GABORJEVO PISMO UPRAVI SLOVENSKEGA GOSPODARJA LETA 1876 IVAN ŠKAFAR Slovenski periodični listi, ki so izhajali v 19. stoletju, niso prinašali le vesti iz Prek- murja, ampak so imeli v tej pokrajini med Muro in Rabo tudi naročnike. Tako je bil prekmurski pisatelj Jožef Ko- šič, župnik na Gornjem Seniku, naročen na Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Med prejemniki Novic je bil leta 1846 tudi »Košič Jožef, fajmošter v Zgornji Cemingi«. Prav tako tudi leta 1847.* Več nam je povedal o razširjenosti sloven- skega periodičnega tiska v Prekmurju Boži- dar Raič, ki je leta 1860 s tovarišem »h.« obi- skal Prekmurje. O Jožefu Borovnjaku, žup- niku na Cankovi, je zapisal: »Gosp. župnik je dober Slovenec, prebira marljivo naše čas- nike in znano mu je naše slovstvo.«^ Iz Cankove je Raič šel v Pertočo, kjer je bil takrat župnik Štefan Veren. »Na večer — pravi Raič — smo se pri dobri kapljici po- golčavali o gibanji in napredku našega slov- stva, ktero je precej trdno začelo korenike poganjati tudi po teh krajevih. Marsikje na- hajaš slovenske časnike, posebno ,Slovenske- ga prijatelja'. Priporočen jim je bil ta list, ki zelo ustreza.« V Gornji Lendavi je bil takrat župnijski upravitelj Vendelin Ratkovič. Tu je prišel Raič do naslednjega spoznanja: »V politiških rečeh so ti gospodje prav dobro pretkani, to se ve da v Deakovem duhu, prebirajo radi časopise, kar pričajo listi, ki jih je videti povsod obilo, navadno arpadskih (Raič tu rtu- sli na madžarske liste), po več krajih pa tudi ,Slovenski prijatelj' in ,Novice'.«* O Jožefu Košiču na Gornjem Seniku je Raič zapisal: »Skrbno prebira pridelke naše- ga slovstva, s katerim vedno napreduje. Ne prebere samo vsake knjige, nego uči se, kakor sem opazil.-«^ O župniku Franju Žbiilu v Velikih Dolencih piše, da je poznal »naše knjige in časopise«.* O Beltincih pravi, da je tu umrl leta 1860 »marljiv Slovenec Kutič, šireči Košičeve in druge knjige med narod«.'^ O Soboti poroča: »Odtod smo neke dopise brali v čaisniku, braneče slovenstvo, dotične- ga veštega dopisnika prijazno nagovarjamo, naj se večkrat rači oglasiti.«^ Torej ta So- bočanec ni bil le naročnik slovenskega čas- nika, ampak tudi dopisnik. S temi podatki je Raič prvi opozoril širšo slovensko javnost na razširjenost osrednjega slovenskega tiska v Prekmurju. O tem, kaj je slovenski periodični tisk od leta 1846 dalje poročal o Prekmurju in nje- govih prebivalcih, nas podrobno pouči zade- ven bibliografski pregled Miroslava Kokolja iz leta 1957.' Ob prebiranju te bibliografije pride človeku, ki raziskuje medsebojne pis- mene stike, samo od sebe v misel, da se je tudi med uredništvom in upravo slovenskega periodičnega tiska na eni strani in naročniki iz Prekmurja na drugi razvilo dopisovanje, kot se je razvilo med slovenskimi izobraženci na obeh straneh Mure. Ali je od tega dopi- sovanja kaj ohranjenega? Kot kaže, se je ohranilo tega še manj, kot se je ohranilo od medsebojnega dopisovanja izobražencev. V to vrsto dopisovanja sodi na primer pismo beltinskega župnika Štefana Kiiharja tajniku Mohorjeve družbe z dne 13. septembra 1913, ki sem ga objavil leta 1937." Pismo, ki mi ga je dal na razpolago ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Fran Kotnik, je bilo med vojno v Celju uničeno. Sedanji mariborski škofijski arhivar pro- fesor Jakob Richter me je preteklo jesen opo- zoril na ohranjeno pismo, ki ga je kmet Jo- žef Gabor iz Bistrice v Prekmurju dne 20. decembra 1876 pisal upravi Slovenskega go- spodarja v Mariboru.1' 83 Pismo se glasi: »Slavno Opravništvo Slovenskega Gospo- darja v Mariboru. Podpisani se zahvaljujem za izkazano do- broto, zato ker isem jes ne iz Štajerske Deže- le in se še le zaufate in me za vrejdnega spoznate, da mi večkrat Slov. Gosp. na vero, i redno pošiljate, nežalujem za tote krajcare kaj me košta toti lijst, neg sklenol sem da- bom za naprej vselej veren naročnik i plač- nik ostal. Kajti spoznal isem, da brez branja dobrega častnika je kmečki Človek tudi nič ne vreden. Zdaj želim mojo dolžnost spolniti. pošiljam vam za letošnjega pol leta dolžno^ naročnino 1 f 50 kr. za tem pa tudi za, prihodnje leto 1 f 50. teda vse skup 3 gold. ostali 1 f 50. bom tudi opravem času poslal. Prosim ako je mo- goče mi naznaniti, keliko je naročnikov Go- spodarjevi, prinas na Prekmurskem. Bistritz 20/12. 876. Spoštovanjem Jožef Gabor« Ko človek prebere to zanimivo pismo, se mu pozornost obrne na dve stvari. Najprej: Ce je Slovenski gospodar že imel naročnike v Prekmurju, je gotovo posvetil nekaj pozor- nosti tudi prekmurskim razmeram. Kaj je torej v tisti dobi poročal o njih? — Potem: Kako to, da je ta bistriški kmet napisal svo- je pismo v tako lepi slovenščini s prizvokom štajerskega slovenskega narečja in s sloven- skim črkopisom — ne pa z madžarskim? 1. KAJ JE SLOVENSKI GOSPODAR V TISTI DOBI POROČAL O PREKMURJU Tednik Slovenski gospodar je začel izha- jati leta 1867. Od leta 1872 je prinašal tudi novice iz Prekmurja. Pisec »Od Radgone« dne 7. februarja 1872 javlja: »Nad sedem ur globoko sega ondi naš narod, zdrav in kre- pak še je, — a v revšini in sužnosti zdihuje. Nosi še jarem tlake, leži v sponah krog in krog mrgolečega židovstva ... Morebiti bo tudi v te kraje posvetila zora lepših časov? Dozdaj se je tiščala v šole magjarščina, celo slovenske knjige so bile tiskane z magjar- skim pravopisom. Tako je bil narodu vir slo- venske književnosti zaprt, ker je brati ni znal. Se le preteklega leta so postavili ne- kteri rodoljub je šolske knjige na naš pravopis, (med njimi imenujem gospoda Murkoviča v Belotincih), in te knjige je izdalo društvo sv. Štefana v Pesti, društvo, ki lepo in pravično za izobraževanje vseh narodov ogrskega kra- ljestva skerbi. Trudijo se zdaj nekteri go- spodje, vzlasti duhovni, vpeljati te knjige v šolo, in pričakovati bi bilo, da vsak omikanec to prizadetke hvali in podpira. A žalibog — ni taka! Nekteri res mislijo, da Slovenec ni človek, ampak druga stvar, na svet postav- ljena v službo in čast ošabnih Magjarov. Sam glasoviti Deak je izrekel, da je ,naravna po- treba, vsak narod v svojem jeziku učiti, in da brez tega pogoja ni napredka ne omike'; vsaj to tudi vsak dolgokitast Kitajec in vsak Ho- tentot sprevidi in ve. Le marsiktera butica odpadnikov magjaronov tega noče zapopasti, in divja kakor brezvesten norec zoper laistno mater, tako zoper svoj narod. Ljudje te baze kričijo zoper slovenske knjige, psujejo vrle narodnjake »panslaviste«, in napenjajo vse moči, da bi blago jihovo prizadet je vničili. Fej čez tako abotnost, nespamet in hudobijo! Upajmo, da bodo ogrski Slovenci kmalu svoje pravice zadobili. Bog jim vzbudi več blagih, nesebičnih, pogumnih rodoljubov, in potem ne bo več Mura med njimi in nami — kitaj- ski zid! Do tačas darujmo svojim zatrtim bra- tom vsaj svoje prisrčno sočutje!«*^ Janez Murkovič je bU v tem času učitelj v Beltincih (1862—78)^' pri narodno zavednem župniku Marku Žižku. Leta 1871 je izšel dru- gi natis Abecednika, ki ga je pripravil Mur- kovič v slovenskem pravopisu in bolj v slo- venskem jeziku kot v prekmurščini. Istega leta so tudi Perve knjige — čtenya izšle v drugem natisu na isti način pripravljene kot Abecednik. Napadi na Murkoviča so bili obe- nem naperjeni proti župniku Žižku, ker je beltinska šola bila verska in zato njen glavni predstojnik župnik, ki odgovarja za to, kak- šne knjige so v uporabi pri pouku in če so prave. Gledano iz Budimpešte, so bile prave, saj jih je natisnilo Društvo sv. Štefana, gle- dano z očmi domačih madžaronov pa ne. Za- to je nastala gonja proti obema, proti Žižku in Murkoviču. Žižek je iskal v tem trpljenju podpore in tolažbe pri svoji sobratih na desni strani Mure, celo v Mariboru. Kdaj je to bilo, izvemo iz Slovenskega gospodarja, ko poroča dne 2. maja 1872 o letnem zboru »Katoliške- ga tiskovnega dništva« v Mariboru, ki je bil dne 29. aprila 1872, naslednje: »Pričujočih je bilo kakih 48 društvenikov, skoro samih na- rodnih duhovnikov, nekoliko poštenih kme- tov in par zmed gosposkih ali olikanih Slo- vencev. Srčno nas je veselilo videti pri zboru zastopnika ubogih prekmurskih ali ogerskih Slovencev, ki je prišel tolažbe iskat pri sorodnih slovenskih bratih na Štajer- skem.«" Dne 20. jimija 1872 je pisec »od Radgone« poslal Slov. gospodarju obširnejše poročilo o volitvah v soboškem okraju, ki so bUe 17. junija 1872. »Različne so volitve na Ogrskem od naših v tem, da ne pošlje vsaka vas enega volilnega moža, ampak da grejo volit vsi možje, ki imajo najmanj šest plugov zemlje 84 posestva. Izmed 150 čisto slovenskih vasi na Ogrskem spada jih (razen par nemških) sto in pet ali šest v okraj sobotski županiji že- leznogradske. Nad 2400 je v tem okraju vo- lilcev izmed 40.000 prebivalcev. Blizu 400, ki so je volili pred tremi leti, se jih je letos iz- brisalo. Stojijo si v tem okraju nasproti pri- vrženci vladne Deakove, in tako imenovane leve stranke, ktera je nasprotnica sedanje vlade. Pred tremi leti zmagali so ,levičnja- ki', ki so izvolili odvetnika Berketa v Soboti. Vse sile napeli so tedaj letos Deakovci, da bi izpodrinili Berketa, in postavili na njegovo mesto za poslanca grofa Caparija (tako; pra- vilno je: Szapary Geza). Ne nahajajo se ni- kjer na Slovenskem luterani, razen tukaj v sobotskem okraju; pravilo se mi je, da jih je v četirih farah blizu 14.000. Ti so v obče strastni privrženci leve stranke, toda iz edi- nega vzroka, ker je odvetnik Berke, ki se drži levičnJakov, tudi luteran. Ne politično stali- šče in prepričanje, marveč vera loči tedaj ljudi iste narodnosti v dve stranki. Zatorej pa je tudi volitva tukaj strastnejša od dru- gih. 2e par nedelj prej sta lovila grof Capari in Berke zase glasove kmetov s pomočjo svo- jih ,kortešov' in dobrega vinca po vseh fa- rah in ,golibah' (krčmah). Obilno je bilo slišati ,eljen' klicev, hvalisanja, psovanja in grdenja; sila se je boba zmlatilo in otrobov zvezalo — na čast velike Madžarije; celo te- pežev ni manjkalo.-« Na dan volitev so pri- hajali v Soboto proti deseti uri vozovi iz vseh strani, okrašeni, z zastavami in napisi Sza- pary ali Berke. Igralo je šest godb. Red je delalo 40 dragonarjev iz Maribora. Volitve so se začele ob 11. uri in trajale še vso noč. Vas za vasjo je volila. Volitve so trajale 17 ur. Volivci so dobili zastonj jesti in piti. Izid vo- litev je bil znan v torek, 18. junija. Izvoljen je bil grof Szšpary Geza z večino 400 glasov. Godbe so zaigrale, dvignil se je tisočeri krik »eljen« in berketovci so hitro izginili. »Toda pri naših bratih na Ogrskem — nadaljuje pi- sec članka — vse duhovnike, učitelje, urad- nike in druge, ki bi se v djanji Slovenci ka- zali, in za povzdigo narodne omike srce ime- li, vse skup lehko na prste ene roke prešte- ješ; in zarad tega je narod ondi tako zaostal, da še ne ve, kaj so volitve, in toraj poslanca voli izmed svojih nasprotnikov; kajti bivši poslanec Berke je tako malo za Slovence ma- ral, kakor bo grof Capari — sta oba debela Madjarona! Sicer se sme letošnja volitev ime- novati zato bolj a, ker je Capari vsaj konser- vativen in pošten katoličan. A upajmo, da bo čez tri leta stopil na noge narod, in izvolil moža iz svoje sredine, Slovenca po omiki, po zvestobi, po srcu, ki se bo revnih — zgublje- nih bratov usmilil, in za nje v Pesti povzig- nil krepek glas.«" . V devetem letniku Slovenskega gospodarja (1875) je Jakob Gomilšak priobčil daljši čla- nek »Luč krščanstva pri panonskih Sloven- cih.«'* Pripoveduje o političnem in verskem življenju pri panonskih Slovencih v devetem stoletju: o Pribinu, Koclju, o deležu salzbur- ških nadškofov pri pokristjanjenju Sloven- cev v Panoniji ter o sv. Cirilu in Metodu. O obsegu »Privinove Vojvodine« pravi: »Ta no- va Vojvodina je obsegala vso sedanjo veliko županijo Zalavarsko, velik del železnograd- ske, del vešprinske in somočke na Ogrskem, pa dalje tudi gotovo prelepe pokrajine slo- vensko-štajerske med Muro in Dravo blizu do Maribora, tj. do gorotanske meje.«'' Pri- hod Madžarov je imel hude posledice za Slo- vence v Panoniji. »Le malo število panonskih Slovencev med Muro in Dravo, ter kakih 50.000 na sedanjem Ogrskem ohranilo je živ- ljenje, vero in domovino, dasi so tudi tukaj Madžari večkrat plenili in razbijali.---Na mestu, kjer je stal slavni Salavar, najdeš zdaj le puistino in nekaj razdrobljenih kam- nov. Pred dvema letoma ondi potovaje (torej leta 1873), obiskal sem ta kraj, poljubil drago sveto zemljo in se razplakal, premišljevaje bridko usodo pokojnih praočetov — in tudi sedanjih raztresenih bratov Slovencev.«'* Ta Gomilšakov članek je veliko dajal prek- murskim naročnikom Slovenskega gospodar- ja. S toplimi besedami jim je razgrnil tako lepo preteklost njihovih prednikov v Pano- niji v devetem stoletju. Taki članki so zbu- jali in poživljali narodno zavest pri bralcih. Dne 17. junija 1875 je Slov. gospodar pri- občil članek dopisnika »od ogrsko-štajerske meje«, ki poroča: »Prihodnji mesec se bodo vršile na Ogerskem volitve v deželni zbor. Ži- vahno gibanje se je pričelo zarad tega že med Romuni, med Srbi in Slovaki. In kaj delajo naši bratje Prekmurci? Nameravajo tudi oni v prihodnje otresti spone madžarizma, in po- staviti v Soboti in Rakši (pravilno: Bakši, madž. Baksa, kraj južno od Zalaegerszega, kamor so hodili tudi Slovenci iz dolnjelen- davskega okraja volit) svoja, to je rodoljub- na kandidata? — Nikakor ne, — povsod dr- žijo križem roke, povsod hlapčevsko vpirajo oči in ušesa na vsemogočne uradnike, kaj ne- ki bodo ti iztuhtaH in ukazati blagovolili. Slišimo, da je postavil v Soboti paša teh po- krajin, stolni sodnik Augustič, svojega sina za kandidata, človeka, ki mu je za blagor in narodne pravice Slovencev mar toliko, kakor za lanski sneg. Kedaj vzbudi Bog moža, ki bi se usmUil tega revnega, tlačenega rodu? Ke- daj se bote zedinili vsi, luterani in katoliča- ni, ter si enoglasno izbrali — ne tujca, so- vražnika isvojega, marveč domačina, razum- nika, poštenjaka, — ki Vam bo iz obilnih za- dreg pomagati vedel in hotel??!«" 85 Na teh volitvah leta 1875 je bil izvoljen za poslanca soboškega okraja evangeličan Jožef Berke.2» Dopisnik »Z ... k« poroča v Slov. gospo- darju dne 16. septembra 1875 pod naslovom »Iz Radgone« o ognju, ki je 3. septembra zvečer in ponoči v Satahovcih v štirih urah šestim kmetom uničil poslopja, živež, orodje in večji del živine. Naslednji dan je dopisnik »po mutarskem brodu« prišel čez Muro na pogorišče v Satahovce in si vse ogledal. »Zdaj pa le hajd — nadaljuje dopisnik — naravnod k staremu prijatelju Marku, župniku Tišin- skemu (bil je to Marko Kolenko — Terdessy), da se po prestanem strahu malo nasmejimo. Hvala Ti mili blagi Marko za preljubeznivo sprejetje! Rečem Ti, da sem redko kedaj tako živo občutil resnične besede pesmice, kojo sva si pred mnogimi leti kaj rada zakrožila: .Nikaj nega lepšega, — Niti veselejšega, — Nego s prijatelji, — Šteri so veseli, — Vkiip živeti.' — Pri tej priliki zazvedel sem, da 15. t. m. (= tega meseca) izide prvo število ,Prijatelj-a', to je mesečnih novih, ko je bo gosp. Avgustič Imre izdaval v Budapešti, v prekmurski slovenščini z madjarskim pravo- pisom! Na čelu vabila na naročbo stoji tole: ,Gorizazvanje na preplacso po imeni »Prija- telj« vszaki meszec edenkrat vodane znanost razserjiivajocse szlovenszke novine.«^! Dvoje v tem dopisu vzbuja pozornost. Iz vsebine razberemo, da je dopisnik bil duhov- nik in to štajerski, ki je imel prijateljske sti- ke s tišinskim župnikom Markom Terdes- syjem. Ta je bil po rodu iz Crenšovec in se je pisal po očetu Kolenko. Pozneje je pomadža- ril (prevedel) svoje ime v Terdessy. Umrl je 25. decembra 1888 na Tišini.^^ Ko je Božidar Raič leta 1860 obiskal Prekmurje, je dobil o Terdessyju slaba poročila, češ da je madža- ron. Zato o njem pravi: »Kraj Mure, naši Ka- peli nasproti, je župa Tišina, kjer je župni- koval Terdessy, pred 1848. Kolenko; sedaj se menda v adu posvetuje z Arpadom in nje- govim sinom Zoltanom, kako bi se najbrže dala poarpaditi ta slovenska okroglina.«^' Iz zgornjega dopisa v Slov. gospodarju razbere- mo, da leta 1875 Kolenko ni bil več tako »strašen«, isaj je imel lepe stike z nekaterimi štajerskimi slovenskimi duhovniki. Drugo, kar iz tega dopisa izvemo, je, da je Imre Augustič izdal pred izidom prve števil- ke svojega »Priatel-a« posebno vabilo na na- ročitev tega mesečnika. Vabilo so dobili žup- niki v Prekmurju; gotovo zato, da bi ta prvi prekmurski mesečnik priporočili svojim ver- nikom. Mogoče je kakšen izvod tega vabila še kje ohranjen. Še enkrat najdemo v tem času v Slov. go- spodarju vest o beltinskem učitelju Murkovi- ču. Dne 3. avgusta 1876 piše: »V Belatincih na Prekmurskem razsajajo Magjari že med tamošnjimi kot jagnjeta pohlevnimi Sloven- ci. Učitelja J. Murkoviča, rodom iz Slov. Štajerja, so te dni preiskali in ga hotli za- preti, češ, da je slavjansk rogovilež in ud Srbske omladine. Vrli učitelj se je zopet tako natolcevanje pri ministerstvu pritožil«.^* Kdo je pošiljal te nepodpisane dopise »od Radgone« Slov. gospodarju o razmerah v Prekmurju? Mislim, da je to bil zgoraj ome- njeni Jakob Gomilšak, pisatelj in pesnik. Rojen je bil 1. maja 1843 v Bišu pri Sv. Bol- fenku v Slov. goricah in je umrl 23. marca 1906 kot upokojeni katehet tržaške realke v Trstu. Kaplan je bil v Radgoni (nemški, v Radkersburgu, na drugi strani Mure) v letih 1867 do 1876.25 V tem času je imel s prek- murskimi duhovniki lepe zveze. Bil je nam- reč nekakšen »nadpoverjenik« za mohorjane v Prekmurju in to prvi. V tej službi so mu še sledili radgonski duhovniki Anton Mur- šec, Franc Hecl, Franc Šegula in Leopold Vo- zlič (do 1900). Mohorjeve knjige je Družba sv. Mohorja poslala za prekmurske naročnike v Radgono tem nadpoverjenikom,^« k tem so pa poslali župniki svoje ljudi, da so jih pri- nesli ali pripeljali k njim. V tej službi posredništva Mohorjevih knjig prekmurskim naročnikom je Jakob Gomil- šak imel lepe stike s svojimi sobrati v kraji- ni med Muro in Rabo in je tako dobro spo- znal ondotne verske, šolske in politične raz- mere. O njem vemo, da je razen pri Slov. gospodarju (posebno v letih 1869—1876) so- deloval tudi v Novicah, Slovenskem glasniku, Koledarju Mohorjeve družbe. Slovenskem narodu itd. in v nemških (Slovencem prijaz- nih) listih.2^ Torej je upravičena misel, da je Jakob Gomilšak pošiljal »od Radgone« Slo- venskemu gospodarju dopise o razmerah v Prekmurju. 2. KAKO TO, DA JE GABORJEVO PISMO NAPISANO V TAKO LEPI SLOVENŠČINI IN V NAŠEM PRAVOPISU V Gaborjevem pismu se nazorno zrcalijo razmere na šoli, ki jo je Gabor obiskoval v svoji mladosti. V tistem času sta bili v čren- ševski župniji dve šoli: v Crenšovcih in v Srednji Bistrici. Ko je Raič leta 1860 hodil po Prekmurju, se je pri župnikih, ki jih je obiskoval, zelo zanimal tudi za šolske razmere. Ko govori o Cankovi in njenem župniku Borovnjaku, pri- stavlja: »Po učilnicah se zadnjih sedemnajst let otroci poučujejo po slovenskem, kraj nemške meje tudi nekoliko po nemškem, ao 1850. leta pak so se madjariU, kakor je sploh dobro znano; kako bode v bodočnosti, Bog ve. Učiteljev je precej iz naših krajev. Za prva je bila z učenjem po naših učalniških 86 knjigah nepriltka, ker se je moralo prestopi- ti od madjarskega pravopisa, v katerem so Prekmurci spisovali knjige, na slovenski pra- vopis; ali nekoliko se je ta nadlega že porav- nala, čeravno so njihove učilnice še v zibe- Pri Košiču je Raič izvedel, da se njegove knjige »kaj slabo razprodavajo, ker ljudje še malo znajo brati. Kako bi tudi znali? Pred 1848. letom, kjer so bile kake učilnice, rinila se je madjarščina v slovensko deco, in vspeh je spodletel. Od one dobe iso druge učilniške knjige, v kterih tudi ni vse, kakor bi trebalo in sicer zbog dvojezičnosti, pa tudi zarad obilnih djanskih in tiskarskih napak. Poleg tega pa še ljudje neradi pošiljajo mladino v učilnice, in učitelji niso primemo vzgojeni. Kako je od 1861. leta, ne vem. Enako pa je tudi nam tožiti«.^' Ko Raič govori o Črenšovcih in vaseh, ki so v tej župniji, pristavlja: »... veče (nam- reč vasi) imajo svoje vaške učilnice, kjer z večine podučujejo od nas tam prišedši uči- telj i«.^« Raič še potem na kratko pove o šolah tole: »Zupnih učilnic imajo Prekmurci 18, podruž- nih ali vaških 9 in 4 protestanške, namreč v Petrovcih, Pucincih, Bodoncih in v Kri- ževcih.«'' O tem, da so slovenski učitelji iz Štajerske prišli učit na šole v Prekmurju, govorijo še drugi viri. Tako Slovenski učitelj dne 20. marca 1873 piše: »Tretjina (namreč učiteljev v prekmurskih šolah) jih je Štajercev, ktere je skrb za vsakdanji kruhek gnala čez Mu- ro.«'* Na koncu tega obširnega članka, v ka- terem govori pisec o hudih razmerah v prek- murskih šolah, beremo zelo topel poziv uči- teljem na desni strani Mure: »In vi narod- njaki — žrtvujte, kdor je srčen, par let; uči- teljev našim bratom manjka — povzdignite jim šole in Muri in kitajskemu zidu kljubu — naši bodo ostali.«'* V Črenšovcih je še konec 19. stoletja bil učitelj Franc Rozman, ki je bil štajerski Slo- venec iz Berkovec v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. Leta 1893 ga je na svojem potova- nju po Prekmurju obiskal novomašnik Franc Kovačič, poznejši doktor in odlični zgodovi- nar. Ta si je iz njunega razgovora tole zapisal: »Ljudske šole so bile na Ogrskem pred absolutizmom prav primitivne. Kjer je vobče bila kaka ljudska šola, bil je učitelj navaden kmet, ki še sam ni znal prav brati in pisati. A dunajska Bachova vlada je napela druge strune. Sporočila je takim učiteljem, da naj gredo se učit, ali pa krave past; ve- čina jih je izbrala poslednje. Vlada je nam- reč vpeljala v šole tudi nemški jezik, a to Ogru ni šlo v glavo. Vsled tega je iz Štajer- skega odšlo mnogo mlajših učiteljev na. Prekmursko, ker jim je vlada tudi določila dobro plačo, dočim so na naši strani osobito tako zvani ,kantnarji' prav pičlo živeli. Do najnovejšega časa je bilo na Prekmurskem mnogo naših rojakov učiteljev, a sedaj jih je že skoro vse smrt pokosila. Ti možje so imeli srce za ondotno slovensko ljudstvo, bili so vsaj na tihem zavedni Slovenci, ki so mnogo storili za Prekmurce. Zato tudi nahajamo v prejšnjih letih toliko prekmurskih učiteljev v Mohorjevi družbi, dočim so sedaj prav redki.«'' Vidimo iz tega pripovedovanja, da štajer- skih slovenskih učiteljev v Prekmurje ni pri- vedel le idealizem, ampak tudi boljši kos kruha. Zdaj pa še primer, kakšno slovenščino so učitelji učili otroke v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, posebno tisti, ki so bili iz sosednje Štajerske. Primer je vzet iz Mur- kovičevega Abecedriika: »Izišlo je sunce. Vsi na pete! Idimo zdaj veselo naprej. V vodo je spadnola mala bče- lica. V pogibelji je bilo njeno življenje. Opa- zil je t6 golob. Vejčico je vrgel v vodo. Gori je splazila na vejčico bčela i oslobodila se je. Goloba je zatem nek lovec zagledal, i ho- tel ga je vstreliti. Opazila je to bčela, in je lovca v lice vpičila. »Joj!« je zakričal lovec, golob pa je srečno odletel.«'* To je slovenski pravopis in književna slo- venščina s prizvokom štajerskega narečja, kot še npr.: drugoč ne zuvli čizmov, ni htel, od zdaj je ni več mislil kaj takvega, senoko- še so pune cvetic itd.'^ Zdaj nam je jasno, zakaj je tako lep slo- venski jezik v Gaborjevem pismu. OPOMBE 1. Kmetijske in rokodelske novice, Ljubljana 1846, str. V. in 1847, str. VI. — 2. B. Raič, Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru. NKLMS za 1868, str. 55; navajam: Raič, Črtice. — 3. Raič, Črtice, str. 56—57. — 4. Raič, Črtice, str. 58. — 5. Raič, Črtice, str. 68. — 6. Raič, Črtice, str. 69. 7. Raič, Črtice, str. 74. — 8. Raič, Črtice, str. 75. 9. M. Kokolj, Prekmurje in Prekmurci v sloven- skem periodičnem tisku. Bibliografski pregled od 1846 do 1945, Mursika Sobota 1957. — 10. Iv. Škafar, Družba sv. Mohorja in Slovenska kra- jina. Celje 1937, str. 30—31. — 11. Na tem mestu se J. Richterju za prijaznost najlepše zahvalju- jem. — 12. »Od Radgone, 7. febr.« — Slov. go- spodar 15. febr. 1872, št. 7, str. 31. — 13. Slov. biogr. leksikon, 6. zv., str. 175. — 14. Slov. gospo- dar 2. maja 1872, št. 18, str. 83. — 15. Slov. go- spodar 27. jun. 1872, št 26, str. 130. — 16. J. Go- milšak, Luč krščanstva pri panonskih Slovencih. Slov. gospodar 11. in 25. marca, 1., 2., 15. in 29. aprila 1875, št. 11, 13, 14, 15, 16 in 18, str. 50, 107-8, 116, 124-5, 129-32, 147-8. — 17. Slov. g(v- spodar 1. apr. 1875, št. 14, str. 116. — 18. Slov. gospodar 29. apr. 1875, št. 18, str. 147-8. — 19. Slov. gospodar 17. junija 1875, št. 25, str. 201. — 20. Vasvarmegye, Budapest 1898, str. 246. — 21. 87 Slov. gospodar 16. sept. 1875, št 38. str. 311. — 22. Gy. Gefin, A szombathelyi egyhazmegye tor- tenete 3. Szombathely 1935, str. 420. — 23. Raič, Črtice, str. 75. — 24. Slov. gospodar 3. avg. 1876,: št. 32, str. 295. — 25. K. Glaser, Zgodovina slov. ; slovstva III, str. 195-6, 307. SBL I., str. 231. — 26. i Škafar, n. d., str. 8. — 27. Glaser, n. d., str. 195-6, 307. SBL I, str. 231. — 28. Raič, Črtice, str. 55. — 29. Raič, Črtice, str. 63. — 30. Raič, Črtice, str. 74. — 31. Raič, Črtice, str. 75. — 32. Sloven- ski učitelj. Maribor 1873, št 9, 20. marca 18, str. 113-116. — 33. Fr. Kovačič, Spomini na Prekmur- sko 1893. Stud. knjižnica Maribor, Ms. 152, str. 24. — 34. Navajam po Murkovičevem Abecedni- ku, III. natis, Budapešt 1878, str. 41. — 35. Mur- kovič, n. d., str. 48, 54. 88