsega vajeni! Vodstvo samo bi moglo povedati, kakšne boje je moralo bojevati vso dni z ravnateljem ter ekonomom zavoda, ki sta vse dane besedo in obljube gladko utajila ali zavila. Našim kuharjem sploh niso pustili, da bi sami po našem okusu kuhali. Med tem pa so morali izletniki glodati skrajno ne-okusilo serviranje še bolj neokusnih ljudi, ki so se sukali okrog nas kakor umazani hlapci. Hrano nam je potem zavod hotel računati še enkrat dražje, kiikor je bilo dogovorjeno. Seveda pri tem SK Planine ne zadene nobena krivda; to pa je ravno najhujše, ker je morala vendarle S. K. Planina povsem nehote in po nedolžnem žrtvovati svoj dobri sloves, ki ga je nesporno pridobila z organizacijo lanskega izleta v Berlin. Samo pri hrani je moralo vodstvo doplačati okrog 3T>,000 frankov. Zavod je računal tudi za pospravljanje sob, čeprav je vodstvo w* to delo samo posebej najelo |>otrebiie ljudi.
Čudovita miselnost Francozov
Kaj vse se je potem vse dni dogajalo naiim ljudem v Parizu in drugih krajih Francije, o tem bi mogli pisati posebej dolge članic«. Naj navedem samo majhno značilnost, ki se je pripetila naiemu gospodu ravnatelju, s katerim tmo vse dni hodili skupaj po Parizu in razstavi. V razstavi Imajo malo železnico, ki prevaža potnike sem in tja, da si epa- ■ torna ogledujejo lepe paviljone. Gospod ravnatelj 1
je kupil listek za železnico, ki velja 5 frankov, pa je listek plačal s 100 franki. Blagajničarka mu je vrnila 50 frankov v papirju ter še 50 frankov v drobižu, Pomoto je naš g. ravnatelj kmalu opazil ter vrnil blagajničarki 5 frankov. Zdaj je nastal pri blagajni čuden semenj, Uradniki so se spogledovali ter pošepetavali med seboj: »Pomislite, 5 frankov je vrnil...« To so delali tako, da so v nas vzbudili vtis, kakor da je poštena vrnitev v Franciji nekaj posebnega, nedopovedljivega.
Meni pa 6e je pripetilo v največji pariški trgovini nekaj pogodbnega, ki tudi na svoj način označuje znanje francoskih ljudi. Pri nakupu sem vprašal, če lahko plačam z dinarji. Blagajnik je vprašal po telefonu centralno blagajno, ki pa je začudeno vprašala nazaj, kakšne dinarje imam . .. Povedati je bilo treba, da so to pač jugoslovanski dinarji. Če torej niti uslužbenci tako velike trgovske hiše v Parizu ne poznajo naše domovine in ne našega denarja, si lahko predstavljamo, kako nas poznajo šele drugi manj šolani in razumni Francozi, Pojme o svetovnem denarju in valutah učimo pri nas šolarje že v ljudski šoli in niti enega srednješolca menda ni v Sloveniji, ki ne bi poznal vseh važnejših svetovnih valut.
Izkoriščanje in nevljudnost povsod
Tako smo polagoma dobivali svojo posebno sodbo o miselnosti in pojmovanju Francozov. Na razstavnem prostoru so imeli po cestah postavljene majhne stolčke, kjer se je poljubno vsedel obiskovalec. Pobirali so od sedeža po posebni tarifi. Opazili pa smo, da so z veliko pozornostjo pobirali tarifo od vseh tujcev, medtem ko 60 domačini lahko sedeli po stolcih brez tarife. To je parkrat vzbudilo hudo ogorčenje in prerekanje med izletniki in pobiralko tarife. (Podobno se pritožuje tudi dr. Mejak v »Jutru«, kjer popisuje pot izletnikov ljubljanske ZKD. Njim se je na plaži v Troivilu zgodilo
podobno.) Našo pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da so domačini v podzemski železnici zelo nepri-javni, nevljudni in do tujccv naravnost strahotno prezirljivi. Vse dni bivanja v Parizu nisem bil videl človeka, ki bi se bil na primer iz svojega prostora umaknil kaki dimi, kaj šele, da bi bil kdo izmed domačinov napravil prostor tujcu, kakor smo to lansko leto mogli videti v Berlinu na vsak. korak. Celo več: videli smo večkrat, da je na sedežu v podzemski železnici, ki je bil določen za dve osebi na široko sedel en sam moški, pa je vstopilo po 10 ali 20 novih ljudi v voz, pa se dotičnik sploh ni premaknil, čeprav je videl, da je nastala v vagonu gneča, sam pa je sedel na dveh sedef.ih. Za naše pojme je bilo to nekaj nezaslišanega, kar si nismo mogli brž razlagati. Polagoma pa smo se vseh teh stvari navadili.
Pretirana birokraciia
Končno naj navedem še drobec iz francoskega birokratizma, ki je bil očividno vzorec za naš vzorni birokratizem na jugu. Vsi potniki smo dobili pri vstopu v Francijo železniške listke za vožnjo skozi vso Francijo. Pa smo obiskali nekega dne Lisieux in dalje La Havre, pri tem pa so nekateri pozabili dotične vozne listke doma. Vsi po vrsti so morali plačati vožnjo še enkrat. Enako so posebej plačali vožnjo iz La Havra v Pariz tisti, ki so tam zamudili naš skupni vlak. Verjamem, da so to predpisi, ki veljajo povsod. Toda naj pri tem navedem, da se je lani v Berlinu enako pripetilo, da je nekdo izmed udeležencev zamudil naš vlak proti Hamburgu. Brez težav se je mož pripeljal za nami s prvim sledečim ekspresom.
Neprijetnosti so se nam dogajale tudi na podzemski železnici, kjer nam niso mogli biti znani vsi predpisi Tako so mnogi kupiti zadnji dan po dva listka, za tja in nazaj, pa smo morali vsi vožnjo plačati še enkrat, ker listek za nazaj ni bil veljaven. Nobeno dokazovanje ni pomagalo, birokra-tični predpisi so hujši kakor obzir do tujcev.
Res je sicer, da po obnašanju Parižanov ne gre obsojati vseh Francozov, toda tega vsega se je nabralo v 6 dneh toliko, da je bilo zabavljanja vso pot proti Švici in Italiji več ko preveč. Vsak izmed izletnikov je zatrjeval, da nikdar več v zavezniško Francijo. — Fr. Strah.
Celjska obrtna razstava
Celje, 2. avgusta.
Spomladi je zadruga »Celjska obrtna razstava« obvestila javnost, da namerava avgusta meseca spet prirediti obrtniško razstavo. Razumljivo, da so se te odločitve v prvi vrsti razveselili obrtniki, kajti na ta način jim bo zopet dana prilika, da pokažejo na razstavi svoja dela ter da dokažejo, da ta njihova dela prav nič ne zaostajajo za tujimi izdelki, niti po lepoti ,niti po svoji trpežnosti. Zadruga je imela polne roke dela, da je pripravila to razstavo, na katero so Celjani posebno ponosni.
Otvoritev razstave
je bila v nedeljo dopoldne, Ob pol 9 se je zbrala pred mestno ljudsko šolo večja množica ljudi, ki so hoteli biti navzoči pri otvoritvi razstave. Prišli pa so poleg drugih tudi vidnejši predstavniki našega javnega življenja. Navzoče je pozdravil najprej predsednik »Obrtne razstave« g. Brišček, predvsem pa celjskega župana g. Alojzija Mihelčiča, celjskega opata g, Juraka, okrajnega načelnika g. dr. Zobca, zastopnika mestnega poveljnika g. Krasnika in predstojnika mestne policije gosp. Tornerja.
Z razstave so bile poslane vdanostne oziroma pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. na Bled, knezu Pavlu, min. dr. A, Korošcu, dr. Vrbaniču in dr. Mihi Kreku ter banu dr. Marku Natlačenu. Takoj nato je predsednik Obrtne razstave g. Bri-šček razložil pomen obrtne razstave. Predsedniku je v imenu g. bana častital k tako lepo prirejeni razstavi okrajni načelnik g. dr. Zobec, za njim pa še celjski župan g. Mihelčič, ki je po kratkem nagovoru proglasil razstavo za odprto.
Obisk razstave
Takoj, ko je bila razstava odprta, je že bilo na njej veliko število obiskovalcev. Med njimi moramo omeniti predvsem predstavniku duhovske, civilne in vojaške oblasti. Vsi razstavljeni predmeti so izredmo okusno porazdeljeni, tako da človek rad postoji v vsakem prostoru, četudi so v njem razstavljeni predmeti, ki sicer tega ali onega ne bi utegnili zanimati. Vsak, kdor obišče to razstavo, se izraža o njej nad vse pohvalno. Ni dvoma, da bo razstava v polni meri tudi dosegla svoj
namen. Pokazala bo vsem, da je domače blago prav tako lepo in dobro kakor ono, ki prihaja k nam iz inozemstva ob tolikšni reklami. Največjo pozornost je treba vsekakor priznati našim mizarjem. Krasno so izdelana pohištva in spalnice iz trdega lesa. Cenejših vrst predmetov skoraj sploh ni videti.
Pa ne samo mizarji, tudi vsi ostali obrtniki, ki razstavljajo svoje pridelke na letošnji razstavi, zaslužijo vse priznanje. Na bolj prepričljiv način niso mogli pokazati svojega znanja in velike spretnosti.
Veliko pozornost vzbuja tudi razstava Mariborske tujsko-prometne zveze. Na njej so krasne slike naših mest, naših planin, na kratko, na njej je prikazana v pristni luči vsa lepota naše slovenske zemlje. Sredi sobe so razstavljalci položili krasen relief Slovenije, zanimiv pa je tudi relief, ki do vseh podrobnosti prikazuje mesto Celje in njegovo okolico. Gledalci se radi tutavljajo posebno še pred divnimi slikami naših gora, barske doline, Bleda, Bohinja in drugih priljubljenih letoviških tečk.
Tudi prijatelji letalstva so prišli na tej razstavi na svoj račun. Nameščenih je na njej dvoje jadralnih letal, ki so jih napravili Celjani sami. Celjsko vojaštvo pa je v sosednji sobi priredilo razstavo proti plinski obrambi. Pojasnjujejo jo posebna predavanja.
Zabavišče
Iz poslopja vodijo vrata na dvorišče, kjer jc veselični prostor. Skozi odprta okna na hodniku tc že v času ogleda razstave motijo razni glasovi, tam vabi s prijaznim glasom možak na vrtiljak, na katerega drvi mladina. Tukaj je bilo prav živahno v nedeljo vse do polnoči. Okrog desetih, ko se je vlila tudi nad Celjem ploha dežja, 60 bili obiskovalci primorani iti pod šotore, posebno poln je bil znani veliki sod, ki je združil prijatelje vinske kapljice. Tem je dež kar prav prišel, z njim so se lahko izgovarjali doma pred godrnjavimi ženicami.
V	ponedeljek dopoldne ni bilo na razstavi toliko obiska, popoldne, zlasti pa proti večeru pa je zopet oživelo. Razstava, ki je skrbno in lepo pripravljena, v resnici zasluži priznanja.
S tovornim avtomobilom na tatinskem pohodu
Št. Jernej, 1. avgusta.
Vas Gradišče, ki leži ob državni cesti proti Novemu mestu, je dobila te dni čuden nočen obisk. Sredi noči je zbudilo vaščane močno lajanje psov in kmalu je bilo na nogah nekaj možakov, ki so začeli iskati po dvoriščih vzrok pasjega nemira. Res so prepodili s Kalinovega dvorišča tri neznance, ki 60 se obrnili po državni cesti proti Novemu mestu. Vaščani so jih zasledovali, dokler jim niso neznanci zunaj vasi izginili izpred oči. Razločno so pa slišali, kako je na prvem bližnjem klancu zabrnel avtomobil, ki je naglo odpeljal v smeri proti Novemu mestu.
V	tej stvari je zanimiva izpoved Bevca iz Ma-harovca, ki se je nekako o polnoči vračal iz Novega mesta domov. Vrh klanca pred Gradiščem je stal na kraju ceste tovorni avtomobil, ki je bil prazen. Evidenčne številke si Bevc sicer ni zapomnil, pre-čital pa je na avtomobilu ime firme-lastnice in se nato odpeljal dalje proti domu.
Da je samotni avtomobil v zvezi z nočnim obiskom v Gradišču, je več kakor jasno. Dogodek jc vaščane zelo razburil, ker kar trije neznanci in še s tovornim avtomobilom pač ne pomenijo izlet, za šalo. Ob tem dogodku so se ljudje spomnili, kako je lansko leto v vasi zginila ponoči pitana svinja, ki so jo tatovi najprej zaklali in potem odpeljali.
V	bližini ni ostala, ker take tatvine ni lahko prikriti. S kakim tovornim avtomobilom pa jo je lahko hitro in dovolj daleč umakniti. Tudi nekaj drugih »podvigov« (n. pr. veliko kokošjo tatvino po bližnjem Krškem polju) bi bilo morda mogoče na ta način pojasniti. Kakšen namen naj bi imel zadnji »obisk«, ni prav jasno, po nekaj majhnega pa kar trije niso prišli, brez dvoma po nekaj, ki bi plačalo drago avtomobilsko vožnjo in še nekaj povrh vrglo.
Zelo bi želeli, da bi orožništvo stvar temeljito preiskalo, kar po vseh navedenih okoliščinah ne bo težko. Po Bevčevera opisu Gradiščani avtomobil poznajo, ker tovori večkrat skozi vas razno blago. Lastništvo se bo pa že kako spomnilo, kdo j« v oni noči avtomobil uporabljal.
Naročajte Slovenski dom!
Obiščite VI. mariborski tedeni
Od 31. julija do 8. avgusta 1037.
(50% popusta na železnicah in parobrodili od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
— Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost
— Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali -v- Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči< na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve —- Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok.^ najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijol
Lesno delavstvo na Pohorju stavka
Ljubljana, 3. avgusta.
Prejeli smo iz Sv. Lovrenca na Pohorju brzojavko, s katero nam taraošnji delavci sporočajo, da so stopili pri podjetju A. Losch-uigg v stavko. Podjetje sc je namreč uprlo, ugoditi zahtevam delavstva po izboljšanju plač ter delavnih pogojev. Kakor znano, jc naš list že poročal o tem, da so delavci v tovarni A. Loschnigg (po slovensko hi rekli Lešnik) naravnost beraško plačani in izkoriščani. Delavstvo v tej tovarni se je zadnji čas organiziralo pri ZZD, ki je posredovala pri podjetju — v smislu uredbe o minimalnih mezdah in poravnavanju — za sklenitev kolektivne pogodbe. Podjetje je najprej odklanjalo vsako sklepanje pogodbe, vendar se jc 20. in 27. julija vršila na okrajnem glavarstvu v Mariboru posebna razprava med zastopniki podjetja in zastopniki delavcev. Obe razpravi pa sta bili brezuspešni. Tako je bilo delavstvo prisiljeno, poslužiti se zadnjega sredstva, ki mu ga daje uredba. Z včerajšnjim dnem je delavstvo stopilo v stavko, da si tako pribori boljšega kruha.
Shodi po Srbiji
Belgrad, 3. avgusta, m. Te dni je odpotoval v svoj volivni kraj tudi minister brez listnice inž. Vo.ja Gjorgjevič. Včeraj je imel v Velikem Gradišču govor, ki so ga poslušali vsi vidnejši predstavniki stranke iz ramskega okraja. V svojem govoru je min. Gjorgjevič funkcionarjem stranke pojasnil ozadje zadnje kampanje ljudi, ki nasprotujejo delu sedanje vlade. Razložil jim je tudi posamezne točke konkordata med Jugoslavijo in Sv. Stolico. Svoja izvajanja je zaključil z izjavo, da stoji sedanja vlada odločno na tem, da je država nad cerkvijo in da ne bo dovolila nobeni veri, da bi se dvignila nad njo ali da bi imela katera vera kakšna posebna pooblastila ali prednost. Vlada hoče miru in sporazuma, toda, če ga nekateri nočejo ali če jim je bolj pri srcu politični moment od verskega, bo vlada znala odločno braniti tako državo kakor pravoslavje pred onimi, ki ga hočejo izkoristiti v svoje politične cilje.
Niš, 3. avg. m. Včeraj je minister za socialno politko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič obiskal več krajev v svojem niškem volivnem okraju ter se je povsod udeležil cerkvene slave. Ob tej priliki je imel tudi več govorov, v katerih je tolmačil politiko kraljevske vlade nasproti vsem priznanim veram. Danes bo imel minster Dragiša Cvetkovič zopet velik shod v Aleksincu.
Smrt pod električnim daljnovodom
Maribor, 2. avgusta.
Danes okoli pol 7 zvečer so v bližini Brester-nice pod električnim daljnovodom odkrili mrtveca z vso ožgano glavo in roko, v kateri je držal šo kos žice. Tam je moral ležati že kakih deset dni. Orožniki so ugotovili, da gre za 29 letnega Hermana Leksa, pletilea košar. Iz pisma, ki so ga našli pri mrtvecu, sklepajo da gre za samomor. Samomor je izvršil na ta način, da je na električno napeljavo vrgel žico, pri čemur ga je ubil električni tok.
•t-rtm m!'-
Žeiezničarska konferenca driav Balkanskega sporazuma
Belgrad. 3. avg. m. Na podlagi sklepa gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma, ki je bil sprejet na Bledu ter sestanka prometne komisije v Atenah, bo danes pričela zasedati v Prašovem v Romuniji konferenca predstavnikov železničarjev in brodarjev držav Balkanskega sporazuma. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanju čim tesnejšega sodelovanja vseh onih ustanov in skupnih' kombiniranih tarif. Našo železniško upravo zastopa Slovenec g. Sfiligoj.
Sah v Stockholmu
„Jugoslavifa ni prišla"
Stockholm, 2. avg. AA. (DNB) Tu se je začel mednarodni šahovski turnir, ki se ga udeležuje 10 držav. Po tekmovanju prvega dne je M a d ž a p s k a vodila proti Norveški 4:0, USA proti Litvi 5 in pol proti pol, Pol jska proti Angliji 2 in pol proti ena in pol, Finska proti škotski 2 in pol proti ena in pol in Romunija proti Jugoslaviji (ker Jugoslavija ni prišla) 4:0. Med partijami je bila najzanimivejša zmaga češkega mojstra Mohra med Castalgliijem (Italija). Znano je, da je Castalghi napravil x »nedeljo veliko presenečenje, ko jc porazil Poljaka Tartakovra v (6 potezah.
Novo tekstilno šolo bodo še letos odprli v Zagrebu. Banska uprava savske banovine je podprla idejo nekaterih nameščenskih organizacij, ki
hočejo, da se pri nas donm izobrazi zadostno število tekstilnih strokovnjakov, ki bo potem mogli v kratkem času nadomestiti vse tujce, ki se Šopirijo v naših tovarnah. Drug razlog je pa bil ta, da imamo v Jugoslaviji komaj dve taki šoi. Eno v Kranju in eno v Leskovcu v Srbiji. Zagreb, ki ima tydi veliko število tekstilnih tovaren, pa ne sme zaostajati za Slovenijo in Srbijo. Sola bo trajala štiri leta.
Zapora ceste. Mestni gradbeni urad sporoča, da bosta zaradi kanalizacije v sredo in četrtek, dne 4. in 5. t. m., za promet zaprti Večna pot od
Kosez do llerzmanskyjevega posestva ter cesta Na Brdo.
Nov trik mariborskih tihotapcev
Saharin so začeli pošilfati po poiti
Maribor, 1. avgusta.
I ihotapccni saharina je zadnje čase trda predla. Odkar jc finančno ministrstvo odobrilo visoko nagrade za izsleditev tihotapcev in njihove robe, so jim zasledovalci neprestano za petami. Sj^rav-ljanje saharina iz Avstrije čez mejo v našo državo jc bilo sicer že poprej združeno z velikim rizikoin. Toda pravi tihotapci, to je oni, ki se pečajo s tako trgovino na veliko, so imeli vedno svoje ljudi ob meji, ki so jim znali spraviti blago na našo stran in še sedaj se vrši ta posel v nezmanjšanem obsegu, četudi je za noseče zvezan z življenjsko nevarnostjo. Cim pa so imeli enkrat saharin in drugo tihotapsko blago v Mariboru, je bila stvar zelo enostavna. Prišli so njihovi zauj>mki iz cele države ter ga raznašali po železnici brez velike nevarnosti. Zadnje čase pa je ravno to postalo najbolj riskant-no. Na vlakih so nastavljeni poselmi detektivi, poleg tega pa pazijo orožniki z budnim očesom na sumljive ljudi. Izredno veliko takih raznašalcev tihotap-
skega blaga so ^adnjc čase zajeli na vlakih. Zaradi tega so tihotapci prišli na drugo, mnogo enostavnejšo idejo. Posluževati so se začeli pošte. Te dni se je posrečilo orožnikom v Studencih, da so razkrinkali tak slučaj. Orožniki so že dalje časa opažali, da je 30 letni Konrad Babšek iz Studencev, ki je oblastem sumljiv kot drzen tihotajiee, razpošiljal r*o pošti številne pakete. Na nakaznicah jc navedel izmišljeno ime kot odpošiljatelja, kot vsebino pa je označil kovinaste predmete. V s»bo*o f>opoldnc je zopet odposlal tak paket, katerega je
Kralj v Studencih.’ Orožniki so donašalca paketa aretirali in saharin zaplenili. Donašalec je potem izdal Babšeka, ki je orožnikom priznal, o** je odposlal že veliko takih paketov na razne naslove. Babšeka so oddali carinskim oblastem, posrečilo pa se z njegovo aretacijo razkrinkati obširno mrežo odjemalcev saharina v južnih kraiih*
Kulturni koledar
Kaučič Fridolin
.?• ,avgi|6ta 1922 je umrl v Mariboru vojaški tehnik in pisatelj Kaučič Fridolin. Rodi! sc je dne 17. aprila 1859 v Sevnici ob Savi. Kadetnico je dovršil v Zagrebu. Potem je služil po raznih krajih. °. prevratu je stopil kot polkovnik v pokoj. Na vojaškem polju se je udejstvoval z raznimi praktičnimi iznajdbami (vizirno zrcalo, strelski periskop). Priobčil je življenjepise »Slavnih vojakov slovenskih^ v »Ljublj. Zvonu« in znamenitih Slovencev. Napisal je nekaj črtic in aforizmov in |>ovestici Kovačev Peter in Pogreb na morju.
Anton Čop
2. avgusta 1865 je umrl v Gradcu sodnik Anton Cop. Rodil se je leta 1786 v Lescah. Po končanih pravnih študijah je stopil v sodno službo, kjer je hitro napredoval. Leta 1850 je postal svetnik dež.
nadsodišča v Gradcu, po upokojitvi pa je dobil plemiški naslov s predikatom »von Tschopp«. Bil je sorodnik Matije Copa in najbrž spadal k Smoletovemu krogu. Ko je bil v Celovcu v službi, je bil leta 1848 eden prvih in najkrepkejših f>odpornikov Političnega društva »Slovenije«. Do konca je ostal zvest zagovornik slovenskih narodnih pravic.
Čolnik Dominik
3. avgusta 1830 se je pri Sv. Benediktu v Slov. goricah rodil živinozdravnik in veleposestnik Čolnik Dominik. Po študijah se je praktično bavil z vsemi panogami gospodarstva. Med ljudmi je širil m gojil nove vrete žlahtnega sadja. Mnogo 6e je tudi trudil za slovensko imenoslovje. Hotel je tudi ustanoviti posebno slovensko kmetijsko društvo. Z njegovim sodelovanjem se je v Mariboru osnoval Slovenski gospodar. Pisal je tudi v Novice. Podpiral je slovensko knjigo in dijaštvo ter širil ob meji narodno zavest. — Toda prevelika darežlji-vost in gospodarske nesreče so kralja Slovenskih goric tako upropastile, da je živel zadnja leta skoraj v pomanjkanju.
<%<%.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 3. avgusta: N ajd. sv. Štefana. Sreda, 4. avgusta: Dominik.
Noeno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 In mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
TEI.
21-24
MATICA
NallepM pevski Ulm!
Benjamin atgi! pole poleg lepih pesmi arije is Toaee, Kanon, Norme
TI SI MOJA. SREČA
Predstave danes ob 19.15 ln 21.15 ur)
Razpis nabave. V Službenem listu kos 61 razpisuje mestno poglavarstvo nabavo rabljenega oseb-nega avtomobila, na kar ee interesenti opozarjajo.
Na predsednika mestne občine ljubljanske je npataMiJttSko prošnjo Janez Jereb, čigar poklic in bivališče pa v prošnji nista navedena. Imenovani se vabi, da se zglasi med uradnimi urami v pred-sedstvenem tajništvu mestnega poglavarstva v Ljubljani.
Predavanje o gojitvi cvetlic priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Šiska-Ljubljana v samostanski dvorani v šiški jutri, 4. f. m., ob 20. Predava vrtnar g. Čeh Ivan. Nato sledi razgovor in prijava za razstavo cvetlic na jesenskem velesejmu, podružnična razstava sadja ter o našem skupnem izletu, kjer nam bo pokazana praktična uporaba škropiv za zatiranje 6adnih škodljivcev.
Prosvetni tabor v Slovenskih Konji cah 8. avgusta
Ves slovenjekonjiški okraj se z velikim veseljem pripravlja na katoliški prosvetni dan dne 8 avgusta, ko bo manifestiral svoje katolištvo in slovenstvo.
Na predvečer bodo po obronkih južnega Pohorja in Konjiške gore zagoreli kresovi. V nedeljo, 8. avgusta, ob pol 9 zbiranje udeležencev pri Rdečem križu. Ob 9 sprevod k službi božji na cerkveni trg: 1. konjeniki, 2. kolesarji, 3. prapori, 4. starešinstvo, 5. narodne noše, 6, godba, 7. članstvo, 8. skupine, 9. vozovi. Ob pol 10 pridiga (g. prof. Gregor Zafošnik) in sv. maša (g. Franc Tovornik, arhidiakon). Po sv. maši zborovanje, ua katerem govorita gg. urednik Jože Košiček iz Ljubljane in akademik Ludvik Leskovar. Ob 3 popoldne večernice. Ob pol 4 javni nastop fantov slovenjekonjiškega okraja na letnem telovadišču za Kat. društvenim domom.
Katoliški Slovenci in Slovenke! Ob nobeni priliki niste izostali! Prosvetni tabor naj bo mogočna manifestacija katoliške in slovenske misli. Bodimo v teh časih posebno strnjeni in zavedni. Vsi že vnaprej iskreno pozdravljeni! Bog živi!
Planinska slavnost na Pohorfu
Slovenske Konjice, 2. avgusta.
V	nedeljo, dne 15. avgusta, bo pri koči na pesku na Pohorju lepa planinska slavnost v proslavo osme obletnice obstoja planinske koče. Ob desetih bo pred kočo sv. maša na prostem, nato Pa planinska zabava, katrro bo poživljal orkester. Ta planinska prireditev je postala že nekam tradicionalna, saj se je vsako leto iste udeležilo lepo število turistov. Zato tudi letos na ta 'lan vabimo h koči na Pesku vse prijatelje pohorskih planin, kjer bodo. I;p'-nv vedno, našli Ra j lepše razvedrilo.
Št. Jernej
Elektrifikacija našega kraja v zadnjem času hitro napreduje. Transformatorska postaja je žc —' streho in
□o te dni pričeli z montažnim delom
—	iformatorja in pa s postavljanjem lokalnega omrežja. V celoti bomo dobili v kraju tri
transformatorje, v Št. Jerneju, Ostrogu in Pleterjah s pripadajočimi krajevnimi omrežji. S tem bo *a letos delo zaključeno, drugo leto pa bodo podaljšali daljnovod preko Krke proti Kronovem in St. Petru na eni ter Skocijanu na drugi strani. Pri Mokronogu in Novem mestu se bo potem daljno-Voduo omrežic zaključilo. Predvidoma bo zagorela banovinska elektrika v št. Jerneju že oktobra meseca in bo potem konec večnih obratnih moteni, kakršne moramo prenašati sedaj. Povemo naj tudi, oa se morajo za elektrifikacijo naši kraji v veliki «*r* zahvaliti inšpektorju g. inž. Ruehu, ki se je «ot domačin zelo zavzel za nas, čeprav se banovina ne more nadejati od elektrifikacije naših krajev po-ebne rentabilnosti. V6e priznanje in ulivala gospodu inšpektorju.
»Prodajalec" volov izvabil 64 letnega kupca v sozd, da bi ga oropal
Slov. Konjice, 2. avgusta.
Preteklo soboto je bil pri nas običajni Ignacijev semenj, na katerega se je pripeljal tud,i Alojz štepihar iz Voršta pri Novi Cerkvi blizu Celja, da bi kupil vole. Takoj je odšel na sejmišče, kjer je bilo zbranih že nekaj prodajalcev in kupcev. Ogledal si je nekaj volov, ki pa mu niso bili všeč. Navzoč je bil pri tem tudi neki neznani moški s kolesom. Ta se je šte-piharju ponudil, češ, da ima on lepe vole, dva starejša in enega mlajšega. Povabil ga je, naj gre z njim na dom, kjer mu bo živino pokazal. Ponudbi se je Alojz Štepihar odzval in šel za moškim, ki se je z njim prijazno pogovarjal, tako da sprva ni imel kupec prav nobenega vzroka dvomiti v neznančevo resničnost in odkritosrčnost. Neznani prodajalec ga je pa vodil po oplotniški cesti pod Vešenikom na zapadni strani hriba v gozd. Mimogrede mu je iz gozda pokazal na vrh Vešenika, češ, da ima tam vinograd, ki da lepo kaže. Nato je zavil okoli hriba proti globeli med Vešenikom in Brdom, šla sta vedno po gozdu. To se je pa Štepiharju že čudno zdelo. Vprašal je »prodajalca«, zakaj ne pri-
deta nič na piano. Neznanec je dejal, da gresta kar po bližnjici do Brda, kjer je 011 doma. Kupec mu je tudi to še verjel. Ko pa sta prišla v globel, ga je »prodajalec«, ki ni imel nobenega drugega namena kot Štepiharja napasti in oropati. naenkrat pričel obdelovati s pestmi. Vrgel je 64 letnega kupca na tla ter ga z vso silo tolkel s pestmi in suval s čevlji v glavo in prsa. Iz žepa v suknjt mu je že vzel 20 din in nož.
V	tem trenutku pa je napadeni udaril lopova s palico po glavi, skočil na noge, prijel roparja za grlo in začel obdelovati s palico. Tako je rešil 5000 din, katere je imel skrite v notranjem žepu in po katerih je ropar že segal. Lopov je v tem neprijetnem presenečenju s kolesom vred zbežal po gozdni kotanji. Štepihar pa mu zaradi razburjenosti ni sledil.
Iz gozda je potem Štepihar odšel v Slovenske Konjice na oroZuiko postajo, kjer je zadevo prijavil. Nato pa je odšel na semenj, kjer je z kupčijsko živahnostjo pripovedoval ljudem svojo čudno dogodivščino. Slovenjekonjiški orožniki so tej zadevi posvetili največjo pozornost ter upajo, da bodo napadalca v kratkem izsledili.
Pred sodniki, ker je ubil tasta
Maribor, 2, avgusta. Danes se je pred senatom mariborskega okrožnega sodišča odigral epilog družinske žaloigre. Zagovarjal se je Janez Zelenjak iz Senožečev pri Svetem Tomažu pri Ormožu, ker je 13. maja t, 1. ubil svojega tasta Franca Strmška.
Obtožnica pripoveduje, da se je Janez Zelenjak leta 1931 priženil k Francu Strmšku na Seno-žiče. Prvo leto sta se s tastom dobro razumela, zlasti, ker mu je dajal skoraj ves zaslužek, ki ga je imel kot lončarski pomočnik. Ko se je Zelenjaku družina pomnožila, je prenehal dajati svoj zaslužek tastu, kar je slednjega silno jezilo. Sovraštvo je vedno rastlo in je šlo tako daleč, da zet ni smel s tastom jesti za isto mizo, Pri gospodarstvu in pri hiši je bil Zelenjak za peto kolo in ni imel nikake besede.
Po neki družinski slovesnosti, dne 12. maja, je povabljenka Rozalija Moravec, ki je vedela za napeto razmerje, ki vlada med tastom in zetom, skušala spraviti oba in spor poravnati. Obtoženi Zelenjak je bil takoj pripravljen za spravo in je tasta kleče prosil odpuščanja, slednji pa, ki je bil pre-
pirljiv človek, o spravi ni hotel ničesar slišati. Pri čela sta se zopet prerekati, vendar sta 6e na posredovanje gostov zopet kmalu pomirila. Ko so pozno ponoči gostje odšli, je Zelenjak ponovno skušal doseči spravo, tast pa ga je v odgovor na ta miroljubna prizadevanja sunil skozi vrata. Zelenjak se je vrnil v sobo in nadaljeval se je zopet prepir, v katerem je obtoženec svojega tasta prevrnil v znak in ga pričel teptati. Tastu se je posrečilo vsta-
ti, nakar je skočil po puško, s katero je hotel ukrotiti svojega zeta. Ta pa mu je p z njo nekajkrat udaril po glavi. Tast se je pod udar-
ci zrušil in obležal nezavesten. Zelenjakova mati, ki je bila priča celemu dogodku, je Strmšku umila kri z obraza in ga pustila ležati na tleh, Zelenjak se je nato podal k ženi v sosedno sobo in ji povedal, kaj je storil, za tem pa odšel na sosedov skedenj spat, drugi dan pa 6e je 6am javil orožnikom, ki so takoj odredili prevoz poškodovanca v bolnišnico. V bolnišnici so Strmška operirali, vendar je umrl, ne da bi se prej zavedel. Imel je polomljena rebra in večkrat počeno lobanjo.
Zelenjak dejanje in krivdo le deloma priznava in se izgovarja s silobranom, kar pa je v nasprotju z izpovedbami njegove matere, ki je bila priča do-godbu in z ugotovitvami orožnikov.
Razprava ob času poročila še traja,
Veseli izlet v čmerno nedeljo
Ljubljana, 2, avgusta.
V soboto je vreme marsikoga potegnilo za nos. Turisti so v lepem poletnem dopoldnevu znašali na svoje domove cele skladovnice »Prakruha«, Slautičevih visokogorskih posebnosti in dr. Wan-'dererjevih »Ovomaltin«, ki so v redkem planinskem zraku menda prava »univerzalžavba«. Nihče pa se ni spomnil, da bi bil skočil k dežnikarju. pogledat, če je »sonfinik« že popravljen ...
V »pasaži«, ki je znana po vsej naši metropoli, je nadležni dež zvaril krej>ak krožek znancev. Debata se je vnemala za debato, pevci so brundali pesem za pesmijo. Ali kdo bi stal! Moška beseda je večerno druščino posadila za javor-jevo mizo v prijetnem lokalu. Nogometaši, plezalci, pevci: vesel mlad rod, ki ne viha nosu nad orientacijo časa in ne briše z bolno ljubeznijo prahu s starih, romantičnih sentimentalnosti o kulturnem poslanstvu, o novi podobi sveta — pa kljub temu ni zabite glave, kar bi mu radi obesili razni staromodni lingvistični, filozofski, umetnostni in pedagoški seminarji. Ob slovesu so nogometaši omenili, da bo v nedeljo, drugi dan, na Jesenicah otvoritev športnega prostora, ki si ga je uredil agilni jeseniški klub »Bratstvo:. Toliko časa so drezali vanj, da se je še naš poročevalec napol odločil za izlet, zlasti še, ker so po dežju prijazno gorele zvezde na nočnem nebu.
Ponoči in proti jutru pa so se odprli nebeški tokovi. Dopoldne je deževalo. Ah, kaj, na Jesenice pojdemo, pa mir! Pot nas zanese na kolodvor. »Liga« se že zbira pred vhodom. Prav vesel izlet se obeta. Tudi nogometašem se včasih prileže taka ekskurzija. V tej druščini in v vodstvu je nekaj študentovskega. Neumorni gosp. Peric se ozira na vse strani in z Argusovimi očmi raziskuje ulice, da bi še kje snel kakega zapoznelca; ura bo vsak čas tričetrt na dvanajst. Končno prihiti še spiritus movens et agens SK Ljubljane gosp. Din-ko Buljevič, ki je bil prišel svojim fantima« voščit srečno pot, dobro' igro in dobro zabavo. Preizkušeni Cerberus Ljubljanine tribune, hišnik g. Čepar (»mr. Tscheppovvar«) dirigira voznika opreme. Vse v redu, povratne karte — zvečer se spel vidimo!
V praznem kupeju se namesle »aduti« Ljubljane: Slapar, »ošišani« šiška, Jug, Pepček, Janežič, Logar, Tičar, Boncelj. Potem vodstvo, 5gospodarstvo', podžigaštvo in »novinarstvo«. Šercerja v šiški ni na vlak. Vodstvo brž preuredi postavo. Na Jesenicah so že Stanko, Ilassl, Ptipo in Lah. V Šentjoštu dobimo še novega potnika, gosp. Maccorattija, ki bo sodil tekmo Ljubljana : Bratstvo. Pokrajine drse mimo rosnih šip, vse za-meglene. Gosli oblaki so se spustili prav nizko v zeleno gorenjsko ravnino. Pomalem so spet pričenja dvigati: najprej hribi, nato pa že kar pravi gorski lanec. Težke megle skrivajo vrhove. V vagonu se krešejo dovtipi, zunaj naj pa kakor za stavo natepava z vetrom poletni dež.
Postaja za postajo, Slovenski Javornik, pa Jesenice. Pot po stopnicah v podzemlje, pa spet na svetli dan. Kranjsko, nemško, češko, hrvaško — podoba je, da m svetovni jeziki priredili meeting, kakor. za zidanja babilonskega stolpa. Rokujemo se z nanci, ki jih že dolgo časa nismo videli. Vsak pozna koga, še celo >general« z milimetrskimi lasmi sname nekega kolego. Nekaj korakov čez cesto: treba je privezati dušo. Ura so pomika proti polštirim. Vodstvo zatrobi odhod. »Prtljažniki« pograbijo aktovke in kovčke. Slabih, deset minut hoje in že smo na igrišču SK Bratstva.
Igrišče .SK Bratstva je postavljeno v prav čedno okolico. Obrobljajo ga visoka zelena drevesa, nad njim pa se vzpenjajo gosti listnati gozdovi, ki se vlečejo Možaklji skoraj do čukljastega, golega temena. Na severovzhodu se ozirajo vanj Karavanke. Komaj deset minut preč od mestnega centra je potisnjeno ob vznožju Možaklje. Urejevalci tega prostora so imeli prav srečno roko.
Hitro vstopimo. Dež je spet začel neusmiljeno liti. Nasproti nas pozdravlja lična, slavnostno okrašena tribuna. Teren je pa obupno razmočen, saj ga urejevalci že niso bili utegnili povsem regulirati. Zavijemo v sjiodnje prostore. Res, za pro-vineijski klub kar sijajno urejeno! Še v naših večjih mestih ne moremo najti podobnih ugodnih pro-etorov, slačilnic, iu prh tako lepo ločenih za obe
moštvi! Geslo »Za tribuno je fletno« je danes splavalo po vodi. Žalostno nam migajo razmočeni napisi »Hrenovke«, »Pivo' itd. in lesene, z zelenjem okrašene mize, po katerih hudomušno bobna škodoželjni dež.
Potem gremo na tribuno. Na igrišču so dogodki že v teku. Rezerva Kranja odpravlja rezervo Bratstva z rezultatom 2:0.
Ob četrt na pet priteko na mrzli dež Ljubljančani, ki se postavijo takole: Logar, šiška —Jug, Slapar—Pupo—Stanko Bertoncelj, Janežič —Lah—Pepček—Tičar—Ilassl. Za njimi pa jo pri-mahajo Kranjčani in Jeseničani: kombinacija Kranja in Bratstva (to je dejansko reprezentanca Gorenjske). Kranj —Bratstvo nastopita takole: Brun (B), Kuific (B)—Martelanc (K), Baumkirch-nor (K)—Unterreiler (K)—Markelj (B), Slokan (K)—Vujkovič (B)—Ris (K)—Sovine (K)—Janša Joško (B). Sodnik g. Maccoratti je zapiskal in začel se je boj.
Prvi gol je v 6' po Janši zabila Kombinacija. Spočetka je bilo videti, da se bodo tehnični igralci v težkem blatu in vodi tež’;o znašli. Pa so se jako hitro. Do srede prvega polčasa se je še dalo kolikor toliko govoriti o borbi, pozneje pa je igra postala »mejdan« mačke z mišjo. V 14' je Tičar izenačil 1 : 1. V 17' je Pepček postavil na 2 : 1. V 19' je Lah zvišal na 3:1. Nato je v 21' spet Lah vzpel na 4:1. V 34' je spet Lah pritisnil 5 : 1. V 43' je prvi polčas zaključil T i -č a r s 0 :1.
V	drugem polčasu je »liga« še bolj pritisnila. (S tribune je po prvem in edinem golu kombinacije porosilo precej ironičnih »liga?«.) Že v 2” je Stanko Bertoncelj potisnil na 7:1 (»naj>ol
pota med...«). V 10' je Lah udaril S : 1, V 17' je zabliščal Ilassl z 9:1. V 31' je Tičar uvedel hazeno z 10 :1. V 33' je Pepček povišal na 1.1 : 1. V 34' je Tičar povzel 12 :1. V 38' je spet Tičar pritisnil 13:1. Za konec je Pepček zapečatil 14 :1. Sodnik gosp. Maccoratti, ki je sodil vzorno, pri čemur sta ga podpirali s športnim vedenjem obe moštvi, je odžvižgal konec. S tem je bil izredni prirodni pojav — dvojni dež na Jsenicah — v kraju. Ljubljana je imela prav dobre delavce povsod. Edino l>eka sta branila tako kot bi s copatami na nogah in s ščipainikom na nosu sedela v naslonjaču, brala »Za mejami - ter kadila turški čibuk. Saj pa tudi nista imela hudega dela! V Kombinaciji je bil daleč najboljši Unterreiler, za katerega najbrž marsikdo ni pričakoval, da je še toliko pri močeh.
Maribor
Dekliška Katoliška akcija ima drevi ob pol 7 v Domu »voj redni sestanek, na katerem bo razgovor o »Dekliškem dnevu«. — Pridite vse!
Na fitopatološki razstavi, ki se vrši v okviru MT, vsak dan od 4 do 5, tolmači strokovnjak razstavo in biološko borbo proti rastlinskim škodljivcem. V nedeljo se bo vršilo posebno predavanje za podeželske posetnike razstave.
»Smrt koi!i. V Hrastju pri Limbušu je umrla 68-letna posestnica Ina Strašil. Njeno truplo bodopre-peljali v Ptuj, kjer bo tudi pogreb. Naj v miru počiva!
Mariborski šoli Mi pri redi jo v času Mariborskega tedna medklubske pokalne tekme za klubsko prvenstvo, ki se vršijo vsako leto. Lansko leto si je prvenstvo priboril Mariborski šahovski klub. Tekmovali bodo Mariborski šahovski klub ter šahovske sekcije UJNŽIB, SK Železničarja in SK Slavije. Tekme se vršijo tako, da tekmuje vsak klub z vsemi ostalimi in sicer na osmih deskah. Prvo kolo bodo igrali v sredo ob 20 na vrtu restavracije »Novi svet< v Jurčičevi ulici.
Spored prireditev Mariborskega tedna danes in jutri. Danes ob 8 v mestnem parku koncert združenih pevskih zborov Ipavčeve pevske župe, ob pol 9 do 10 promenadni koncert na zabavišču. V sredo zvečer ob 7 štafetni tek 6kozi mesto s ciljem na Trgu Svobode, oh 8 v mestnem parku predstava -Sna kresne noči', od pol 0 do 10 promenadni kon-ccri na saba*
Od tu in tam
Na Bled je včeraj popoldne prispel romunski kralj Karol II. Najprej jc bil romunski kralj v gosteh pri knezu namestniku Pavlu na Brdu, kjer je svečanemu obedu prisostvoval tudi naš kralj Peter. Popoldne pa so se vsi trije, kralj Peter, kralj Karol in knez namestnik odpeljali z odprtim avtomobilom na Bled v dvorec Suvobor. Proti večeru pa sta se knez namestnik in kralj Karol spet vrnila na Brdo. Kralj Karol bo čez nekaj dni odpotoval iz Brda v Dalmacijo, kjer bo obiskal svojo sestro, našo kraljico Marijo.
yedno več Angležev prihaja na Bled, dočim ostalih tujcev, ki so bili sicer redni gostje na Bledu, ni več. Vse gre v Italijo. Nemci, Avstrijci, Čehi... so tamkaj pač mnogo nižje cene. Tako je mogoče, da je na Bledu povprečno po 800 gostov, namesto po 3.800, kolikor jih more Bled sprejeti. Včeraj je na Bled prišlo 300 Angležev, ki bodo tamkaj ostali nekaj dni Potem bodo odšli na pot po Jugoslaviji, Za prihodnji teden pa napovedujejo spet 500 Angležev. Vsi ti tujci so gostje Bleda le nekaj časa, potem pa gredo spet dalje.
Poročila o vremenskih katastrofah se dan za dnem ponavljajo, Kar nekaka zaporednost se opaža, Zdaj pobije toča v tem kraju, jutri potrgajo vse hudourniki v drugem kraju, Včeraj smo poročali o nesreči, ki je zadela okolico Kostanjevice na Dolenjskem, pa bi morali svoje poročilo še izpolniti z enakimi vestmi iz Prekmurja. Tudi tam je divjalo neurje, ki je trgalo plodno zemljo in uničevalo vinograde, Nič manj ni bil prizadet Samobor pri Zagrebu. V istem času, ko je v Kostanjevici in okolici divjalo neurje, je nesreča zadela tudi Samoborča-ne. V mestecu so imeli poplavo, Po cestah so se valile vodne mase, ki so vlekle s seboj vse mo go če, kose hlevov, ograje, prod, pesek in blato. Kdo bo priskočil vsem revežem na pomoč,..
Cene kruhu so se začele dvigati. Pred kratkih smo navedli primer Šibenika, kjer so se peki prvi ojunačili in podražili kruh, Sedaj so jim sledili tovariši iz Splita. Tudi tam so povišali cene kruhu za 50 par pri kilogramu. Peki pravijo, da se je podražila moka, Utegne biti res, ker zaradi dobre letine pri nas in zaradi slabe letine v drugih žito-rodnih državah naši pridelovalci navijajo cene pšenici in koruzi,
Še zaradi petomajskih volitev in zaradi sporov,
ki so politične narave, sta sc sprla svaka Nestor Hatnadiiev in Aleksander Stajič, oba iz Starega Bečeja, Hatnadijev je bil bogat ekonom, pa kljub temu skromen ter zelo pošten, njegov svak pa precej drugačen, To so bili že neki razlogi, da so v družini padali očitki proti enemu in drugemu. Ko so bile pa slavne volitve petomajske, se je Aleksander Stajič poganjal z vsemi silami za Jevtiča, Hatnadijev pa je bil nosilec Mačkove liste. Vendar to ne bi bilo še najhujše, če ne bi Hatnadijev odkril in dokazal, da mu je svak Aleksander z goljufijo ukradel kar devetdeset glasov. Poslej se nista več pogledala. Ko sta sc pa v nedeljo spet srečala, je Aleksander po kratkem prepiru potegnil samokres in dvakrat ustrelil v Nestorja. Sreli so bili smrtni, vendar je besni Aleksander potegnil še nož in svaka tako rekoč preparal,
S 3:1 je spet zmagalo nogometno zastopstvo Jugoslavije nad turškimi nogometaši. V nedeljo sta obe zastopstvi igrali prvo tekmo. Naši so zmagali z gornjim rezultatom, vendar pa so bili gledalci toliko manj zadovoljni, ker niso gledali drugega, kakor brcanje, prerivanje in surovost. Turki so zaigrali tako lepo, da so morali naše igralce kar po vrsti odnašati z zelenega polja. Ko je pa publika protestirala, so turški nogometaši dejali, da jih to strahovito boli... Včeraj co se spet udarili in Turki bodo za spomin domov odnesli enak poraz, kakor v nedeljo. Pravijo, da se Turki niso »šparali« in so krepko, kakor v nedeljo, obdelovali naše.
Letošnji pridelek hercegovinskega tobaka je dober, d«, celo izvrsten. Večina ga je že posušenega. Monopolska uprava gleda veliko bolj na kakovost tobaka, dočim gledajo sadilci nekaj več na količino. Kajpak, po kilogramih se zaračunava izkupiček in zaslužek. Letos so obrali 192 milijonov strokov in bodo iz Hercegovine odpeljali nič manj kakor 600 vagonov izvrstnega suhega tobaka. Največje želje pa monopolska uprava sadilcem ni hotela ustreči. Ne pusti, da bi posadili več kakor 175 milijonov strokov, dočim so kmetje hoteli, da se jim dovoli kar sto milijonov več. 25.000 sadilcev jc v Hercegovini in bi na vsakega povprečno prišlo 4000 stebelc, če bi monopolska uprava dovolila nasaditi novih 100 milijonov strokov.
izrednega tujskega prometa jc menda deležen
Split. V enem samem dnevu je v Split prišlo 1500 tujcev.V nedeljo sta se tjakaj pripeljala dva posebna vlaka Čehov, ki so potem odpotovali v bližnje in oddaljenejše kraje Dalmacije. V ponedeljek pa je za Čehi prišla še skupina 300 Avstrijcev ter 00 Madžarov. Kljub velikemu številu prihajajočih tujeev. pa se Dalmacija tudi ne moro pohvaliti s tako sezono kakor lani. Tudi tu je treba imeti pred očmi vedno cene in cene. Italija, ki se kosa z Dalmacijo po lepoti krajev, se postavi še bolj z nizkimi cenami. In tod leži razlog, ki nam da misliti. Kdaj bodo neki prišli naši ljudje do spoznanja, da z navijanjem cen podirajo vso tisto borno reklamo in propagando, ki se šo posveča našim krajem v inozemstvu.
Tz novo odprte tovarne aluminija v Lozovcu so že začeli pošiljati prve količine proizvodov.
Včeraj so v Šibeniku natovorili na eno ladjo za dva in pol vagona aluminija, ki jo namenjen Belgiji. Zanimivo pa jc, da tovor ne bo šel preko morja, temveč le do Snšaka, nakar ga bodo pretovorili na vlak in po suhem prepeljali v določeni kraj.
Star grešnik se težko poboljša. Tako nekako bi so reklo o vlomilcu Ivanu Hodniku, ki so ga pred mesecem izpustili iz zaporov v Novi Gradiški, kjer je moral sedeti zaradi večjega števila vlomov. Toda Hodniku se pošteno življenje še ni ljubilo. Primahal jo je v Bjelovar in okradel nekaj stanovanj. Najrajši se je zanimal za obrtniške delavnice, kjer je izmikal razno orodje, ki bi mu utegnilo služiti za nadaljnje vlome. Toda preden je zbirko orodja izpopolnil, ga je pri delu zalotil policaj in zapeljal v luknjo.
Medved je ustavil avtobus, s katerim se je vozilo polno ljudi na Bogi planini pri Sarajevo. Avtobus je vozil iz Kalinovika ponoči. Šofer je v svitu reflektorjev nenadoma opazil sredi ceste medveda, ki je uporno vztrajal na cesti in se ni hotel pomakniti nikamor. Četrt ure je moral šofer trobentati in ugaševati reflektorje, da je medveda preplašil in od podil. Potniki, ki so bili v avtobusu, so ta čas prestali mnogo strahu.
Učenca(ko)
s kmetov sprejme trgovina z mešanim blagom. Pe* nudbe na K. Dolinar, Jesenice,
Slika Amelije Earhardtove
Že dobre tri tedne je preteklo, odkar je kapitan Noonan, spremljevalec letalke Earhardtove, ki je hotela obleteti svet »kar tako za šalo«, kot je sama rekla, poslal v širni svet zadnje radijsko poročilo, da njegovo letalo že nekaj ur bjodi v megli nad morjem, da gre zaloga bencina proti koncu in da ni videti še nobene suhe zemlje.
Več kot 4000 ljudi se je nemudoma opravilo na iskanje, sevemo-ameriška država je žrtvovala težke milijone dnevno, da bi našla svojo narodno junakinjo, a dosedaj so bila V6a iskanja brez uspeha, najtrdnejši upi, še kdaj jo videti živo, so se omajali.
Vse širno ozemlje med Atlantikom in Pacifikom je objela odkrita žalost, ves večmilijonski narod žaluje za svojo ljubljenko, ki mu je bila dražja kot najsijajnejša filmska zvezda iz blestečega Holly-wooda.
Radi njene neverjetne velike podobnosti z znanim letalcem Lindbergom so jo krstili za
„dekle Lindberg"
ali na kratko »girl Lindy«. Oba imata tako prijetno naiven obraz otroka, ki je prehitro zrastel, na ustnicah jima vedno igra začuden, otroški smehljaj; oba imata jasne, odkrite oči in vedno razkuštrane lase. Tudi po značaju sta si čisto podobna. Oba sta sovražila reklamo in čezmerno hvalisanje po časopisih; oba sta bila skrajno predrzna, ne da bi se tega sploh zavedala, strahovito trmasta in odločna v svojih naklepih, pri vsem tem pa silno navdušena za mimo, pošteno, preprosto družinsko življenje, brez vsakih tako zvanih modernih družinskih prizorov, s kakršnimi se danes hočejo proslavljati vse v resnici ali namišljeno visoke in slavne svetovne in naprednjaške osebnosti.
Amelja Earhardtova je bila rojena 24. julija 1898 v preprosti uradniški družini v Atchinsonu. Uboštva sicer ni okušala, razkošja pa tudi ne. Že od otroških let dalje je vedela, da bo
morala služiti svoj kruh
in «e za to tudi pripravljala. Obiskovala je srednjo šolo v Chicagu in vseučilišče v Newyorku. Imela je že dvajset let, ko si je prvič ogledala letalo od blizu, prejela »zračni krst«, ki ga ji je dajal neki bivši vojni letalec ter se tako navdušila za letanje po zraku, da je takoj poizvedela, kako in kje in za kakšno ceno bi se mogla naučiti krmarjenja. Na zunaj je ostala čisto mirna ter kar mimogrede obvestila starše, da se bo začela učiti letati. Ker ;e vedela, da bi j6 starši težko zalagali z denarjem, potrebnim za njene »muhe«, je takoj drugi dan po »krstu« (po prvem letu) poiskala in dobila službo telefonistke v neki tovarni, ne da bi opustila svoje učenje. V nekaj mesecih si je prihranila 1000 dolarjev, ki jih je rabila za plačevanje pouka v pilotiranju, ga vneto posečala in kmalu dobila dovoljenje samostojnega letanja z letalom.
Vendar pa
ni sanjala o kakšni letalski slavi
Nikdar ni imela namena, izključno se posvetiti letalstvu, ki ji je bilo le najljubše in najpopolnejše razvedrilo. Delala je še naprej v neki tovarni, se vedno najbolj zanimala za človekoljubna in socialna dela. Radi njene možatosti, vedno nasmejanega obraza in čudovitega smisla za šalo, neverjetne po-
žrtvovalnosti in velike preprostosti, brez vsakega lišpanja, lepotičenja in brez sijajne telesne lepote je dobila
službo ravnateljice neke šole
za tujce, kjer je storila silno mnogo dobrega pri otrocih in njihovih starših. Povsod je sejala dobro voljo, tolažila zapuščene tovarišice, branila druge pred surovostjo njihovih mož. Vsa je gorela navdušenja za vzgojo otrok, katere bi tako srčno rada pripravila za borbo v življenju, jih utrdila, jim vtepla zaupanje v samega sebe, samozavest in pogum in veselje do življenja.
Letala je še vedno le za kratek čas, namesto sprehodov, tako da še več let marsikdo ni vedel, da ima že pilotsko izkaznico. Nekoč so jo komaj pripravili do tega, da je z letalom razširjala neke dobrodelne letake in le pod pogojem, da ne objavijo njenega imena. Toda letalska družba je v njej spoznala drzno, neustrašeno in zelo nadarjeno letalko, ter jo naprosila, naj se kot prva Američanka udeleži poleta preko Atlantika. Po dolgem obotavljanju in izrecni želji, naj njeno ime kolikor mogoče drže v tajnosti, je končno privolila. Ostala je do zadnjega dne v šoli ter pred odhodom povedala, da se bo kaj kmalu vrnila in takoj zopet prijela za svoje vzgojno delo v šoli in pri raznih dobrodelnih društvih. To je bilo leta 1928.
Toda usoda je hotela drugače. Skromna, mlada žena je nenadoma, kar
čez noč postala slavna
Vsa Amerika je bila pijana navdušenja nad svojo drzno junakinjo ter jo slavila še vse sijajneje kot malo prei njenega »brata« Lindbergha. Vsako mesto jo je hotelo videti in počastiti. Prišel je konec njenega mirnega, zasebnega življenja, prišla je v last javnosti. Letati je morala iz mesta v mesto, predavati na najrazličnejših krajih, pisati članke in odkrivati svoje najintimnejše doživljaje. In na teh potovanjih — imela je že 30 let — se ji je prvič vnelo srce. Spoznala je Georgea Putmana, enega največjih ameriških časnikarjev, s katerim se je dve leti pozneje omožila.
Dasi 6e je zanimal zanjo zlasti kot bogat in vpliven izdajatelj knjig in časopisov, jo je tudi res odkrito ljubil in občudoval. Saj je bila razen svoje drznosti tudi silno razumna in zelo izobražena ter mu je bila idealna žena. Na njegovo pobudo je spisala dve knjigi »20 ur 40 minut« ali »Polet čez Ocean« in »The fum of it« (Zabavni užitki letanja).
Njen polet okoli sveta naj bi bil njen
zadnji poiav v javnosti
Po povratku se jc nameravala popolnoma posvetiti svojemu zasebnemu življenju, dobrodelnim društvom in vzgoji mladine, Z možem sta si že kupila neko večje posestvo (ranch) v Kaliforniji, kjer bi v miru in daleč od svetnega hrupa preživljala srečne dni.
Toda zopet je stopila vmes usoda. Človek obra. ča, Bog obrne. Tudi ubogi, skromni in pogumni Ameliji, ki je bila vedno tako otroško navdušena za življenje, se je zgodilo, kar se nam vedno dogaja, da nas naše najljubše in najnedolžnejše veselje razočara in v usodnem trenutku pusti na cedilu. Kako bridko ji je moralo biti pri srcu, ko je videla, da ji jemlje življenje nekaj, za kar je v resnici naj-
s«W'(
mm
*
0b priliki, ko jje obiskala angleška kraljeva dvojiea severno irsko mesto Belfast, so bili na več krajih večii nemiri. Celo bombnih napadov ni manjkalo. Porušen je bil tudi del proge Dublin—
Bellast.
Slika s poplavljenega Morskega polja, konec julija letos.
manj živela, nekaj tako nebistvenega, nekaj, kar ji je bilo vedno le v zabavo in najljubše kratkočasje.
Z letanjem je hotela že od nekdaj zatirati v sebi preveč nežne občutke človeškega 6rca in pogum, ki ga zahteva življenje v zameno za mir, ji je res naklonil mir — večni mir.
Marconijeva skromnost in velikodušnost
Pred kratkim umrli znanstvenik, senator in markiz Marconi s svojo skromnostjo in pravičnostjo lepo potrjuje že prastaro, a še danes neznano resnico, da samo »prazen klas pokonci stoji«, da so samo napol izobraženi ljudje najnadutnejši, skrajno prevzetni, nevoščljivi in se radi jeze, dočim so pravi učenjaki kaj skromni ter se dobro zavedajo svoje ničevosti in slabosti spričo neskončnega Učenjaka. Samo Iaži-učenjaki mislijo neizmerno mnogo o sebi in svojih nedosegljivih zmožnostih, mislijo, da so oni početniki vse znanosti ter s prezi-zirom gledajo na svoje tovariše ter žele vso slavo le za se.
Marconi pa se je dobro zavedal, koliko se mora zahvaliti svojim prednikom ali svojim tovarišem učenjakom, kar je pokazal s tem, da je prvo brezžično poročilo poslal nekemu učenjaku Bran!yu, kateremu prizna prvenstvo v odkritju brezžične telegrafije in 6e poklanja njegovemu veleumu.
Ko je leta 1912 ustanovil neko trgovsko itali-jansko-angleško podjetje za izkoriščanje svojih iznajdb, je podelil važno mesto tudi Branlyu, rekoč: »Če sva družabnika v slavi, je pravično, da sva tudi družabnika pri dobičkih!«
;n
^Prenočevati boste morali pod mostovi
Naši izletniki so se precej nepovoljno izražali o toliko poveličani svetovni razstavi v Parizu ter s tem le potrdili obče francosiko mnenje o njej. »Grin-goire« neprestano piše »o narodni sramoti«, o »splošnem nezadovoljstvu tujcev«, ki si jo prihajajo ogledovat. Levičarsko časopisje pa namesto, da bi priznalo popoln polom, ki so ga pripravili njeni mogočni voditelji z razstavo, na vse pretege dolži »umazane fašiste« (vse tiste, ki ne trobijo v rog ljudske fronte in komunistov), da delajo popolnoma smotreno za to, da bi Francijo in njen režim osmešili pred svetom.
Dolžijo jih, da razširjajo po svetu vesti o popolni brezvrednosti razstave in o pomanjkanju najnujnejše postrežbe gostov. »Eiffelov stolp se še komaj drži pokonci, prenočevati boste morali pod mostovi!«
Po njihovem, sumničenja polnem mnenju, so se ustanovila tajna društva, ki naj odvračajo ljudi od razstave, naj sploh ne govore o njej, razen kaj slabega, naj se kažejo neprijazne in sovražne napram vsem obiskovalcem. Nazadnje bodo prišli še tako daleč, da bodo začeli, kakor v Rusiji, »čistiti« ljudstvo, tirati razne osumljence pred sodišče pod pretvezo narodnega izdajstva, oziroma protidržav-nih elementov, prav kakor so včasih pri nas videli v vsaki malenkosti zločin proti državi.
To je čisto navadna togota vseh tlačiteljev in mogotcev, ki se drže na oblasti s pomočjo strahovanja samega. Ker ne najdejo pri ljudstvu nobenega odmeva, ker njihovo »domoljubno« srce popolnoma drugače bije kot srce naroda in ker vidijo kljub svoji moči svojo veliko nemoč, se zaletavajo v najnedolžnejše malenkosti, (g)
Tudi avgust viharen in deževen
Po tako številnih nevihtah, ki letos obiskujejo zdaj ta, zdaj oni kraj, že gotovo skoro vsak pri* čakuje, da bo vsaj avgust prinesel lepše vreme. Sicer nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšno vreme bo v prihodnjih dneh, vendar moramo na vsak način še najbolj verjeti vremenoslovcem. Nekaj jim morate vendarle zaupati. Takole pravijo za avgustovo vreme; Vročih dni v avgustu vsekakor ne bo manjkalo. Z njimi pa bodo vedno na vrsti nevihte, ki bodo ali bolj krajevnega značaja ali pa takšne, ki bodo celo za daljšo dobo vplivale na bodoče vreme in ga poslabšale. Posebno v drugi polovici meseca je velika verjetnost večjih neviht. Težke nevihte utegnejo biti tudi 6. avgusta. Padala bo toča in divjali bodo siloviti viharji. Zatem bodo nastopili razmeroma topli dnevi, vendar bo čisto jasnih dni malo. Okoli 10. avgusta bo precej hladno. Vreme se bo nato nekoliko zbolj*' šalo, nagnjenje k nevihtam pa bo še vedno precej močno. V tretjem avgustovem tednu bo v nekaterih krajih toplina zelo padla, vreme bo, na kratko rečeno, precej neugodno. Okoli 22. avgusta se bo toplina spet dvignila, nastopili pa bodo spet vetrovni dnevi in bodo nevihte z dežjem zelo ver. jetne. V hribih bo vreme prej slabo kot dobro. Treba bo turistom velike previdnosti. 26. avgusta bo naenkrat spet silno vroče, za tem pa že spet nevihte. Prav proti koncu meseca se bo pooblačilof pihal bo po nekaterih krajih precej močan veter, za 29. avgust pa je zelo verjetno, da bo deževen.
Kakor je razvidno iz te napovedi, ne smemo niti v tem mesecu pričakovati kaj dobrega, ali vsaj kaj prida boljšega kot smo doživeli v juliju. Morda bo treba številke, ki kažejo, koliko je letos napra* vilo neugodno vreme škode pri nas, še precej po-1 praviti. Če le smemo tudi vremenoslovcem verjeti. Vremenoslovna znanost je v zadnjih letih sicer precej napredovala, vendar ne sme kdo misliti, da se vreme ne zna celo iz njih tudi malo pošaliti.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek, 3. avg.: 12.00 Kmečka godba, kmečki ples (plošče) — 12.45 Vremo, poročila — 13.00 Cas. spored, obvestila — 13.15 Poljske in ukrajinske narodne -~ 14.no Vreme, borza — 19.00 C as, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — l’J.50 Slovenske pesnu (plošče) — 20.10 Narodni jezik - kulturna dobrina (S-prof. E. Boje) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Kogaške Slatine (dirigent D. M. Šijanec) — 32.00 Ca*. vreme, poročila, spored — 22.15 Prenos iz Kogaške Slatine: Lahka glasba (Adamičev jazz).
Drugi programi
Torek, 3. avgusta: Belgrad• 19.50 Ploščo — 21.30 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Griegove pesmi — 20.30 Klavir — 21 Bariton — Dunaj: 20.10 Prenos iz skavtskega tabora v Haarlemu — 20.55 Igra — 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 19.10 Salonski orkester — 20.50 Operetna glasba — 22.20 Vokalni koncert — 23.10 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Popoldanski konj cert —- 21 Opera cMadame Butterfly« — Rim-Bari: 2* Igra — 22.15 Pianino — Praga: .19.25 Opereta «Revizor< 20.55 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Prenos iz Poznanja — 21.05 Vokalni koncert — 22 Orkestralni koncert — Berlin: 20.10 Koračnice — Hamburg: 21.10 P>* hala — Vratislava: 19 Operna glasba — 20.15 Nemci v Banatu — 21.15 Operna glasba — Kotn. 21.00 Simfonični koncert — Stuttgart: 21.15 Odlomki iz Wag-nerjevega «Somraka bogov« — Beromunster: 20.35 Nordijska glasba — 21.30 Opereta «Nečak iz Dingsda« —» Strasbourg: 21.30 Večerni koncert in operni prenos Bukarešta: 19.55 Romunske narodne — 20.20 Simfonični koncert romantične glasbo — 21.45 KavarniSka godba.
'Jakob Wassertnann:	2
Zlato iz Caxamalce
Nastala jc pripovedka, da jc dal one svoje plemenitaše, ki so pri tej priliki pokazali tako sramotno plašljivost, še istega dne umoriti. A to, kakor tudi še mnogo drugega, kar sem zvedel, je samo prazna in zlobna izmišljotina, ki naj bi skrunila kneževo podobo.
IV.
Spoštljivo smo se poslovili od Atahuallpe in smo jezdili k našim nazaj s čisto drugimi občutki kakor pred par urami. Videli smo Inko sredi vojskine moči, proti kateri se boriti je bila brezsmiselna predrznost. Tri sto nas je bilo po številu; nadaljnjih tri sto smo pričakovali kot pojačanje iz San Miguele; kaj naj bi jih opravilo šest sto proti mirijadam? Peru-anski tabor nam jc pokazal sijaj in bogastvo, ki nam je vzbudilo skrb pred pripomočki tega ljudstva, ki smo ga do sedaj omalovaževali; pri tem strogi red in omika, ki kažejo mnogo višjo kulturno stopnjo kot vse, kar smo zvedeli v obrežnih krajih.
Zagledali smo zlata več kot preveč. Moje oči ga niso mogle pregledati. Govorica res ni lagala niti pretiravala; brez dvoma smo dospeli na cilj svojih vročih želja, ko smo stopili v notranjost tc čarobne dežele. A kako naj se polastimo zlata? Ali ni bilo še bolj grozno, stati korak pred uresničenjem sanj in obupati kot se igrati z bleščečim upanjem?
Prinesli smo v tabor malosrčnost in tovariši so se je nalezli, občutek, ki se ni zmanjšal, ko se je zmračilo in smo videli peruanske stražnje ognje, ki so se svetili od vznožij proli nam in blesteli tako na gosto kot zvezde na nebu. In tedaj šele nam je postala generalova posebna sila in drznost za trdno oporo. Z zadovoljstvom ga je napolnjevala neizbežnost, v katero smo se podali. Prišlo je s stvarmi sedaj tako daleč, kot jih je hotel imeti. Obšel je vse moštvo in jim govoril na dušo in vest. Zanesejo naj sc na same sebe in previdnost, ki jih je vodila skozi marsikatero strašno preizkušnjo, je govoril; če bi bilo sovražnika tudi deset tisočkrat več po številu od njih, kaj bt to pomenilo, ko je nebo z njimi? Vzbujal je njihovo častihlepje in jim obljubljal nezaslišana bogastva; s tem da je prikazal — kot že tako često — podvzetje kot križarsko vojno proti brezbožcem, je znova podne‘til ugašajočo iskro navdušenja.
Nato je sklical oficirje na posvet. Prišli smo v hišo, v kateri je stanoval z obema svojima bratoma in sedaj nam je razvil drzen načrt, za katerega se jc odločil. Hotel je Inko zvabiti v zasedo in ga vpričo cclc njegove vojske napraviti za ujetnika.
Vsi smo prebledeli. Skušali smo ga odvrniti od tega. Imenovali smo to kar najbolj nevarno, da, obupno početje. On nam je pa kratko ugovarjal, ali ni tudi naš položaj obupen? Ali nam ne grozi na vseh straneh propad in ali ni mnogo prepozno, misliti na beg; na katero stran naj bi sploh bežali? Pokrajina sama
vendar sc je spremenila v ječo. Mirno vztrajati ni manj vredno; Inko napasti na odprtem polju, je predrznost; preostane torej samo zagotoviti si njegovo osebo; od tega pričakuje tako izrednega učinka na deželo, da so vsa druga sredstva v primeri s tem malenkostna in slabotna.
Še ga vidim pred seboj, kako je mrko sprašujoč gledal krog sebe, s stisnjeno pestjo na srcu. Zagledal je le povešena čela, kajti njegova nakana nas jc navdajala z največjo skrbjo. Toda vedel je, da je mogel računati z vsakim izmed nas, v vsakem slučaju. Njegova volja je imela neodoljivo moč.
Vrnili smo se v svoja stanovanja in šotore, a ne zato, da bi spali. Moje oči vsaj ono noč niso ničesar čutile o spanju. Ležal sem sam in prisluškoval temnemu glasu zemlje in pri-šepetavanju zlobnega demona v svojih prsih. In tako je bilo najbrže tudi z drugimi.
V.	'
Stvar je bila namreč taka, da je dežela meni, kot nam vsem, bila uganka kakor sfinga, podoba nedoumljivega dogajanja in po bogu učinkovalnega bita; tudi po prirodi gigantska, na obljubah še bogatejša kot na darovih. 2e ta vzvišeni pogled na planine; kako so rastlc iz morja; zbor strašnih velikanov; zgoraj belo se lesketajoči snežni vrhovi, podobni nebeškim kronam, ki se nikdar niso odtajali od ekvatorskega solnca, kvečjemu od uničujočega žara njihovega lastnega vulkanskega ognja; str-
ma pobočja Sierre z divje razpokanimi stenami iz porfirja in granita ter z blestečimi ledeniškimi potoki in neizmerno globokimi skalnatimi prepadi; in znotraj, v krilu planin, sluteni in že najdeni zakladi draguljev, bakra, srebra in zlata,
Zlato, pred vsem zlato! Sanje vseh sanji Polne globeli, rudni rovi polni, razstreljeni v kamenine, zelenosvetlečc se žile pod ledoifl' rdeče žareče palice zlata v votlinah, v ptičjem perju in pesku step, v koreninah rastlin ter v sesedenicah izvirov.
Da dobimo zlata, zato smo vendar zapustili domovino in sprejeli nase vse nevarnosti, izpremembe usode življenja, polnega pomanjkanja v nepoznanem svetu. Svojo dediščino po očetu sem zapravil, potepal se po mestih Kastilije brez kruha in s težavo čuval ple-menitaško vedenje in ko je nastopila skrajna sila, sem zvedel za vabilo Francesca Pizarra, ki je takrat dospel v Madrid, da sklene pogodbo z vlado! In ko sem se nato zaobljubil njemu in njegovi stvari, je bila moja misel naperjena le še na to, kako bi mogel priti do bogastva in v tem ni bilo razlike med menoj in vsemi mojimi tovariši, vitezi kot navadnimi vojaki. Saj je bila vsa Španija, da, vsa Evropa v neki vročični vrtoglavici, tako da otroci i11 starčki, velikaši na dvoru in potepuhi na cestah, škof in kmet, cesar in njegov najnižji sluga niso mislili več na nič drugega kot na zaklade Nove Indije. Ta uničujoča vročica je pograbila tudi mene in je prodrla do temelj3 moje duše, kjer je pogasila vso luč.
»SloveiiakJ dom« izhaja nak delavnik oh 12 Maae&na naročrnina 13 Din. ca Inosemstvo 29 Din Uredništvo: Kopitarjeva allea %fTH Telefon 2994 la 8996. Upravni topitarjeva k
(Telefon 2994 Za JumslAiaiifko liaiaraa i Liubijaais & Ce& Izdajatelji Ivan ftakturov Drediditj Jpie &oii&k.