Poštnina plačana v gotovini /-i nr\ ■ • Abb. postale I gruppo l^CIia ii, eseni zelo ostro; toda po- >ll||»itiiiiiiiiiiiiii,ii,iiiiiiiatiiiiii,i,iiiiiiiuiii Libanon ostane °b strani ostalih arabskih držav m^UtUT, 21. — Libanonski mile I Za informacije Osman Dana zavrnil vsako možnost lotu lltve mirovne pogodbe z Izrae-Poiirt!1® osnovi sedanjih meja in Uti o d® 0 tem vprašanju ni govora. Dana je dejal, da mo ae' spoštovati in izvajati t* ’le resolucije Varnostnega sve heK tunlku svojih čet z zasede- f ozemlja. *tej izjavo je libanonski mini ga Ogovoril na izjavo izraelske la vuJ}anjega ministra Aaba Eba-Ijer, “ruslju, da je Izrael priprav i Mb»n en*ti mirovno pogodbo z ii. v‘°n°ni na osnovi sedanjih me iai, rtat° je libanonski minister de-tovn, ® .Izrael skuša prepričati sve i i® Javno mnenje, da hoče mir Ud ■ ^ana je °b zaključku i fn '• d0 Libanon ne bo niko sitih j'* na cedilu ostalih arab oržav in da bo ostal zvest Pn®mu boju. ŽENEVA, 21. — V Švici je prišlo danes do letalske nesreče, ki je zahtevala 47 mrtvih. Štirimotorno letalo vrste »Coronado HBICD» švicarske letalske družbe «Swissair» se je zrušilo na zemljo pri kraju VVurenlingen, ki leži blizu Badna. Letalo je potovalo na progi Tel Aviv - Ziirich - Tel Aviv. Na njem je bilo 38 potnikov in 9 članov posadke. Domnevajo, da se je letalo zrušilo, zaradi eksplozije, ki naj bi nastala med letom. Potniško letalo je vzletelo z ----- letališča Kloten v Zurichu ob 13.14, četrt ure za tem, ko je letelo nad krajem Wiirenlingen, je pilot sporočil kontrolnemu stolpu, da se je pilotska kabina napolnila z dimom. Svetovali so mu, naj se takoj vrne v Ziirich, za tem pa je bila radijska zveza prekinjena. Nekateri prebivalci WUrenlin-gema, so izjavili, da so slišali Osebje RAI-TV zahteva odstavitev Itala De Fea V ponedeljek 24-urna stavka radiotelevizijskih časnika/jev in sestavljavcev programov močno eksplozijo im takoj za tem se je letalo zrušilo na gozdnat predel. Kraj nesreče leži v bližini jedrskega reaktorja pri WUrenlingenu, vendar pri zruše-nju letala reaktor ni bil poškodovan. Na kraj nesreče je takoj odšla skupina 50 reševalcev, ki so specializirani za reševanje potnikov pri hudih letalskih nesrečah, vendar za potnike ni bi- RIM, 21. — Osebje radiotelevi zijske ustanove je zavzelo danes odločno stališče glede krize, ki je zajela RAI-TV in predvsem proti nezaslišanemu in protiustavnemu delovanju njenega f cdpred-sednika :tala De Fea. Radiotelevizijski časnikarji in sestavljavci programov so proglasili za ponedeljek štiriindvajseturno stavko, zaradi česar bodo programi tega dne nekoliko okrnjeni. 'časnikarji rimske RAI-TV so se sestali preteklo noč na zborovanju, na katerem so soglasno odobrili resolucijo, v kateri obžalujejo izredno hude epizode zadnjih dni ter odstop predsednika Sari-dullija. Časnikarji zahtevajo od parlamenta takojšnjo demukratic no reformo radiotelevizijske usta nove, ki naj odpravi vso avtoritarizme ter naj spet uvede načelo odgovornosti in avtonomije časnikarskega poklica v službi svobodne informacije. Sindikalne organizacije časnikarjev in uslužbencev RAI se v tej zvezi obvezujejo dati svoj najširši prispevek za učinkovito reformo. Časnikarji zahtevajo v resoluciji naj upravni svet RAI-TV od-stavi Itala De Fea. ker da so njegova diskriminatorska stalisca do časnikarjev in radiotelevizij skih avtorjev neskladljiva s funkcijo podpredsednika. V resoluciji je nato poudarjeno, da priticejo funkcije nadzorstva in jamstva parlamentu ter da morajo b.h sklepi vodstvenega odbora RAI-TV ^TudJ Združenje sestavljavcev ra diotelevizijskih programov se ie pridružilo sklepom časnikarjev ter prav tako sklicalo za ponedeljek štiriindvajseturno stavko ter zah tevalo takojšnjo odstavitev podpredsednika De Fea. V poročilu, ki ga je združenje objavilo, je rečeno, da je namen stavke med drugim tudi onemogočiti manevre, ki skušajo doseči razbitje radiotelevizijskega monopola. Tajništvo CGIL je izrazilo svojo popolno podporo stavki, ki so jo proglasili uslužbenci in časnikarji RAI-TV. V poročilu sindikalne or ganizacije se ugotavlja, da so «prva znamenja večje avtonomije in svobode informacije v RAI-TV povzročila takojšen odpor reakcionarnih krogov»; CGIL zahteva tudi korenito reformo radiotelevizije. Kopici vprašanj in interpelacij, ki so jih poslanci vseh političnih skupin predložili v teh dneh predsedniku ministrskega sveta in ministru za pošte v zvezi z zadeve RAI-TV, se je danes pridružilo še vprašanje demokrščanskih poslancev Granellija in Bodrata, ki o-dločno obsojata intolerantno in protiustavno cenzorsko početje nad uslužbenci in sodelavci do te javne ustanove glede njihovih političnih prepričanj. Poslanca obsojata dalje dvomljive pobude podpred sednika De Fea, ki so pripeljale do krize v vrhovih RAI-TV v trenutku pomembnih družbenih in političnih napetosti. Zelo oster napad proti Italu De Feu objavlja danes katoliški list «Avvenire», ki poroča, da so med tistimi, ki jih je podpredsednik RAI-TV proglasil za komuniste tudi ravnatelj jezuitskega glasiia «Civiltš Cattolica» pater Tucci, je zuit pater De Rosa, sociolog Achil ie Ardigo, ekonomist Pasquale Sa-raceno in časnikar Raniero La Valle. Id več' pomoči. Kosi razbitin so bili razmetani po gozdiu. Policija je takoj obkolila področje, da bi ne premaknili predmetov, ki so važni za preiskavo. Trupla ponesrečenih potnikov so tako razdejana, da bo njihova identifikacija zelo težka. Nekateri izvedenci so mnenja, da je nastala na krovu letala eksplozija pred zrušenjem na zemljo. Oblasti se o tem nočejo izjaivdita, dokler ne bodo zaključile preiskave. Drugi celo povezujejo to nesrečo z atentatom na avstrijskem letalu «Caravelle», do katerega je prišlo danes dopoldne v Frankfurtu. Pri tem atentatu ni balo človeških žrtev, peklenski stroj je le povzročil 80 cm dolgo in 50 cm široko odprtino v prtljažniku pod sedeži prvega razreda. Kar se tiče nesreče v Švici je organizacija arabskih gverilcev ((Ljudska fronta za osvoboditev Palestine — glavni štab« izjavila, da so atentat izvršili njeni člani. Atentat so utemeljili z besedami, da ((Ljudska fronta meni, da je nujno povsod zasledovati sovražne rabOje«. Atentat si pripisujeta tudi organizaciji s sedežem v Amamu in v Bejrutu. Organizacija ((glavnega štaba», se je odcepila od večje skupine ((Ljudske fronte za osvoboditev Palestine)) in se zbira okoli svojega voditelja Ahmada Gabriela. Glasniki te organizacije so izjavili, da je organizacija izvršila tudi atentat na avstrijskem letalu. Danes zvečer so se voditelji ((glavnega štaba« zbrali na izredni seji. Baje so gverilci mislili, da potuje s švicaraktm letalom vsaj enajst izraelskih vidnejših osebnosti. V resnici teh osebnosti na letalu ni bilo, čeprav so bili nekateri potniki Izraelci, Med potniki je bil tudi 48-letnl biolog Georges Cesaire iz Dakarja, brat znanega pisatelja Aimeja Cesad-reja. V Švici so razglasili splošno žalovanje. To je najhujša letalska nesreča v Švici od leta 1963, ko Je pri zrušenju letala v kraju Diirrenaseschu izgubilo življenje 80 oseb. O eksploziji na avstrijskem letalu se je izvedelo, da Je do atentata prišlo kmalu po vzletu iz Frankfurta. Pilot se je za tem takoj vrnil z letalom na letališče. Z letalom Je potovalo 33 oseb in 5 članov posadke. Nihče ni bil ranjen. Letalo Je prevažalo tudi pošto v Izrael. Policija je takoj po atentatu zaprla letališče v Frankfurtu in uvedla preiskavo. Ker je do eksplozije prišlo v oddelku za pošto, ni mogoče, da bi peklenski stroj namestil kak potnik. končno so odkrili, da je nekdo postavil stroj v poštno vrečo, ker so med ostanki vreče odkrili del zažigalne vrvice. Zaradi tega atentata so avstrijske oblasti začele. pregledovati vsa letala, ki bi morala vzleteti proti Srednjemu vzhodu. Začeli so preiskavo že na letalu, ki je ob 13.55 vzletelo proti Tel Avivu. Letalo je nato odpotovalo s peturno zamudo. Družba «Austrian Airwais» je sklenila, da za nekaj časa ne bodo sprejeli paketov za Tel Aviv. Uvedli bodo strogo preiskavo potniške prtljage, ki ne bo smela preseči 20 kilogramov teže za vsako osebo. Po telefonskem obvestilu iz Zii-richa so tudi v Rimu sprejeli strožje ukrepe za letala namenjena v Tel Aviv. 2e ob 18. uri so pregledali letalo «CaraveHe» družbe ((Aiitalia.), vendar na njem niso našM nič sumljivega. Program obiska Ribičiča v Londonu LONDON, 21. — Britanska vlada je v petek objavil program uradnega obiska predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča, ki bo 23. t..m prispel na uradni obisk v London. Poleg razgovorov s pred sednikom vlade Haroldom Wilso-nom in drugimi člani britanskega kabineta bo Ribičič v svoji rezidenci v Claridgeu sprejel načelnika opozicije Edvvarda Heatha in vodjo britanske liberalne stranke Jeremy-ja Thorpa. dohodke deželnih davkov, je to breme dajanja prispevkov padlo na deželo. Toda emigracija je glodala naprej in preglodala občine do kosti. Če vzamemo samo primer slovenskih občin, toda za furlanske velja isto, je bilo pred vojno število slovenskih občin izpod 2000 prebivalcev, a še vedno nad tisoč, samo tri, leta 1961 pri zadnjem popisu pa že pet. In kakor govorijo zaenkrat anagrafski podatki zadnjih let imata še samo Špeter in Podbonesec nad 2000 prebivalcev, a nobena občina nad 3000. Dreka je sigurno že pod tisoč, morda tudi Srednje. Prišli smo že do trenutka, ko se po listih tipaje pojavljajo pred logi. Po mnenju in naklepih raznih ljudi bi zaradi interesov določene skupine ljudi zadostovale v Nadiških dolinah kvečjemu tri občine. V glavni dolini Nadiže špetrska občina, v Sv. Lenartu še ena občina za okoliške vasi in še morda tretja občina s sedežem v Klodiču za Dreko, Srednje in Grmek. Vsakemu človeku iz teh hribovskih krajev je pa jasno, da pomeni odprava hribovskih občin začetek naglega umiranja. Ako odpravijo občino, potem hribovci vedo, da so odpisani, odpravljeni, da ni več nobenega upanja, da bi r,e hribovski kraji preporodih in da ni več možnosti, da bi se emigranti vrnili ali s pomočjo dežele ali brez nje. Odprava občine v hribih je namreč hujša stvar kot v ravnini, kjer se lahko zatečejo v bližnje kraje, v hribih nimaš kam, brez občine je konec vsega, konec življenja in same pokrajine. Brez občin v Hribovskem svetu Furlanije je tudi dežela obsojena na smrt. Saj je bila dežela u-stvarjena predvsem s ciljem, da bi lahko s svojimi samostojnimi dejavnostmi in delegiranimi sredstvi reševala toliko časa probleme emigrantskih hribovskih kra jev, dokler ne bi začeli ukrepi in investicije roditi tiste sadove, ki bi odpravili emigracijo. Čemu de žela, če v njej ni samostojnih krajevnih uprav? Dežela mora občine do kraja braniti z vsemi sredstvi, podpirati občinske konzorcije za vse storitve občinskih samouprav. Če ne zmorejo občine niti stroškov za storitve medobčinskih konzorcijev, je treba v emigrantski pokrajini, dokler ne ozdravi od strašne emigrantske bolezni, najti sredstva za to ali v novem državnem zakonu o ob Cinah, ki ga že toliko let napovedujejo, ali pa začasno z deželno pomočjo. Dežela mora popolnoma spremeniti svojo gospodarsko politiko in se odpovedati ostankom v obračunih in izdatkom za razne dejavnosti, ki so manj pereče od razsula in likvidacije občin. Ob čine so dežela in brez občin ni dežele. IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIUIIIIIIII|||lllllll||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||n|||||||m|||,r|||||||||||,|,|„||,|||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| NA VČERAJŠNJEM SESTANKU V PALAČI CHIGI Majhen korak naprej v pogajanjih za sestavo nove vlade leve sredine Dosežen je bil sporazum o problemu avtonomije vladne večine Rumor poročal Saragatu - Jutri novo srečanje med štirimi delegacijami RIM, 21. — V pogajanjih med delegacijami štirih strank leve sredine za sestavo nove vlade so zabeležili danes majhen napredek, kljub kateremu pa ostaja položaj še vedno izredno nejasen. Dosežen je bil sporazum o problemu omejitve večine, kateremu Je bila v oelotd posvečena današnja seja. Se vedno pa ostajajo odprta vprašanja krajevnih u-prav, amnestije in ločitve zakona. Novi sestanek med štirimi delegacijami bo v ponedeljek. Današnje srečanje v palači Chigi je trajalo skoraj tri ure. Po zaključku sestanka je tajnik PRI La Malfa dejal, da so štiri delegacije sprejele Porlanijev okvirni dokument glede na problem odnosov med vladno večino in opozicijo. «To pomeni — je dejal La Malfa — pozitivni element, čeprav ostajajo še vedno odprti drugi važni problemi«. Tajnik PSI De Martino je na vprašanje časnikarjev glede problema avtonomije vladne večine dejal: ((Zabeležili smo majhen napredek«. Načelnika parlamentarnih skupin PSI Giolitti in Pie-racoini sta potrdila, da je bdi dosežen v tej zvezi sporazum, ki zadeva samo avtonomijo večine, ne pa problema krajevnih uprav. Na vprašanje, kakšen se mu zdi položaj, je Giolitti odgovoril: «Boljši od včeraj«. Predstavniki KD niso hoteli dati nobenih izjav, bolj zgovorni pa so bili socialdemokrati e. Ferri je dejal, da so zaključiti proučitev vprašanja avtonomije večine, medtem ko niso govorili o vatikanski noti glede ločitve zakona. Cariglia pa je izrazil mnenje, da se je po premostitvi tega važnega problema vzdušje nekoliko izboljšalo. Zanimivo Je, da so z doseženim sporazumom zadovoljni bodisi socialdemokrat j e kot socialisti. Prvi poudarjajo, da je bilo sprejeto načelo avtonomije sredinsko levičarskih sil, drugi pa ugotavljajo, da ni bil sprejet princip veta nad prispevki opozicije v parlamentu, kot je zahteval PSU. Kot nam poroča naš rimski dopisnik, temelji sporazum na Forlanijevem dokumentu ter enostavno sprejema načelo, katerega sta se držali že dve prejšnji vladi, in sicer načelo avtonomije, ne pa odklona glasov opozicije o specifičnih temah. Danes zvečer je kandidat za sestavo nove vlade Mariano Rumor obiskal predsednika republike, kateremu je poročal o poteku pogajanj med delegacijami štirih strank. Kot smo že omenili, se bodo delegacije ponovno sestale v ponedeljek, zdi se pa, da bo istega dne tudi sestanek med Rumor jem in štirimi tajniki, ki bo posvečen izključno problemu ločitve zakona. O tem problemu danes ponovno piše vatikansko glasilo 1®. . 22 t. m. na Pesku pri 6a/®jt smučarsko in sankaško teknio'^ za naraščajnike. Tekmovalci razdeljeni (za smučanje in ,a nje) na tri starostne razrede: a) rojeni v letih 1956 in •=". b) rojeni v letih 1958 in [*!, c) rojeni v letih 1960 in ‘9» V smučanju bodo tekmovale stopili v veleslalomu, v san pa v spustu. oriji Trije najboljši v vsaki ka bodo nagrajeni s kolajnami- ** jj) tega bo najboljši v vsaki kale® aV. prejel brezplačno vozovnico ^ tobusni izlet na 4. zimske sp f igre, ki bodo naslednjo ned* ” Trbižu. fr Zbirališče za tekmovanje n ^ sku bo ob 9.30 pri cerkvi ^ zovtcl (za tiste tekmovalce, *? „b brez prevoznega sredstva) j» 10. uri pred gostilno na P®**" vse ostale. SPDT organizira 1. raarc!!jiiki tobusni izlet v Trbiž ob P 4. zimskih športnih 'ger-. n-ei' di velikega števila udelez® ^ bo zaključek vpisovanja * . do. 25. februarja. Cena }v 1.200 lir člani in 1-400 W člani. j Vpisovanje v Ul. GepP8 tel. 31 119. Izlet ŠD Polet v Tr^of Športno društvo Polet z dP‘ ^ ganizira 1. marca, ob prilik1 skih športnih iger, avtobus v Trbiž. Cena: 1.200 lir. bru8t Vpisovanje do srede, 25. ' j), ja, v trgovini s čevlji Marc® ^ lalan, Opčine. Proseška ® a,‘ ATLETIKA v WOLWEKHAMPTON, 21-atletskem srečanju cirtdoor ^ Veliko Britanijo in Vzhodno ^ je postavila vzhodna Nemka ^(jt Baltzer letošnji najboljši v f na svetu v teku na 60 ® roiP ovirami s časom 8"2. NlekJ;jJ * VVolfgang Nordvvig pa je !Loj palico 5,27 m in je to evroP kord »indoor*. - uiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiaiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiimiHiitiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiitimiiiiiiiiiH1"11 V MOŠKI ODBOJKARSKI 1) LIGI Kras: gladko 3:0 PAV krasovcem ni bil dorasel nasprotnik Na stadionu <1. maj* v Trstu sta se sinoči pomerili v okviru moškega odbojkarskega prvenstva D lige šesterki Krasa in videmskega PAV. Po pričakovanju je zmagal Kras, vendar precej bolj gladko in prepričljivo, kot je kazalo pred tek mo Videmčani so prišli namreč na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo iz Trste obe točki, toda doživeli so hud in grenak poraz. Kra sovci so namreč zaigrali res na visoki ravni in niso zapravili niti enega seta. Poleg tega pa so dovolj zgovorni tudi izidi setov (15:7, 15:7, 15:9). To srečanje je bilo e-no najvažnejših v vsem prvenstvu, čeprav so ga odigrali že v prvem kolu: med seboj ste se namreč po merila neposredna tekmeca za os>'.'' jitev prvega mesta. Zmaga Krasa je teko avtomatično postavila ekipo iz zgoniške občine v vlogo velike ga favorita za končno zmago, in kolikor med potekom prvenstva ne bo prišlo do nepredvidenih spodrsljajev, bodo krasovci pričakovanja svojih navijačev vsekakor izpolnili. Sinočnja tekma je namreč pokazala, načrti Krasa (napredovanje v C ligo) postavljeni na realne in trdne temelje. V ZENSKI B Bor-Zarja 3:1 ^ V prvenstvu ženske B noči Bor premagal bazovise ^ s 3:1 (15:10, 12:15, 15:2 in ^ Bazovke so se Tržačan*1.®^ ijf no upirale, zlasti v zaieZj p« J lu srečanja, v drugem k N/ celo osvojile celotni izkuPlCo pa so močno popustile in ®, 0r®® predale z enakim izidom, K njo nedeljo proti AGI. *** fpj V moški B ligi Je Bof P** I.ibertas s 3:1. . itrmmmnnr- ■KME3P; V Trstu bo danes plaV8*nfls P movanje »Campanile nuotn*, terem bodo nastopile p1*, Padove in Firenc. Ob 16-začetkom tekmovanja, in rj, bosta nastopila v e jta|iF skem nastopu tudi odlicj* , # te sita skakalca v vodo Di ”ia gnotto. a .91) 100) .99) >.5- lug) I, 21. val'’c s (» nova-ic»v icoza. lesi’ rd, ^ tli. 9 HO PREMIERO UBOGEGA KRISTJANA«. Razgovor s pisateljem Ignaziom Silonejem . Prisotnost pisatelja Ignazia Si-*)eja v Trstu ob krstni sloven-Uvedbi njegove drame «Pri-C*a ubogega kristjana*, so čas-™arji »Primorskega dnevnika*, Koper in RTV Ljubljana pd predstavo izkoristili za raz--Cvor, med katerim je pisatelj Utrne rade volje in s posebno blaznostjo odgovarjal na zastav- 18 vprašanja. Slovi edelJ" /O' k* va*1’* bit*1 anka- 57 59 61 .j nakani" .godi' Ra*«« .goril* a # ,ort* ■ljo f a * > S n »” i »J ril#1 ;ar»' nc*v sr*-zle*« ne- l« o Jl» |8. V '** tk *S| kite M UlllUCI CULI ®kjajo nasprotja, ki so neiz- i Pr- Idi v iV' t.‘n večino. Umetnost pa mora bln imeti zelo važno vlogo prav ker nam izpoveduje stvar-človeškega duha v univerzal-J* smislu in zato premaguje sPfotja. ,jJKAšANJE: Bral sem vašo Pagodo ubogega kristjana» in a/°lvoval sem generalni vaji v venskem gledališču. Priznati ?atn. gospod Silone, da me je je° globoko prevzelo. Zanima me, tpjoS“e imeli pri pisanju te vzne-Pu ®ye drame v mislih določeni rituacijo v Cerkvi ali pa , psne družbene spremembe, ka-smo priča v vseh njihovih “Etičnih pojavih? e P^PVOR: Mislim, da vse mo-#r ige obravnavajo vedno isti P^^ient, vedno človeka v spo-L,u. z zgodovinsko - socialnim bodisi da are za fa-Hd j, za zgodovinske ali aktual-n Probleme. Isto velja seveda za L®i* 14. stoletje. Politični pro-JT/J se spreminjajo, današnji ni-nC^i onim iz 14. stoletja, toda (C,|'i in vedno isti problem so Hj,5* med človekom in družbo, Pd , Cerkvijo in državo. Gotovo bil povod, da sem pisal o k2“nu raje kot o kakšni drugi t^0*« iz bližnjih stoletij ta, %ipS° *u8 smrt? ?,,(GOVOR: Da, vrniti se v •l(ir’ videti to, kar je ostalo od Trsta, to je zame dokaj »e^ Cn° občutje, saj sta leti, ki \l lu preživel v Trstu po prvi Rej nni vojni, zapustiti globoke iiipel’e v meni in tudi lepe spo-)o(. skupno z onimi vse prej tfPinu in tudi žalostnimi. Med %o! sP0Tn'n* ie bratstvo, ki je med nami italijanskimi in 'isij iškimi ali hrvaškimi antifa-'e j " tiskarni, kjer sem delal, Vjj tiskal «1! lavoratore» in 'ulj *Delo». Skupaj smo prena-!f°it ‘stične napade, nekatere lje e. Tvegali smo tudi življe-n ko sem v večernih urah !e|0 y o tiskarno, je bilo zame JHj postno, da so med nasprot-J^l°. ’e med fašisti, bili v ve-številu težaki z juga. de-puglie, ki jih je najel ^q bili med njimi vojaki bri-sysari, ki so doma živeli ^ »i .- da so prišli sem, ali pa kl^ščini, tukaj pa so jih vo-%ž9°čtasti uporabljale tudi za ■%v°nje javnega reda. To so spomini, ki so danes k "i, QlPreteklost. samo še prikazan Sr 1>Sai spomini, ki niso več . K V ospredju pa je so-* tudi moje sodelovanje l\\.nskimi progresisti in lepi Prevladujejo nad grdimi. 'liS| °AšANJE: Kakšni so vaši V° osebno *n prvič prisodil v!' 'zvedbi svojega dela na V ilovenskega gledališča v Tr- S,G°VOR: Zame kot avtorja V ®?ial bi celo tehnično važ-J« Jj P1deti kako je moje literar-%r°.Preneseno na oder tudi % ie dramatizacija zvesta, .\rlVesta, saj gre vedno za ki je odvisna od Ss,eve°a sloga pa tudi od o-Nto 'Pralcev. Seveda bo za-Primerjava med to vašo Vta«o in ono v italijanščini. 0 selo spoštujem gledališko Vendar menim, da je moje l%Satelja povezano predvsem ri arnim tekstom, v ostalem Susluga ali eventualna ne- zasluga stvar gledališča. Zadovoljen sem, da so razne dosedanje uprizoritve navdihovali različni in celo nasprotujoči si gledališki kriteriji. Mislim, da je umetnost neprestano eksperimentiranje in da je treba dovoljevati prenašanje v odrsko gledališko stvarnost na osnovi principov in preferenc gledaliških ljudi. VPRAŠANJE: Slovenski bralci vas poznajo iz vaših v slovenščino prevedenih literarnih del, s tem delom pa stopate pred slovensko javnost kot avtor drame. Kaj vas je napotilo, da ste privolili v priredbo vašega romana v dramo? ODGOVOR : Bistvena razlika med pripovedništvom in gledališkim delom je, da je drama bolj stilizirana, bolj zbrana, bolj intenzivna, medtem ko je v pripovedništvu mnogokrat prisotna pokrajina, tudi psihologija, opisovanje, kar ni mogoče v gledališču. S tega stališča moram reči, da je moj način pisanja romanov zelo blizu gledališču, ker dajem skromen pomen pokrajini in je pokrajina le v funkciji oseb, ker ni poglabljanj vase in ker ne delam psiholoških analiz. Osebnosti so predstavljene s svojim načinom dejstvovanja in iz njihovega načina dejstvovanja je mogoče razumeti način njihovega mišljenja. Nikoli nisem ustvaril osebnosti, ki razmišlja in izraža svoje notranje kontraste v monologu, pač pa te kontraste izraža v spopadu z drugimi. Potemtakem sem že zelo blizu drame, kar velja na pr. tudi za knjige, ki so že bile prevedene v slovenščino, kot na pr. za «Fontamaro», v kateri osebe dejstvujejo in razpravljajo. Seveda vsega bi ne bilo mogoče skrčili na kratko gledališko sceno. Mnogokaj je treba žrtvovati, toda ponavljam, že moj način pisanja je tako eksistencialističen, da je zelo blizu gledališki formi. Zato zame ni bil potreben velik napor za neposreden prehod h gledališču. VPRAŠANJE: Bi lahko zvedeli kaj o vaših pisateljskih načrtih za prihodnost? ODGOVOR: Ne vem, če bom napisal še kakšno dramo in tudi ne vem, če bom napisal še druge romane. Navadno se nimam za delavca, za trgovskega proizvajalca in torej obveznega objaviti vsako leto ali vsako drugo leto kako stvar. Kadar se lotim pisati je delo v moji notranjosti že dokončano. Gre samo za to, da mu dam eno ali drugo gledališko obliko. ♦ *r» »•»••' i •iiiiiiiiiiiMiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiia KONCERTNA TURNEJA NEVE MERLAK-CORRADO Recital zagnanosti in znanja Časnikarji Primorskega dnevnika, radia Koper in RTV Ljubljana med razgovorom s pisateljem Silonejem Še eno pomembno delo Narodne in študijske knjižnice Bibliografija slovenskega tiska v Italiji v prvem povojnem desetletju (1945-1054) Avtorja A. Kolerič in M. Pertot sta opravila novo veliko in koristno delo, ki dviga ugled knjižnice Narodna in študijska knjižnica v Trstu je te dni izdala še eno — to pot dokaj zajetno — bibliografijo, ki sta jo sestavila A. Kolerič in M. Pertot. Gre za bibliografijo slovenskega tiska v Italiji oo. 1. maja 1945 do 31. decembra 1954, t. j. za prvo povojno desetletje. Sicer je knjižnica svoj čas žc izdala Tržaško bibliografijo od 1. maja 1945 do 31. decembra 1949 ter vanjo zajela slovenski in italijanski tisk. Zaradi finančnih in drugih težav pa ni mogla tega dela nadaljevati. V sedanjo bibliografijo je vključen samo slovenski tisk, ki ie izšel v Italiji sploh ter je zaDeležen tudi slovenski tisk iz omenjenih ......iiiiimiiiiiiii liiui ................................................. ČETRTA PREMIERA SEZONE SG V KULTURNEM DOMU V konfliktu med Celestinom in Bonifacijem so prisotne pretresljive dileme današnjosti Režija Andrej Hieng - Gostovanje dana ljubljanske Drame Jožeta Zupana v glavni vlogi V odgovor na vprašanje, kako sodi o dramatizaciji svojega romana ' dOMu j IIP! uiittiKum m Plakat za revij« primorskih pevskih zborov NOVE KNJIGE Mor Jokal: ČRNI DIAMANTI Madžarskega pisatelja, klasika preteklega stoletja, Mora Jokaija, do nadavnega slovenski bralci sploh niso poznali. Zdaj, ko nam je v kratkem času Pomurska založba v Murski Soboti, izvršujoč svoje kulturno poslanstvo, posredovala že tri dela, pa ga bodo prijatelji knjige dodobra spoznali. Mor Jokai (1825 - 1904) je eden največjih madžarskih pisateljev, pa tudi izredno plodovit, saj obsega njegovo zbrano delo sto knjig. Je tudi najbolj prevajan madžarski avtor in ga poznajo vsi evropski narodi. Njegova zgodnja dela kažejo močan vpliv francoske romantike. V slovenščini je doslej izšel roman Zlati človek, menda najboljši pripovedni tekst Mora Jokaija, za njim pa roman Velikaš. Tema dvema tekstoma, katera oba je sloveaskim blalcem posredovala Pomurska založba, se pridružuje zdaj nov roman z naslovom ČRNI DIAMANTI. V slovenščino ga je prevedel Vlado Peteršič, okusno opremo, enako prejšnjemu romanu, pa je oskrbel Franc Mesarič. V romanu čmi diamanti se je pisatelj lotil snovi, ki je bila nenavadna in vse preveč prozaična za tedanji čas, namreč snovi o rudarstvu, gospodarskih ter političnih mahinacijah kapitalizma 19. stoletja. Pisatelj pripoveduje tudi o prirodi, o nastanku premoga, o skrivnostih rudnikov, vendar je to vse bolj ali manj romantično okolje. V letnici se nje- gova zgodba omejuje predvsem na prikaz usode lastnika malega rudnika Ivana Berenda in na njegove ljubezni do delavke Evile. Berend je strasten geolog, stu-diozen človek, obenem pa do svojih delavcev izredno socialen, saj deli z njimi dobiček, ki mu ga prinaša rudnik. Lastniki, delničarji drugih rudnikov so mu zato nasprotni, prizadevajo si, da bi ga uničili. Res jim uspe doseči, da ga Evila zapusti, toda ko nekdanji njen ljubimec zažge rudnik in ga Ivan Berend reši s tem, da pogasi požar, je spet vse dobro. Tokrat se namreč vrne tudi Evila in srečen konec je v skladu z koncepcijami Jokaijevega pisanja. To je v kratkem zgodba, ki bo zadovoljila povprečnega bralca bolj kot zahtevnejšega izobraženca ki išče morda v knjigi kaj več kot samo prijetno zgodbo. Treba pa je vendar priznati, da je pisatelj znal tudi realistično gledati na življenje, čeprav je njegovo pisanje nekak kompromis med romantiko in idealizmom. V dobro je v tem delu šteti tudi pisateljevo ironijo in kritiko avstrijske monarhije ter njenega reda. V celoti pa roman kot umetniško delo danes bralca ne more več osvojiti in ne pretresti, ker pisatelju manjka umetniške moči, pa tudi zato, ker je dogajanje vendarle odmaknjeno za sto let. Knjiga je v prodaji tudi v Tržaški knjigarni. Sl. Ru. Primorska poje Prijavljenih je nad 50 zborov s skupno več kot 1500 pevci - 1, nastop 1. marca v Kopru Prihodnjo nedeljo bo v koprskem gledališču prva revija primorskih pevskih zborov, ki jo bomo v so boto 14. in nedeljo 15. marca spremljali v tržaškem Kulturnem domu, in še naslednjo nedeljo 22. marca v Postojni; poslednji nastop v okviru te pobude pa bo meseca maja v Ajdovščini, kjer bodo nastopili nekateri zbori iz prej navedenih štirih revij. Prirediteljema Zvezi pevskih zborov na Primorskem in Slovenski prosvetni zvezi se je prijavilo nad 5(1 pevskih zborov in oktetov s skupnim številom okrog 1500 pevcev. Običajne težave in predvsem bolezen bo temu in onemu zboru onemogočila že prijavljen nastop, vendar glede na visoko število nastopajočih ne bo večjih spre memb. Iz razgovora s podpredsednikom Svetom Grgičem, tajnikom Edvi nom Švabom in referentom za zbore Ignacijem Oto, ki zastopajo Slovensko prosvetno zvezo v skupnem organizacijskem odboru, smo povzeli glavne in bistvene misli: «Ob naših poletnih pripravah na novo sezono, v kateri praznujemo 25-letnico zmagovitega narodnoosvobodilnega boja, nas je vsepovsod vodila misel, skrb in želja, da se oddolžimo tej veliki zmagi, ki je od našega primorskega človeka zahtevala četrt stoletja ponižanj in trpljenja. Zato ne bi mogli trditi, da je revija primorskih zborov Zgolj naključje. Naša Zve za je že vrsto iet z uspehom prirejala pevske revije, tudi na drugi strani meje so prirejali enake revije, na katerih so nastopali naši zbori. Odprta meja, odlični odnosi med Italijo in Jugoslavijo, pa še posebej med deželo Furlanijo Julijsko Benečijo in matično Slovenijo, so nam potrdili voljo do dejanskega u-resničevanja enotnega kulturnega prostora Primorcev. S tem smo uresničili željo po večjem medse bojnem spoznavanju pevskih zbo rov tako glede pevcev kot občinstva. Revije bodo zagotovo spodbudile zborovsko kulturo, ki ima prav na Primorskem bogato tradicijo. Našemu občinstvu priporočamo predvsem obisk obeh revij v Trstu in ostalih dveh seveda tudi. Kolikor bodo revije pri pevcih in občinstvu dobro sprejete, bi s to obliko v prihodnjih letih nadaljevali le s to razliko, da bodo v drugem kraju.* Prireditelj je prijavljene zbore takole p izdelil (Zbori označeni z zvezdico so z naše strani meje) KOPER, 1. marca ob 17. uri PIRANSKI OKTET MOŠKI ZBOR BRJE MOŠKI ZBOR IZ KOBJEGLAVE MOŠKI ZBOR UPOKOJENCEV — Nova Gorica MOŠKI ZBOR — Ilirska Bistrica * SLAVEC — Ricmanje MOŠKI ZBOR — Tolmin * VESNA — Križ * PRIMOREC — Trebče MOŠKI ZBOR — Koper * JACOBUS GALLUS — Trst TRST, 14. marca ob 20.30 * MLADINSKI ZBOR GM — Trst, Opčine * FANTJE IZPOD GRMADE * RDEČA ZVEZDA — Salež, Zgonik MOŠKI ZBOR — Miren * DEKLIŠKI ZBOR GM — Nabrežina MOŠKI ZBOR — Postojna * LIPA — Bazovica PETER JEREB — Cerkno * TABOR — Opčine DPD SVOBODA — Izola SREČKO KOSOVEL — Ajdovščina TRST, 15. marca ob 17. uri * KRAŠKI SLAVČEK — Nabrežina SIMON GREGORČIČ — Orehek MEŠANI ZBOR VENČEK — Dutovlje PIVŠKI NONET * SLOVENEC — Boršt MLADINSKI ZBOR STRUDENO — Postojna * IDARJA — Benečija * IGO GRUDEN — Nabrežina MOŠKI ZBOR VENČEK — Dutovlje MOŠKI ZBOR — Branik * FRANCE PREŠEREN — Boljunec GORIŠKI OKTET JADRAN — Vrtojba POSTOJNA, 22. marca ob 17. uri ^ENSKI ZBOR — Postojna BRIŠKI OKTET * SREČKO KOSOVEL — Ronke * SREČKO KUMAR — Veliki Repen MEŠANI ZBOR — Kromberk * VALENTIN VODNIK — Dolina MOŠKI ZBOR — Dornberk * SLOVAN — Padriče MOŠKI ZBOR — Bilje ‘OTON ŽUPANČIČ — Standret * KRAS — Dol, Poljane * JEZERO — Doberdob * VASILIJ MIRK — Prosek, Kontovel Vreme včeraj: najvišja temperatura •,5, najnižja 3,8, ob 19. uri 7 stopinj, zračni tlak 1015,9 pada, brez vetra, vlaga 68odst., nebo 6 desetin poobla-čeno, 4,9 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 22. lebruarja MARJETA Sonce vzide ob 6.56 In zatone 17.41. — Dolžina dneva 10.45. Lun vzide ob 19.00 i-n zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 23. lebruarja MARTA NOV VAL STAVKOVNEGA GIBANJA Jutri stavka v javnih prevozih začetek stavke elektriške stroke Solidarnost uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij V torek in sredo omejen promet zaradi pomanjkanja toka Jutri bodo uslužbenci mestne prevozne službe Acegata in miljskegp avtobusnega podjetja ACNA zopet stavkali z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe in po preustro-ju mestne prevozne službe po vsej državi sploh, tako da bi se prilagodila sodobnim potrebam. Gre namreč za vsedržavno stavkovno gibanje, ki se izvaja razčlenjeno po raznih mestih. Vse je sicer kazalo, da utegnejo sindikati stavko preklicati, kajti upali so, da bodo končno v Rimu s posredovanjem ministrstva za delo le sklenili sporazum. Isto je veljalo tudi za uslužbence ENEL in elektriške stroke sploh, to da do snoči niso pogajanja dosegla nobenega uspeha. Sicer pa niso vsi trije sindikati enotni glede načina stavke. CISL in UIL sta za tridnevno stavko, ki bo hudo prizadela druge stroke in prebivalstvo sploh, CGIL pa hoče upoštevati interese delavstva in skupnosti, hkrati pa tako razčleniti stavko, da bi bila vseeno učinkovi ta in da bi končno prisilila deloda jalce k popuščanju. CGIL je zato potrdila stavko elektriških delavcev za jutri, za naslednje dni pa naj bi delavci na skupščinah sklenili, kako bodo stavkali razčlenjeno. Kot smo že sporočili včeraj, je mestno podjetje Acegat pozvalo potrošnike toka, naj z njim varčujejo, poleg tega pa bo prekinjalo po raznih področjih tok po tri ure in se zato priporoča vsem, da ne uporabljajo dvigal. Jutri bo torej že tako stavka javnih prevozov, tako da ne pride za nje v poštev uporaba toka. Za torek in sredo pa je Acegat sporočil, da bodo vozili samo avtobusi, toda ne na vseh progah. Prometa ne bo na progah št. 5, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 27, na Opčine pa bodo vozili na mesto tramvajev avtobusi. Jutri tudi ne bo toliko nadomestnih zasebnih avtobusov, kot jih je bilo ob zadnjih stavkah. Z uslužbenci javnih prevozov so namreč izrazili solidarnost uslužbenci podjetij SAITA in SARA, katerih avtobusi niso nikoli vozili namesto Ace-gatovih vozil, medtem ko so uslužbenci podjetja SAP sklenili, da bodo jutri stavkali, če bi podjetje zaposlilo le enega uslužbenca v na domestni prevozni službi za časa stavke uslužbencev Acegata. Kot vidimo, se je boj uslužbencev javnih prevoznih podjetij še bolj zaostril in bo bolj učinkovit spričo popolne solidarnosti uslužbencev zasebnih prevozniških podjetij. Če je prvi del letos najdaljše seje tržaškega občinskega sveta o-značil nekaj ur trajajoči podroben in dokumentiran županov odgovor inženirju Cuffaru v zvezi z obtožbami o gradbenih nerednostih, pa je politična tematika razprave o splošnih perspektivah italijanske družbe, s posebnim ozirom na položaj tržaškega gospodarstva ter vloge krajevnih ustanov v tem o-kviru, označila drugi del seje. Predstavnika desne opozicije sta, razumljivo, napadla odbor. Morpur-go je program levosredinskih strank označil za «neverjetnega», Lonciari pa se je najprej obregnil ob «vstop slovenskega nacionalista* v občinsko upravo, medtem ko se nad brstom zgrinjajo temni oblaki, ki prihajajo z vzhoda*. Povezoval je razvoj koprskega pristanišča z obiskom predsednika Saragata pri Titu, medtem ko je v Trstu »večja nevarnost dvojezičnosti*. »Župan Je zelo podrobno odgovoril na kritike glede gradbenih nered-nosti, ni pa posvetil enake pozornosti osnovnim in korenitim vprašanjem, ki zadevajo široke ljudske množice in delavstvo v prvi vrsti*, je v svoji glasovalni izjavi ugoto vil predstanik PSIUP Monfalcon. Sploh pa je sodil, da ni mogoče priznati programu levosredinskih strank nikakršne »verjetnosti*. •iiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiHiimiiiiiiimiiiHiiiiiiimiiiiiiHiiniiimiiitiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiinimiiimiiiiiitiiiimiii SESTANEK MEDDEŽELNE KOMISIJE ZA NAČRTOVANJE Stopper je orisal zahteve v okviru državnega načrta Okrepiti bo treba predvsem pristaniške strukture in pomorske proge PIN Pod predsedstvom senatorja Caro-i z drugim vsedržavnim načrtom za na, ministra za proračun in načrto- | gospodarski in socialni razvoj. Pri Nadaljuje se zasedba ekonomske fakultete Na tržaški univerzi se nadaljuje zasedba fakultete za ekonomijo in trgovinstvo, ki bo trajala do 26. fe- bruarja. Svoj sklep o zasedbi fakultete so študenti sporočili dekanu fakultete. Danes in v ponedeljek bodo študenti priredili seminarje in diskusije v okviru komisij o problemih univerze, kot pripravo na skupščino študentov, ki bo 25. februarja. V pismu, ki so ga včeraj poslali ministru za šolstvo Ferrariju Ag-gradiju, predsedniku ministrskega sveta Rumorju in rektorju univerze dr. Origoneju, sporočajo študenti, da so zasedli fakulteto, in zahtevajo popolno izvajanje zakona štev. 910 glede študijskih načrtov ter opozarjajo na kršitve omenjenega zakona, kar psihološko negativno vpliva na študente. V petek popoldne je bil sestanek medfakul-tetne komisije v zasedeni fakulteti. Komisija je sklenila, da se začne diskusija o zahtevah, izraženih v 18 točkah, ki jih je omenjena komisija sestavila decembra 1969. Novo in zelo pereče vprašanje, poudarjajo študenti, so zdaj študijski načrti, kot jih predvideva zakon štev. 910, iz sklepov fakultetnega sveta pa je razvidno, da profesorji, ki so zasedli stolice, ne razumejo nujnosti dejanske reforme univerze. Združitev dveh zasebnih klinik v Trstu Družba «Policlinico Triestino* z o. j. je sprejela v svoje okrilje sorodno družbo «IGEA — Časa di Cura* z o. j. Akt o združitvi je objavljen v štev. 8 legalnega biltena za tržaško pokrajino. Seja predsedstva SKGZ Predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze se je na svoji zadnji seji ponovno soočilo z ljudskim štetjem. Darij Cupin je poročal o zakonu od 31. januarja letos, štev. 14, ki določa, da bo ljudsko štetje oktobra prihodnjega leta. Predsedstvo je bilo mnenja, da bi morali imeti Slovenci do tega vprašanja izdelano stališče. Do ljudskega štetja po narodnosti leta 1961, izvršenega samo na področju tržaške pokrajine, so zavzeli odklonilno stališče. Predsedstvo je razpravljalo o osnovnih temah, ki bodo zajete v poročilih na seji izvršnega odbora dne 26. februarja. Izvršni odbor se bo moral izreči tudi o spremembah v vodstvu nekaterih komisij. Govor je bil nadalje o stikih s političnimi skupinami o aktualnih vprašanjih ter sprejet predlog Slovenske prosvetne zveze, da se njeni predstavniki sestanejo s predstavniki SKGZ. Pogovor, o katerem je bil načelni pristanek s strani SKGZ podan že pred časom, spada v okvir stikov, ki jih SKGZ vzdržuje s svojimi članicami, da se informirajo o medsebojnem delovanju. Ob koncu je predsedstvo sklenilo pozvati vse svoje članice, naj se pridružijo nabirki za izgradnjo šole v Cerknem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiHdiitiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii ŠE 0 ZADNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Politične ocene o delovanju občinskega odbora leve sredine Odnos PRI do pravit slovenskega prebivalstva ■ Obsodba rovarjenja desnice in «Lege nazionale ■ Medsebojne polemike med KD, PSI in KPI vanje, je bil v petek v Rimu zopet sestanek meddeželne komisije za gospodarsko načrtovanje, ki so se je udeležili predstavniki dežel s posebnim statutom in deželnih odborov. Tudi tokrat je zastopal našo deželo odbornik Stopper, ki je orisal komisiji deželne izbire v zvezi Poziv ženski ki je zaužila živo srebro Neki zdravnik je včeraj popoldne sporočil letečemu oddelku tržaške kvesture, da se mu .je okrog trinajste ure javila ženska, pri kateri .je zasledil vse znake zastrupitve z živini srebrom. Bila je to ženska stara kakih 45 let, srednje postave, z nekoliko posivelimi lasmi. Ko jo je vprašal za ime, mu ga ni hotela povedati, pač pa .je razložila, da je pred nekaj dnevi nehote razbila termometer. Tri dni kasneje je med krizo potrtosti izpila živo srebro, ker je hotela na ta način umreti. Zdravniku je sicer uspelo, da ji je nudil prvo pomoč, ko pa je vztrajal, da bi šla v splošno bolnišnico, se je ženska uprla. Prepričeval jo .je, da jo lahko tam bolje in primerneje zdravijo, vendar ni o tem hotela nič slišati. Ko .je spoznala zdravnikovo namero, da obvesti agente je hitro odšla. Poskušal jo je zadržati in ji razložiti. katere nevarnosti predstavila zastrupitev z živim srebrom toda zaman. Zdravnik se priporoča neznanki — če bo brala te vrstice — da se mu javi. Pripravljen je, da jo zdravi v popolni tajnosti. Javi naj se mu čim prej, ker je v nasprotnem primeru v smrtni nevarnosti, ali pa obstaja nevarnost, da ohromi za celo življenje. tem je omenil kriterije, ki jih je izdelal CRES, ter zasnove usmeritev, ki jih predvideva zakonski predlog za uresničenje člena 50 deželnega statuta. Stopper je tudi napovedal, da bo dežela vključila v drugi razvojni načrt svoje zahteve. Predvsem je omenil infrastrukture, ki jih bo treba zgraditi na mednarodnih mejnih prehodih, upoštevajoč tudi evropsko integracijo ter potrebo po razvoju mejnih dežel. Deželni predlogi se tičejo tudi prilagoditve pristaniških struktur, okrepitve pomorskih prog in državnega ladjevja, tehnoloških in znanstvenih raziskav, politike za napredovanje gorskih krajev, ureditve voda, njih onesnaženja ter sploh kulturnih in umetniških dobrin dežele. Glede pristanišč je Stopper dejal, da je treba čimprej poskrbeti. da bodo lahko zmogla naraščajoči promet in specializacijo prevozov, medtem ko je okrepitev ladjevja družb »PIN* tudi v splošnem državnem interesu. Še posebno je poudaril potrebo sodelovanja med državo in deželo za zaščito tal, za reguliranje rek in s tem za zaščito krajev v raznih porečjih. Končno je obravnaval tudi vprašanje onesnaženja zraku in vodi, do Česar nuj no prihaja zaradi razvoja industrije. Avtocesta Trst-Benetke v celoti prevozna Avto cesta Trst Benetke preko Vidma bo od jutri dalje v celoti odprta za promet z odprtjem mostu čez reko Piave. Ob tej priložnosti je predsednik deželnega odbora Berzanti poslal predsedniku družbe Autovie Venete Tonuttiju brzojavko, v kateri mu čestita k temu dogodku. V brzojavki poudar ja, da gre za zelo važno javno delo, ki bo mnogo prispevalo k razvoju avtocestnega prometa v naši deželi. Zanimiv poseg je imel republikanec Fragiacomo, ki je izrekei priznanje delu in programu občinskega odbora, nato pa opredelil odnos PRI do slovenskega prebivalstva rekoč, da »veljajo za republikance Mazzinijeva načela o lojalnem, odprtem, demokratičnem sožitju*. Razmeroma novo stališče re publikancev so sprejeli z vidnim negodovanjem misovski prvaki, zaradi česar je prišlo do besednega spopada. S komunisti je polemiziral socialdemokratski prvak Cesare, ki je podprl levosredinski odbor, ki je »nenadomestljiv*. Opoziciji, predvsem pa KPI, je očital, da noče nobenega dialoga in to dokazuje s svojim ostrim nastopom in kritika mi. Glede slovenske manjšine je poudaril, da so stališča njegove skupine skladna z onimi, ki jih izraža večina. Pittoni je za PSI poudaril, da je izčrpen županov odgovor pojasnil stališča levosredinske uprave do o-snovnih problemov. Obsodil je ro varjenje »Lege nazionale* proti vstopu dr. Dolharja v občinski odbor in zabrusil misovcem, ki so pred leti (ob vstopu odbornika Hre ščaka) zatrjevali, da nasprotujejo »titovcu in ne Slovencu*, da so tokrat pokazali svoj šovinizem, kar pa ni končno, nič novega. To pa ni šlo po godu misovskim svetovalcem, ki so začeli kričati. Jasno je bilo slišati odv. Giacomellija: »Na veliko žalost LSS je bila naša reakcija tokrat močno različna*. Odvrnil mu je Pittoni: »Da, ker vam je že pri Hreščaku spodletelo*. V nadaljevanju svojega govora je Pittoni polemiziral s KPI, kateri je očital zaprtost m nekonstruktiv no kritičnost do vsega, kar izhaja iz levosredinske večine. Levosredinski odbor uživa polno in odgovorno podporo »Slovenske skupnosti*, v imenu katere je spre govoril dr. Dolhar. Ta je tudi odločno zavrnil vsakršno trditev, da je LSS »desničarska*. Inž. Cuffaro, ki je govoril v :me-nu KPI, je levosredinski večini o čital predvsem, da je na vsak na čin skušala obnoviti zdavnaj propadlo politiko, katere osnovni cilj (izolirati KPI od množic) ni uspel. Ni pa poiskala drugih poti, ki bi bile morda bolj pogumne. »Obstajajo druge poti, toda niste jih hoteli videti. Posebno jih nočete videti vi, socialisti in vi, levičarji v KD. čemu niste poskusili? Ne gre za posamezne sklepe občinskega odbora, ki jih KPI tudi podpira, temveč za splošne politične perspektive v Trstu, za organske programe. KPI ne zanimajo odbor-ništva in predsedništva, podprli pa bi pogumno in napredno politika. To, kar delate pa je le nekaj pre hodnega, ki se bo v kratkem raz- blinilo, takoj po volitvah, ko bo PRI zahteval novo preureditev mest*. Vsekakor, je izjavil, da je ta le vosredinska uprava šla v drugo smer, proti zahtevam delavstva in ljudskih množic, katerim ne u-streza. Od tod najodločnejša opo zicija KPI. Demokristjanom, ki se »strašijo z desničarsko alternativo*, pa je v polemičnem tonu dejal, da ja «resnična desnica* v notranjo sti KD. Rinaldi je potrdil obveze KD do levosredinske koalicije, kot izhajajo iz lanskega februarskega dogovora in letošnje preveritve. »KD bo podpirala levosredinsko politiko, ne zato, ker gre za formulo, tem več zaradi naprednega pomena, ob novitvenega potenciala, ki preveva koalicijo, tudi ko gre z narodnostne manjšine*. Zato pa se je desnica, po njegovem, tako zagnala proti levosredinskemu vodilnemu krogu v Trstu. Polemike desnice in «Lega nazio nale* je označila za «nesmiselne», ker so nezgodovinske in ne ustre zajo kulturni zavesti tržaškega pre bivalstva*. Splošni položaj zaskrbuje in leva sredina je, tudi v Trstu, odgovor na zmerne pritiske v Italiji. Dalj časa je nato posvetil polemiki z desnico in polemiziral s KPI, kateri je očital, da je kriva, če je morala KD dolga leta »braniti svobodo v Italiji in tako nehote šla na roko desnici* (medklic Cala-brie: »Niste branili svobode, temveč fašistične zakone*). Očital je nato KPI, da se taktično ponuj i z namenom zrušiti levi center in uničiti KD, ne pa desnice, kajti alternativa v Italiji je danes samo med levo sredino in desnico. Tret jih poti, po Rinaldinijevem mnenju, ni. KMEČKA ZVEZA vabi na jubilejni OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, I. marca, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. Poročilo predsedstva 3. Poročilo tajništva 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Pozdravi in diskusija 6. Volitve 7. Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Sledila bo zakuska z domačo hrano in pijačo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM SLOVENSKEGA GOSTOVANJE OPERE NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V soboto, 28. februarja ob 21. uri V nedeljo, 1. marca ob 16. uri P. I. ČAJKOVSKI PIKOVA DAMA opera v treh dejanjih (sedmih slikah) Beseda/lo napisal po Puškinovi noveli M. ČAJKOVSKI Prevod: NIKO ŠTRITOF i Dirigent: BOGO LESKOVIC Režiser: MLADEN SABLJIČ k. g. Koreograf: HENRIK NEUBAUER Korepetitor: DANA HUBAD Koncertni mojster: KAJETAN BURGER Scenograf: MIOMIR DENIč k. g. Kostumograf: ALENKA BARTL Vodja zbora: JOŽE HANC Kraj: Petrograd na začetku XIX. stoletja Abonenti Imajo 50“o popusta. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu prosi abonente, ki imajo namen ogledati si opero ((Pikova dama«, da rezervirajo svoje abonentske sedeže še danes od 15. do 16. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Prof. dr. Anton Trstenjak v Slovenskem klubu V torek, 24. februarja bo gost Slovenskega kluba prof. dr. Anton Trstenjak, psiholog - naravoslovec evropskega slovesa. Slovenci smo lahko ponosni, ker je dr. Trstenjak izredna osebnost na svojem področju, ki je napisal vrsto del in objavil številne prispevke v domačih in tujih strokovnih revijah. Dr. Antona Trstenjaka odlikuje široka in temeljita naravnoslovna izobrazba in njegovo ime poznata ne samo matična domovina in Evropa ampak, lahko rečemo, vsi kontinenti, kjer se znanstveniki u-kvarjajo s to stroko. V Slovenskem klubu bo prof. Anton Trstenjak govoril o svetlobni reklami in njenem psihološkem vplivu na človeka. Gre brez dvoma za zelo zanimivo temo, ki bi morala zanimati ne samo poslovne kroge, ampak tudi širši krog ljudi od profesorjev, zdravnikov, psihologov do študentov in slehernega posameznika. Za torek se nam torej obeta v Slovenskem klubu izredno zanimiv večer, ki bi ga bilo škoda izgubiti. Predavanja Kmečke zveze SALEZ (osnovna šola): V torek, 24. t. m., ob 19.30: dr. Drago Gantar o temi ((Deželna u-stanova za razvol kmetijstva«. MEDJA VAS (osnovna šola): Zaradi tehničnih ovir je bilo predavanje odloženo na petek. 27. t. m., ko bo predaval inž. Zvonimir Simčič o kletarstvu. V torek. 24. t. m., ob 19.30: dr. Marjan Gregorič o temi «Gojenje in bolezni trte« Zahvala pustnega odbora na Opčinah Osrednji odbor za pustne prireditve na Opčinah se najtopleje zahvaljuje vsem sodelavcem in naši javnosti za moralno in materialno pomoč, ki jo je z izrazi simpatije prejel tudi letos pri pustni povorki in maškaradnem plesu v Prosvetnem domu na Opčinah. Dolžnost nam narekuje, da se za uspelo prireditev zahvalimo v prvi vrsti našemu ljudstvu, ki je s tolikšno prizadevnostjo in razumevanjem sodelovalo pri prireditvi, predvsem pa tistim, ki so izdelali alegorične pustne vozove in se udeležili povorke, tistim, ki so tako izdatno denarno podprli pobudo, vsem vaškim odborom in prav vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu tKraškega pusta 70». Toplo se zahvaljujemo še posebej Primorskemu dnevniku za obilno poročanje o Kraškem pustu, dragim gostom in sicer pustni osmici iz Sežane, kobilami v Lipici, prijateljem «kurentom» iz Ptuja, podjetju Jadran v Sežani, policijskim oblastem za vzdrževanje reda na cestah in končno zastopnikom oblasti v prvi vrsti tržaškemu podžupanu gosp. prof. Lonzi m županu Lavrihi, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo in nazadnje še žiriji, ki je ocenjevala pustne vozove. H koncu naj se še zahvalimo lepemu vremenu, ki je prav gotovo znatno prispevalo k uspehu naše kraške pustne prireditve. Osrednji odbor za pustne prireditve na Opčinah SPDT priredi 1. marca ob priliki zimskih športnih iger avtobusni izlet v Trbiž. Zaradi velikega števila ude. leženoev se bo vpisovanje zaključilo v sredo. 25. t.m. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Danes, 22. februarja ob 16. uri (Abonma okoliški) V sredo, 25. februarja ob 17. uri V četrtek, 26. febr. ob 17. uri Avtobusi za današnji okoliški abonma: Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15. Avtobus št. 2: Seslian 14.15, Vižovlje (križišče) 14.20, Mav-hinje 14.25, Prečnik 14.30. šem-polaj 14.35 Trnovca 14.40. Sa-lež 14.45, Mali Repen 14.50. Briščiki 14.55, Veliki Repen 15.00, Repentabor 15.05, Col 15.05. Prosek 15.20. Kontovel 15.20. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure In eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije po tel. 734265 PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL V soboto, 28. februarja ob 20.30 bo gostovala v prosvetnem domu na Proseku dramska družina prosvetnega društva Tabor z Opčin z Golarjevo komedijo Vdova Rošlinka PROSVETNO DRUŠTVO V SKDENJU V četrtek, 26.11. t.l. ob 20.30 bo v društvenih prostorih v Škedenjski ulici 124 Prešernova proslava Na sporedu bo govor, recitacije in glasbene točke. Vabljeni vsi! — Vstop prost! Slovensko prosvetno društvo Tabor Opčine vabi na predvajanje slovenskega filma Lucija v torek, 34. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah. Vstop prost. HOJSTVA. SMRTI Dne 21. februarja se IN POROKE Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 13 oseb. UMiRLI SO: 934etni Giuseppe Go-dina, 854*tn,l Giuseppe Degrassi, 71-letrvl Giuseppe Fontanot, 72-ietna Francesca Dnozina vd. Pockal, 49-iet-Marla Ennerl, 73-letnl Franjo Kojc, 78-letna Virginia Blsiacchl vd. Vecchi, 83-letna lina Tempo vd Cos-sutta, 76-letna Anna Poglajen, 64-letni Giordano Rivoltl, 70-letnl Umberto Marcalin, 63Jetrna Sofia Martini, 77-letna Anna Mircovich por. Vassllt. OKLICI: uradnik Glorgio Covaclch in uradnica Marisa Rasenl, pom. tehnik Nereo Decimanl in uradnica Lui-sa Colonna, delavec GiuMo Broili in delavka Franca Vlmer, slaščičar Gian-franco Coeevar ln prodajalka Zefferi. na Pelllzola, delavec Umberto Cri-veili In gospodinja Elvira Benussl, šofer Divio Gandolfo m gospodinja Marta Matkovič, mehanik Giuliano Satti In blagajničarka Luciana Giral-di, mesar Sergio Rossi ln blagajničarka Renata Gltardi, delavec Egidlo Ugolini ln gospodinja Broili, uradnik Lucio Kravos in prodajalka Luci a Gr. romet, mehanik Marino Miho in delavka Lo reda na Volčič, uradnik Egi- Včeraj-danes dio Mersnich in prodajalka Silvia Candlni, delavec Giuseppe Testa ln delavka Lina Mrrlggloli, Industrijski Izvedenec Roberto Potok ln uradnica Chiara Ferluga, Industrijski Izvedenec Fulvio Vascotto in gospodinja Daniela Čelani, mehanik Graztano Fle-go In prodajalka Bruna Damianl, železničar Adalgiso Giugovaz ln uradnica Gianna FeMuga, upokojenec An-tonlo Permeta ln gospodinja Rosa Maria Padoani, upokojenec Ezlo Bernardom In gospodinja Vittorl« Dobril. lovlch, delavec Michele Valente m gospodinja Nadla Bartoli, železničar Emllio Gamboso ln učiteljica Maria EUsabetta Franca Bravln. uradnik Tulilo Zaghet in študentka Nada Žerjal, mehanik Gino Cuminl in gospodinja Alberta Sossl, delavec Mario Bruschina in delavka Marisa Apol-lonio, zdravnik Antonio Polaeco ln gospodinja Gabriella Mizzan, mehanik Roberto Lando in gospodinja Lulsa Meola, težak Germamo Fitiaro ta de- lavka Angel« Ros&l, anatomist Giuseppe Bettanln ln gospodinja Kosa Pechizza, vojaški častnik Lulgl Cap-pucclo in študentka Concetta Kalila, električar Marino Papo In uradnica Annabelia Malorano, mehanik Gio-vannt Gasparini ln gospodinja Eufe-mia Rudari, pleskar Sergio Honzanl in delavka Maria Camzlanl, bariat Sergio Gloghl In delavka Elda Ier. man, uradnik Rosario D’EI!a in urad-niča LIJ lan a Franeta, upokojenec Gra-ziano Bratog in gospodinja Stella Lu-stiizza, agent Javne varnosti Roberto Breccla in prodajalka Guerrlna De-lucca, gradbeni izvedenec Peter Pott-hast In učiteljica Doretta Podgornik, težak Renato Rela in delavka Maria Riicoobon, skladiščnik Ettore Canc lani in gospodinja Ljudmila Komar, trg potnik Prancesco De Venuto In učiteljica dr. Rita Como!ato, uradnik Ennio Stemni ln učiteljica Luciana Bosi. učitelj Marto UnTverso Ln gospodinja Marta “ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Al Lloyd, Ul. Orotoglo 6 — Ul. Dlaz 2; Alta Sadute, Ul. Glulla I; Biccioda, Ul. Orlanl 2; Vemari, Trg Valmau-ra 11, NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.38 do 8.38) Alla Bastllca, Ul. S. Giusto l; Croce Vende, Ul. Settefontane 39; Alla Giu- stizia, Trg Liberti; Testa tfOro, Ul. Mazzini 43. LOTERIJA BARI 30 44 71 84 66 CAGLIARI 43 75 50 65 80 FIRENCE 51 41 25 53 33 GENOVA MILAN 40 25 71 51 21 80 69 89 76 55 NEAPELJ 39 30 47 9 76 PALERMO 71 84 14 35 41 RIM 85 38 6 34 54 TURIN 46 4 88 58 39 BENETKE 15 M S7 S 75 ENALOTTO 1 X X J i 2 X 2 2 X 1 1 X Gledališča Kvota: 12 točk 11 točk — 266.500 18.400 ar, — 8.441.000 lir, Ur. 10 točk - VERDI Nadaljuje se pni gledališki blagajni prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Mami (nove opere »Upanje« (La speranza), ki jo bo danes ob 16. uri dirigiral avtor osebno. Predstava bo za dnevni abonma za vse vrste sedežev. POLITEAMA ROSSETT1 V sredo, 25. t.m. se bo skupina «Sti-rih« (Valeria Moriconi, Tino Carraro, Renzo Montagnani in Adriana Innocenti) predstavila tržaškemu občinstvu s komedijo Georgesa Feydeau-ja «La dame de chez Maxim». Danes popoldne ob 16.30 bo genovsko stalno gledališče nastopilo z dramo »Pet dni v pristanišču. Nazionale 14.30 «Goodbye, Mr. Chips«. Peter 0’Toole, Petula Clark, Sir Michael Redgrave. Panavision. Me-trocolor. Eden 14.30 «11 primo pnemJo si chia-ma Irene«. Teohnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 14.30 «Gli avvoltoi hanno farne«. Shirley MacLaine, Citat East-wood. Technicolor. Panavision. Grattacielo 14.00 «Can quale amore, con quanto amore«. Catherine Spaak, Lou Castel, Claude RIch. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 14.30 «Hello Do!ly». Bar. bra Streisand, VValter Matthau, Michael Crawford. Technicolor. Ritz 15.00 «Cuori solitari«. Ugo To-gnazzi, Senta Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 14.30 «99 donne«. Co-lorscope. Maria Schell. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «Simon Bolivar«. M. Schell, R. Schiaffino. Technicolor. Aurora 15.30 «La čadu ta degli Del«. Režiral Visconti. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnja predstava ob 21.45. Cristallo 15.00 «Dove vai tutta nuda«. M. G. Buccella, G. Moschin. Tech-nlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 14.00 «11 prof, dott. Guido Tersilli, primarto della clinica Vlila Celeste, convenzionata con le mutue«. Alberto Sordi. Technico. lor. Moderno 14.00 «La notte delTaggua-to». Gregory Pečk, Eva Marie Saint. Technicolor. Impero 15.00 «11 leone d’invenno». P. OToole, K. Hepburn. Technicolor. Vittorlo Veneto 14.30 «Barbagia». T. Hill, D. Backy, G. Tinti. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Ideale 13.45 «Dove osano le aqulle». R. Burton, C. Eastvvood, M. Ure. Technicolor. Zadnja predstava ob 21.30. Abbazia 14.30 «L’oco dei Mackenna«. Gregory Pečk, Omar Sharif. Tech nicolor. Astra 15.00 «Paperino show». Walt Disney. Technicolor. KINO Nfl OPČINAH danes ob 15. uri Technicolor f&lm: CATERINA SEI GRANDE! Igrajo: Peter 0’Toole, Zero Mostel, Jeanne Moreau, Jack Havrkins in drugi V slovenskem klubu bo v torek, 24. februarja izreden gost univerzitetni profesor dr. ANTON TRSTENJAK, n» najvidnejši psiholog-naravosio-vec. Predava!! bo o temi SVETLOBNA REKLAMA IN NJEN PSIHOLOŠKI VPLIV NA ČLOVEKA Predavatelj, ki je izredno globoko razgledan in temelji* v svoji stroki, odličen poznavalec človeka kot posameznika in ljudskih množic, na® jamči za koristen in žarnim« večer. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni i Razstave Tržaški likovnik Emilij Prim®i**£ odprl v galeriji Rossonl razstavo jih del, in sicer kakih 24 slik. r"' stava bo odprta do 1. marca. V galeriji »La Lanternaa v Nicoto je odprta razstava del Gastona Breddoja. Razstava bo ta do 7. marca. Breddo se j« (vL 1. 1915 v Padovi, dolgo let j« ® . „ Benetkah, sedaj živi v Toskani * direktor Akademije za umetno« Firencah. Darovi in prispevki Mari® „.odnic» pijašK® Scbiff* Ob 6. obletnici smrti žene daruje mož Leopold Adam 5.0W za Dijaško matico. ^ Namesto cvetja na preran* * ^ Karta Sancina darujeta Alek#J Boris Pertot 5.000 liic za DijaSKo tico. V počastitev spomina P0*-in Karla Sancina daruje šoto®— Palmira Simič 3.000 lir za matico. Ob 25Jetnici smrti Franka in žene poklanja sestra n* ber 5.000 lir za spomenik padh1" Opčinah. Ob drugi obletnici smrti drvojk* očeta Bruna Trampuža daruiet^,ruitvO in Ladi 2.000 lir za prosvetno jnJ Ivan Cankar. V počastitev apo(|jrij. dragega očeta Bruna Trampuža jeta Enči in Ivo 2.000 lir za ^ p. sko planinsko društvo v Trstu. neje častitev spomina Angela ffl(. daruje Alojz Kalc 2.000 lir za V ^ nik padlim na Proseku. Za sp?,gjvol padlim na Proseku daruje •vl Zulič 1.000 lir. ^ Namesto cvetja na grob P®8- 3qg0 Stoke daruje dr. Drago st?7® jir za pevski zbor Vasilij Mirk- Namesto cvetja na grob P®*-«^ stine Milkovič iz Trebč, daruje štvena prodajalna na Opč>nav,irijti lir za spomenik padlim na UP®1 in 5.000 lir za Dijaško matic®- Namesto cvetja na grob ma*e!^0 lit Rauber darujejo Draščkovi Ža Tončičev sklad. K/NO <(R|S> PROSEK danes ob 16. uri Oinemascope barvni dramatični film: C H E ! Igrajo: Omar Sharif, Jack Pa-lance in Barbara Luna. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Lipa lz Bazovica sporoča, da bo predvajanje filmov «Gorenjska ohcet« in «Lucija» danes ob 20. uri. Slike, ki jih je posnel Mario Magajna v Kulturnem domu 7. t. m. na novinarskem plesu in 8. t. m. na otroškem rajanju so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Mali oglasi »CITROENI — mehanična delavnica Samarittani ln Mlceo In prodaja na domestnlb delov llllca Rittmever 4/a DOBRO POSLUJOČA in donosna mala Industrija Išče družabnika sodelavca s kapitalom Telefonirati na st 33-743. Trst PODJETJE nujno potrebuje dva slovenska uradnika in eno uradnico. In-formacije dobite pri Kasti, tel. 749514 ob 13.30 do 14.30. UGLEDNO PODJETJE Išče uradnico do 40 let starosti, s prakso v pisarniškem delu in z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Interesenti naj te-lefonirajo na št. 36231. TRTE dveletne čmo-bele prodaja Lad. ko Pipan — Komen. Minilo je dve leti, nas je zapustil naš predr8®1 mož in oče Bruno Trampuž in Spominjajo se ga žena otroci. Iskreno se ki so z nami gubi naše drage ZAHVALA ■ vsetA zahvaljujemo jg sočustvovali Olge Pertot Posebna zahvala č. %■ ~!S (p sorodnikom, nabrežinski g?o ^ jo rovalcem cvetja in vsem. " spremili na zadnji poti- DRUŽINE: PERTOT. SEDMAK in Z Nabrežina - Sv. Križ. 00 Dne 20. t. m. nas je v rosti za vedno zapustil n®® oče, ded in tast Josip Godina s Pogreb bo danes, 22. *J? ob 10.30 iz glavne bolni-’d škeden.jske cerkve in slc v* pokopališča in nato na me*1* kopališče Sv. Ane. jy*’ Žalujoči hči Modra. s'n ,et vnukinja Aleksandra, sn81‘1?i;«jri drugi sorodniki, ki se °'a~y ecjtP1 hvaijujejo vsem, ki ga bodP ljali na njegovi zadnji P° Žalovanju se pridružuj®*0 Marija Longo Salvador- ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali o*3 naše nepozabne mame in none JUSTINE MARC vd. MILKOVIČ Posebna zahvala dr. PokHnlju m dr. Hrovatinu, Dori, č. g. župnikoma, darovalcem cvetja ter vsem, ki 50 spremili na zadnli poti in s tem počastili njen spornih' Žalujoči: hčerke, sinovi, snahe, zetje, ^ in drugi sorodniki Trebče. 22. februarja 1970. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so 118 t«ri koli način počastili našega nepozabnega KARLA SANCINA se Iskreno zahvaljujemo. DRUŽINE: SANCIN, PISCANC, TAM** Trst, 22. februarja 1970, občnem zboru, ki je bil 11. jo lanskega leta na Opčinah, l»£r ^voljen odbor, ki ga sestav-S & »Predsednik Miro Ivan Križ-Jiac — Bazovica 43, podpredsed-g^iroslav Žigon — Zgonik 36; Srčiki: Zoro Grgič — Bazovica Alfonz Guštin — Col 12, Anto-Pizzulin — Krmenka 173, Jo-i Sancin — Dolina 112, Karlo .,~l0nia — Gročana 24. V nadzorih'?' odboru so Valentin Bizjak — ti »5 Alojz Križmančič — Bazovi-Alojz Lupine — Praprot 11, Setnika sta Rafko Grgič — Pa J* ® in Avgust Radetič — Medja • v razsodišču pa Ivan An-$.1*— Cerovlje 34, Karlo Štolfa — tijj6g A6 in Karlo Komar — Ferne- jj^dsednik se je vsem zahviilil za •T. 1 stoodstotno udeležbo in zau-ki so mu ga izkazali z iz-vlJo za predsednika. Utemeljil jj IZREDNEM OBČNEM ZBORU NA OPČINAH I polni udeležbi živinorejcev ustanovljeno «Pokrajinsko združenje rejcev» Soglasno odobren statut - Predsednik združenja in ravnatelj kmetijskega nadzorništva o nalogah in važnosti združenja Ai^-S0*;"0st* notarja dr. Guida I je sklicanje izrednega občnega zbn [ ga zakona o lovu, kmetijsko nad-tov-žtani™m ^ I ra- *n dejal’ da *ie kilo združenje j zorništvo sprejema prijave o škodi ^Mnorejcev ie ^ v četrtek tink * V Prosvetnern domu na Op-J**1 izredni občni zbor združenja Sev goveje živine sivo-rjave pas-■ Izredni občni zbor je bil skli-odobri spremembo pravilni-,p I* preimenovanje združenja v J®ajinsko združenje rejcev*. V .trnjem združenju so Pili včla-?ni samo rejci goveda sivo-rjave novo združenje pa zajema * živinorejce, tudi kokošerejce in Ničereice. ^čnega zbora sta se udeležila ™ ravnatelj Pokrajinskega kmetij-cjjk nadzorništva dr. Bticco in turiški izvedenec Tagliaferro. neugodnemu vremenu je bila j,. -*a polna živinorejcev s Kra-lrj|!n iz Brega, ki so soglasno odo- novi statut združenja. ^oboko, pretresljivo, ^Pozabno tragedijo, ** ie zajela 56 narodov, Ukazuje ta knjiga ? Neposrednostjo S le lastna samo velikim ,tvaritvam. C- L. SULZBERGER druga svetovna vojna 540 strani Velikega formata ^ ilustracij (92 barvnih) zemljevidov bojišč in vojaških operacij ^Ednaročila lejema kniigalna . uiiCa sv. Fran* {iika 20 - Telefon 61-792 '"‘itiiiiiiitmiimiiimiiMiiiMmiiitmii rejcev goveje živine sivo-rjave pasme sicer ustanovljeno že pred dvema letoma, da pa praktično ni delovalo. Preimenovanje združenja z novim statutom je potrebno, da se lahko doseže finančno priznanje s strani dežele. Združenje bo skrbelo za rodovnik goveje živine, za nadzorstvo nad mlekom, za nakup plemenske živine in krme, kakor tudi za razdeljevanje raznih prispevkov in nagrad živinorejcem, ki jih bo dajala dežela. Poiskati si bodo morali svoj sedež, urediti urade ter sprejeti v službo uradniško in strokovno osebje. V službo bodo sprejeti tisti, ki bodo v preizkusni dobi dokazali svojo tehnično sposobnost, vsekakor pa bo večina zaposlenih morala obvladati slovenščino in italijanščino. Kot kandidat za upravnega direktorja je predlagan agronom dr. Mario Gregorič. Predsednik je tudi dejal, da bo združenje tesno sodelovalo s kmetijskim nadzorništvom, da pa odločno odklanja kakršnokoli drugo vmešavanje. Izrekel je priznanje in zahvalo ravnatelju nadzorništva dr. Buccu in izvedencu Tagliaferru ter poudaril, da se je treba usposobiti za uresničitev nalog in reševanje problemov, kar bo zahtevalo sodelovanje, dobro voljo, zavest in aktivnost vseh članov. Dr. Bucco je predvsem izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišlo do u-stanovitve novega združenja, in priznanje pokojnemu dr. Križniču ter bivšemu podpredsedniku Alfon-su Guštinu, ki sta si mnogo prizadevala in pripomogla k ustanovitvi združenja. Zdaj, je poudaril dr. Bucco, si moramo zavihati rokave in se lotiti dela. Združenje bo imelo velike naloge in pomen za razvoj živinoreje, živinorejci pa bodo bolj kot prej čutili, da imajo svojo organizacijo, da sami odločajo in dajo predloge o stvareh, ki se jih tako neposredno tičejo. Sledila je diskusija. Predsednik je ponovno poudaril, da bo večina uslužbencev morala obvladati slovenščino. Rekel je, da bodo morali zdaj poiskati prostore za urade v središču mesta in sestaviti program delovanja. Dr. Bucco je rekel, da bo dežela krila stroške za prvo ureditev in opremo uradov, in je omenil glavne naloge ter pristojnosti združenja. Zavzeto in zelo prepričljivo je govoril o naši živinoreji in toplo priporočal živinorejcem, naj skrbijo za vzrejo telic: »Tu, na domačih tleh, moramo skrbeti za prirejo. Stare krave morajo nadomestiti telice, ki so zrasle pri nas. na Krasu in v Bregu, ker bodo bolj odporne in zdrave. Kot narod, tako tudi živi noreja, propada, če nima mladine*. Skrbeti pa moramo, je še poudaril dr. Bucco, da bomo svoj trud, svoj pridelek valorizirali in ga dobro vnovčili. Zato se pripravlja u-stanovitev kraške mlekarne. Zaže-tel je združenju in živinorejcem mnogo uspehov in jim priporočil, naj brez skrbi in pomislekov prihajajo na kmetijsko nadzorništvo, ker je sodelovanje med kmeti in strokovnjaki nujno potrebno in koristno. Izvedenec Tagliaferro je tudi izrazil svoje zadovoljstvo, ker se je na izrednem občnem zboru zbralo toliko živinorejcev. Predlagal je, noj bi se prirejali sejmi za prodajo živine za zakol in sejmi za nakup živine. Omenil je tudi razdeljevanje močnih krmil in pripomnil, da bodo močna krmila in mineralne snovi dobili le živinorejci, ki imajo živino pod nadzorstvom. Dr. Bucco je odgovoril tudi na vprašanje glede izplačevanja odškodnine zaradi škode, ki jo povzroča divjad. Rekel je, da se pričakuje izid predpisov po objavi deželne- škodi in ne izplačuje odškodnine, kar je dolžnost lovskega združenja. Pripo ročil je prizadetim kmetom, naj takoj prijavijo morebitno škodo. Prav tako je opozoril kmete, ki dobijo prispevke za izboljšanje higienskih prostorov, kuhinj itd., da morajo v teku leta, ko jim je bil odobren prispevek, dokončati delo. Novemu združenju želimo plodno delovanje v korist živinorejcev in za razvoj živinoreje, ki je eden izmed glavnih temeljev kmetijskega gospodarstva. A. B. iiiiiiiiiiuiimiiiiiimiiiimiiiiiiiimmiimiMmimiiii V KONFLIKTU... (Nadaljevanje s 3. strani) gatca in mladega gosta Anatola Šterna kot neapeljskih klerikov in prav tako lep je bil lik marron-skega meniha brata Bartolomeja, ki ga je ustvaril Jožko Lukeš. Tkalca Mateja iz Pratole je preprosto in prijetno podal Alojz Milič, Mira Sardočeva pa je bila v edini ženski vlogi njegove hčere Concette prepričljiva v svoji neposrednosti in v dolgem prologu učinkovita. Nenavadno lepa in polna igralske inventivnosti je bila Rustjova kreacija povsem svojstvene vloge Cerbicche, ki je v strogosti okolja in dramatičnosti vodilnega konflikta bila kot prijeten poži-vitveni vložek. Boris Cavazza v vlogi vojaškega pribočnika kralja Karla 11. ni imel priložnosti, da bi uveljavil svoje igralske sposobnosti. V vlogah sul-monskega župnika Konstantina in Celestinovega tajnika sta nastopila Dušan Jazbec in Danilo Turk, v vlogah sulmonskega sodnika in orožnika pa kot gosta Srečko Tič in Andrej Jelačin, razmeroma malo izrazito. V nemih vlogah kardinalov so nastopili še Anton Kalc, Enij Reinhardt, Jože Sedmak, Boris Simoneta, Josip Šušteršič in Ludvik Zajc. RECITAL... (Nadaljevanje s 3. strani) tivične in tematične preje, njeno tonsko niansiranje pa še ne prinaša željenih uresničitev iz raznih odtenkov. V vseh drugih skladbah je in-terpretorka sprostila za današnji čas redko in iskano elementarno pronicljivost v oblikovanju razpoloženj, , Rrm .g, njo. premš£?. po-slušalčevo usmerjenost iz občudovanja tehnične zglednosti, odvaja ga od zaverovanosti v bravuro. Pianistka je na svoji koncertni turneji prvikrat javno predstavila Scherzo slovenskega skladatelja Žebreta. Letnica rojstva tega dela sega v leto 1939. Takrat se je mladi skladatelj in dirigent vračal iz Prage, kjer je študiral v Sukovi šoli. Omenimo še, da je prav Demetrij Žebre eden poslednjih učencev češkega glasbenega pedagoga J. Suka. Dan po podpisu njegove diplome je skladatelj in profesor preminil. Pri njem so se vzgajali mnogi slovenski in jugoslovanski skladatelji, n. pr. Dragotin Cvetko, dr. Radoslav Hrovatin, prof. Marjan Lipovšek, Pavle Šivic, med drugo vojno umrli skladatelj Franci Šturm. Ob zaključku se povrnimo k pianistki. Še enkrat ji moramo tudi po oceni vidnih slovenskih glasbenikov vrisoditi nadaljnjo u-metniško rast. iiiimiimiiiiiiMiiiuiimiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiijiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V r četrtek v veliki učilnici osnovne šole lepo uspela Prešernova proslava Prosvetnega društva v Boljuncu Sodelovali so šolski otroci, članici Slovenskega gledališča in mešani zbor p. d. kr v Boljuncu, ki jo je Pripravilo tamkajšnje pro-dru5tvo, ki tudi nosi ime AJ^ajvečjega pesnika Franceta V^itev je bila v veliki učil-JSihVne šole, ki je bila zares SCa, da bi sprejela vse tiste id j:?e- ki so hoteli prisostvo fj lepi in uspeli proslavi. fAtia nka 1° odbornica društva S® Turk je v začetku prire-»5dravila vse navzoče, poseb-J^riiatelja srednje šole v Do J travnika SPZ, učitelje ter ki so pomagali pri tej 3 V prvi točki pestrega spo-hastopil osnovnošolski pev-|S' ki je zelo lepo zapel dve jK.nomačo himno »Barčica je ti? Ca» in »Rumeni oalonček*. Pitoni f t^oniko je najmanjše boljun- Žerjal. ^MU^obol*. ?. ^ le kratek priložnostni go-je pripravil in bral mla- V«lt« Mohor. Podpredsednik SPZ Miro Kapelj izroča boljunškim pevcem Gallusova odličja Na tej proslavi sta sodelovali tudi članici Slovenskega gledališča, Leli Nakrstova in Zlata Rodoskova, ki sta ogreli občinstvo z deklamacijami Prešernovih poezij. Seveda ni manjkal na proslavi domači pevski zbor, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zapel več slovenskih pesmi ter zaključil program z Vrabčevo »Zdravico*. Na tej lepi, pomembni in dobro uspeli proslavi j« podpredsednik SPZ Miro Kapelj podelil zaslužnim ln požrtvovalnim pevcem Gallusova odličja ter odlikovancem zaželel, da bi še nadalje tako uspešno delovali na prosvetnem področju. Tatjana Turk se je ob koncu sporeda zahvalila vsem za sodelovanje ter že vnaprej povabila vse domačine, da bi pomagali pri pripravah za proslavo stoletnice ustanovitve domače čitalnice, ki bo letos v maju. Ente Nazionale per FEnergia Elettrica OBVESTILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije so po razčlenjenih stavkah prejšnjega tedna proglasile za ponedeljek, 23. t.m., z možnostjo nadaljevanja v prihodnjih dneh, splošno stavko. Zaradi tega ni izključeno, da ENEL, pa čeprav je sprejel ustrezne ukrepe, ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave električnega toka, kakor je tudi možna ukinitev dobave industrijam zato, da v največji možni meri zagotovi dobavo javnim službam. Za premostitev težav, ki bi lahko nastale, je v precejšnji meri važno sodelovanje potrošnikov, ki bi morali v interesu vseh in njih samih, zmanjšati uporabo toka na najnujnejše potrebe. Zaradi položaja in morebitne možnosti nepričakovanih in dolgih prekinitev električne struje, vabimo potrošnike, da poskrbijo za varnost svojih naprav in še posebno za dobro delovanje naprav za proizvajanje toka ter da sprejmejo tudi primerne previdnostne ukrepe. LEP ŽIVLJENJSKI JUBILEJ 80 LET KRIŠKE MAME JOHANE TROGARJEVE v * ■■ . ^ ■ ' j.’** iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMiiiimiiiiiiiii>»Mi!miiuiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiimiiiriiiiitiimitimmiiiaiimiiiiiiiiiiiiiimiimmiiMiiiiit NA POBU## SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA IZ TRSTA Cilj bo ob Blejskem jezeru v razkošnem Golf hotelu Bogate nagrade za najboljše tekmovalce - Prijave na sedežu SGZ Enako kot lani, bo Slovensko go spodarsko združenje iz Trsta, tudi letos organiziralo ocenjevalno av tomobilsko vožnjo, športno - družabno prereditev, ki se bo zaključila s svečano večerjo in družabnim večerom, v okviru katerega bodo organizatorji nagradili najuspešnejše udeležence tekmovanja. Lani je pot popeljala tekmovalce do Opatije, letos pa je proga nekoliko drugačna. Start bo v dveh mestih istočasno, v Trstu in Gorki, cilj pa bo v najbolj znanem in najlepšem slovenskem letoviškem kraju, na Bledu.-lam.se bodo. ^..tekmovanju zbrali vsi udeleženci v novem in najrazkošnejšem hotelu tega letovišča, v Golf hotelu, kjer ho večerja, družabni večer in spanje. Cena za udeležbo na avtomobilski ocenjevalni vožnji je določena na 10.000 lir, za to vsoto pa bo vsak udeleženec deležen naslednjih ugodnosti: 1. suho kosilo 2. slovesna večerja 3. družabni večer s plesom (s plesnim orkestrom bo nastopila znana pevka) 4. prenočevanje 5 zajtrk (točke 2., 3., 4. in 5. v Golf hotelu) 6. kosilo ob Bohinjskem jezeru ali ob poti proti Ljubljani 7. za vsako posadko brezplačni bon za 20 litrov bencina. Razen tega bodo bolje uvrščeni tekmovalci deležni bogatih nagrad, seveda pa ne bo manjkalo tud' pokalov in drugih trofej. Prijave za udeležbo na tekmovanju sprejema urad Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, Ul. Filzi št. 8, telefon 37-808 in sicer v uradnih urah. Prireditev je lani zabeležila izreden tekmovalni in družabni uspeh. Organizatorji so zato prepričani, da bo tako tudi letos, saj vlada za o-cenjevalno vožnjo do Bleda, v Gorici in Trstu, že zdaj veliko zanimanje. AOV bo na sporedu v soboto in nedeljo, 25. in 26. aprila letos. DANES OB 9. URI Občni zbor Kmetijske zadruge Danes ob 9. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 redni letni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu * običajnim dnevnim redom. Članom zadruge toplo priporočamo, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. Prometna nesreča Tržačana pri Kopru V tržaško splošno bolnišnico so včeraj popoldne pripeljali z jugoslovanskim rešilnim avtom iz izolske bolnišnice 50-letnega pomorščaka Nerea Petronia iz Ulice Feltre 3. V torek se je na poti v Trst ponesrečil s svojim fiatom 850 pri Kopru. Da bi se ognil avtu, ki mu je privozil nasproti, je na splozktm asfaltu zavil s poti in si zaradi sunka zlomil desno stegnenico. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti približno tri mesece. Na Proseku trčil z vespo v avto Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 49-letnega težaka Domenica Metliko s Proseka št. 367. Mož se je ponesrečil malo prej na Proseku, ko je s svojo vespo trčil v avto znamke »austin*, ki ga je upravljal 47-letni Milan Rupel tudi s Proseka št. 105. Pri padcu na tla, ki je sledil ' čenju, se je Metlika močno udaril v hrbet in se odrgnil po obrazu ter po nogah. Karabinjerji, ki so prvi pri hiteli na kraj nesreče, so poskrbeli, da so ponesrečenca - rešilnim avtom Rdečega križa nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno en teden, če ne bodo nastale komplikacije. šolske gradnje za dobo 1969-1971, da se porazdelijo sredstva, ki jih je določil osrednji odbor za šolske gradnje v Rimu za našo deželo v skupnem znesku 8.450.000.000 'ir. Za tržaško pokrajino je omenjeni deželni odbor določil naslednje šolske gradnje: osnovna šola •• Skednju (dopolnilna dela 222.950.000 lir), srednja šola na Proseku (dop. S2 mil lir), znanstveni licej »G. Galii-lei* dop. 550 mil lir), osnovna šola na Opčinah (66 mil. lir), srednja šola pri Sv. Savi (dop. 442.800.003 lir), pomorski tehnični zavod »Duca di Genova* v Trstu (28 mil lir), strokovni zavod za industrijo in obrt v. Trstu (350.000.000 lir), osnovna šola Rocol Melara (447 mil !ir), osnovna šola v Slivnem (15 mil. lir) Program šolskih gradenj za dobo 1960-1971 Pred nekaj dnevi se je sestal deželni , odbor za šolske gradnje, ki je pod predsedstvom prof. Angio lettija sestavil izvršilni program za ......................................... Naša jubilantka, Johana Trogar-jeva, kot jo poznajo Križani in Nabrežinci, mi ne bo zamerila, če jo mimo nje, po sorodniški plati nekoliko orišem v «cajtengah», katerim je celo življenje ostala zvesta. Znana je njena simpatična osebnost, ki ne glede na število let, še vedno stopa po poti narodne in proletarske zavednosti. Ni malenkost doseči 80 let ženi, ki je z garanjem in žrtvovanjem same sebe, uspela, da ji rojstni kraj lahko vošči še miren pristan v krogu svojih domačih. Slavljenka Ivana Sedmak vdova Strgoušek, se je rodila 14. februarja 1890 v znani kriški družini pri «Trogarjevih»; v njenih dekliških letih je bila ta domačija ena najtrdnejših kmetskih družin v Križu in to v časih, ko ni bila šala nasititi 10 lačnih ust in jim obvarovati streho. Dober spomin nune Johane še vedno napelje na davne čase, ko si je morala na vsezgodaj naprtiti splenir* sadja ter romati peš v Trst s koščkom kruha ali polente za «merendo» in z zavestjo, da je prihranila par «flik» za vozne stroške. Naše matere in none bi si res zaslužile, da bi jim postavili vsaj spomen-ploščo na obronkih Konto-vela, kjer so kot mlekarice, ribari-ce, sadjarke, rožarice in perice počivale pred spustom v gosposko predmestje. Izvrsten spomin jo včasih prestavi v čase, ko je njena rojstna vas bila na glasu kot ena najso-lidamejših naselij v tržaški okolici. Tedaj ni ta kmečko - ribiški kraj, kjer so prevladovali stebri Sedmak, Tence, Košuta in Bogateč, poznal nevšečnosti, ki danes tarejo vaščane. Ko je kriška godba bila na , kot ji je dejal, skrival vtihotapljene ure. Javni tožilec dr. Borracetti je zahteval za obtoženca 6 mesecev zapora in 1 miUjon ter 633 tisoč lir denarne kazni, Arianov branilec odv. Ghezzi pa oprostitev aU vsaj najnižjo kazen. Sodniki so delno upoštevali tožilčevo zahtevo in mu prisodili 20 dni zapora in 2 milijona in 620 tisoč lir denarne kazni. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati 48-letai zdravnik Antonio Manna iz Ul. Udine 22, ki je bil obtožen nenamernega umora šti rimesečnega Fabia Mattera. Obtožnica ga je dolžila, da se kot otroški zdravnik bolniške blagajne INAM ni dovolj vestno pozanimal za hudo zdravstveno stanje otročička in ni poskrbel za njegov takojšen prenos v otroško bolnišnico «Burlo Garofolo*, ampak se je omejil le na telefonski zdravniški recept. Tržaškega zdravnika je tožil Fa-biov oče, 30-letni Flaminio Mattera s Proseka št. 381, ki je na včerajšnji razpravi, skupaj z ženo Ri to, nastopil kot prizadeta stranka. Na vprašanje sodnikov je povedal, da je njegov sinček zbolel 23. oktobra predlanskim in je na stalen telefonski poziv dr. Manni, da bi ga prišel pregledat, prejel negativen odgovor. Končno je naslednji dan le prišel in ugotovil, da otročiček boleha za broniiitisom, vendar pa je menil, da bi bil vsak sprejem v bolnišnico odveč. Isto se je ponavljalo do 26. oktobra, ko se je Mattera odločil, da pelje sinčka v bolnišnico, kjer pa je umrl. Javni tožilec je zahteval za dr. Manno 9 mesecev zapora, branilec odv. Ressauer se je boril za po- >lno oprostitev aU vsaj za pogojno kazen, zastopnik civilne stranke odv. Filograna pa je zahteval denarno povračilo moralnih in materialnih stroškov. Sodniki pa so menili, da zdravnik ni zakrivil pripisanega mu dejanja, in ga oprostiU zaradi pomanjkanja dokazov. ^lii mala vaške *—-®— /cnjifratne. ARSEN DEDic Č0VJEK KA0 JA * * * Čovjek kao ja Stara pjesma Sandra Čovjek i pas Pusti neka spava Večeras Bit češ uvijek moja * * * Sve što znaš o meni Moderato cantabile Moj brat Kod dvije lipe Sanjam te Odabrat češ gore Kuča pored mora čččA(WNzw (., ysv' ,yvwyXX50000 SKBOILKX VSE ZA KINO [N FOTOGRAFSKI material Ir st. Ul Mazzini iS 1 el 7S3-SSI Prijatelje id zoaace naprošamo da nas obiščejo KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX TEL. 96-301 Settembre 16/111 NOVA MESNICA NA KOZINI (blizu marketa v hiši Rudija Kastelica) Kmetijska zadruga «4. junij* iz Ilirske Bistrice je na KOZINI ODPRLA NOVO MESNICO, v kateri boste hitro in dobro postreženi: S SVEŽIM MESOM VSEH VRST V ZADRUGI VZREJENEGA GOVEDA IN DROBNICE, S ŠTEVILNIMI SUHOMESNATIMI IZDELKI, S SVEŽIMI RJAVIMI KOKOŠJIMI JAJCI, SUROVIM MASLOM Ud. PRIPOROČAMO SE ZA VAS CENJENI OBISKI NEDEUA, 22. FEBRUARJA PONEDELJEK, 23. FEBRUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za čembalo; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Ringaraja; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.35 Wil-kinscn: Pogled nazaj; 15.50 Zagrebški solisti; 16.30 Orkestri; 17.30 Pesmi Nadiške doline; 18.00 Koncert v minjaturi; 18.45 Bednarik »Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije; 20.00 Šport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 10.45 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.00 »El Campanon*. KOPER 7.30, 10.00, 12.30, 15.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 7.40 Pisana glasba; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Obisk v Bra-niški dolini; 9.15 Orkester Aima-ble; 9.30 Orkestri; 10.10 Funora-ma; 10.30 Baletni motivi; 11.00 Dogodki in odmevi 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 14.00 Dva pevca; 14.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 19.00 Šport; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 9.10 Iz katoliškega sveta; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.35 Roditeljski krožek; 13.30 Planet, ki mu je ime Neapelj; 14.10 Pisana glasba; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.10 Ansambel Dik Dik; 15.30 Program z Mino; 17.00 Ital. popevke; 18.00 Nedeljski koncert: 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Šport' II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 12.30 Program-s C. Villo; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 15 30 Preizkušajo se diletanti; 16 20 in 18.04 Pisan popoldanski spored; 17.00 Športna nedelja; 20.10 Tenorist G. Zenatello in sopranistka E. Mazzoleni; 21.05 Pevec med množico; 22.10 Radijska priredba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30, Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Informativna oddaja; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Koncert iz naših krajev - Koper; 10.05 Še pomnite, tovariši... P. Dežman: S kulturniki IX. korpusa; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Pianist Silvo Štingl; 14.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 15.05 Nedeljsko športno popoldne: 17.05 Nedeljski opemi stereo; 17.30 W. Schilling: Kolumbov predor; 18.30 F. Liszt: Sonata za klavir v h molu; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer* 22.15 Plesna glasba; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 11.45 šola nabožne umetnosti; 12.00 Cerkev in družba; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne 17.00 Program za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19 55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Greene: »Una pištola in vendita*; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slov. solisti; TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Koncert; 16.20 Orkester Casamassima. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16 00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje Bobby Solo; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček 9.15 Malo besed, veliko glasbe; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Melodije; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.05 Šport; 16.20 Mali koncert; 17.10 Plošče; 17.30 Otroški kotiček; 18 00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orglar H. di Jameslast; 22.10 Orkestri; 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Šola; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Dnevna kronika; 13.15 Hit Parade; 14.16 Spored za popoldne; 16.00 Program za mladino; 16.20 Veliko plošč; 18.00 Znanstvena oddaja; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Slovstvo in umetnost; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Simf. koncert; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist Gino Bechi; 10.00 Salgari: »Con Mompracem nel cuo-re*; 10.15 Poje R. Del Turco; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Življenjepis; 13.00 Program s Ra-scelom; 14 00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 16.00 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv: 19.05 Poje Dalida; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kronike z Juga; SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše*; 9.45 Ansambel Jože Privšk; 10.15 Pri vas doma; 12.10 B. Arnič: Koncert za violino in mali orkester - Uvertura v d-du-ru; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka, glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Koncert Komornega zbora iz Celja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.15 »Signali*; 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M. Dovžan; 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.15 Jazz; 23.05 M. Strojan; 23.15 Zabavni zvoki; 23.40 Orkester Paul Mauriat. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Človek in prostor; 19.45 šport in Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: Uomini e lupi; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Plavalne tekme v Trstu; 15.00 Kolesarstvo; 19.00 Angleš-18.50 Glasbeni spored; 21.00 Dnev- čina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nocoj nik; 21.15 Settevoci sera; 22.20 bomo govorili o...; 22.15 Simfonični TV film: S.O.S. Polizia. koncert. JUG. TELEVIZIJA 0» 22. DO 28.-II.-1970 19.20 Naša soseska; 19.50 Cikcak; 20.35 D. Smole: Krst pri Savici - Drama SNG Ljubljane; 22.40 Libija - oddaja ob obisku pred sednika Tita. ČETRTEK, 26. FEBRUARJA 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Nemščina; 10.45 in 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splo šna izobrazba; 17.45 Zapojte z na mi; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.00 Mozaik; 19.05 Nekrat v tednu; 19.20 Zabava vas Jerry Le-wis; 19.50 Cikcak; 20.35 Vladimir Neff: Preudarne poroke; 22.05 Hokej: Romunija - Jugoslavija -posnetek II. in II. tretjine na svetovnem prvenstvu skupine B v Bukarešti. PETEK, 27. FEBRUARJA 20.00, 23.45 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina 16.45 Bukarešta: Svetovno hokej sko prvenstvo skupine B - ZDA Jugoslavija - prenos II. tretjine 17.30 Prenos hokeja n. tretjina 18.15 Obzornik; 18.30 B. Smeta na: Moja Domovina - mladinsk koncert JRT; 19.00 Mozaik; 19.05 Svet na zaslonu; 19.35 Risanka 19.45 Cikcak; 20.35 Ure groze film; 22.30 Malo jaz, malo ti Quiz TV Beograd. SOBOTA, 28. FEBRUARJA 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli: Najtemnejši dnevi človeštva - Drama - Strokovno usposabljanje prosvetnih delavcev; 11.00 Splošna izobrazba; 11.30 Za prosvetne delavce; 17.30 Obzornik; 17.35 Trio Slavko Žnidaršič in ansambel Slavko Štajner; 18.05 I. Tavčar: 4000; 19.15 Mazaik; 19.20 Kamerum H; 19.45 Cikcak; 20.35 Moj in tvoj ljubi avto - film; 21.05 Sanremo: Festival zabavnih me lodij - prenos EVR; 22 05 Rezervirano za smeh; 22.20 Destry film; 23.10 TV Kažipot. NEDELJA, 22. FEBRUARJA 20.00, 23.25 Poročila; 9.30 Po-domače; Pod lipo v Retjah; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mozaik; 10.50 Otroška matineja; 11.30 TV kažipot; od 14 45 do 17.30 Športni popoldan; 17.30 Festival mladih; 18.15 Mož s polcilindrom, film; 19.50 Cikcak; 20.35 Humoristična oddaja; 21.35 Videofon; 21.50 Športni pregled; 22.20 Propagandna oddaja; 22.25 Blede sence. PONEDELJEK, 23. FEBRUARJA 20.00, 22.55 Poročila; 9.35 - 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Nemščina: 10.45 in 15.55 Angleščina; 11.(X) Splošna izobrazba; 16.10 Fracoščina; 16.45 Madžarski TV pregled - Pohorje, Plešivec do 17.00; 17.50 H. Ch. Andersen: Snežna kraljica; 18.05 H. Škofič: Užaljeni tolovaj; 18.30 Znanost in mi; 19.00 Mozaik; 19.05 Maksime ter; 19.50 Cikcak; 20.35 F. Crom-melynck: Veličastni rogonosec ■ drama; 22.00 ZAR . oddaja ob obisku predsednika Tita; 22.15 Človek s kamero - Mi se ne vdamo. TOREK, 24. FEBRUARJA 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 in 14.20 TV v šoli; 10.40 in 15.10 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 15.30 TV vrtec; 15.45 Angleščina: 16.45 Bukarešta: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B - ZNR -Jugoslavija • prenos II. tretjine; 17.30 Prenos hokeja U. tretjina; 18.15 Obzornik; 18.30 Samorastniki pod najevsko lipo; 19.00 Mozaik; 19.05 Analiza vrednosti; 19.30 Ce sta in mi mopedisti, traktoristi, otroci; 19.50 Cikcak; 20.35 Noč klovnov, film; 22.10 Veselje v glasbi. SREDA, 25. FEBRUARJA 20.20, 22.55 Poročila; 9.35 TV v šoli: 11.00 Splošna izobrazba; 17.20 Oddaja za otroke; 18.00 Vojakova nedelja: 18.30 Obzornik; 18.35 športna oddaja: 19.00 Mozaik; 19.06 Prvi koraki: Braco Koren; PO SKLEPU PRISTOJNE DEŽELNE KOMISIJE Za gradnjo nove šole v Sovodnjah je na razpolago 67 milijonov lir 64S milijonov za šolske gradnje na Goriškem v 3 letih - Za popravilo šolskega poslopja na Vrhu - Do leta 1972 ne bo nove slovenske srednje šole v Gorici Denar za gradnjo nove osnovne šole v Sovodnjah je na razpolago. Pred nekaj dnevi se je sastala v Trstu pristojna deželna komisija, da bi preučila od raznih krajevnih u-prav prejete prošnje za gradnjo ali razširitev šolskih poslopij s popolnim denarnim prispevkom. Od leta 1967 dalje obstoja zakon, po katerem prispeva državna uprava ves denar, ki je potreben za gradnjo šolskih poslopij. Doslej je vlada dajala le dolgoročna posojila, ves strošek gradnje pa so morale nositi občinske ali pokrajinske uprave, vsaka v mejah svoje pristojnosti. V prvi razdelitvi, ki se je nanašala na vsote, ki so bile na r .z-polago v letih 1967-1968, smo na Goriškem dobili malo denarja. Nekaj več smo ga dobili sedaj, ko so delili skoro osem milijard in pol lir za potrebe celotne dežele, iz triletnega proračuna za leta 1969-1970-1971. Goriški pokrajini so dodelili 645 milijonov lir. Z denarjem iz lanskega proračuna bodo zgradili novo osnovno šolo v Gradežu (100 milijonov lir) ter razširili sedanje poslopje industrijskega zavoda »Galilei* v Gorici (150 milijonov lir). Z denarjem, ki je letos na razpolago, bodo zgradili novo osnovno šolo v Sovodnjah (67 milijonov lir), novo osnovno šolo v Marianu (65 milijonov) ter razširili poslopje realne gimnazije na Senenem trgu v Gorici (95 milijonov lir). Iz sredstev, ki bodo na razpolago v letu 1971 pa bodo zgradili novo srednjo šolo v Ulici Leoni v * Gorici (168 milijonov lir). Dodajmo še, da so zgoraj omenjene predvidene cene stare nekaj let. Predvideni so torej večji stroški. Zaradi tega so v deželni komisiji prihranili petnajst odstotkov celotne vsote za morebitna večanja cen. Problem osnovne šole v Sovodnjah je torej rešen. Sedaj je dejanska rešitev tega problema v rokah birokratov in upati je, da ne bodo papirji romali od urada do urada, kot je to pri nas navada. Sovodenjski otroci, učiteljstvo in vse sovodenjsko prebivalstvo torej upravičeno pričakujejo, da bi se kmalu pouk vršil v novem poslopju. Ostaja pa nerešen problem drugih šolskih poslopij v tej občini, zlasti tistega na Vrhu. V našem listu smo že pisali, da je stanje tega poslopja obupno. Sovodenjski župan je lani povabil skrbnika dr. Simon-cinija na obisk, da se je o položaju sam prepričal. Deželna komisija, ki je denar delila, pa je oči-vidno upoštevala le gradnjo novih poslopij ali pa širjenje večjih šol. Obstaja pa točka v omenjenem državnem zakonu, po katerem lahko država dodeli manjše prispevke tistim občinam, ki nameravajo popraviti obstoječa poslopja. Država naj bi tako dala od polovice do dveh tretjin denarja, ki je potreben, ostali strošek pa naj bi nosil lastnik poslopja. V Sovodnjah se je v petek zvečer sestal občinski odbor pod predsedstvom župana Če-ščuta in sklenil, da takoj zaprosi za tak državni prispevek. Sovo-denjska občinska uprava bo krila njej pripadajoče stroške, tako da bo, če bodo državni organi prošnji ugodili, tudi na Vrhu šola popravljena. Za zaključek še naš komentar k vsej zadevi. Zadovoljni smo, da bodo Sovodenjci prišli do novega šol- skega poslopja. Istočasno pa moramo podčrtati dejstvo, da vsaj do zaključka prihodnjega leta ne bomo govorili o gradnji novega šolskega poslopja za slovenske srednje šole v Gorici. Zaradi tega se bomo morali potruditi, da bo denar za te šole na razpolago v prihodnjem planu, kjer bodo delili denar od leta 1972 dalje. Istočasno naj naši politični voditelji resno pomislijo, ali je predvidena lokacija za slovenske srednje šole v Ulici Čampi primerna za naše šole. Časa imamo dovolj na razpolago za tako razmišljanje. Prisfievn/lv za DIJAŠKO MATKO! Enakopravnost Slovencev i25 in 26 aPrila 1970 je odvisna tudi od nas! Slovenski človek se v odnosu do oblasti praviloma Se vedno poslužuje samo italijanščine. Takšnega njegovega ravnanja niso uspela spremeniti nekatere pomembna odločila kot so člen 6 ustave in 3 deželnega statuta, niti londonska spomenica o soglasju. Fašistična prisila, ki je trajala 25 let, in tudi pritiski povojnih let, so ga potisnili v položaj neenakopravnosti, manjvrednosti. Rekli smo, da se praviloma poslužujejo italijanščine, vendar bi želeli to besedo utemeljiti s stvarnimi dokazi, zakaj na svoj način se pred oblastmi Slovenci obnašajo v treh podeželskih občinah, na drug pa v občini Gorica, kjer jih je največ. Na podeželskih občinah bi pravzaprav slovenščina morala suvereno vladati, saj imamo slovenske uradnike, slovenske izvoljene tudi. Naš človek jo s pridom uporablja v pogovornem stiku, predstavljamo pa si, da bi se je moral posluževati tudi v pismenem. Na Goriškem, za primer, nahajamo v zadnjem razdobju nekatere novosti, ki jih kaže povzeti in iz njih napraviti bežne zaključke. Iz- IIIIMIIIIIIIlllllllllllJII||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllll|lllllllll,llllllllll,llll||lll,ll,||1,m,1lll,1||||||||||||,|||,|1|||,|||||m|||||||||,|||m||m|||||||||||||||||||||||||||||||1| S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI S sejami po trikratna teden bodo pospešili obravnavo problemov Občinski proračun do 10. marca . Prvenstvena odobritev organskega pravilnika - Problem NSG in statut zavoda Lenassi Kot smo že včeraj na kratko poročali, je bila seja goriškega občinskega sveta v petek zvečer v znamenju stavke občinskih uslužbencev, ki so zahtevali takojšnjo razpravo in odobritev svojega orga-nika. že na začetku seje je župan Martina predlagal spremembo že dogovorjenega vrstnega reda problemov o katerih naj bi svet razpravljal. S prvega mesta naj bi umaknili razpravo o zavodu Lenassi in postavili na to mesto občinski organik. O zadevi se je razvila obširna debata, ki je trajala dobri dve uri in v katero so posegli svetovalci Zuliani (PSI), BatteUo (KPI), Zuc-calli (PSU), Moise (KD), Chiozza (PLI), Pedroni (PNM), Fornasir in Mayo (PLI), Cian l®n’ italijanski kinemaskopski b1* barvah. VITTORIA. 15.00—21.30: «Se..A fiim v barvah o študentovskem P*? testnem gibanju v Angliji-ni pod 18. letom film prepoved®"! CENTRALE. 15.15—21.30: »SaT® * ZU®| pitalo anche a voi» (Zum, zum numero 2), L. Tony Savona; italijanski film v vah. Tržič c* AZZURRO. 14.00: «Ei, amico Sabata... hai chiuso», L. * Clilt ln W. Berger. KinemaskoP' v Darvan. M* EXCELSIOR. 14.00: «Medea», L. Terziell. "I i Bar®1 ria Caltas in film. PRINCIPE. 14.00: «Violenza al le», Gluliano Uemma ur derson. Barvm film. «11 film- so- F. ** SAN MICHELE. 14.00: di Parim«, j. Piatt. Barvni Roditeljski sestanek na višjih sred. šolah Ravnateljstvo slovenske gimnazije-liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da je danes. 22. t. m. ob 10. uri roditeljski sestanek v risaJnici učiteljišča v Ul. Croce. Starši dijakov in njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo v čim večjem številu. Auvu intricu SOCa tNova Gorica): mandosi za NorvesKO«, »>*»- .« Italijanski barvni film — ob — 18. in 20. uri. DESKLE: «Incident», am® barvni' film — ob 17. ln 19-3U.'. RENČE: «Tako ne mi«, amer i: ki barvni lil® 15.- in 19.30. SEMPAS: «Senca smrti«, ski barvni film — ob 16. ® KANAL: «Za ljubezen ln svob0^ angleški barvm film — ob 20. uri. “t?*- še dobre soproge«, ob 16- ®'|' PRVAC1NA: «Dve vstopnici 24 hiko«, francoski barvni lil® ob 16. in 19.30. <55* nef# ravnaj z zenS^J 16. * SVOBgua: «Zakon Inkov«, d*®^1 barvni Ulm ob 16. DfižURNI LEKARNI GORICA ^ Danes ves dan m ponoči Je j, prta lekarna TAVASANI, RorZ° talija 10, tel. 25-76. TRŽIČ jj. Danes ves dan in ponoči j« ’ riču odprta lekarna «A1 red«®" dr. Ennery ln De Nordis, 01-selil 23, tel. 72340. dežurna cvetličarna cve®" Danes čarna VOlUTLANDER, UL sto 3, tel. 24-33 IX * 9P1* d* ZAHVALA Prisrčna hvala vsem. ki s° mili k večnemu počitku našo mo, sestro in staro mamo Pierino Vižintin vd. Markovič Posebna zahvala darovalce® gu Ja tn vsem, ld so nam 9***L strani ter počastili njen spo®1®^ Žalujoči: oče. sinova. sestra, brat in drugo -s°r Sovodnje, Zagreb. 22. febr fy LEPI kaši SEM...7^=: Se fLAVItJA Ml 6000 NAPRTILI ČE ZA TISTIM GOZDOM ZAVIJEMO ... PRIDEMO DO DIUDICHEVE VILLE RUSTICE .TAM BODO POSKRBELI /SZ ZA PLAVI 3A . T ■■■7KyZ<> ZLA SLUTNJA JE ATIMETUSA GNALA NA BLIŽNJO VZPETINO. PAN SEJE NAGIBAL K VEČERU, A KRKA SE NI BILO Z LOVA . SD./3S POGLEDAT GREM, ČE SE MU NI KAJ ZGODILO -C TiJS '.Vito/' Ve javen od 22. do 28. februarja 1970 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V zasebnih s Uk h boste nekoliko čudaški in pod vp’i-vom zunanj h dogod-. kov. Vsekakor pa bo /Osla ljublj-na oseba precej podenja z vami. Na vsak način •Oerate paziti na svoje živce :in os bo vam šk^do' aio majhno razvedrilo. Zato pojdite v družbo prijateljev. BIN (od 21. 4. do 20. 5.) Nenadoma se \ utegnete zaljubiti v ■f ^ / neko osebo, ki jo boste komaj spoznali. , Prav bi bilo, da bi ij Previdni, da se ne boste k’sa !*• Za poročene bo potrebno veli-0 po tip1 je nje in popuščanje, si-er bo položaj pi-ecoj viharen, "»zvedrili pa se boste v družbi vestih prijateljev. DVOJČKA Od 21. 5. do 20. 6.) Teden je zelo primeren za raz-čiščenje odnosov m'd osebami, ki se imajo rade, a so zaradi v , sporu. Na vsak način je saka ljubosumnost neumestna. Prijatelji se boste dobro razu-j/e i in precej zabavali. Na de-vas čaka n»ko razočaranje, er ne boste napredovali. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V ljubezenski zadevah ne bo. dite kakor metu'i-ček, sicer se boste .... u- f5renko k°sali; zapu-nh bi namreč varna tla za ne-*owyr>st. Ker ste močno živčni, Privriičite si malo oddiha in razširila po napornem delu. Morji boste uresničili tudi svojo "Albolj skrito željo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Razmere so u-go-dne glede srčnih zadev, ker boste i-meli poseben čar in boste d"bro razpolo-P'. S sorodniki bo vladalo ve-JjP soglasje. Uresničili boste "“Katere svoie načrte in želi u-fjhe v poklicnem delu. Prijavni vas bodo povabili na zabavi1 voč-o, k; vam bo nudil mno-So veselja. S DEVICA (od 23. 8. f JL £\ pojde navzkriž. Pred J ] vsem vam bo po- \~jIy J kvaril razpoloženje V JS nesporazum v ljubez-.. ni. Vendar ne boste jPali, ker boste dobrega zdrav **• V družini utegne nastat.' za ,-katere spor in vmes bo pač o-J^ajna tašča. Če boste vztrajni, vate napredovali na svojein de-10vnem mestu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V srčnih zadevah obzorje še ne bo jasno. Ne hlastajte preveč za novimi poznanstvi, ker boste postali še bolj živčni. če nočete pokvarili dobrih odnosov s prijatelji, ne obešajte svojih uspehov na veliki zvon. V zasebnih zadevah boste zelo spretni, čaka vas lep izlet. ŠKORPIJON (od 23. 1«. do 21. 11.) Neka ljubezenska zadeva vas dolgo muči in stvar se bo mogoče pojasnila ter vam odprla nove možnosti. Vsekakor ne bodite prenagljeni in dobro preudarite svoje sklepe. V poslovni odnosih bodite previdni, pre-d~n sklenete neko kupčijo. Na delu pojde vse zelo gladko. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Zvezde so zelo naklonjene zaljubljencem in mladim poročencem, ki se bodo prav dobro razumeli. Sicer utegne nastati v družini prepir zaradi denarnih zadev. Tudi s prijatelji ne pojde vse g'adko, k-r bodo n-kam nevoščljivi zaradi uspehov, k', jih brste imeli v poslovnem življeniu. KOZOROG (nd 22. 12. do 20. lri Npsdo razum z ljubljeno o sebo še ne pomeni konec ljubezni. Sku šajte nekoliko popu stiti, pa se bo vse izginilo. Poj dite v družbo prijat * v, s ka terimi se boste obilo zabavali Čaka vas neki poslovni uspeh Ne posojajte denarja, da ne bo nastala zdraha. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ta teden se bo irrčno utrdil Čustveni položaj. Na splošno boste zelo dobro razpoloženi, kar vam bo v korist. Kar se tiče gospodarskih zadev, morate imeti več pobude. Na delu bodite bolj smotrni, pa si b^ste P'’dobili simpatijo svojih tovarišev in predpostavljenih. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Razburljivi doživljaji in napeto o-zračje v srčnih zadevah. Privlačevale vas bodo ljubezenske dogodivščine. Predvsem se ne smete razburjati za vsako malenkost, le pod tem pogojem boste ohranili dobre odnose s prijatelji. Ce šte se odločili za neki velik nakup, odložite ga. uaotaia /.ur. Železnica Tokaido Nova Tokaido železnica, ki je v olimpijskem letu 1964 napovedala zmagoslavni povratek železniškega prometa, je tudi v letu svetovne razstave še vedno najmodernejša na svetu. Tokaido je 515 km dolga železniška zveza med Tokiom in Osako. Superekspres «Hi kar:*, kar pomeni po naše «luč*, prevozi to razdaljo, na kateri je 21 km mostov, 64 km predorov in nad 100 km viaduktov, z dvema postankoma v 190 minutah. Tri do štiristo metrov dolge vlakovne kompozicije so sestavljene od 12. ali 14. štiriosnih vagonov, s pogonom na vsako os. Vlak z 12. vagoni ima 987 sedežev. »Kodama -ekspres* prevozi isto progo v petih urah, ima pa zato več vmesnih postaj in še nekaj vagonov, v katerih sedeži niso oštevilčeni. Presenetljiva je poprečna hitrost «Hikari - ekspresa* — 163 km na uro! Na več kakor polovici proge se igla brzinometra v salonskem vagonu ustavlja pri hitrosti 210 km na uro. Še bolj presenetljiva pa je točnost in «zaposIenost» proge. La-n' poleti je na primer peljalo ob praznikih v obe smeri 105 vlakov. Med prometnimi konicami, kot bo letos med svetovno razstavo, bo odprava vlakov v Tokiu — podob na je bolj startnemu bunkerju v Cape Kennedy kakor pa vodstvu vlakovnega odpravništva železni ške postaje — postala vsako uro v obe smeri po devet «divjakov*. Prvi vlak odpelje ob 6. uri, zadnji pa na postajo pripelje nekaj pred polnočjo. Tračnice, električna napeljava, signalna tehnika, vse, kar je potrebno za tako velike hitrosti, je zahtevalo veliko novosti in izboljšav. Ko vlak pri hitrosti 210 km na uro zapelje v predor, potiska pred seboj zračno zaveso, to pa povzroči v predoru dodatni pri-t sk na kompozicijo. Aparati poskrbijo, da potnik v klimatiziranih vagonih ne občuti nrav nobene spremembe. Vsa vožnja je dobesedno avtomatizirana, lahko bi rekli, da strojevodji sploh ni treba gledati na signale. Vse je podrejeno udobnosti potnikov. Vlak vozi po samo zanj zgrajeni progi, brez vsakega nivojskega križanja. To je nrva nor-mainotirna proga na Japonskem, za katero so zgradili posebne postaje. Varnostni ukrepi so zelo obsežni. Vsak dan se poseben kon-tolni vlak «sprehaja» po progi in ugotavlja, če niso tračnice kje deformirane ali da ni kje nastala kaka druga okvara. Seizmometr: dobesedno prežijo na sleherno, še tako malenkostno tresenje tal. Ce vlak preseže dovoljeno hitrost, se vključijo zaviralne naprave, na vsakega pol kilometra so postaje, od koder je v slučaju potrebe pomoči mogoče klicati na pomoč, povezane pa so direktno s Tokiom. Napajalne žice so zavarovane, zavarovana pa nroga. Ne- poklicani .njrpajo cjostopa k njej, zlasti pa ne živali. Kotiček za • Spoznavajmo naše mlade bralce: • kraje in ljudi Poglejmo najprej, kako je z re- - srLfjstjrsr^ ■jf" pravilnih.* *'0> 'e 21 C 4* t .4 “SSK ' e SB«a ,'' —■ -ssrrr: drugi svetovni vojni postavili spo- ' M • men-k na mestu, kjer se je pred m '-' 1« 5^255*55 r Pravilne odgovore pošlrte č:m- ruactaatx: \f S: ? SSK? ISK® mri.- kraje in Hud;., M—!) Na sviden.e v pHndnji št-vPki . . * 8. marca 197«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim mu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniuu OB VAŽNI OBLETNICI SLOVENSKEGA ČASNIKARSTVA —— .............' ———..................... — —■ — — " ' Rojstvo «Dela» pred 50 leti v Trstu V napredni, revolucionarni slovenski periodični publicistiki pomeni 20. februar 1920 pomemben dogodek. Na svetlo je prišla tedaj prva izdaja časnika «Delo», glasila Socialistične zveze v Julijski Benečiji. Namenjeno je bilo razredno zavednim slovenskim delavcem na Tržaškem, Goriškem in v Istri. V zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na livomskem kongresu v januarju 1921, in z ustanovitvijo Komunistične stranke I-talije pa je postalo «Delo» od 11. maja dalje osrednje glasilo Komunistične stranke Italije v slo-vefiščirii:')....... ,,,|i>iiiiiiiililiii,iiili,ilii,lii„i„,„llllil)l,llillliailil,lilllliiiilllll|lllllllialllill||||J|l||||||l|||||||ilil||||||(|ill|||||iliil|nn|||||||||||||||IH||ril|||ltl)il||il|il||il|||||il||il|||||||ii1|iiil|||lii,|il||,|il|(iiliil||||il|iiil||luiil|il|i| Saša Dobrih SAD MAŠČEVANJA « m PLAVIŠ SE VSO POT NI PREBUDIL IZ NEZAVESTI A KRKA v, •; A >' -'-Vv' iO.Oe Vsekakor je značilno, da je prav v Trstu, žarišču revolucionarnega valovanja vzajemno povezanih slovenskih ter italijanskih delavskih množic, vzniknil pri u-staljeni in v ljudskih množicah zakoreninjeni prelomno napredni slovenski delavski časnik. Razvojna pot »Dela* je bila sicer vzburkana, kar pa ni moglo preprečiti, da ne bi v sorazmerno kratkem času prodrlo med slovenske delovne ljudi, če izvzamemo nekatere časovne presled-k° v izhajanju, ki jih je povzročila stiška časa, razmer in nasilja; '“botelča '20. 'februarja letos" pol stoletja, kar je I. Regentovo »Delo* posijalo na slovenskem časniškem in časopisnem obzorju. Seveda je pripisati uspešen prodor »Dela* predvsem sposobnemu, spretnemu uredniškemu vodstvu. Tu je v središču publicistične ustvarjalnosti ter revolucionarno programske izpovednosti Ivan Regent, glavni pobudnik, ustanovitelj »Dela*, politik in organizator ljudskih množic, publicist in časnikar, idejni voditelj slovenskega razredno zavednega delavstva na Tržaškem. Časnik »Delo* je njegov že tretji publicistični otrok. Za časnikom »Delavski list* (1908-9) in revijo »Njiva* (1919) je prišlo pred 50 leti na svetlo še ,7affl^ "Ne, ne, tako ne mislim,« se je branil štefanič- ^ ^ ženske same ln zaradi mene samega bi se že izplača*0’ tu je bilo še nekaj drugega po sredi... Saj vendar nismo ( ji Zakaj bi si kazili to, kar lahko dolgo ostane lep°- ^ ]& njen mož tudi tak ubog hudič, kot smo mi? — Ne sem zadovoljen, da je bilo tako...« XII Drž ko je štefanič splezal po lestvici, so ga tovariši lirii ir,0^01^, J® ** ”ekfj čaSa čePe* v Palir*e^ že imeli. " c »Nista mogla narazen, kaj?« »Da, spomladi se rado sprime...« štefaniču so bile take opazke neprijetne, naravnost žaljive. Ni mogel dovoliti, da bi naprej kvantali, zato je dejal odločno: »Ce hočete, vam nekaj povem!« «Pa povej!« «Veste, da bi jo lahko imel, a je nisem hotel...« In potem jim je pripovedoval do počlce natanko, kako je .............................................. lini in streljal v redkih presledkih. Fronta je bila precej *jjgČP Bataljon je bil v jami med višino Svetega Martina *n Svetega Mihaela. $ Palir je stal kakor na Iglah, toda korporala ni ^ goče odtrgati od strelne line. čepel je tam kakor v .rT p1* strastno nadaljeval svoje delo. Kljub temu da ni 1,1 vroče, mu je zadaj po napetem tilniku polzel znoj. «P-nk!» je spet počilo. ,{) (Nadaljevanje *