JUTRA« 0 Redkev! politiki in taktiki M a r i b o r, 11. aprila. V Radičevem političnem delovanju je bilo tekom desetletij toliko prevratov, da so se mnogi, ki niso bili globlje posvečeni v njegovo mišljenje, dostikrat za glavo prijemali in govorili o nelogičnosti, nekonsekventnosti njegove politike. Malokedo med nami, zlasti med nami Slovenci, je imel priliko, da se poglobi v Radičevo mentaliteto. Zato se je enemu in drugemu zdelo čudno, kako je iz nekdanjega pobor-nika srbskodirvatsko-slovenskega edin stva iz dijaških let nenadoma 1. 1918 postal izrazit samohrvatski republikanec, ki se. je pa 1. 1925 zopet naenkrat vrgel v naročje srb.ijanskim hegemoni-stom, da jim potem že 1. 1927 odpove zvestobo in se združi s Svetozarjem Pribičevičem v borbi proti njim. In vendar, ako je kdo globlje pogledal v Radičevo mišljenje in hotenje, je razumel marsikaj. Zato ne bo nezanimivo, ako tu citiramo nazore moža, ki je z Radičem mnogo občeval in ki jih objavljajo zagrebške »Novosti«. Cujmo: »Ko je on, dolgoletni nosilec ideje hrvfetsko-srbskega edlnstva, ki je že 1. 1903 vzkliknil: »Živio prvi jugoslo-venski kralj Peter Karagjorgjevič!«, po petnajstih letih, po vojni, 1. 1918 prešel naenkrat na ekskluzivno hrvat-sko in republikansko stališče, je iz-gledalo tq kot demanti vsega njegovega dotedanjega političnega življenja. Ker pri Stjepanu Radiču je bilo treba bolj nego pri kateremkoli javnem človeku prošlosti in sedanjosti, razlikovati njegovo politično življenje od njegove t a k t i k e, da doseže naj-bližji cilj. Njegovo politično življenje pa ni bilo samo hrvatsko, ampak je bilo jugoslovansko in vseslovansko, svečloveško. To je bilo njegovo ž iv- 1 j e n j e, njegova politika, vse drugo pa je bila taktika. Taktika, ki bi gotovo vsakemu drugemu političnemu človeku že davno zlomila vrat, dočim njemu v narodu ni niti najmanj škodovala. Narod, ta široki kmet ski narod, mu je brezpogojna zaupal. Njegov preokret 1. 1918, njegova samohrvatska, kmetska republika, je torej izgledala kot demanti vsega njegovega dotedanjega političnega življenja, istotako kakor preokreti 1. 1925 in 1927. In vendar mi je Stepan Radič na početku prevrata govoril: »Ako gremo vsi po isti poti, bo stabo, prevladali bodo frankovci in komunisti, in vse bo propadlo«, -laz in drugi, ki smo verovali v jugoslovanstvo arbijan skih politikov, smo to gledali drugače. Tok dogodkov pa je dal Radiču prav vsaj v tem, da so frankovci in komunisti postali vsled Radičeve akcije popolnoma brez upliva na široke naše narodne sloje, dasi je bilo to v dobi, ko so negativni elementi povsod in tudi pri nas naraščali. A marca 1.1925 mi je Stepan Radič izjavil: »Hrvatsko-srbsko vprašanje Je naše najvažnejše vprašanje, Jn rešila ga bova končno jaz in Svetozar. Rešila ga bova dobro. Oni tam v Beogradu tega ne razumejo in menda tudi nočejo. Midva pa razumeva, znava In hočeva. Samo še stvar ni zrela, še nt čas za to prišel.« Tako je bilo. In g tega vidika je bilo vse logično v delu Stepana Radiča 1. 1918 in dalje. Stepan Radič je v resnici po vojni s svojim n a c i j o n a 1-n o hrvatsko in svojo s o c i j a 1 n o kmetsko akcijo izpodbil nevarnost, da 200.000 seljakov v Zapbu KRALJEV VENEC BODO NOSILI 4 GARDISTI. — VELIČASTNA IN TUROBNA SLIKA ZAGREBA. ZAGREB, lL avgusta. Mesto nudi danes veličastno sliko. Po ulicah, po katerih plapolajo črne zastave,, valove kakor ogromne reke silne množice ljudstva, ki se pomikajo proti Seljačkcmu domu, kjer leži na mrtvaškem odru njihov voditelj in miljenec* Nad 200.000 seljakov hi seljakinj je že dosedaj prihitelo iz vseh hrvatskih pokrajin. Večinoma so prišli peš, le deloma z vlaki. Vsako minuto defiiira pred Radičevim truplom 200—250 ljudi, vsi pa se vračajo objokani in globoko potrti. Prizori kise odigravajo so nepopisni. Vence za vence polagajo pred mrtvaški oder. Računa se da bo jutri pri pogrebu najmanj 300,000 ljudi samo iz province. Narod bo priredil svojemu velikanu pogreb, kakr- šnega dosedaj Zagreb še ni doživel in ga tudi nikdar več ne bo. Kralj Aleksander je poslal danes v Zagreb krasen venec, ki ga bodo nosili 4 gardisti. Davi je Imel zagrebški občinski svet žalno sejo. Po govoru podžupana Majerja je bila sprejeta resolucija, ki obsoja sedanjo vlado in njeno politiko ter poziva narod k slogi. Občinski svet je nato soglasno odobril vse sklepe glede kritja pogrebnih stroškov. Župan Ifelnzl se je danes že vrnil iz kopališča v Nau-heimu in bo imel jutri žalni govor. Poslovni odbor KDK je v permanenoi in izvršuje zadnje sklepe o vseh podrobnostih za jutrišnji pogreb. Porazna kritika dr. Saierova o vladni politiki OSTAVKA Dr. ŠEČERA KOT PODPREDSEDNIK FINANČNEGA ODBORA IN SENZACUONALNA UTEMELJITEV NJEGOVEGA KORAKA, BEOGRAD, 11. avgusta. Spor, ki je nastal včeraj v finančnem odboru med demokrati in radikali radi volitev novega predsednika, je zavzel danes še resnejšo obliko kakor so pričakovali vladni krogi. Dosedanji podpredsednik finančnega odbora dr. Slavko Šečerov Je podal namreč v znak protesta proti politiki vladne večine ostavko na svoje mesto in je motiviral svoj odstop z izredno ostrim napadom vlade, njene gospodarske in finančne politike. Njegov korak je vzbudil v vladnih krogih ip javnosti tem večji vtis, ker je bil Šečerov skoro pri vsaki vladni krizi kandidat za finančnega ministra in je znan kot eden najboljših naših finančnih strokovnjakov. Na dopoldanski seji finančnega odbora je novi predsednik Ilija M i h a j-1 o v i č pred prehodom na dnevni red sporočil ostavko dr. Šečerova in obenem prečital pismeno motivacijo, v kateri dr. Šečerov med drugim nagla ša: »Ne morem več -nositi odgovornosti zg delovanje finančnega odbora. Jasno je, da finančni položaj države ni dober, da proračun ni ravnotežen, da dolgovi države niso urejeni, da je državno gospodarstvo nerentabilno In da nimamo sredstev za nobeno večjo investicijo, Kljub temu vlada ni pokazala nobene resne volle, da bi kaj storila za izboljšanje sedanjega obupnega stanja. Finančni minister ima daleko-sežna pooblastila, ki gredo daleč preko ustavnih določb, toda storil še ni niče- čar. Državni odbor za štednjo je bil izvoljen že dvakrat, a se ni še nikdar sestal. Toliko se je govorilo in sklepalo o raznih reformah, a izvršenega ni še nič. Skratka: za ureditev finančnega stanja v državi ni storjeno nič. Pač pa dela vlada Izdatke preko proračuna. Dolarsko posojilo se uporablja proti svoječasnim striktnim sklepom in brez kontrole. Vlada dalje ne Izvaja proračuna tako kakor določa zakon. Ker ne morem prevzeti odgovornosti za teko delo, ki vodi v finančno katastrofo, podajam zato ostavko kot podpredsednik finančnega odbora.« Zemljoradnik T.upanjanin je v ostrih besedah podčrtal motjvacijp dr, Šečerova, češ da je ravno ta obtožba najboljši dokaz, kako prav je imela opozicija, ko je vedno opozarjala na katastrofalno politiko vlade in brezupno finančn stanje države. Predsednik M i h a j 1 CLV) £ W skušal omiliti obtožbo dr, Šečerova, češ da slika ni tako strašna in da bo gledal na to, da se napake popravijo, Radikal N i k o 1 i č je hudo zameril Šečerovu njegov odločen nastop, ceš da more omajat! zaupanje v našo dr-žavo. Dr, Šečerov ie obema govornikoma še enkrat zelo ostro odgovoril in zavrnil vse očitke. Med demokrati in kleroradikali je prišlo nato'do vihar nega prerekanja. Radikali so prlgovar jali Šečerovu, naj umakne svojo de; misijo, česar pa ta ni hotel storiti. Seja je bila nato zaključena. Našemu učiteljstuu u pozčrau Maribor, 11. avgusta-Danes je pričela z delom VIII-. glavna skupščina Udruženja jugoslovanskega učiteljstva. V naš obmejni Maribor je prihitelo učiteljstvo iz vseh delov naše prdstrane države: iz stare in zgodovine polne Macedonij«, kjer se še danes ponosno dviga Dušanov grad v pisanem Skeplju, in junaške Srbije in skalnate Črne gore, (n kršne Hercegovine in Dalmacije, iz naravno bogate Bosne, In plodovite Vojvodine in Banata ip tud! te Obširne Hrvatske, ki ie vsa zavita v črn* žalno obleko. Da je prav številno zastopana posebno še Slovenija, se razume samoobsebi. Vsakoletne glavne skupščine učiteljstva iz vse države so velikega pomena. Zato se zanima vsa naša javnost za Uiih potek. Zakaj ravno od našega učiteljstva je v marsičem odvisen razvoj jn napredek našega naroda In države-Naše jugoslpvepsko učiteljstvo se v poini meri zaveda te svoje velepomenv bne in izvišene misije, Izmed vseh ?t*-nov je bilo ono prvo, ki pe je takoj P° nastanku države združilo ne gleda 9» meje in tradicije v enotno mogočne genovsko organizacijo, ki Šteje danes grmado 12.000 zavednega članstva. v čast in ponos nam je, da si je zbralo letos jugoslovensko učiteljstvo za mesto svoje glavne letne skupščine ravno naš obmejni Maribor. Z velikim veseljem in vnemo se j« pripravljal naš Maribor, da dostojno sprejme v svoje o-kriljc naše prosvetne delavce ne kot ljube goste, amoak kot prave rodne bitte in sestre po krvi, jeziku in duši ter jim omogoči uspešno delo in prijetno bivanje med nami. Z radostjo se je tudi odzvalo učiteljstvo širom države klicu svoje organizacije, da pohiti prav na mejo lepe glovenije, čeprav je pot nje daleka m utrudljiva, Saj je vedelo, da pobiti med svoje lastne brate in sestre, ki stražija tip severu naš skupen dom, ki je prav tako njihov, kakor je naša Macedonija, Srbije, Orna gora, Dalmacija, Herceg-Boana in Hrvatska. ' Tri polne dni naj bi trajalo delo, 0 polne dni naj bi imeli zadoščenj«, da imamo pod lastno streho svoje oddaljene brate in sestre! Ali kakor marsikje, je žal tudi tukai-Ko so bile priprave že v polnem in je bilo že mnogo nam ljubih gostov m potu. je v celi državi trpko odjeknil tg-žni glas da ie za večno zaprt svoje W vden izmed največjih sinov naše domovine, kateri je bilo posvečeno yst njegovo delo in vsa njegova neizmerne Ba- bi frankovci ali komunisti popeljali za seboj široke, nezadovoljne in vzbunje-ne hrvatske mase. On je delal razpoloženju širokih slojev največje koncesije, dogajali so se naravno tudi ekscesi celo težje narave. A on Je obenem kanaliziral kaos in anarhijo in ves hudournih pbvojne destrukcije v svojo hrvatsko mlrotvorno kmetsko republiko. Potem je pa izkoristil vse pozitivne elemente hrvatskega in kmetskega gibanja, da ustanovi veliko, disciplinirano kmetsko vojsko, kateri je stal na čelu, ki mu Je zaupala in ka- teri je zaupal on. 4 Isto je bilo J. 1925, ko se Je »okren1 za 180 stopinj«, kako so mu očitali hrvatski šovinisti, in isto jeseni 1927, ko je uničil dogmo hegemonističnth strank in prodrl temelj, na katerem je bila zasnovana hegemonistlčna politi ka, ter ustvaril s Svetozarjem Pribiče vičem Kmetsko-demokratsko koalici jo. V obeh slučajih je kakor 1. 1918, usmeril dogodke v pravo smer: da gradi in Izgradi hrvatstvo, jugoslovanstvo, slovanski in človečnost na nal-I širši, na kmečki podlagi. bav, Qb smrti Stjepana Radiča, mož* velikana po delu in ljubezni do naroda in skupne države, žaluje tudi naš obmejni Maribor. Ta veliki dogodek daje objlježje mu delu v prostrani naši domovini, Qo-tovo je, da bo dal tudi delu našega učiteljstva svoj pečat. Saj se tudt ono «•-veda morda ne bolj kakor na drug! mr tjovi resnosti in važnosti sedanjih QW* Jp ravno zato, ker vemo, da naše U&mj-stvo v polni meri uvldeva težak P9lm«i« v katerega so nas dovedli tragični godki zadnjega časa, ravno zato glede-mo mirno v bodočnost« 2|kgj ttd|» *mp uverjeni, da bo ravno naše uettell-stvo šjrom lepe in bogate nase domovine zastavilo vse svoje moči m v*s svoj vpliv v to, da bo naša skupna do; movjna ne samo močna In trdna, amnak tudi srečna. , . V to ime kličemo; Dobrodošli v borul MarmrsM. PoitnrmrpTacamivgotovfrff Cefral TMn Leto II. (\XX m£v. 182 Maribor, sobota 11. avm ia?1928 Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poetnsm čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mastSno, prtjoman v uprav! alt po poiti 10 Din, dostavljati na dom p« Ig Din Telefon: Uredn. 440 Uprav« 455 Uredništvo in uprava: Msribor, Aleksandrova cesta #i. 15 Oglati pa larifu Oglat* tprajama tudi oglata! oddttok .Jutra" v Ljubljani, Prtitmova uHeaH. 4 Mariborski V ECE R N IK Jutra Mariboru, 'Sne lf. VIII. 1928 /tefan Radii med Štajerskimi Slovenci ►TOPLI SPOMINI NA VELIKEGA MOŽA. — NJEGOVA DUHOVITA ŠEGA-VOST. — LJUDOMIL1 LJUDSKI TRIBUN- V M a m b o r u, v dneh žalovanja, c V agitacijski vihri za kmetski pokret je napravil za večno onemeli ljudski tribun sVoj pohod tudi k nam, v takozvano 'štajersko Slovenijo. Kamorkoli je prišel, zapustil je najlepše spomine in marsikateri njegovih nasprotnikov je začel o velikem pokojniku misliti drugače. Kjerkoli se je pojavil, se je število njegovih ptistašev pomnožilo. Videč prve čudeže 'Radičeve magične besede na maso naroda, so ga poborniki kmetske politike prosili, rotili in vabili na shode. V ne‘deljo, dne 13. decembra 1925 se je odločil, da obišče — Maribor. Takratna Zveza slov. kmetskega ljudstva je aranžirala ta shod v Narodnem domu ob tako veliki udeležbi, da je mnogo poslu-šalcev, četudi so imeli vstopnice, ostalo izven velike in male dvorane. V nad dveurnem govoru, je razplel toliko ženi' jgjnih misli, da je marsikateri njegovih dotedanjih hudih nasprotnikov ne-le ublažil svoje mnenje o velikem poborm ku Stare pravde, ampak se usmeril na ideologijo prevdarnega državnika Radi ča. — Njegov govor ni bil nikdar podo. ben brezobzirnemu divjanju ekscentrične ga hudournika, ampak mehka umirjena beseda, oznanjajoča človečansko ijube' zen. S političnimi nasprotniki je obračunaval z duhovitimi zafrkacijami in nje gove uprav klasične domislice in prime' re so inteligenta, kakor lcmeta in delav ca zadivili. — Mudeč se v Maribor, ni dopustil, da bi ga po shodu odpeljali z avtom v mesto, ampak je šel peš v Grajsko klet, češ: — »Pri vas, Mariborčani ie varno, saj sem med — svojimi!« — Pri inspiciranju naših prosvetnih zavodov je pokazal le njemu lastno ljudomi-lost in četudi je bil takrat prosvetni mi nister, ni poznal tiste tipične oddaljeno sti in napetosti, ki je tradicijonelno svoj-stvo zlasti novopečenih ministrov. V Celju je dne 2. majnika 1926 vodil ustanovni občni zbor sedanje Slovenske Žalna seja KDK u Narodnem domu Poslovni odbor KDK za mesto Ma-cmetske stranke, dotedanje ZSKL’. ribor je pozno sinoči sklical ža danes Takrat je bil izvoljen za častnega prod ob dopoldne žalno spominsko sejo sednika stranke. Kmalu za tem ga vidi- ob smrti velikega voditelja naroda mo ponovno v Ptuju in sicer trikrat. Dva gtefana Radiča. Čeprav je danes krat je dospel oficijelno, enkrat incogni- sPbota jn s0 bili pridobitni krogi ter to. Povsod je njegov genij žel uspehe. nameščenci zadržani, se je v dvorani Njegova prevdarna, izkušena beseda je Narodnega doma zbralo izredno lepo prepričevalno izgladila vsa notranja ne- gtevilo somišljenikov in prijateljev soglasja v naglo se razvijajoči stranki, k ^ej ^alni seji. Vsem je bilo vi- 3ovsod je bil skrbni, strogi a obenem det{ na ijcih, kako globoko se zaveda-jubeznjivi oče med prepirajočo se deco. j0 velike težine položaja, ki je nastal — Za časa volilnega boja je prišel po- vs]ecj Radičeve smrti, novno v Prekmurje in Ljutomer. Minister v pokoju g. dr. K u k o v e c Nepozabljiv ostane kmetski tabor v . y vel|Rih bbrisih naslikal veličino Vitanju dne 10. oktobra 1926. Kljub ne- politične koncepcije pokojnega Štefa* prijaznemu vremenu se je zbrala velika na Radida, kateri je imel dobro naro-množica bistrih hribovskih kmetov ter da jn države, kot edini svoj cilj vedno sprejela svojega vodjo z godbo, številni- pred 0čmi. Povdaril je veliko krivdo mi slavoloki in topiči. Vodstvo sjranke pne slovenske stranke, ki je s svojo je naročilo duhovnika, da bere mašo, ker zahrbtno politiko pripomogla do raz-jo je domači župnik radi posebnih in- yoja dogodkov, ki so neposredno po-štrukcij odklonil. Došli duhovnik je sicer I vzročlli smrt Štefana Radiča in ki še smel maševati, ampak ne ob zaprošeni {ud{ danes ne uvidi, kako usodepolna uri, temveč zgodaj zjutraj všporedno — he njena pot za slovenski narod. Iz-z župnikom pri stranskem oltarju. Kljub raz5j tr(jn0 vero v končno zmago neprestanemu namernemu zvonenju med {deje enakopravnosti in svobode, za tihim govorom Štefana Radiča je isti katero je moral Štefan Radič pasti vendar med viharnim pritrjevanjem ti- kot mučenik. sočglave množice govoril skoro dve y j^enu organizacije SDS je spre- polni uri- _ govoril oblastni predsednik g. dr. L i- Vsepovsod, kamorkoli je prišel, je za- p 0 j d, pridružujoč se izjavam o du-pustil najlepše spomine. Njegova nad vse §evni veličini in o globini idejnega in duhovita, jedinstvena šegavost je napra-1 stvarnega dela pokojnega 'voditelja vila iz Suhega političnega govora milo-donečo pesem, ki je vsakokrat le prehitro končala. — Ljudomiii vodja svet-skega pokreta bo ostal nam štajerskim Slovencem v neizbrisnem spominu. Ugasnila je sicer luč njegovega plodo- KDK. Ravno mi Slovenci, ki smo dolga leta stremeli po združitvi vsega, kar čuti res narodno in svobodno, moramo biti hvaležni Štefanu Radiču, kateri je s pomočjo svojega mladostnega prijatelja Svetozarja Pribičevi nosnega življenja, ne bo pa ugasnila bak- da tej naši želji dal življenje. Najlepše lja njegovih idej. Noben vihar je^ne upih- j borno Počastili neumrljivi spomin Šte- ,. .. . Radiča s tem, da bomo čimbolj tesno strnili naše vrste v borbi za re- snico, svobodo in enakopravnost vseh delov naroda in države. S trikratnim »Slava« je bilo zaključeno lepo žalno zborovanje. ne. Nesmrtni duh velikega apostola miru in človečanstva bo živel med nami od roda do roda. Naj nas drami k vztrajnosti in bodri k ljubezni do dela za narod, — da bomo Ve J: ti pristaši ideje največjega sinu dor :vinc 44 »Otrok, ne snov! RAZSTAVA »PEDAGOŠKE CENTRALE ZA MARIBORSKO OBLAST«. — »INOZEMSKA ŠOLSKA REFORMA-« — NOVE ŠOLSKE KNJIGE. — ZANIMIVE NOVOSTI. Maribor, 11. avgusta. Ob priliki državne učiteljske skupščine je Maribor pokazal, da prednjači tudi v šolski reformi, ki je že več let razpravni predmet »Pedagoške centrale«. Doživljanje potrebe po novi vzgoji in volja njene realizacije sta rodili borbo za »novo šolo«, ki težišče šolskega dela premakne od pouka na vzgojo, od snovi na otroka, učitelj pa stopi v ozadje... Reor-ganizac. pouka je pri nas že v marsikateri šoli izvedena, žal država in drugi čini-teiji »novi šoli« ovirajo prosto pot razvoja. Kljub temu je še mnogo i»ijonirjev šolske reforme, ki se žrtvujejo za študij in skušajo zastarele metode nadomestiti z novodobnimi šolskimi načeli. »Otrok, ne snov!« je parola nove šole, ki vzajemno skrbi za duševni in telesni razvoj dece. Naša literatura, razen skromnih fragmentov, novodobne šole še ni vzela v pretres. Tem bolj točno vrši tozadevno znanstveno delo inozemstvo, kjer je reformi pokret že globoko zasidran. To je hotela pokazati »Pedag. centrala za mariborsko oblast«, ki že več let deluje na poglobitvi vseh problemov novodobne šole, in je priredila razstavo, fcakršne še v Sloveniji ni bilo. »'Inozemska šolska reforma« je naslov prireditve. V veliki sobi vidiš množico ruška, francoske, največ pa nemške reformistične literature iz vseh področij, mnogo revij in časopisov, ki vsi jasno kažejo, da je tozadevna poprevratna književnost v inozemstvu ogromna. Najzanimivejše tudi za lajika so pa inozemske šolske knjige, ki naravnost fascinirajo. Za nas je novo to, da vse nemške začetnice pričnejo z veliko tiskano abecedo (v latinici!), pisavo si otrok pridobi sam, kar ves akt pisanja in čitanja baje mnogo olajša. Knjige (posebno dunajske!) so krasno ilustrirane, da se iih otrok ne more nikdar dovolj nagledati. Prav Kongres jugoslovanskih učiteljev/ u (Dariboru Naše mesto je danes polno uglednih gostov iz vseh pokrajin naše države. Ljudski vzgojitelji in prosvetitelji so danes zbrani v Mariboru, da se posvetujejo o svojih stanovskih vprašanjih in svc tako so računice krasne, posebno aktu- jem položaju. ^pozdrav so mnoge hiše alm so zvezki iz dunajskih šol z indivi- razoj,eSi!e trobojnice, na katerih po vise dualno pisavo. Atlanti iz Nemčije so iz- v znak sp]ošne narodne žalosti radi popolnjeni s statističnimi tabelami, po- smrd gtjepana Radiča še črni žalni flori, polnoma novo je pa »razredno čtivo«, ki Dog6dki. zadnjih dni so močno po-ga deca po lastni izbiri rabynamesto či- segU tudi v učiteljski kongres- Zatri dni tank. Bodoči naši pisatelji šolskih; knjig doIočeno zb0rovanje so morali skrčiti na bi morali to zbirko, ki jo je »Pedag. ^anes in se gostje ponoči že odpeljejo centr.« z velikim trudom pridobila, resno .trz Sirar,' J. Velike skrbi za male potrebe POLJUBI BODO KONSER VIR ANI. — ISKANJE NOVIH PLESOV. Amerikanci so srečno zopet nekaj iznašli. V Ameriki so se uvedli albumi poljubov. Poljubi se po ameriški iznajdbi sedaj zbirajo kakor znamke. Dosedajso ljudje zbirali rastline, metulje, mineralije, pisemske znamke, slike, razne redkosti in končno tudi avtograme. Zbirke cvetlic, hroščev in podpisov si je lahko vsakdo privoščil, zbiranje dragocenih slik, kipov, ur, starinskega orožja itd: je pa možno le premožnim ljudem. Bilo je potrebno iznajti nekaj novega za zoiranje. Kako bi bilo z odtisi prstov? Te zbira policija in izgledalo bi precej" sumljivo in tudi neprijetno bi se glasilo: »Smem prositi za odtis Vaših prstov?« Ceb najbolj oboževana ženska, ki zna ceniti trajne spomine, bi občutil v tem nekaj neprijetnega. Ker se tudi; v Ameriki intenzivno bavijo z daktiloskopijo, so se odločili rajši za zbiranje poljubov. To ni tako lahko kakor zbiranje metuljev ali cvetlic. Ima svojo komplicirano tehniko. Poljubi niso nekaj kompaktnega, temveč’ nekaj minljivega. Kljub temu je v Los Angelesu zbiranje poijubov že v popolnem teku. Mož, ki se s tem peča, ima že precejšnjo zbirko, zlasti od filmskih zvezd. Ni tako lep, da bi ga vsaka ženska' brez vsega poljubila in mogoče ga poljubi niti ne mikajo- Dejan skih poljubov ne bi mogel uporabiti. Mož zahteva poljube na papir in sicer takole: Z lepim albumom iz posebno prepariranega papirja dela obiske, odpre prazno stran, na šop vate potrosi nekaj karminovega praška ter naprosi dobrotljivo darovalko, da pritisne svoje ustnice najprej na rdeči šop, potem pa na list papirja. Potem zaprosi še za podpis ter se hvaležno odstrani. Mož v Los Angelesu pa baje ni prvi, ki na ta način zbira poljube. Prehitelo ga je neko angleško dekle, ki je pred 15. leti zaprosila Kube-lika, ki je priredil svoj koncert v Londo- nu, za poljub. Pravijo, da je imetnik gospodično prav začudeno pogledal ter se obotavljal, dasi je bila čedna. Ona se je pa) smejala njegovemu začudenju ter dejala: »Saj ne želim pravega poljuba, marveč samo poljub v tale album!« Pokazala je umetniku knjigo, v kateri je bilo že mnogo rdečih odtisov ustnic in podpisov. Tehnika konserviranja poljubov se bo gotovo še izpopolnila in kakor se sedaj izmenjavajo avtogrami in znamke, tako se bodo lahko izmenjavali poljubi. — Dva Pola Negri — dva Harry Piel... S poljubi, so srečno uredili, sedaj si pa tarejo glave in mučijo noge, da bi našli nov ples za zimsko sezono- Tudi ta stroka ima svoje znanstvenike in protesijo-niste. " * . Že nekaj let prednjačijo oni iz Amerike, sedaj se je pa razvila velika, tekma, kdo bo osrečil svet z novimi plesi. Odkod vzeti motive? Zamorska plemena so izčrpana, nobenih skokov, zvijanj in kretenj nimajo več na razpolago. Tudi od Indijancev se je že posnelo, kar je le bilo mogoče. Izposojalo se je tudi v Aziji. Kje bi še bilo kaj? — Na Kitajskem? Ali pri Eskimih, ki menda še ničesar niso prispevali k plesu? Vsi, še tako eksotični, od divjih plemen izposojeni plesi So nekako — povo-deneli. »Charleston« je že kakor limonada, samo »Black-Bottom«, kjer se plesalci samo tresejo, kakor reveži, udarjeni od takozvane Vidove bolezni, je še nekaj »posebnega«. V takozvano zabavo so potrebne nove groteske. Krčevito jih iščejo: nemški plesni učitelji otvarjajo te dni svoj kongres v Kissingenu, potem pride na vrsto Dunaj, novo plesno senzacijo bo pa najbrž poklonila svetu zopet Amerika ali pa Pariz. Najuečji teleskop ^ Mesec,- redni spremljevalec naše zemlje, razvnema že od nekdaj človeško domišljijo. Prastari naši predniki so si že na najrazličnejše načine. razlagali njegove spremembe in pesniki vseh dob ga upletajo v svoje stike. Mesečina ima svoj čar danes, "ko Si jo znamo razložiti, ravno tako kakor < nekdaj, ko je bil ves planet še v samih čudežih in bajkah. Odkar je Hewels v 17. stoletju z nerodnimi daljnogledi tedanje dobe opazoval mesec, se je selenografija — opisovanje mesca — naglo izpopolnila ter izavzela važno mesto v' zvezdoslovju. Konstrukcija daljnogledov se izpopolnjuje in tako se doznava vedno več o mescu in o drugih planetih. -Največji teleskop sveta, ki ima 2b0 Cm odprtine, se nahaja na postaji Mount !Wilson v Kaliforniji. S takimi teleskopi fee vidi, kako burno preteklost ima za Seboj mirni spremljevalec zemlje. Natančno se vidijo valovi okamenele magme, iz katere so nastali na luni orjaški gorski grebni. Vmes. so ogromni prepadi, kojih premer se po razločno vidni senci računa na 30 do 100 km. Rekord največjega teleskopa bo pa Ameriki vzet mogoče že prihodnje leto z vzidavo orjaškega instrumenta na 1350 m visoki gori Salčve južno od Mont Blanca. Ta teleskop bo imel še enkrat tako veliko odprtino kakor oni v Kaliforniji- Liga proti — banketom V Parizu se je osnovala liga, ki je napovedala boj svečanim pojedinam, vse mu temu, kar se razume pod besedo banket. Člani te lige se morajo obvezati, ’da ne bodo nikdar prisostvovali kake mu banketu. Ideja te zveze ne izhaja iz prenasičenosti od velikih pojedin, temveč iz razumnih prevdarkov proti pravi maniji. »Banketiranje« se je razpaslo pre ko vseh mej in posebne obsodbe vredno je še vsjed tega, ker je toliko velikih in perečih potreb, za katere bi se moral porabiti denar, ki se potroši na banke;ih. Med ustanovniki te pametne lige je več odličnih javnih delavcev, umetnikov in celo eden od aktivnih ministrov. — če bi pri nas tudi hoteli posnemati to dobro francosko idejo, je gotovo, da zanjo ne pridobijo niti enega člana sedanje vlade. so se v Beogradu imenovali za poslani-obhaja povsod svoje orgije- Kapitan ameriške ladje, ki je rešila letalca Cour-tney-a, ko je s poškodovanim in gorečim aparatom padel v morje, se bo moral zagovarjati radi kršitve postave, ki prepoveduje prevoz tujcev brez dokumentov na ameriško področje. Kapitan bi moral menda poprej poslati po dokumente ter šele potem potegniti ponesrečenega, letalca iz vode. Da bo birokratizmu zadoščeno, se je moral rešeni letalec podati v karantensko postajo Ellis Island pred Newyorkom, ki je pa imel zanj pripravljene že zastave v pozdrav, če bi se bil let preko oceana posrečil. Birokratizem Žrteu znanosti V Pragi je umrl kot junaška žrtev znanosti docent za interno medicino na češki univerzi dr. Horak, priznan raziskovalec tuberkuloze. Pri svojem raz-iskovanju je delal poskuse na sebi, ko si je vbrizgal filtrate tuberkulovih bacilov pod kožo ter z mikroskopom opazo/al učinke. Napravil je- več takih nevarnih poskusov ter vse točno opisal. Naenkrat ga je pograbila huda mrzlica, a je tudi bolan nadaljeval svoje delo, predaval ter pisal važno znanstveno razpravo. Tiska pa ni doživel. &p*rt „Vsi me imajo radi" pravi razumna Mica. wMoški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je R ADI O NI" ČOLNARENJE NA DRAVI. Med vsemi mogočimi športi, ki jih goji danes k naravi se povračajoči človek, je eden najbolj prijetnih pa tudi najbolj zdravih — vodni, zlasti veslaški šport. Necivilizirani narodi so nam po svoji spretnosti in neredko tudi po načinu grajenja svojih čolnov pravi vzor Na skrajnem severu brzijo Eskimi v svojih majhnih kajakih po vodni gladini pri rejajoč ob priliki obiskov belokožcev cele regate, pri katerih kažejo občudovanja vredno spretnost. Pravtako mnogo žive na vodi preprosti prebivalci na ju gu, na Ognjenih otokih, dalje Indijanci in črnci centralne Afrike, kjer mrgoli na re kah in jezerih čolničkov. Poglej na vzhod p ere sam Varuje perilo! ali zapad, povsod najdeš razvit veslaški šport. Tudi pri nas ne more biti drugače. Na Dravi smo sicer šele v prvih početkih. vendar se v zadnjih letih tudi tu poz-ia velik napredek. Človek spoznava, da so solnce, zrak in voda v zvezi z gimnastiko najzanesljivejši konservator zdravja in res: kdo se navžije vseh teh dobrot več kot športnik veslač! Da se kakor pri vsakem poslu tako tudi pri vodnem športu lahko pripetijo nezgode je razumljivo- Toda upoštevati mo ramo tudi nasprotno dejstvo, ki odtehta vsa ostala, da namreč ravno čolnarji rešijo nešteto ponesrečencev pred smrtjo v valovih. Vse polno takih primerov imamo na Dravi, ne da bi se širše občinstvo zavedalo, kolikšno hvaležnost je dolžno do čolnarjev. Sicer pa še ni znan noben slučaj, da bi se bil ponesrečil kak športnik - veslač, ki mu je voda ravno tako prijateljski element kot zrak. Vrste športnikov veslačev se množijo i v inozemstvu i pri nas. Zadnje dni opazujemo celo daljše izlete s čolni kakor n. pr. Maribor—Beograd, a tudi meddržavne vodne sprehode športnikov, ki veslajo iz avstrijskih dežel skozi Maribor proti Črnem morju. Kar se tiče naših domačih podjetnih veslačev, ki služijo cesto tudi drugim ljudem v blaginjo, upamo, da bodo našli priznanje in podporo v javnosti in zlasti pri oblastvih. takem tudi v Sloveniji na bo nogometnih tekem in izostane srečanje mariborskega Železničarja z Ilirijo in Hermesom. — Drevi ob 7. ima upravni odbor JNS v Zagrebu žalno sejo- — JNS poziva službeno vse klube v državi, da razvesijo za jutri na svojih igriščih črne. oz. narodne zastave na pol droga. Meddržavna hazenska tekma Jugoslavija—Češkoslovaška se bo .vršila prihodnji mesec v Ljubljani in istočasno meddržavni damski lahkoatletski njatch. Protest SK Železničarja proti verifikaciji nedeljske mladinske tekme s ISSK Mariborom, ki so jo Železničarji dobili v razmerju 3:2, je bil' kot brezpredmeten ' odstavljen z dnevnega reda seje medklubskega odbora ^Ljubljani. S protestom je hotei SK Železničar doseči verifikacijo tekme 3:0 v svojo korist. Jutri nobenih prireditev. Radi obče narodne žalosti in ker je ravno jutri pogreb vodje hrvatskega naroda Stjepana Radiča, se jutri po sklepu JNS ne bo vršila v vsej državi nobena nogometna tekma. Na Hrvatskem odpadejo tudi vse druge športne prireditve Zagrebški klubi se korporativno udeleže pogreba. Na vseh igriščih hrvatske pre-. stolice plapolajo črne zastave. — Potem- NajdenL predmeti. 'ri Meseca julija so bili sledeči predmet) najdeni in oddani na policiji: črna ..Ustnica s 100 Din, črna listnica z nekaj-šilingi in franki, omot z modro bluzo in jopičem, 2 bankovca po 10 Din, srebrna dvokpv-na ura, omot jumperjev sive barve, leseno šestilo, 6 pil, sivorjav otroški klobuk, 3 m blaga za obleke, ročni dvokolesni voziček, moški črni dežnik, zlat prstan, siva ženska torbica z rotacem, glavnikom in 10 Din, rumen ženski .sjam-nati klobuk, cigaretna doza iz bele. kovine, nekaj denarja, rjava usnjata fočna torbica, temnorjava usnjata torbic.^-par naočnikov, volnena jopa, mlada papiga, par črnih očal s koščenim robom,:čoln, par naočnikov, lorgnon, plava delavska obleka, cigaretna doza, komad .medene pločevine, 18 uteži ter temnorjava usnjata torbica. • . jm je kdaj podvzel kak Amerikanec, ker se jokavost.in naglas pravega Londonca ne da posnemati. »Vi ste Amerikanec,—iz katere dr* žave?« 1 »Georgije«, se je glasil odgovor in to* krat krošnjar ni poskušal več spremi* njati svojega naglasa. »Med vojno sem prišel z nekim parnikom za živino šeni.« Eik ie iztegnil roko. »Daj, da vidim tvojo licenco, bratec,« je rekel. Brez obotavljanja je pokazal mož po. licijsko dovoljenje za prodajanje na cesti. Glasilo se je na ime »Joshua Broad« in je bilo v redu. »Vi niste iz Georgije, —« de dejal Elk, »pa to nič ne škodi. Vi ste iz liarnps-hire ali pa iz Massachusettsa«. »Connecticut, da govorim popolnoma točno,« je odgovoril drugi hladno. »Toda stanoval sem dolgo v Georgiji. Ne potrebujete mogoče kakega obročka za ključe?« V njegoih očeh je bilo poredno mežikanje. »Ne — nikdar še nisem imel kakega ključa in nikdar še kaj tako vrednostnega, da bi bilo potrebno zaklepanja,« jy odvrnil Elk in otipaval drobnarije na deski. »Ampak to ni dober prostor tu.« »Ne,« je dejal krošnjar, »je preblizu Scotland Yarda, gospod Elk«. Elk ga je ošinil z naglim pogledom. »Odkod me poznate?« »Saj ve to vendar večina? Ne?« ie vprašal nedolžno krošnjar. Elk je premeril krošnjarja od podplatov njegovih močnih čevljev pa do premočenega klobuka in je kimajoč odšel dnlie- Krošnjar je gledal za detektivom, dokler je mogel, nato je pa krošnjo zopet pokril s platnom, je oprtil ter se počasi napotil v isto smer kakor Elk. Raz strehe Onslo\v-vrtov,« ;e menil Dick mirno. »Strelec ima pol ducata priložnosti in potov za odhod. To je že drugič, da so danes pri belem dnevu za menoj. Prvič je bilo, ko sem se vračal domov. Na pretkan način so me hoteli povoziti z avtomobilom.« »Ali ste si zapomnili številko?« *10 L. 19741. — Take številke pa ni v registru in voz se je odpeljal, predira sem ga mogel zadržati.« Elk se je praskal po bradi ter zamišljeno gledal mladega državnega funkci-jonarja. »To zveni zelo zanimivo. Do-sedaj sem se premalo zanimal za žabe. Dandanes so tajna društva močno v navadi. Roparska društva velikega formata sem pa vedno imel le za snov zanimivih romanov. Vsega res ne morem verjeti.« Elk se je poslovil ter odšel po največjem ovinku proti Scotland Vardu. Slabo oblečenega moža z očali in starim dežnikom bi vsakdo imel za kakega neznatnega uslužbenca- Na prvem vogalu je zamišljeno obstal ter se počasi zopet vrnil. Uradom državnega pravdništva nasproti se je namestil neki dolgi poulični prodajalec s svojo krošnjo vžigalic, svinčnikov, obročev za ključe in drugih stoterih drobnarij. Radi dežja je povil svojo krošnjo z voščenim platnom. Elk, ki ga prej ni opazil, se je čudil, da si je izbral tako slab prostor, kajti vogal na kraju Onslow vrtov še celo ob lepem vremenu radi hudega vetra ni bi za kupčije- Krošnjar je nosil star dežni plašč skoraj do pet in klobuk potisnjen skoraj na oči, Elk je kljub temu opazil obraz, ki spominja na roparsko ptico. Obstal je in vprašal: »Dober zaslužek?« »Ne—e« Elka je prevzela radovednost. Ta mož je bil Amerikanec in je skušal svojo izgovorjavo spremeniti tako, da bi veljal za Cockneya. Neizvedljiva naloga, ki jo j «1 lrf»«■ r najman]*> Di* » — ta "** otoCia*-: MjmeajK ««>•*** Ph Kupim vagon ječmenove ali ovsene prešane slame, ter 5 vagonov suhih borovih cepa-nic. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takojšno gotovino«. 1504 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Trajne kodre po najnovejšem sistemu. ~ Gostilna »DRAVOGRAD« Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. ;a obisk prosita gostilničarja J. M. Vsakovrstno angleško, češko in jugoslovansko sukoo že od 24 Din naprej dobite pri J* Ttpinu, Maribor, Glavni trg, Dobroidočo gostilno na prometnem kraju blizu farne cerkve dam v najem. Naslov pove uprava lista. ______________15£ Brivski salon MraklČ Maribor, Cankarjeva ulica 1 se cenj. damam in gospodom najtopleje priporoča. Kralju Petni v Mariboru V gostilni Plohl na Teznu (vajaško vežbališče) bo v nedeljo, dne 12. av§. se dnevno pečejo edino v s pojedino pečenih in ocvrtih pišk. Začetek ob 15. uri. Z mrzlimi jedili, dobrim vinčkom in svežim pivom iz sodčkov dobro preskrbljeno. 1520 Ležalne stole s posebno močnim platnom, ■BBHMH9 pleteno pohištvo, ležalne mreže, potne koiare M. d. nudi najugodneje Drago Rosina, Maribor Vetrinjska ulica 26 1267 Maribor, Mesarska ulica 5 kjqr se tožijo tudi najboljša in pristna dalmatinska vina Za obilen obisk se priporoča i5U Povodnlk Preselitveno naznanilo! VeHeh Ofclepem vremen« pri »Gambrinu" Zahvala Naznanjam cenj. odjemalcem, da sem svojo krojaško delavnico tega meseca preselil v Linhartovo ulico štev. 25 IMUllUHIHIttlUHIIHIHIIItUillllllTuililiUlUlillllililllllllillUUHIlUiUUIHill nasproti vojaške bolnice. Prizadeval ki bom tudi v bodoče vsem najbolje ustreči. S spoštovanjem Fra>i*»jo J^rabek, kfojaški mojster KONCERT Za številne izraze Iskrenega sočutja, ki: smo jih prejeli ob priliki prerane izgube naše-iskreno ljubljene, dobre in potrpežljive in za poklonjeno cvetje se najjskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. Dr. Mariniču, za njegovo dobro srce, pri 2 letih zdravljenja umrle. Enako g. Dr. Pihlarju pri njenhaadnjl uri, radi odsotnosti g. Dr. Mariniča. 1529 Žalujoča rodbina Fratnik. rsss&Ki Mnrlhnrskl VFČFRNTK Jutri V Mariboru, dne 11. VIII. 1928 «?lr*cul *.-v .., — -. ■ * ■■iiii-r-Ti-rTTriT-Tnrir-ir-[’-Tnnrrr,iT-T~T- .v-.T.r 11 mi m "kaw*IA>-v -