PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini ,, _ _ | postale i gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. Št. 151 (6735) PO POSVETOVANJU V GLASSBORU V soboto sestanek de Gaulle-Kosigin Danes se Johnson sestane s Huseinom Johnson je včeraj poročal voditeljem kongresa - Johnson je ponovil, da sta se s Kosiginom sporazumela o nadaljnjih stikih — Bela hiša je javila, da bo predsed-[V* Johnson sprejel jutri v Washingtonu jordanskega kralja useina. Kakor je znano, je Husein prišel v New York, kjer je včeraj govoril v glavni skupščini OZN. | Johnson je sinoči sprejel demo-®atične in republikanske voditelje i t*gresa in jim poročal o svojih ogovorih s Kosiginom. Roditelj demokratične večine v Mansfield je izjavil, da sta •ohnson in Rusk obrazložila repu-liltanskim in demokratičnim par-”®entarcem razgovore o Glassbo-in je dodal: »Predsednik nam r obrazložil nesoglasja o važnih vprašanjih, kakor sta Srednji vzhod .? Vietnam, in je tudi izjavil, da j stališče ZDA o teh vprašanjih ® menjalo. Johnson je obiskal danes Balti-7?re. kjer je govoril na kongresu ®*adih voditeljev podjetij. Izjavil J-da je prepričan, da je njegovih ■~Set ur pogovora s Kosiginom “Ptogočilo «bolje razumevanje smo- trov in obveznosti« ZDA in Sovjetske zveze. Johnson je izjavil, da sta ZDA in Sovjetska zveza najmočnejši državi na svetu in imata največjo odgovornost. «Z moje strani, je dodal Johnson, in s strani naše države, vsebuje ta odgovornost pomoč drugim državam, da izberejo svojo prihodnost, kakor jo vodijo. Poleg tega iščejo največje razumevanje med obema velikima državama. Deset ur smo si lahko govorili ob navzočnosti samih tolmačev, in čeprav so naša nesoglasja številna in globoka, smo vedeli, da je bilo važno, v korist sveta, da razumemo, če moremo, vzajemne smotre in obveznosti. Sveto, z vdanostjo in z odločnostjo smo začeli to nalogo v tistih dveh dneh. To je razlog, zaradi katerega smo '■Mlliiiiii||||||||||||||||l|||||||||||||l|||||,||,|„||,„|„|,Mrn||fJ|||„|J|||||||m|||||||||||||||||||||||||||H|||||||| NADALJEVANJE CLASSBORA Sestanek Rusk-Gromiko Rusk se je včeraj ponovno sestal s Favzijem se sestali v vili Hollybush. Sestali iz Havane s svojim posebnim leta-smo se, da dosežemo večje razume- lom in se bo ustavil nekaj ur v UEW YORK, 27. — Ameriški Jj^svni tajnik Dean Rusk se je ?*oj sestal s sovjetskim zunanjim “®istrom Gromikom na sedežu so-tetske delegacije v OZN v okviri vrste posvetovanj kot nadalje-posvetovanj med Kosiginom j? Johnsonom. Nocoj sta govorila JP-dvsem o neširjenju jedrskega Morda sta govorila tudi o , Vietnamu in o Srednjem vzhodu 51 tudi o odnosih med obema drža- Dean Rusk se je še prej Potvarjal s prvim podpredsedni-'Ph egiptovske vlade Favzijem. j.* ameriških krogih ugotavljajo, to drugi sestanek ameriškega “tavnega tajnika s Favzijem v “atn tednu. Znano je, da je Egipt .Ukinil diplomatske odnose z ZDA j?radi izraelskega napada. Prvi se-Ruska s Favzijem je bil v sestanku s Favzijem se je bosovavj0' z U Tantom. Ta ? je še prej pogovarjal s Fe-"°tenkom. Delo skupščine OZN J^EVV YORK, 27. - Prvi govorih ha današnji seji glavne skupke OZN je bil osebni predstavijomaroškega kralja minister Ah-jjj?® Balafrej, ki je med drugim L*VH, da obsodba Izraela in ukaz L Ut*iik izraelskih čet z zasedene-j. ozemlja ne smeta predstavljati sovraštva do Izraela, temveč J* volje Združenih narodov, hovorii je zatem iraški zunanji jl^.ster, ki je izjavil, da je arab-i^Jtraelska vojna pokazala, kako JJ°®no je verjeti v ameriške oblju-•),' hodal je, da arabsko ljudstvo j. o° dopustilo, da bi bilo izročeno ^ hiilost in nemilost ZDA in Izrae-j. Izjavil je nato, da vse, kar bo-V, rekle in storile v tej krizi ZDA, Vplivalo na prihodnje odnose ter N “ arabskim svetom in ZDA j J?skim svetom in zahodom, jjigerijski predstavnik je predla-^ "mirovni načrt v šestih točkah«, l^®oloča med drugim, najprej u-Kt kraelskih čet z zasedenega o-ustanovitev vmesnih pod-ob meji, kjer bi morali na-hti varnostne sile OZN, ter u-'itev mednarodne komisije za kraje. Izjavil Je nato, da bi • glavni tajnik OZN poslati na ajšnje področje svojega pred-®ka, ki bi proučil način za ličenje stalnega miru. (j “ mnenju argentinskega zuna-ministra ne bo umik Izraelcu ie dodal minister, bi se moral Hji14 na Srednjem vzhodu. Ta u-Je dodal minister, bi se moral tikati s koncem vojnega stanja, J® bile prizadete strani rešene 8a pritiska in da bi lahko sa- me iskale rešitev krize. Predlagal je, naj varnostni svet pooblasti neko osebo ali skupino oseb, da vzdržujejo stike med prizadetimi, da se doseže dejansko zbližanje med njimi. Končno je izjavil, da bo treba vprašanje Jeruzalema rešiti v skladu s sklepi glavne skupščine, t.j. z internacionalizacijo mesta in svetih krajev. Nov francoski jedrski poskus PARIZ, 27. — Nocoj so javili, da je Francija izvršila na Tihem oceanu nov jedrski poizkus. Bomba je eksplodirala nad otokom Mururoa ob 21.30 po italijanskem času. Gre za drugi od treh poizkusov, ki so bili določeni za letos. Ti trije poizkusi imajo namen pripraviti vžigalnik za prvo francosko vodikovo bombo. vanje, da razpravljamo o naših smotrih in obveznostih in mislim, da smo dosegli ta smoter. Sporazumeli smo se, da bomo lahko še dalje ohranili stik po diplomatski poti, po drugih komunikacijskih sredstvih in z neposrednimi stiki.)) Zatem je predsednik ponovil, da so ZDA v Vietnamu, «ker hočejo, da bi vsi mali narodi lahko imeli samoodločbo, da bi lahko izbirali svoje voditelje in obliko vlade, ki jo želijo, ter da «so svobodni pred terorjem in zavarovani pred napadom«. Johnson je dejal, da so ZDA v Vietnamu «na podlagi jasnih obveznosti«. Glede Srednjega vzhoda je izjavil: ((Zahtevamo pravico do življenja za vse narode Srednjega vzhoda in ne samo za enega samega.« V Pariz so uradno javili, da se bo Kosigin ob povratku s Kube v Moskvo ustavil v Parizu in se bo sestal v soboto zjutraj z generalom de Gaullom. «Paris Presse« piše s tem v zvezi: «Kar zanima generala de Gaulla, je osebna reakcija Kosigina glede njegovega prvega osebnega stika z Johnsonom. To še posebno zanima de Gaulla, ker je prav on živo svetoval Kosiginu sestanek z Johnsonom.« Kar se tiče rezultata sestanka v Glasaboru, nadaljuje list, se v Parizu zatrjuje, da je bil v skladu z analizo položaja, na katerem je temeljila izjava generala de Gaulla preteklo sredo. Povezava, ki jo je storil de Gaulle med krizo na Srednjem vzhodu in vojno v Vietnamu, se zdi še jasnejša po Kosiginovi tiskovni konferenci. Francoski predsednik je predvsem zadovoljen, da je dosegel dva svoja smotra: dati razumeti Američanom in Rusom, da so prišli do skrajne meje potr pežljivosti, pa naj bodo še tako odločeni izogniti se vojni; povzročiti reakcijo proti vojnemu stanju, ki, čeprav lokalizirano, predstavlja stalno nevarnost, čeprav je obračun !z Glassbora malo pozitiven, je general de Gaulle mnenja, da sta že sedaj Johnson in Kosigin prispevala k zaviranju večanja nevarnosti. Toda de Gaulle bi hotel imeti o tem potrdilo od samega Kosigina « Predstavnik Elizejske palače je izjavil, da se bosta Kosigin in de Gaulle sestala, ko se bo Kosigin ustavil v Parizu. Kosigin bo prišel Parizu ter bo poročal de Gaullu o svojih pogovorih z Johnsonom. Kakor je znano, se je Kosigin že ustavil v Parizu 16. junija med potjo v ZDA in se je sestal z de Gaullom. ATENE, 27. — Grške vojaške o-blasti so 23. t. m. aretirale 62-letno Aleksandro Deli, ki je bila devetnajst let zaposlena kot čistilka v jugoslovanskem veleposlaništvu. To ni prvi primer aretacije oseb, zaposlenih v jugoslovanskem veleposlaništvu. Takoj po prvih dneh puča je bil aretiran nameščenec Levtakis. TRST, sreda, 28. junija 1967 Danes v Rimu razgovor preds. mešanega odbora o londonski spomenici Predsednika bosta razpravljala predvsem o izvajanju sklepov zadnjega zasedanja jeseni lanskega leta in o pripravi dnevnega reda zasedanja, ki bo jeseni v Beogradu Črnski študent James Meredith je začel «pohod proti strahu« po državi Mississipi. Spremlja ga devetnaj st ljudi, med katerimi je nekaj belcev. Slika kaže Meredith a, ki počiva na travniku niiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,|||||||||||||l|1||tl||l||||,,|ll,l|,l|,||||l||l|||||||||||,||||||||||||]|||||tJI|||||||j|||||||||||||||||m|||m||||||||||||||||||||||| PO DOLGOTRAJNI IN RAZBURLJIVI RAZPRAVI Senat je danes odobril zakon o javni varnosti Razprava o zakonu o ljudskem referendumu ■ Dvajsetletnica ustanovitve Zveze trgovinskih zbornic ■ Danes poroča Tanassi o vsedržavni konferenci PSU RIM, 27. — Senat je danes odo- nili v komisiji in o katerem bodo bril zakon o javni varnosti, saj so zato morali še podrobneje razprav-bile v zadnjih dnevih premagane j ljati v zbornici. Predvsem gre za najhujše ovire, ki sta jih predstavljala člena 64 in 65, ki sta se nanašala na pristojnosti vlade in prefektov pri proglasitvi «javne nevarnosti« v zvezi z naravnimi nezgo- datume otvoritve lova, za lov na ptiče na limance in za pomladanski lov. Sprejeli so dokaj restriktivne ukrepe glede datumov, glede lova na limance pa so ga podaljšali dami. Gre za izredna pooblastila do 1969 leta, ko je predvidena po vladi, glede katerih je leva opozi- | polna prepoved, cija ugotovila, da gredo preko u- l v poslanski zbornici se je danes stavnih določb in da omogočajo raz- nadaljevala razprava o zakonskem lične mahinacije, ki bi lahko v ne- predlogu, ki izvaja ustavno načelo katerih primerih bile tudi nevarne glede ljudskega referenduma. Med za sedanjo demokratično ureditev , današnjo razpravo je zakonski pred-I.eva opozicija na splošno ni bila ■ i0g odločno zagovarjal socialistični zadovoljna s tem zakonskim pred- poslanec Di Primi, ki je ugotovil, logom, zaradi česar je tudi prišlo da gre za okrepitev oblasti držav-do zelo ostrih razprav, ki so zahte- I ijana. vale kar 28 zasedanj senata med I ,, . .... katerimi so senatorji KPI in PSIUP Vt zvez> z "avodih zunanjega m,- spregovorili šestdesetkrat kar ni v nlstrstva le danes veleposlanik Mar uj-f- t , dr ,nl ' tino sporočil avstrijskemu zunanje- c L ■ J nrinhrihH t amen a- mu ministrstvu italijanske pritožbe senat je po odobritvi tega zakon- • UDOrabo aVstri iškega n- skega predloga pričel z obravnavo ,. . w . .. ., J' , . i i zemlja pri terorističnih napadih na zakonskega predloga o lovu, kate- nzemli,. rega je že odobrila poslanska zbor- lta"Jansko ozemU‘" niča in ki so ga bistveno spretne Predsednik republike Saragat je . danes sprejel predstavnike vsedr- .............................................................................m.......i..................... žavne zveze trgovinskih zbornic ki «dobra in koristna stvar« in da «v današnjem svetu« ne primanjkuje argumentov za diskusijo. Maurer je izjavil, da odobrava sestanek med Johnsonom in Kosiginom «v upanju, da bodo ti sestanki pripeljali do razjasnitve vprašanj, Ki sedaj razburjajo svet. Maurer ni povedal, o čem sta govorila z Johnsonom, izjavil pa je, da «nima nobenega razloga, da ne bi bil zadovoljen z načinom, kako predsedn:k gleda na razvoj odnosov med ZDA in Romunijo«. Glede svoje izjave v OZN o neposrednih raz. govorih med Izraelom in arabskimi državami je Maurer izjavil, da ti razgovori niso takoj mogoči, zato bo moraia OZN izpolniti praznino. PO SESTANKU V GLASSBORU Komentarji egiptovskega tiska Kosiginove tiskovne konference Predsednik sirske vlade v Bagdadu - Nezadovoljstvo s stališčem Italije Eškol ponavlja, da se Izraelci ne bodo umaknili pred popolnim sporazumom KAIRO, 27. — ((Nobenega sporazuma o kriza na Srednjem vzhodu«. To so naslovi današnjih egiptovskih časopisov. Vsi časopisi objavljajo celotno besedilo Kosiginove tiskovne konference. «A1 Ahram« poudarja s tem v zvezi razne točke Kosiginove tiskovne konference: 1. Umik izraelskih čet kot prvi pogoj za katero koli rešitev krize. 2. Umik izraelskih čet je edino jamstvo proti vsaki obonovitvi sovražnosti. 3. Obveznost Izraela, da plača odškodnino arabskim državam, ki bi bila v opozorilo. 4. Dobavljanje sovjetskega orožja ZAR se tiče samo Moskve in Kaira. 5. Razgovori med Johnsonom in Kosiginom ne škodujejo sovjetsko-arab-skim odnosom. 6. Zgrešeno je trditi, da velike države lahko vodijo svetovne zadeve. Vse države morajo biti udeležene pri urejanju svetovnih problemov. Voditelj organizacije za osvoboditev Palestine Šukeiri pa je izjavil, da je pravi sovražnik arabskega ljudstva angloameriški imperia- Južni Vietnam — Vojaka osvobodilne vojske brodita reko ližem. Dodal je, da bo njegova or ganizacija obnovila borbene sile. Češkoslovaška delegacija, ki je prišla v ZAR, je danes nadaljevala pogovore s podpredsednikom Mo-hiedinom in z drugimi člani vlade. Danes so javili, da so povabili dvesto delegatov afriškoazijskih držav, naj se 1. julija udeležijo v Kairu konference o Srednjem vzhodu. Glavni tajnik organizacije za afri-škoazijsko solidarnost je izjavil, da je smoter konference »poraziti napadalne težnje imperializma in Izraela Droti arabskemu ljudstvu«. V Bagdadu je prišel predsednik sirske vlade na posvetovanje z iraškimi voditelji. Zatrjuje se, da se Irak in Sirija posvetujeta o načrtu za koncentracijo vseh sil in vseh virov obeh držav. V Kairu pričakujejo prihod dele gacije sovjetskih petrolejskih izvedencev, ki bodo proučili možnosti prospekcij v Sahari in v Rdečem morju. Prav tako pričakujejo prihod francoske parlamentarne delegacije, v kateri bo več članov dru štva za francosko-egiptovsko prijateljstvo. Ni izključeno, da se bo tudi ta delegacija pogovarjala o petroleju. Egiptovske oblasti so danes zaprle za plovbo pristanišče Aleksandrijo od 8 do 12. Niso znani vzroki tega ukrepa. Agencija MEN poroča, da so v Iraških uradnih krogih Izrazili nezadovoljstvo zaradi ((.prvih manifestacij filolzraelskega stališča Italije«. Agencija dodaja, da je Irak, prav tako kakor vse druge arabske države, pripravljen revidirati svoje odnose z Italijo zaradi stališča, ki ga je zavzela italijanska vlada V istih krogih pravijo, da se bo re vizija italijansko-arabskih odnosov gotovo nanašala na gospodarski sektor. «A1 Gumhurja« piše, da eglp lovske oblasti proučujejo možnost, da bi v ZAR prepovedali Italijan ske in romunske filme, kakor so že prepovedali angleške in ameriške. Kairsl list «A1 Miša« zahteva, naj se zapre italijanski zavod za kulturo v Kairu in piše: ((Spremenili smo že ameriško univerzo v palestinsko univerzo. Sedaj moramo zapreti še urade agentov, ki jih plaču Je Amerika. Spričo odločnega stali šča, ki smo ga zavzeli, ni nemogoče dovoliti, da bi v Egiptu delovale kul turne ustanove evropskih držav, ki, kakor Italija, niso podpirale naše pravične stvari. Lotili smo se dol goročne bitke, v kateri lahko ima kultura zelo nevarno vlogo.« Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je v intervjuju UPI izjavil, da Izrael ne bo prepustil zasedenega ozemlja, dokler ne bodo A rabci privolili v razgovore z Izraelom o globalnem mirovnem sporazumu. Dodal je, da ne izključuje udeležbe ZDA in SZ pri mirovni rešitvi na Srednjem vzhodu, poudaril pa je, da mora biti sporazum predvsem rezultat neposrednih pogajanj med Izraelom in arabskimi državami. Sporazum bo moral vsebovati vzajemno priznanje vseh držav Srednjega vzhoda in bo moral dati Izraelu take meje, da bo nemogoče arabsko bombardiranje njegovih mest in obmejnih vasi. Glede beguncev je Eškol dejal, da je Izrael pripravljen to vprašanje rešiti «tudi z izmenjavo prebivalstva« in s finančnim prispevanjem v mednarodni sklad za begunce. Eškol je tudi izjavil: iiNe mislim zmanjšati važnosti morebitnih resolucij OZN, ki bi nan, ukazovale, naj vrnemo zasedena ozemlja in naj se povrnemo k stanju, kakršno je bilo 5. junija. Toda ne moremo sprejeti tega, če se prej ne doseže sporazum. Brez sporazuma ne bi vrnitev zasedenega ozemlja imela smisla. Ce bi to štorih, bi bili najbolj neumen narod na svetu.« Izraelska vlada je predložila danes parlamentu načrt zakona o združitvi dveh občinskih uprav v Jeruzalemu in načrt zakona za varovanje vseh svetih krajev, ki so pod izraelskim nadzorstvom; zakona sta bila odobrena Prolikitajske demonstracije v Rangunu _ _______ ______ _ RANGUN, 27. — Sinoči so bile so proslavljali °dvajsetletMco usta- demonstracije pred kitajskim pos ,i-novitve. Na svečanem sprejemu so n^s^vorri v Rangunu. Demonstranti bili predstavniki vseh italijanskih so zažeali Poslopja in avtomobile trgovinskih zbornic in Saragat je ter razdejali trgovine Kitajcev. In-poudaril, da gre za učinkovito sin-;cidenti. so se, zaceli med burman-tezo med osebnimi in splošnimi in-1 ski™ ln kitajskimi študenti. Kitaj-teresi, saj so zbornice glede neka- !ski študenti so nosili Maocetungove terih vprašanj predstavniški organi. značke. Oblasti so odredile, da štu-zainteresiranih kategorij, glede dru-1 lahkotnostjo^ samo uradne gih pa imajo pristojnosti državne uprave. Njih pomen je zlasti pora-stel z uveljavljanjem gospodarskega načrtovanja. Na jutrišnjem zasedanju tajništva PSU bo Tanassi poročal o zasedanju CK-PSU, ki bo v petek, soboto in v nedeljo. Razpravljali bodo o sklicanju vsedržavne konference stranke, ki je predvideno 30., 3L oktobra ter 1. novembra. CK mora tudi razpravljati o sestavi dveh komisij, ki bosta pripravili resoluciji, ki naj služita kot priprava za konferenco. in šolske značke. Policija je demonstrante pozneje razgnala. Sedemnajst ljudi je bilo ranjenih in so jih sprejeli v bolnišnico; več šol so zaprli. PRVI DAN RAZGOVOROV .Moro na obisku v Veliki Britaniji LONDON, 27. — Danes so se pričeli italijansko-britanski razgovori, ki so se nanašali prvenstveno na vprašanja vključitve Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost in glede italijanske podpore tej britanski zahtevi. Med razpravo so prišli do izraza trije francoski pomisleki glede področja funta šter-linga, glede kmetijstva ln glede britanske trgovine s Commonweal-thom. Minister za zunanje zadeve Brown je na ta vprašanja odgovoril, češ da gre za nestvarne pripombe. Danes je bilo tudi govora o tehnoloških vprašanjih in o nekaterih drugih vprašanjih evropskega sodelovanja. Predsednika vlad sta pričela tudi razpravo glede perečih mednarodnih vprašanj, katero pa bosta nadaljevala glede podrobnosti na jutrišnjem sestanku. Maurer v Parizu PARIZ, 27. — Predsednik romunske vlade Maurer je prišel danes iz New Yorka v Pariz, kjer bo ostal do četrtka. Na letališču ga je sprejel visoki funkcionar zunanjega ministrstva. Včeraj se je Maurer pogovarjal v Washingtonu s predsednikom Johnsonom. Po razgovoru je izjavil, da sta govorila o številnih mednarodnih vprašanjih in da je bil razgovor zelo koristen. Dodal je, da je bil njegov sestanek z Johnsonom MOSKVA. 27. — Predstavnik francoskega poslaništva v Moskvi Je nocoj Izjavil, da je predsednik francoske vlade Pompidou skrajšal na polovico svoj obisk, ki ga bo opravil prihodnji mesec v SZ. Prvotno je bilo določeno, da bo deset dni v Sovjetski zvezi, novi program pa določa, da bo prišel v SZ 3. julija in bo odpotoval 8. julija ter bo obiskal samo Leningrad. Gpazoval-oi so mnenja, da so obisk skrajšali zaradi krize na Srednjem vzhodu. Včeraj je potoval skozi Trst dr. Zvonko Perišič, predsednik jugoslovanskega dela mešanega jugoslovanskd-italijanskega odbora za izvajanje spomenice o soglasju odnosno posebnega statuta te spomenice katerega sta spremljala član komisije Albert Zomada in tajnica Ružiča Antič. Predsednik Zvonko Perišič se bo v Rimu sestal s predsednikom italijanskega dela mešanega odbora. Gre za že običajen sestanek obeh predsednikov, do katerega pride med vsakoletnim zasedanjem obeh mešanih odborov in do katerega je tokrat prišlo po precejšnji zakasnitvi, saj bi moral biti že nekje v aprilu. Skoro istočasno so se namreč tokrat pričela reševati nekatera vprašanja italijansko-jugoslovanskih odnosov, in tako na drugi strani poročamo o pogajanjih za obnovitev trgovinske pogodbe, ki se vrše v Beogradu. Na dnevnem redu pa so še razgovori o kulturni izmenjavi, o tehničnem sodelovanju, o videmskem sporazumu glede osebnega obmejnega prometa in o nekaterih drugih vprašanjih. V duhu tega ponovnega reševanja perečih vprašanj med I-talijo in Jugoslavijo v prijateljskem ozračju pričakujemo tudi slovenski prebivalci tržaškega področja, da se bodo izvedli vsi sklepi, ki so bili sprejeti na zadnjem zasedanju mešanega odbora, ki je bil jeseni lanskega leta v Rimu. Predvsem pričakujemo, da bo izveden sklep o ustanovitvi srednje strokovne šole industrijskega tipa na Tržaškem, kot tudi — sicer formalno ne gre za vprašanje povezano s posebnim statutom — za ustanovitev srednje strokovne šole trgovinskega tipa na Goriškem. V obeh primerih gre za globoko občuteno potrebo slovenskega prebivalstva, za izpopolnitev resne vrzeli slovenskega šolstva ne samo v korist slovenske manjšine, temveč v splošno korist gospodarskega razvoja Trsta in Gorice in njih področja na splošno. To dejstvo je prišlo jasno do izraza v razpravi o tej potrebi v go-riškem občinskem svetu že pred dvema letoma, v tržaškem pa letos, ko je velika večina obeh svetov to zahtevo podprla, odnosno ji je ugovarjala samo skrajna - nepomembna desnica, pa še ta izključno s formalističnih razlogov. Razgovor obeh predsednikov je po pravilniku dela mešanega odbora posvečen predvsem pregledu sklepov in njihovemu izvajanju Zato pričakujemo glede tega vprašanja hiter odgovor, saj gre za nujno vprašanje, ker je treba do jeseni ustanoviti obe strokovni šoli. Razgovor dveh predsednikov pa je poleg tega posvečen tudi pripravi dnevnega reda za prihodnje zasedanje mešanega odbora, ki bo po že ustaljeni praksi tokrat v jeseni v Beo gradu. Mika Špiljak je sinoči ob vrnitvi z izrednega zasedanja glavne skupščine v Beograd izjavil, da je značilnost zasedanja v tem, da je večina delegacij obsodila napad in uporabo sile kot metode za reševanje mednarodnih sporov, in je izrazil prepričanje, da bosta za zahtevo o umiku izraelskih čet glasovali dve tretjini delegacij. Na zasedanju je po besedah špiljaka prišlo do ponovne uveljavitve politike nevezanih. Skupina 45 nevezanih držav deluje v svetovni organizaciji enotno. To je toliko važnejše, je poudaril špiljak, ker se na skupino izvajajo pritiski. Dejstvo, da je skupina do sedaj ostala enotna kaže, da se je politika nepovezanosti ponovno uveljavila. Poleg nevezanih držav je zelo močan vpliv socialističnih držav, katerih stališče je podobno stališču Jugoslavije in ostalih nevezanih držav. Skupina nevezanih, socialistične države in nekatere druge države imajo po besedah špiljaka močan vpliv na potek zasedanja generalne skupščine. Na koncu svoje izjave je špiljak izrazil mnenje da bi se na izrednem zasedanju lahko našla rešitev za umik izraelskih čet pod vodstvom in nadzorstvom svetovne organizacije. Realno je pričakovati, je zaključil špiljak, da bo ta zahteva dobila dvetretjinsko večino na izrednem zasedanju generalne skupščine. Tito sprejel Warrena BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes v Belem dvoru predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla War-rena, medtem ko je soproga predsednika Tita Jovanka sprejela soprogo predsednika Warrena. Na sprejemu pri predsedniku Titu sta bila navzoča tudi predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije Blažo Jovanovič in generalni tajnik predsednika republike Vladimir Popovič. Predsednik vrhovnega sodišča ZDA je popoldne odpotoval s soprogo v Zagreb, od koder bo v četrtek odpotoval v Prago. Špiljak o zasedanju skupščine OZN BEOGRAD, 27. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije ittMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im tiiiiiiti n iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iimi m mn mi||g||||||||||||llll„,|||||ll||1, IZJAVE MINISTRA BOJA Doslej še nobenega sporazuma o metanovodu Sibirija-Trst Italija je zainteresirana na dobavljanju plina iz Sovjetske zveze, ker bi za protiuslugo plasirala v SZ svoje železarske izdelke Minister za državne udeležbe Bo je v odgovoru na zadevno vpra šanje liberalskih svetovalcev Alpi na in Demarchija včeraj izjavil, da so pogajanja med ENI ln Sovjetsko zvezo za dobavo zemeljskega plina iz sovjetskih nahajališč na italijansko tržišče še vedno v teku in da ni bil doslej na tem področju dosežen noben sporazum. ENI se pogaja s Sovjetsko zvezo, da bi si zagotovila za prihodnje potrebne količine metana, ter da bi si hkrati zagotovila tudi različne vire za nabavljanje te važne surovine. Poleg vsega ima metan iz Sovjetske zveze prednost, da bi ga dovažali v Italijo po plinovodu, tako da bi to gorivo stalo manj kakor metan iz drugih virov. Sovjetska zveza namreč ponuja zemeljski plin po ceni, ki je znatno ugodnejša cd cene, ki jo za svoje gorivo zahteva na primer. Libija. V smislu pogajanj naj bi sl ENI zagotovila dobavo zemeljskega plina iz Sovjetske zveze na dolgi rok; v prvih letih bi Italija dobavljala ZSSR kot protivrednost za metan razne stroje In tehnične naprave, češkoslovaška in Avstrija, po katerih bi tekel plinovod do Trsta, sta se že obvezali, da bosta sami poskrbeli za sodelovanje pri gradnji objekta in za upravljanje ustreznih odsekov. V zvezi s pomisleki, ki so jih svoj čas Izrazili pripadniki liberalne stranke, češ da bi pomenila spe-ljava plinovoda iz Sovjetske zveze zamrznjenje precejšnjih finančnih sredstev za Italijo, je minister Bo naglasil, da je naložba sredstev za gradnjo takšnega objekta gospodarsko upravičena, ter da je treba pri tem upoštevati tudi koristi, ki bi jih po takšnem sporazumu imela italijanska železarska industrija, ki bi tako zagotovila svojim proizvodom, ki so še posebej izpostavljeni mednarodni konkurenci, nemoten plasma, ki bi trajal nekaj let. Jasno je, je zaključil minister, da predstavljajo ladje za prevažanje metana prožnejše sredstvo za dobavljanje zemeljskega plina, vendar bi Italija v primeru, ko hi se odločila zanje namesto za ((sibirski plinovod«, zamudila priložnost, da bi na to operacijo navezala tudi druge države, ter s tem porazdelila investicijsko breme na manjše deleže, ter da bi se morala odpovedati ugodnosti, ki jo predstavlja odplačevanje zemeljskega plina z izvozom industrijskih izdelkov. Jugoslovanska pomoč Arabcem REKA, 27. — Prve dni julija bo iz reškega pristanišča odplulo pet ladij s pomočjo za žrtve izraelskega napada. Združeni arabski republiki, Siriji in Jordaniji bodo poslali 30.000 ton živil, odeje, šotore, zdravila, milo ln drugo blago v vrednosti 8 milijard starih dinarjev. Del pomoči bo plačan iz sredstev nabiralne akcije za pomoč, medtem ko bo pet milijard dinarjev plačanih iz sredstev, ki jih je dala na razpolago iz zveznega proračuna zvezna vlada. Kosiginovi pogovori v Havani HAVANA, 27. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je nadaljeval danes pogovore s Castrom. Glede razgovorov so zelo rezervirani in verjetno bodo dajali o njih malo pojasnil. Niti ni znano, koliko časa bo Kosigin ostal v Havani. V sovjetskih krogih izjavljajo, da bo ostal nekaj dni. Agencija Tass je danes javila, da si je Kosigin včeraj ogledal Havano in bližnje kraje, ni pa poročala o njegovih razgovorih s Castrom. Havanski listi niso objavili nobenega poročila o vzrokih Kosiginove-ga obiska na Kubi. Hruščov o izstrelkih na Kubi NEW YORK, 27. — Bivši predsednik sovjetske vlade Hruščov je dal vrsto intervjuvov televizijski družbi NBC, ki jih bodo oddajali 11. julija. Med drugim pravi: ((Sovjetska zveza se je zmagovito u-makniia iz kubanske zadeve leta 1962. Morda ne bi bili smeli poslati izstrelkov na Kubo, toda če ne bi tega storili, kje bi sedaj bila Kuba? Ravnali smo na ta način, da bi zavarovali malo državo pred a-meriškim napadom. Spričo dejstva, da tega napada ni bilo, smo dosegli naš smoter.« Hruščov pravi, da je med krizo eno noč spal popolnoma oblečen na divanu v svoji pisarni; «Nisem hotel tvegati, da bi se znašel v položaju nekega zahodnega ministra, ko je med sueško krizo planil k telefonu brez hlač.« V intervjuju govori Hruščov tudi o svojem sestanku z Maocetungom leta 1959. Maocetung je baje zahteval od njega, naj vojaško izziva ZDA. V zameno bi Kitajska dala na razpolago Sovjetski zvezi «vse divizije. ki bi jih hotela, sto, dvesto ali tisoč«. Toda stvar ni šla naprej, ker je Hruščov odklonil izročitev atomskega orožja Kitajski, ki ga je odločno zahtevala. Vreme včeraj: najvfSja temperatura 28,4, najnižja 21,8, ob 19. uri 27,7 stopinje, zračni tlak 1017,5 pada, vlaga 57 odst., veter 10 km jugozahodnik, nebo 2 desetinki pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 28. Junija Zorana Sonce vzide ob 5.47 in zatone 20.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 0.51 in zatone ob ll*3-Jutri, ČETRTEK, 29, Junija Peter in Pavel PO DOLCEM PRIČAKOVANJU KONČNO NEKAJ KONKRETNEGA Zadovoljstvo PSU in K D z odobritvijo zakona o pristaniški ustanovi v senatu Prav tako ugodno ocenjujejo odobritev zakonskega osnutka o nakazilu 14 milijard lir za dograditev krožne podzemeljske železniške proge V senatu so odobrili zakonski osnutek o pristaniški ustanovi ter o dopolnitvi nekaterih važnih železniških del. Za ta dela so namreč nakazali 14 milijard lir in se tičejo predvsem krožne podzemeljske proge in priključkov. O tem zakonskemu osnutku je razpravljala senatna komisija za Javna dela. Osnutek bo stopil v veljavo, ko bo objavljen v uradnem listu. Sejo je odprl predsednik komisije Gherlato, ki je pojasnil razlogi;, ki so napotili predsednika senata, da se o zadevi razpravlja v senatni komisiji. Potem pa je govoril minister Natali, ki je med drugim omeni! razloge, ki so napotili vlado, da omeji obseg tržaške pristaniške u-stanove. Nato je govoril senator Vidali, ki je utemeljil razloge, ki narekujejo skupini KP v senatu, da se vzdrži glasovanja. Vsekakor je senator Vidah pozval vlado, da čimprej predloži okvirni zakon o pristaniških ustanovah in normativen zakon o tržaški industrijski coni. Nato je govoril senator Zanier, ki je med drugim izrazil upanje, da bi se moglo premostiti pomanjkljivo financiranje tržaškega pristanišča z raznimi tarifnimi olajšavami, ki bi utegnile spraviti tržaško pristanišče na konkurenčno raven z drugimi evropskimi pristanišči. V zvezi z odobritvijo zakonskega osnutka o pristaniški ustanovi sporoča tiskovni urad tržaške federacije združenih PSI in PSDI, da je dal socialistični senator Giulio Zan-nier, poročevalec o tem zakonskem osnutku, izjavo, v kateri pravi med drugim: Z odobritvijo pristaniške ustanove je parlament dal na razpolago orodje, ki bo lahko mnogo pripomoglo k izboljšanju sedanjega resnega položaja, saj bo ustanova imela znatno avtonomijo ter bo lahko dajala pobude za razvoj prometa. Ustanova bo morala težiti za tem, da spremeni v bodočnosti politiko podpor, ki teži za kritjem primanjkljajev, v politiko proizvajalnih investicij z modernizacijo pristaniškega ustroja, z izboljšanjem cestnih in železniških zvez ter s politiko u-godnih prevoznih tarif. Na ta način bo Trst lahko tekmoval z drugimi pristanišči. Zannier je omenil izgubo naravnih tržišč tržaškega pristanišča po zadnji vojni ter rekel, da je utrpel Trst škodo tudi zato, ker je člen 80 rimske pogodbe o Evropskem skupnem tržišču favoriziral Hamburg in Bremen, medtem ko se je tudi krepila konkurenca Reke. K temu je treba dodati, da ni bil ttniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiinMiiinHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiii S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Razburjen zaključek razprave glede preiskovalne komisije o upravi openskega tramvaja Zavrnjena resolucija opozicije zaradi 1 vzdržanega glasu Svetovalci KPI, PLI, MSI m PSIUP zapustili sejno dvorano Odobren predlog o imenovanju posvetovalne komisije pristaniški promet niti pravično po- le za omenjeno organizacijo Giam-razdeljen v državi sami. U ustano- paolo D’Aprile ter njih gostiteljice, vitvijo pristaniške ustanove, kot jo župan j-;h Je nagovoril v angle-predvideva deželni statut, m z odo- gčini in jim zaželel prijetno biva-britvijo 14 milijard lir za železni- i,, v našem mestu ter izrazil svoie ška dela je parlament prepričan da je dal v roke Trstu in deželi učinkovito orodje za gospodarski napredek. Tudi tajništvo tržaške federacije združenih PSI-PSDI izraža zadovoljstvo o dokončni odobritvi zakona o pristaniški ustanovi ter izraža željo, da bi začela čimprej delovati. Tajništvo je izrazilo zadovoljstvo z akcijo senatorja Zannierja, ki je bil izvoljen tudi z glasom tržaških socialistov. Tudi tržaška Krščanska demokracija je izdala poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo, da je senat odobril zakonska osnutka o ustanovitvi pristaniške ustanove in o dograditvi nekaterih velikih železniških naprav. Pristaniška ustanova je po svojem ustroju in po svoji razčlenitvi prava razvojna ustanova, saj bo lahko pospeševala promet skozi tržaško pristanišče tudi zato, ker bo imela na razpolago več denarja. Razen tega bo tudi lahko organsko usmerjala vso pristaniško dejavnost. Tudi zakon o 14 milijardah, s katerim bodo dokončali važna železniška dela, bo pospeševal promet skozi tržaško pristanišče, saj so zato potrebne prometne zveze. Poročilo se zaključuje z zahvalo parlamentarcem KD, ki so se potegovali za uresničenje tržaških teženj. Tudi predsednik deželnega odbora Berzanti je dejal, da ga je vest o dokončni odobritvi zakonskega osnutka o pristaniški ustanovi zelo razveselila. Župan sprejel skupino ameriških študentk župan Spaccini je včeraj dopoldne sprejel na županstvu 10 mladih ameriških študentk, ki bodo preživele svoje počitnice v Trstu pri raznih tržaških družinah. Bivanje teh študentk iz zadnjega letnika gimnazije, je organizirala organizacija «Experiment in International Living«, ki si že več kot 32 let prizadeva najti praktično rešitev vpra- nje v našem mestu ter izrazil svoje obžalovanje, da ne bodo mogle biti prisotne na »Mladinskem festivalu«, ki bo v našem mestu septembra. Po izmenjavi daril je župan razkazal dekletom sejno dvorano tržaške občine. Seja deželnega sveta Na današnji seji deželnega sveta bodo razpravljali o zakonskem o-snutku deželnega odbora, ki se tiče študijskih štipendij za univerzitetne študente, ter o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev s podobno vsebino. O zakonskem osnutku in zakonskem predlogu bo podal svetovalec De Biasio enotno poročilo. SPREJELI JIH PREDSTAVNIKI SKGZ ANPI Upokojenci in godba iz Pirana obiskati Bazovico in druge kraje Bili so gostje tudi v Ronkah, v Doberdobu in v Križu Preteklo nedeljo je na pobudo organizacije upokojencev in s sodelovanjem Zveze borcev ter vojnih invalidov prišlo na naše ozemlje iz Pirana 60 upokojencev v spremstvu 40-članske godbe na pihala. Namen izleta je bilo medsebojno srečanje v Bazovici. Piranske goste sta med drugim pričakala podpredsednik SKGZ dr. Angel Kukanja in predstavnik ANPI Postogna. Po prihodu so se gostje podali v Bazovico, kjer so položili vence pred spomenik bazoviških junakov. Nato je godba zaigrala dve žalostin-ki. Sledili so krajši nagovori odv. Angela Kukanje, predstavnika AN Pl Postogne ter Vlada Jenka, ki je govoril v imenu organizacije vojnih invalidov in Zveze borcev mesta Pirana. Po svečanosti v Bazovici so se gostje odpeljali v Ronke, kjer so jih sprejeli predstavniki občinske uprave z županom Umbertom Bla-suttijem na čelu, predsednik in tajnik krajevne organizacije ANPI Tardivo in Furlan ter še drugi čla- ni odbora. Domači predstavniki so v spomin na srečanje podarili jugoslovanskim gostom brošure o zgodovini mesta. Sledilo je polaganje vencev pred spomenikom padlim. Tudi tu je godba zaigrala žalostin-ki. Vlado Jenko je imel kratek nagovor Vzdušje, ki se je ustvarilo med prisotnimi, pri srečanju med bivšimi borci in invalidi iz Pirana ter domačimi bivšimi partizani, je bilo zelo toplo, celo ganljivo. Srečali so se znanci izpred dvajsetih let, ki sploh niso vedeli več drug za drugega, ki so mislili, da ta ali oni sploh ne živi več. želja vseh je bila, da bi se taka srečanja večkrat ponovila in da bi se tako ponovno utrdile tiste bratske in borbene vezi, ki so nekdaj vezale vse te ljudi, ko so skupno nastopali, ramo ob rami, proti skupnemu sovražniku. Udeleženci izleta so se potem odpeljali v Redipuglio, kjer so obiskali tamkajšnje grobišče italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Sledilo je kosilo v Ronkah, ki je poteklo med živahnim razgo- fiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Poljska je zainteresirana na gospodarskih stikov z Italijo povečanju in Trstom Poudarjen pomen poljskih naročil pri tržaških ladjedelnicah ■ Današnji dan na velesejmu posvečen Madžarski sanja mednarodnega nerazumevanja in predsodkov, ki so v mladini yseh dežel na svetu. Dekleta. k1' njavo med Poljsko in Italijo.,,ki, je. bodo po svojem tržaškem bivanju dovolila uberalizacijp uvoza iz Polj- Na tržaškem velesejmu je bil včeraj dan Poljske. Ob tej priložnosti so se številni gospodarski operater ji in časniki udeležili tiskovne konference, ki jo je imel poljski generalni konzul v Milanu Zbignjevv Skierkowski, prisotna pa je bila tudi ravnateljica poljskega informacijskega urada na tržaškem velesejmu Maria Pavvlovvska-Gross. Konzula in poljske predstavnike je v imenu velesejemskega sveta pozdravil kom. Padoa, ki je poudaril veliko važnost poljsko-tržaških gospodarskih stikov in naročil poljskih ladij v naših ladjedelnicah. Generalni konzul je nato v svojem govoru omenil blagovno izme- obiskale Še Benetke, Firence, Assi si in Rim, sta spremljala prof. James Dillon in zastopnik naše deže- Sinoči je bila precej razubrjena seja občinskega sveta, ker se je pač zaključila razprava o resolucijah, ki so jih predložili komunistični, liberalni in misovski svetovalci glede nerednosti pri upravi openskega tramvaja z zahtevo, da se imenuje preiskovalna komisija. Predlagatelji resolucij so se pred koncem razprave dogovorili in se stavili enotno resolucijo, za katero so glasovali komunisti, liberalci, indipendentisti in psiupovci proti demokristjani in socialisti, vzdržal pa se je republikanski svetovalec Fragiacomo. Po številu je bil izid glasovanja: 28 za resolucijo — 28 proti ter 1 vzdržan. Zaradi tega je bila resolucija zavrnjena. Župan je nato sporočil, da je prejel o tej zadevi še tri predloge, ki so jih postavili demokristjanski svetovalec Gasparo, republikanec Fragiacomo in indipendentistična svetovalca. Ker so si bili predlogi skoraj enaki je predlagal kratek od mor, da bi se predlagatelji dogovorili za enoten nastop. Iz protesta so komunisti, liberalci, misovci in dr. Pincherle (PSIUP) zapustili sejno dvorano. Predlagatelji so se sporazumeli in so pristali na predlog republikanskega svetovalca, za katerega so glasovali vsi prisotni svetovalci (KD, PSU, PRI in indipendentistična svetovalca). Republikanski svetovalec je predlagal ustanovitev svetovalske komisije, ki naj prouči zadevo uprave openskega tramvaja ter predlaga ukrepe za morebitno preureditev in za dobro delovanje tega podjetja. Zupan je obljubil, da bo na prihodnji seji na dnevnem redu imenovanje omenjene komisije. V diskusiji o resolucijah so predstavniki raznih skupin v glavnem ponovili svoje zahteve in kritike na račur uprave openskega tramvaja ter so očitali občinski upravi, da hoče nekaj zatajiti. Župan je odgovoril, da je občinska uprava poslala poročilo sodni oblasti, ki je uvedla preiskavo, in da so vsi zapiski in poročila uprave tramvaja na razpolago svetovalcem, zaradi česar ne vidi potrebe po imenovanju preiskovalne komisije. Ob začetku seje je župan obsodil zadnji teroristični napad na Južnem Tirolskem ter izrazil prizadetim svojcem žrtev sožalje in sočustvovanje tržaškega prebivalstva. Nato je izrazil zadovoljstvo zaradi dokončne odobritve zakona o ustanovitvi Ustanove za tržaško pristanišče in odo Štirje ranjeni pri trčenju dveh avtov Na vogalu Ul. Pascoli in Canova se je sinoči okrog 23. ure pripetila cestna nesreča. Pri trčenju dveh avtov so se ranile štiri osebe, katerim so kasneje v bolnišnici dali prvo pomoč. 25-letni Marino Lenar-don iz Pisciolona v Miljah je po Ul. Pascoli proti Ul. Rossetti vozil avto TS 92799, v katerem so se pe ljale 31-letna Pia Bruscato iz Ul. dell’Eremo 175, njena 8-letna hčerka Eleonora Lenardon in 15-letna Bruna Ligato iz Milj, Ul. Torre. Na omenjenem vogalu pa je prišlo do trčenja z avtom TS 80845, ki ga je šofiral 37-letni trgovec Renato Bencich iz Ul. Felluga 88. Ranjenci se bodo morali zdraviti od 4 do 10 dni. ske v višini samo 30 odstotkov, medtem ko je Zahodna Nemčija dovolila 60, Benelux pa kar 75 odstotkov uvoza poljskega blaga. Konzul je nato izrazil željo, da bi se italijanski uvoz poljskega blaga razširil spričo nove in povečane poljske proizvodnje, namenjene za izvoz. V nadaljevanju svojega govora je Skierkowski omenil, da je že prišio do dogovora med poljskimi in italijanskimi podjetji za postavitev tovarn na Poljskem. Take dogovore so že podpisali s turinsko tovarno Fiat za izdelavo italijanskih avtomobilov na Poljskem in tovarno SNIA za predelavo umetnih vlaken. Pri tem je ponovno poudaril važnost poljskih naročil v tržaški ladjedelnici. Jeseni je predvideno srečanje italijanskih in poljskih gospodarstvenikov v Varšavi na katerem se bodo razgovorjali o razvoju stikov na področju ladjedelništva, cestnih prevozov, železarstva, obogatenja rudnin in industrije gumijastih izdelkov. Poleg tega je že prišlo do dogovora, da bodo italijanska podjetja postavila na Poljskem poskusne servisne postaje za razdeljevanje italijanskega bencina, medtem ko so na Sardiniji že poljski delavci, ki prispevajo k valorizaciji sardinskih rudnikov. Konzul Skierkowski je nadalje omenil, da je varšavska vlada u-radno zaprosila za pristop v GATT, kot redni član, da bi na tak način lahko pospešila blagovno izmenjavo z Zahodom. Na vprašanje gospodarskih operaterjev, zakaj je prenehal poljski izvoz konj v Italijo, namenjenih za klavnice, je konzul odgovoril, da Chiadino 16. je ta prekinitev le začasna, ker trenutno na Poljskem potrebujejo konje za kmetijska dela ter da se bo izvoz nadaljeval, ko ne bo več teh zadržkov. Ob zaključku tiskovne konference je konzul Skierkowski izrazil toplo željo, da bi gospodarski stiki med Italijo in Poljsko in še posebno med našim mestom in poljsko republiko še pomnožili v obojestransko korist. Zagotovil je, da bodo lahko gospodarstveniki na poljskem tržišču našli mnogo interesantnega blaga, ki bi utegnilo zanimati tukajšnje trgovske operaterje ter osvojiti italijanski trg. Pq srečanju s predstavniki tukajšnjega tiska si je generalni konzul Skierowski v' spremstvu dr. C. Padoe ogledal velkesejem ter se zadržal predvsem v lesnem paviljonu in v velikem paviljonu, kjer so razstavljeni izdelki mehanske industrije. Sinoči je nastopila na zabavišču skupina «1 Cardinali« s pevcem Jimmyjem Fontano. Danes bo na istem mestu ob 21. uri nastopil koralni ansambel «Amherst College Glee Club«, ki ga vodi Bruce G. McJnnes, in ki bo izvedel nekaj klasičnih in folklorističnih točk iz svojega bogatega repertoarja. Današnji dan na velesejmu je posvečen Madžarski: ob 11. uri bo v kongresni dvorani običajno srečanje deželnih operaterjev in časnikarjev. Na srečanju bo o gospodarskih odnosih med Italijo in Madžarsko spregovoril trgovski ataše na madžarski ambasadi v Rimu Istvan Torok. Skupina madžarskih strokovnjakov je dopotovala v naše mesto včeraj. Med izvedenci, ki jih vodi ravnatelj neke večje ladjedelnice, so se včeraj na sedežu Italcantieri sestali s podravnateljem družbe ing. V. Procopiom. Na sestanku so razpravljali o možnostih sodelovanja na področju ladjedelništva; Madžari bi radi dobavljali tukajšnjim ladjedelnicam nekatere polizdelke, predvsem pločevino iz lahke kovine, ki jo v domačih tovarnah proizvajajo v velikih količinah. Izžrebane nagrade na velesejmu Prva nagrada: Zbirka knjig založbe Bompiani: Carlo Greco, Ul. Druga nagrada: Sesalna krtača Philips podjetja Radio Ancona: Giuseppe Tommasini, Ul. Garibaldi 17, Vivaro, Videm. Tretja nagrada: Dve veliki konfekciji pralnega praška «Dixan» in 20 zavojčkov «Persil» podjetja Hen-kel Italiana: Edvard Počkaj, Drev. D’Annunzio 59. četrta nagrada: Dve konfekciji likerjev «Isolabella»: Maria Grazia Pesaro, Drev. XX. Septembra 56. Gospa Rafaela Rustja je povila krepkega sinčka Petra. Srečni mamici in očetu Adri-janu prtsrčho" Čestitajo, malemu Petru pa želijo obilo zdravja in zadovoljstva uprava in člani Slovenskega gledališča. Čestitkam se pridružujeta u-prava in uredništvo Primorskega dnevnika. vorom med gosti in domačini. PoDoldne so se jugoslovanski izletniki odpeljali v Doberdob ter se ob 17. uri vrnili spet v Ronke, kjer so se udeležili popoldanskega praznika lista «Unita». Piranska godba je nastopila pred občinstvom z enournim koncertom. Domačini so godbo in izletnike prisrčno pogostili. Ob 22. uri je piranska godba nastopila še v Križu. Na tem srečanju, ki ga je na našem ozemlju vodila tukajšnja organizacija ANPI, je prišla povsod do izraza želja, da bi se medsebojni odnosi med Italijo in Jugoslavijo še izboljšali in da bi prišlo do čim-več takih srečanj. Jugoslovanski izletniki so z zadovoljstvom ugotovili, da so jim italijanske policijske oblasti šle vedno in povsod na roko ter jim pomagale, kjer je bilo le treba. Jutri v Dolini začetek festivala «DeIa» Jutri, 29. t. m. se bo v Dolini začel tradicionalni festival «Dela», ki se bo nadaljeval do 2. julija. Spored je naslednji: četrtek, 29. od 16. do 24. ure: nastop pevskega zbora «Slavec» Technicolor. Genne Barry, Martinem. . :.nlor. Excelsior «Cordura» Technicoi Gary Cooper, Rita Haywoirt. Fenice 16.00 «Uccidi o muon« nicolor. Elina Devvltt, Robert M*r*. Fabrizio Moroni. ._„lor. Eden 16.00 «E1 Royo» Technic« Richard Harrison. j Grattacielo 16,30 «Un dollaro denti« Technicolor. Tony An m ^ Prepovedano mladini pod 'a-tom, .m —- Ritz (Ulica San Francesco 16.00 «Agente 4K2« chiama a Technicolor. David Janssen. s# Alabarda 16.30 «Infemo a C3r_a..,10i Technicolor. Luciana Ange George Ardisson. bj. Filodrammatico 16.30 »I 4 'nea0 li» Technicolor. Robert Hunda • Moderno 16.30 «La truffa che P' f a Scotland Yard» TecOm^1 VVarren Beaty, Susannah Yo'' • Cristallo 16.30 «Caprice (La cen che scotta)« Technicolor. e. Aurora 16.00 »Le streghe«. Pfep dano mladini pod 14. letom-Garibaldi 16.00 »Perche uccidi , [4. ra«. Prepovedano mladini P00 letom. Capitol 16.30 »Agente segreto “> . f vito ad uccidere« Technicv Claude Lange. torte, Impero 16.30 «Spara forte, pi“ non capisco«. it_ojrai Vittorio Veneto 16.30 »Come j. ad amare le donne«. Elsa «* nelli. ,-of Ideale 16.00 «La dove la terra ta» Technicolor. Gary Co<>P*|i j) Astoria (Ulica Zorutti, filoOTS 'f-Počitek. "r? Astra 16.30—21.45 «20.000 Jcghe jja. to J mati« Technicolor. James son. verržr Abbazia 16.30 «Qualcuno ve* „ Technicolor. Frank Sinatra, Martin. LETNI KINO j Satellite (Borgo S. Sergto »vt fll. 20. 29) Blagajna ob 20JSJ* j. tek ob 21.00 «Ore ruba-te« ^ color. Susan Hayward. ,,,dd. Craig, Diane Baker, Edvvard J škim porotnim sodiščem nadaljevala obravnava proti miljskemu trgovcu Ettoreju Crevatinu, ki je obtožen, da je poskušal umoriti svojo ženo Anno, da je nasilno vdrl v tuje stanovanje In da je nosil strelno orožje. Po predvčerajšnjem obtožilnem govoru javnega tožilca dr. Brenclja, ki je zahteval, naj porotniki obsodijo Crevatina na 6 let in 4 mesece zapora, je včeraj spregovoril prvi obtoženčev zagovornik odv. R. Ghezzi. Njegov zagovor je trajal dobre tri ure in pol. Ko je odvetnik utihnil in je predsednik dr. Rossi odložil zasedanje na jutrišnji dan, je bilo slišati v dvorani ploskanje. Predsednik Rossi je duhovito pripomnil, da ploskanje ne velja zagovorniku (vedeti je treba namreč, da je v sodnijskih dvoranah prepovedana vsakršna manifestacija v prid ali proti obtožencem). Odvetnik Ghezzi je zaključil svoj govor z naslednjimi zahtevami: porotniki bi morali predvsem deru-bricirati obtožbo poskusa umora v telesne poškodbe z obtežilno okoliščino uporabe strelnega orožja. Nadalje oi morala odpasti obtož- nje. Glede nošnje strelnega orožja pa bi morali porotniki naložiti najnižjo kazen. Govor odv. Ghezzija je zadeval naslednja vprašanja: Crevatin je bil vseskozi poštenjak, ki je skrbel za družino. Ni njegova krivda, če so se odnosi med njim in ženo stalno slabšali. Za vse, kar se je zgodilo v družini, odgovarja Anna Millo, se pravi njegova žena. Moški je izgubil duševno ravnotežje, ko ga je žena pognala z doma na podlagi »nepravičnega« sodnijskega odloka. On žene ni hotel ubiti, temveč Je samo reagiral na njene grožnje. Tudi orožje s katerim je razpolagal, ni bilo primemo za uboj. Odvetnik Ghezzi je nadalje iz-bodbijal teze obtožbe in zastopnika zasebne stranke glede delne nezmožnosti treznega presojanja in hotenja obtoženca. Obramba sprejema sicer delno to tezo, toda se odločno upira trditvi, da je Crevatin nevaren človeški družbi. Spričo tega je odv. Ghezzi zahteval za svojega varovanca splošne olajševalne okoliščine in tisto, ki zadeva dejanje, ki ga pogaja izbruh jeze zaradi krivičnega ravnanja drugih. slovanja, je poštna uprava že dalj časa proučevala način in se pri tem oslanjala tudi na pozitivne izkušnje v nekaterih najbolj naprednih zahodnih deželah, kot na primer v Nemčiji, Angliji, Avstriji itd. Tako je prišlo do uvedbe kodeksa, ki M lahko bil sestavljen iz črk ali pa številk. Italijanska poštna uprava se je odločila za številke. S temi številkami bodo odpošiljatelji pisem in paketov po pošti morali od I. Julija dalje opremiti vsako pošiljko In sicer tako, da bodo številko napisali na levi strani kraja, kamor je pošiljka naslovljena. Primer: G. Albert Bianchi, Ul. Vittorio Alfieri 10 10121 — Torino S 1. julijem se bo torej začela ta prva faza mehanizacije in av-tomacije poštnega pisemskega poslovanja, ki bo po določenem obdobju, ko bo javnost že dodobra osvojila novi način opremljanja naslovov s kodeksom, prešla v drugo fazo z uvedbo posebnih mehaničnih naprav, ki bodo občutljive za te kodekse, kar bo seveda potem silno pospešilo delo, saj bodo te mehanične naprave lahko uredile okrog 20 tisoč pošiljk na uro v primerjavi s 1000—1100, kolikor jih lahko uredi sedaj vsak posamezni uslužbenec. Poštna uprava je tudi poskrbela za seznanjanje javnosti s to novo metodo na vrsto načinov. Predvsem bo vsaka družina dobila v teh dneh na dom majhno brošurico, v kaiteri so navedeni vsi poštni kraji v Italiji z odgovarjajočo številko kodeksa. Brošuric) bo priložen kartonček, na katerem bo Izpisana številka-kodeks za vsak tržaški naslov, vsi večji pošiljatelji poštnih pošiljk pa bodo prejeli tudi posebno brošurico, s seznanom kodeksov za vse tržaške ulice. Javnost bo opozorjena na novo metodo tudi z lepakj po tramvajih in filobusih itd. Doslej je tržaška poštna uprava razposlala po poštnih raznašalcih že 20.000 omenjenih brošuric in kartončkov. skupno pa jih bodo raznesli v Trstu 105.000, v ostalih krajih tržaške pokrajine pa nadaljnjih 15.000. Nadalje je za pošiljatelje pomembno, da lahko vsaj v prvi fazi dobijo potrebne informacije pri poštnih uradih tudi po telefonu (110), zelo pomembno pa je tudi da pošljejo ob prvi priložnosti osebam, s katerimi si dopisujejo svojo številko kodeksa Čimprej bo ta nova procedura stekla, tem prej bo stekel tudi mehanizirani postopek v korist hitrejšega dostavljanja. V prvi fazi bodo seveda dostavljene na naslove tudi pošiljke, ki ne bodo opremljene £ kodeksi, vendar bodo prišle na naslovljenca z zamudo. Rim na Ujičina ai danes, 28. t.m. ob 18. uri technicolor-techniscope, italijanski fil®1 IFIGLI DEL LEOPARDO (LEOPARDOVA OTROKA) Režija: Sergio Corbucci. Igrata: FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSIA. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 28. t.m. ob 19.30 Noi slamo zingarelli (CIGANČKA SVA) Igrata: STANLIO in OLIO PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE N* PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TTJP1 V INOZEMSTVO! 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev. 37-38* Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE 27. junija 1967 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 10 oseb UMRLI SO: 71-letn-a Leghissa por. Schaffer Vittoria, 44-letni Liessl Albino, 764etnl Ruscelli Karlo, 71-let-ni Padovan Rodolfo, 82-ietna Bassl Vittorio, 50-letnl CosuMch Pietro, 73-letna Postetto Race por. Maraspin Francesca, 65-letna Serdoz por. Cu-lot Anna, 82-letna Grgič vd. Gregor! Giovanna, 61-letnl Depta Bruno. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Mia B a silic a, Ul. S. Giusto 1, Bu-solinl, Ul. P. RevodteJla 41, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SUZBA LEKARN (od 19.39 do 1.30) AU'Angelo d'oro, Trg Garibaldi 8, Cipolla, Ul. Belpogglo 4, March-io, Ud. Ginnastlca 44. Mdani, Drevored Miramare 117 (Barkovdje). SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh r primeru, če ni mogoče najti dru rega zdravnika, je treba telefoni rati na štev. 90-235. Darovi in prispevki Ob obletnici smrti drage ta* ^|ia sestre Melite Nardin, darujeta ^ 'in Evgen dva tisoč dir za ^1 matico. ti» Namesto cvetja na grob P° Josipa Vouka, daruje druži''1®.... |d na 5.000 lir za Dijaško "»“Lj n’ 5.000 lir za partizanski sporne" Opčinah. Ra n8S Sporočamo žalostno vest, “ Je za vedno zapustil naš drt** Avgust Cijak j8.3° Pogreb bo danes, 28. t.m- ^ iz hiše žalosti na Proseku 3*®' domače pokopališče. Zena Juliana, sin Miro-'J*^v,,i družino in drugo sorod 28. junija 1967 3 - SKANDINAVSKI GLASOVI 0 SPOPADU Nfl SREDNJEM VZHODU Arbeiterbladet: «Niti 611 arabski vojak ni stopil v Izrael» STOCKHOLM, 27. junija. — V Članku, objavljenem v Časopisu »Arbeiderbladet«, je voditelj Na-fodno socialistične stranke Norveške, Fin Gustavsson, ostro kritiziral norveški tisk, radio in televizijo zaradi njihove popolne o-predelitve na stran Izraela, pri Čemer so krizo na Srednjem vzhodu prikazovali na tak naCin, da so danes mnogi ljudje na Norveškem prepričani, kot da gre za namene uničenja Izraela. »Dejstvo pa je, da ni niti en arabski vojak stopil na izraelska tla,» zatrjuje Gustavsson. «Razen nekoliko granat, ni niti ena arabska bomba bila odvržena na izraelsko ozemlje, čeprav ZAR razpolaga z raketami, ki bi lahko z njimi uničila ves Izrael.« Nato *e pravi: »Največje število žrtev — mrtvih, ranjenih in brezdomcev — se nahaja na drugi (arabski) strani. Kljub temu je prišlo na Norveškem do velikega hrupa ter zbiranja prostovoljcev za Izrael.« Po mnenju Gustavssona obstajajo določeni razumljivi razlogi, spričo katerih v Evropi goje tolikšne simpatije do Zidov in njihove države. Te izvirajo iz določenega občutka soodgovornosti za njihovo trpljenje v drugi svetovni vojni. Toda te simpatije, opozarja Gustavsson, ne smejo iti na škodo arabskih dežel. Ali je mogoče, Pripominja, iti preko dejstva, da Je 700.000 Arabcev bilo pregnanih lz svojih domov v trenutku, ko Je bila ustanovljena izraelska država, njihovo število pa je danes naraslo že na 1.300.000. Končno Gustavsson pravi, da noben pameten človek na Norveškem ne nasprotuje dejstvu, da Izrael obstaja in živi v miru, kar bi po njegovem mnenju morale zagotoviti velike sile in OZN. Vendar to ne more imeti za posledico krivico na račun arabskih dežel. S tem v zvezi postavlja tudi vprašanje, ali lahko svet danes, ko Izrael stremi za razširjenjem svojega ozemlja na račun arabskih dežel, pozabi na to, da Je Izrael prav tako ravnal tudi leta 1949. Ali ne bi razgovor o krizi na Srednjem vzhodu, se vprašuje Gustavsson, bil mnogo objektiv-nejši, ko bi se spomnili, da si je, Postavimo, Izrael 1. 1949 osvojil Precej večje ozemlje kot so mu ga določili Združeni narodi. švedski časopis «Aftonbladet», ki izhaja v švedski prestolnici, Je prav tako objavil nekoliko člankov švedskih javnih delavcev, ki kritizirajo enostransko in pristransko pisanje švedskega tiska o položaju na Srednjem vzhodu. Obsojajoč protiarabsko kampanjo, ki so jo vodili švedski časopisi, je znani javni delavec G-u-drun Ekeflo v enem od omenjenih člankov napisal, da so na Švedskem že od samega začetka sprejeli stališče v prid popolne podpore Izraelu. »To identificiranje z Izraelom — pravi pisec — ni bilo rezultat solidarnosti z »ogroženimi Židi«, temveč posledica dejstva, da smo v izraelskem režimu videli sistem, ki predstavlja iste ekonomske in družbene vrednote, kakršne imamo tudi mi v Evropi. Nismo pa vzeli v poštev dejstva, da ves tako imenovani tretji svet siromašnih dežel Afrike in Azije brez izjeme stoji na strani Arabcev. Nismo niti poskušali razpravljati o stvarnem problemu, kar poleg drugega tudi dokazuje, kakšen pomen pripisujemo temu delu svetovnega javnega mnenja. V istem smislu piše tudi švedski pisatelj Peter Weiss, ki opozarja Izrael, da je njegov obstoj mogoč edinole med arabskimi narodi, a prepad med Izraelom in arabskimi deželami bo, po njegovem mnenju, tem večji, kolikor bolj bo vlada v Tel Avivu krepila svoje zveze z zahodnimi deželami. Bo George Brown moral oditi? LONDON, 27. junija. — Okoliščina, da sta se predsednik ZDA hi sovjetski premier Kosigin sestala v času izrednega zasedanja generalne skupščine, najprej potrjuje, da Je kriza na Srednjem vzhodu zelo obsežna po svojih mednarodnih posledicah, je pa vendarle samo del one, ki jo preživlja svet. Takšna ugotovitev časopisa «Sun-day Times« se zdi kot odgovor ha vprašanje, ki ga tu v Londo-hu postavljajo vsi, namreč, zakaj je bil potreben sestanek med hajvišjlml predstavniki Moskve in tVashingtona. Britanski tisk skuša prikazati morebitno zbližanje Moskve in tVashingtona na tem sestanku in meni, da Je spoznanje glede hevarnosti širjenja Jedrskega oboroževanja v toliki meri prisotna, da se je celo na tem sestanku u-gotovilo, kako nujno je čimprej doseči sporazum. To pa Je tudi edino, s čimer se stališča povsem he razhajajo. V britanskih časnikarskih krogih, a tudi med politiki, se postavlja še neko drugo vprašanje v zvezi z razgovori med Johnsonom in Kosiginom, in sicer, ali ne bodo takale pogajanja med največjimi na škodo manjših. Takšno reagiranje je morda razumljivo v Londonu, kjer na veliko u-pajo, da bo tudi njihov vladni predsednik sodeloval na bodočem vrhunskem sestanku. Tu se je že od vsega začetka krize jasno začelo izraževati zadovoljstvo zaradi izraelskega vojaškega uspeha, vtem ko ga je tisk v enaki meri imel tudi za zmago Britanije, poraz Arabcev na drugi strani pa hkrati tudi za poraz Sovjetske zveze. Vendar če Arabce mislimo istovetiti s Sovjeti — pripominjajo nekateri politični komentatorji — vtem ko se Izraelci postavljajo na stran ZDA, potem se nedvomno nahajamo v svetu velikih zaščitnikov, kar utegne imeti nevarne posledice. Ce velike sile lahko potisnejo male v vojno in rešujejo stvari, ki so zanje življenjskega pomena, tedaj lahko pride do takšne polarizacije sil na svetu, ki bi u-tegnila zanikati neodvisnost mno- gih majhnih dežel, pridobljeno šele pred dvema desetletjema. V vsakem primeru, menijo v teh krokih, ima nevezana politika svoje opravičilo ,kot je tudi edino ona porok neodvisnega obstoja dežele tako imenovanega «tretjega sveta«. V nacionalni politiki Britanije je prav tako prišlo do krize. Gre za krizo osebnosti sedanjega ministra za zunanje zadeve, Georgea Browna. Potem ko je bil pred dnevi izzval del javnosti s svojim togim načrtom za Aden, nekaj ur kasneje pa nekatere druge kroge s svojim govorom v generalni skupščini, je Brown — kot zdaj nekateri prerokujejo — zapečatil svojo kariero kot šef Foreign Offica. A glede na to, da mu pripisujejo oziroma očitajo še nekatere druge prej storjene napake, je skoraj gotovo, da temperamentni in svojevrstni Brown ne bo ohranil svojega položaja. Tako bo kriza na Srednjem vzhodu, kot je poudaril neki tukajšnji komentator, imela svojo žrtev tudi v Veliki Britaniji. M. BALETIC TRAGIČNA SMRT FILMSKE UMETNICE Francoise Dorleac ni prišla do Nice PARIZ, 27. — Francoski filmski svet je zadela huda nesreča. V avtomobilski nesreči je izgubila življenje filmska umetnica Frangoise Dorleac. Frangoise Dorleac je sestra še bolj znane filmske umetnice Catherine Deneuve, ki je sestro Frangoise tudi uvedla v svet filmske umetnosti. Pokojna umetnica je bila zelo lepa plavolaska, stara je bila komaj 25 let in se je menda še najbolj uveljavila v filmu «Mož iz Ria«, v katerem je igrala poleg znanega francoskega umetnika Jeana Paula Belmonda. Frangoise se je rodila v družini umetnikov. Njen oče je francoski umetnik Maurice Dorleac, njena mati pa prav tako umetnica Renče Simon. Rodila se je leta 1942 v Parizu. Ko je stopila v samostojno življenje, je najprej začela kariero manekenke. Po svetu je razkazovala najlepše modele slovite pariške modne hiše Dior. Kaže pa, da je ta dejavnost ni zadovoljila. Kot hčer staršev-umetni-kov, jo je gnalo med umetnike. Najprej je nastopila v filmu »Volkovi med ovcami«, nato pa v drami «Gigi». Po prvih uspehih na odrskih deskah in na filmskem NEKAJ ZELO POUČNIH IN ZGOVORNIH PODATKOV Zahodnonemška vojska ni prav nič nenevarna Ko se je Hitler začel pripravljati na vojno, je nemška vojska imela 44 generalov, danes jih ima 200 - Izredna oborožitev V času najhujše krize na Srednjem vzhodu se je v Zahodni Nemčiji slišal glas, ki je presenetil tudi tiste, ki gledajo na bonsko vlado s simpatijami. Oglasili so se namreč k besedi ljudje, ki so rekli, da bi se tudi nemško vprašanje moglo rešiti na način, kot je to storil Izrael. Samo ob sebi se razume, da je primerjava med nemškim in izraelskim vprašanjem na eni strani neprimerna, na drugi pa vzbuja strah. Res je sicer, da ti glasovi niso prišli iz uradnih bonskih krogov, toda to še ne pomeni, da bi se ta glas mogel pustiti v nemar, kajti res je, da je Zahodna Nemčija vezana z NATO, ki ji omejuje svobodo samostojne akcije, toda res je tudi, da je v Zahodni Nemčiji tudi precej »vročih glav« in teh je največ v sami vojski. Vojaški krogi pa iz dneva v dan pridobivajo vedno več na veljavi. Ne bomo jemali tega problema kot nekaj, kar bi moglo priti v poštev v bližnji bodočnosti ali da bi sploh moglo priti v poštev. Ob tej priložnosti se bomo ustavili le pri zahodnonemški vojski kot potencialni sili. Zahodnonemška vlada že ves čas po vojni zatrjuje, da je sedanja zahodnonemška vojska demokratična vojska in da ima le o-brambni značaj. To zatrjevanje pa izgubi na svoji veljavi prav zaradi tega, ker se preveč pogosto ponavlja, medtem ko nam konkretni podatki govore ,da je v zahodnonemški vojski demokracija bolj tuja kot kjerkoli drugod, bolj tuja celo kot v sami bonski vladi in v njeni nohtikj. Zahodnonemška vojska je po svojem številu in po svoji moči najmočnejša vojska zahodne Evrope. O-mejitve, ki so jih Zahodni Nemčiji vsilili zavezniki, dovoljujejo Bonnu le 300.000 vojakov redne vojske. To na prvi pogled ni veliko. Toda naslednji podatki nas bodo prepričali, da temu ni tako. 2e do sedaj ima Zahodna Nemčija, poleg redne vojske, še 980.000 izvežbanih rezervistov, ki bi v vsakem primeru mogli biti vpoklicani in bi prijeli za orožje. Poleg tega ima Bonn v načrtu, da bo do leta 1970 pripravil vojsko, ki bo z rezervo vred štela 1.500.000 mož Te številke še niso popolne, če Jih ne izpopolnimo z nekaterimi drugimi podatki: v sedanji zahodnonemški vojski služi 200 generalov in admiralov, 25.000 častnikov in 111.600 podčastnikov, to se pravi skupno 137.400 mož vodilnega kadra. To Je že močna sila, ki pride še posebej do izraza, če vemo, da je v začetku nacističnih priprav za drugo svetovno vojno imela Hitlerjeva vojska le 44 generalov in 4.000 častnikov, to se pravi niti 25 odst. generalov in niti 20 odst. častnikov kot Jih ima sedanja zahodnonemška »demokratična« vojska. In s tem še nismo povedali vsega: bonske oblasti že dolgo zatrjujejo, da «čistijo« iz svoje vojske vse tiste vodilne kadre, ki so bili v službi nacistične Nemčije. Pravzaprav se v Bonnu niti ne trudijo, da bi rekli, da čistijo bivše naciste, pač pa pravijo, da »pomlajujejo« svojo vojsko. In prav gotovo bo držalo, da svoje vodilne kadre bolj pomlajujejo kot pa «čistijo», saj bonske oblasti prav nič ne skrbi, če Je bil nekdo nacist ali ne, le da ni bil preveč «javno kompromitiran«. Sicer pa imajo v zahodnonemški vojski celo vrsto generalov na najvišjih položaiih, ki so bili že pomembni vojaški funkcionarji v Hitlerjevi armadi. Nekaj primerov: generalni inšpektor zahodno-nemške vojske De Mesier izhaja iz nacistične vojske. Iz iste vojske izhaja generalni inšpektor armade Mohl. Prav tako izhaja iz Hitlerjeve vojske vrhovni poveljnik zahodnonemškega letalstva general Steinhoff. Bivši nacistični oficir je bil tudi sedanji poveljnik zahodnonemške vojaške mornarice viceadmiral Zencker. Ce bi hoteli sestaviti kratko biografijo teh ljudi in še mnogih drugih vodilnih kadrov zahodnonemške vojske, bi bile te biografije v glavnem enake ali vsaj zelo podobne. Večina vodilnih kadrov sedanje zahodnonemške vojske izhaja iz Hitlerjeve nacistične vojske. V zvezi s tem je glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva »Rdeča zvezda« pred nedavnim zapisalo: »Prav nobeno naključje ni, da v Bundeswehru narašča vpliv neonacistične «na-cional-demokratske stranke« — neposrednega naslednika Hitlerjevega fašizma«. Toliko o vodilnih kadrih zahodnonemške vojske Ce hočemo verjeti odgovornim bonskim krogom, bo nekaj vodilnih kadrov, ki so služili na višjih položajih Hitlerju, izločenih iz nemške vojske. Tudi če bi jih zamenjali bolj demokratično usmerjeni ljudje, nas stanje v zahodnonemški vojski ne more pomiriti. To predvsem zaradi tega, ker imajo ne preveč demokratično nastrojeni vodilni ljudje zahodnonemške vojske na razpolago izredno oborožitev. Skoraj polovica divizij NATO, kar jih je v Evropi, odpade na zahodno-nemško vojsko, nad 50 odst. tankov NATO vojske ima zahodno nemška armada. Hkrati pa bonski vojaki vedno bolj odločno zahtevajo in prevzemajo vodilne položaje v štabih in njim podrejenih poveljstvih NATO. Sicer pa nam glede tega lahko kaj povedo sledeči podatki: leta 1965 Je bilo v štabih NATO 22 zahodnonem-ških častnikov, 10 let pozneje pa že nad 1500. Poveljnik združenih sil NATO v srednji Evropi je Nemec. Vse gornje podatke pa še o-krepljuje in zaradi tega vzbuja med ostalim svetom posebno zaskrbljenost tako imenovana »strategija izbočene obrambe«, ki so si Jo zamislili in izdelali generali zahodnonemške vojske. Čeprav trdijo, da gre za «strategijo obrambe«, imamo opravka dejansko s strategijo napadalnega značaja, kajti «strategija izbočene obrambe«, ki so jo izdelali zahodnonemški generali, predvideva strnitev divizij NATO kar se da blizu češkoslovaške meje ter meje Vzhodne Nemčije. Poleg tega predvideva ta »obrambna strategija« tudi uporabo atomskega o-rožja. Kot bi vse to ne bilo dovolj, so zahodnonemški vodilni vojaški krogi mnenja, da je ozemlje Zahodne Nemčije že pretesno za njihovo vojsko in si ustvarjajo vežbališča in oporišča tudi v tujini. Raketna šola zahodn p puškega letalstva ni v Nemčiji, pač pa v ZDA. Zahodnonemška vojska ima svoje letalsko oporišče na Portugalskem. Ko smo že omenili tankovske enote, bomo povedali naslednje: zahodnonemška vojska je oborožena prvenstveno s tanki »Leopard«, za katere trdijo, da so najboljše tovrstno orožje, kar ga ima Zahod. Pravzaprav je tank «Leopard» baje «zelo posrečena koprodukcija« med angleško in zahodnonemško industrijo. Toda tanke «Leopard» izdelujejo v Nemčiji in vsak mesec dobi zahodnonemška vojska po 50 tovrstnih tankov. Mnoge druge vrste orožja pa dobiva zahodnonemška vojska iz ZDA. Mimogrede bomo omenili tudi to, o čemer je bilo veliko govora v času izraelsko-arabskega spopada. Izraelska vojska je bila o-borožena s posebnimi protitankovskimi raketami zahodnonem-škega izvora. Gre za razmeroma majhne rakete, ki jih prenaša in z njimi ravna en sam vojak, ki jih z razdalje nekaj sto metrov tudi dirigira, tako da zagotovo zadenejo cilj. Ce upoštevamo močno oborožitev ter dejstvo, da je med vodilnimi zahodnonemškimi vojaškimi kadri zelo veliko bivših nacistov in sedanjih neonacistov, ne prepričujejo bonska zagotavljanja o demokratičnem in obrambnem značaju, ki da ga ima zahodnonemška vojska, prav nikogar. Nasprotno, zahodnonemška vojska ni prav nič — nenevarna, kakor zatrjujejo, ali bolje, kakor se tolažijo v nekaterih krogih, ki se sioer zavedajo nevarnosti, ki jo premočna tevtonska sila predstavlja za mir v Evropi, ki pa hkrati vztrajajo na tem, da jamči mir bonska vlada, ki da je prežeta z demokratičnimi načeli. V to pa prav nič ne prepričujejo dejstva, ki smo jih že navedli, kot tudi ne dejstvo, da daje Zahodna Nemčija za oboroževanje izredno veliko. V zvezi s tem bomo navedli le en podatek: V 10 letih je bonska vlada izdala za oboroževanje nič manj kot 200 milijard nemških mark, kar je nad 3.000 milijard lir. platnu, ji misel ni šla nikoli več med modne ustvarjalce. Od tedaj so si njene vloge v raznih filmih sledile druga za drugo, vse do pred dnevi, ko je končala svojo zadnjo vlogo. Ko je pred dvema tednoma Frangoise končala zadnji film, je bila močno utrujena in je sedaj preživljala svoj počitek pri sestri, pri že omenjeni filmski umetnici Catherine Deneuve v St. Tropezu. Frangoise se je rada zatekala k svoji sestri, ker se je sicer čutila zelo osamljeno. Včeraj pa bi bila morala v Pariz zaradi dela. Najela si je avtomobil «R-8» in z njim hitela proti letališču v Nici, da bi ujela zadnje letalo. Svojcem je pred odhodom rekla, naj ne bodo v skrbeh ker se bo kmalu vrnila. Ker se ji je nekoliko mudilo, je svoje vozilo močno pognala in to je bilo zanjo usodno. Cesta je bila namreč mokra in zaradi brzine ali zaradi kakega drugega vzroka je izgubila kontrolo nad vozilom in treščila ob betonski steber ob cesti. Pri tem se je zgodilo še najhujše, da se je vozilo vnelo in čeprav se je umetnica trudila, da bi odprla vrata, ji to ni uspelo in je v vozilu zoglenela. Do nesreče je prišlo kakih 15 km od letališča v Nici. Njena br-zina je morala biti velika, kajti vozilo je bilo tako zmečkano, da so reševalci potrebovali dve polni uri, da so iz razbitin potegnili njeno zoglenelo truplo. V prvem trenutku niti niso vedeli, kdo je nesrečna ženska, saj je niso mogli niti prepoznati, tako je bil njen obraz iznakažen. Le iz nekih dokumentov, ki so deloma ostali nepoškodovani, so mogli razbrati, da gre za filmsko umetnico Frangoise Dorleac. Nesreči je prisostvoval le 43-letni Roger Giuliano, ki ga je le nekaj sto metrov prej nesrečna umetnica prehitela. Roger Giuliano je rekel: »Vozil sem nekoliko bolj počasi, ko me je vozilo «R-8« prehitelo s precejšnjo brzino. Nato sem opazil, da je vozač prenaglo krenil na desno, kar je na mokri in zato spolzki cesti vozilo zaneslo. To je bilo vidno tudi iz tega, ker je vozač močneje zavrl, kar se ;e videlo iz zavornih luči. Nato sem opazil, kako je začelo vozilo močno zanašati, dokler ni treščilo v betonski steber. Takoj nato je izbruhnil ogenj. V luči požara sem videl, da je v avtomobilu mlada ženska. Sicer sem nekaj skušal napraviti, toda ogenj je bil premočen, da bi mogel kaj dejansko storiti. Ženska se je v avtomobilu trudila in zvijala, kričala in rjovela. Toda ni mogla storiti ničesar. Zajel jo je ogenj. Kmalu nato se je sesedla.« Policija bo, seveda, skušala pojasniti vzroke nesreče. Toda tudi če bi po naključju našla na vozilu kako okvaro, ki bi bila za nesrečo odločilna, zadeve same ne spremeni. Mlada filmska umetnica je mrtva in njena smrt je bila vsekakor strahotna. WASHINGTON, 27. — V prestolnici ZDA in v Panami je bilo hkrati objavljeno sporočilo, da so bile med dvema vladama sklenjene štiri pogodbe. Gre za tri pogodbe, ki se nanašajo na sedanji prekop, odnosno na njegovo izkoriščanje, ter ena pogodba, ki se nanaša na morebitno gradnjo novega prekopa na ravni morja. Pogodbe so plod zelo dolgih in napornih pogajanj med predstavniki obeh držav, danes pa so bile pogodbe podpisane Kakor je znano ,so bili pred leti v Panami zelo hudi neredi, ker so si ZDA lastile pravico nad prekopom, kot da bi Panama ne bila suverena država. Kaže, da so panamske oblasti sedaj veliko popustile. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.20 Zabavali vas bodo - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Flavtist M, Pahor, pianistka D. Slama in vibrafonist D. Zanetto-vich - 18.50 »The Troubadors« - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Zbor »Lisinski« iz Zagreba - 19.50 Ansambel P. Umilianija - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert -v odmoru: Misli in nazori - 21.50 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Orkester - 14.05 Radijski oder -14.45 Pianista Russo in Safred. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Plošče - 11.00 Jug. pesmi in plesi - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.40 Moški zbor Vasilij Mirk - 15.00 Glasbeni vrtiljak - 16.00 Iz Kalmanovih operet - 16.45 Od Soče do Drave - 17.15 Plošče -17.30 Radijski oder - 18.00 Operna glasba - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel Flour - 23.15 Trio Garay. SREDA, 28. JUNIJA 1967 Nacionalni program 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.30 Ital. pesmi - 11.00 Triptih - 11.30 Operna antologija - 13.33 Nepozabne pesmi - 14.40 Neapeljske pesmi - 16.00 Program za mladino - 17.20 Jazz -17.45 Slovstvo in umetnost - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Roami-Bellini: »H pirata«. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin -10.40 Glasba po željah - 11.42 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box • 15.15 Sopranistka Božena Fočič -15.35 Komorna glasba - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Veliki orkestri - 20.00 Glasbeno-govorni spored - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Dokumentarec: «La Terra sotto di noi - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Operna glasba - 10.55 Na sporedu Brahms in Britten - 12.20 Skrjabinove klavirske skladbe - 13.10 Corellijeva sonata štev. 9 -13.20 Simfonični koncert - 14.30 Debussyjeve skladbe - 15.30 Nove plošče - 16.20 Mendelssohnov kvartet, opus 3 - 17.10 Kodalyjeve skladbe - 18.30 Mednarodna lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 21.00 Gabriele D’Annunzio kot človek in pesnik -22.30 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, Pri Korošcih in v Gropadi so se letos ponovno izkazali Ena izmed značilnosti slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem je bila ves čas po vojni ta, da menda je ni bilo šole, ki bi ob koncu leta ne bila pripravila razstavo in zaključno prireditev. V zadnjih tednih smo večkrat objavili slike z razstav in nekajkrat tudi na kratko poročali o uspelih zaključnih prireditvah. In vendar moramo tokrat ugotoviti, da je bilo letos na slovenskih šolah razmeroma manj šolskih prireditev. Ne bomo se spuščali v razmotri-vanja. zakaj, pač pa le ugotavljamo. da so tovrstne prireditve bile prejšnja leta zelo cenjene in da je njihov obisk pomenil, da so bili starši šolskih otrok s prireditvami zadovoljni, ker so videli, kaj so se njihovi malčki med šolskim letom, poleg učnega programa, še naučili. Sicer pa prepuščamo to ljudem, ki se s šolo poklicno ali kakor koli neposredno u-kvarjajo, in prehajamo na kratek opis dveh prireditev, ki sta bili v soboto in nedeljo. V soboto zvečer smo stopili h Korošcem na Miljskih hribih. Slovenska šola pri Korošcih je majhna. Šteje le 10 otrok. Le malo več otrok ima tamkajšnja italijanska šola, ki šteje 13 otrok. Na slovenski šoli je učitelj Kiljan Ferluga, ki že toliko let požrtvovalno dela na tej šoli, pripravil s svojimi učenci tudi letos skromno, vendar pa zelo prisrčno prireditev. Najprej so se otroci predstavili s pesmijo, nato sta 2. in 3. razred v zboru recitirala nekaj pesmi. Nastopil je tudi učenec Jurij, ki je recitiral pesem «Sinček bo pilot«. Učenka Ondina pa je podala pesem ečešnia«. Vrstile so se še druge recitacije, kot recitacija Gabrijele. ki je lepo podala pesem «Breza in hrast«, njen sošolec pa je recitiral Prešernovo «Apel in čevljar«. Učenček Marko je podal pesem »V predmestni krčmi«. Pesem «Seial sem nageljne« je recitiral Klavdij, «Večerni motiv« pa Pavel. «Pesem o mami» je prisrčno podala mala Nadja, «Tri otrokove želje« pa učenec Diego. Nastopili so še otroci iz 3., 4. in 5. razreda, ki so v zboru podali nekaj recitacij. Za zaključek je nastopil še pevski zbor, ki je zapel najprej pesem «Naš dedek«, na koncu pa še «Zdravico». Po prireditvi je bilo še predvajanje jilma «Vesna«. Prireditev je bila v Ljudskem domu, v katerem se je zbralo lepo število domačinovi1 o-nn ovam ■ — . . ,i;wdii elilo/ob j V ’ V nedeljo popoldne so priredili v Gropadi zaključno šolsko prireditev v največji šolski učilnici, ki je bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti toliko ljudi. Mnogi so se morali zadovoljiti s tem, da so poslušali program stoje na hodniku. Učenka 5. razreda Magda je napovedovala lep in obsežen spored. Najprej je poklicala na oder učence 4. razreda, ki so v zboru recitirali Valentina Vodnika pesem eDramilo«. Nato so učenci 5. razreda podali nekaj Kosovelovih pesmi. Sledili so na odru najmlajši: učenci 1. razreda so zelo pogumno recitirali pesem «Mačka, miš in miška«. Klavdij in Pavel, prav tako iz 1. razreda, pa sta recitirala pesem «Crni kos«. Učenci 2. razreda so najprej podali pesem «Zdaj pa zajček«, nato pa še pesmi «Deklica in cvet«, «Metuljček» in «Oba junaka«. Nastopil je nato mali Dario. ki je bil pravi kavboj Ringo. Na vrsti je bil prizorček «Ti naši otroci«, ki so ga podali učenci 4. in 5. razreda. Omeniti moramo še enodejanko «Solski odmor«, za zaključek pa pevski nastop, ko so pod vodstvom učiteljice Fride Kraljeve vsi otroci večglasno zapeli nekaj slovenskih pesmi. M. M. | '///////z '///////. /ssf,sssss. Z 20.30 — Poročila - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Pravljice in zgodbe - 10.15 Deset let otroškega zbora - 10.30 Jug. pesmi in plesi -11.15 Baritonist Samo Smerkolj - 11.45 Človek in zdravje - 12.00 Turistični napotki 12.20 Popevke - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Orkestralni intermezzo - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Polke in valčki - 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Melodije - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.40 Iz opere »če bi bil kralj« - 17.00 Vsak dan za vas -18.05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Z operetnih odrov - 19.45 Naš razgovor - 20.05 Glasbene razglednice 21.00 Lahko noč,_ otroci! - 21.10 Haydn: »Letni časi« - 22.35 Miniature za klavir - 23.10 Za ljubitelje jazza -23.50 Jifi Pištora: Pesmi - 24.05 Pevka Ella Fitzgerald. Ital. televizija 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Narodi in dežele - 19.15 Znanstvena oddaja - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Spomini naše dobe: 1940-1950 - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 M. Seba-stijan-C. Di Stefano: «Zadnja izdaja. Jug. televizija 18.30 Naše prijateljice živali -18.55 Obzornik - 19.15 Tisočkrat zakaj - 20.00 Mednarodna scena -20.30 O festivalu kratkih filmov v Krakovvu - 21.00 in 23.15 Poročila - 21.38 Od Leningrada do Gruzije — ital. film - 22.30 Glasb, magazin. Razstava slik in ročnih del na osnoni šoli pri Korošcih (Sv. Barbara) Bogata razstava del na slov. šoli na Repentabru Slovenska šola v Trebčah je letos priredila zelo bogato razstavo, ld je razporejena v več učilnicah. Na sliki (zgoraj in spodaj) vidimo dve razstavi V Gropadi so imeli šolsko prireditev in razstavo: na gornji sli! vidimo otroke, ki so nastopili na prireditvi ,na spodnji pa vid mo šolsko razstavo iiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiininttiiiiii,nuni,um,,,,,ui,m,„„M|H|„||m,,„mmm|||||,|„, OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne var-čujte z napori, da bi dosegli smoter, ki si ga želite. Storite vse, da bi vas ljudje spoštovali. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne počivajte predolgo na lovorikah, vaši tekmeci bi to znali izkoristiti. Ne pozabite na obljube, ki ste jih dali. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte ugotoviti, kdo so vaši resnični nesebični prijatelji. V neki čustveni zadevi še ni bila izrečena zadnja bGSGdfl RAK' (od 22.6. do 22.7.) Danes pristanite samo na tiste poslovne ponudbe, ki zadevajo izključno vaše običajno delovno področje. Notranja napetost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Finančni vir, ki ste ga slučajno odkrili, se zdi neizčrpen. Ne uničite nekega prijatelja, da bi dokazali svojo premoč. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobra volja je odločilnega pomena za vaše napredovanje v službi. Pobotajte se z nekim starim prijateljem. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pretirano naporno delate, to ne bo v korist vašega zdravja. Ne zaupajte osebi, ki ste jo komaj spoznali. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne spuščajte se v kupčije, ki v moralnem pogledu niso najbolj čedne. Razvijajte svojo vztrajnost. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vse težkoče boste z lahkoto odpravili. Kratkotrajno tesnobno razpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odličen dan za uresničitev načrta, ki je vaše veliko upanje. Z dobrim razpoloženjem se da marsikaj doseči. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) II. stvarila se bo možnost utrditve doslej ne najbolj gotovega položaja. Neki prijatelj vam bo povzročil precejšnjo nevšečnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspešen dan za obrtnike in druge, ki opravljajo neodvisne posle. Skušajte svoje privatno življenje uravnati po so-lidnejši poti. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Težave, ki se pojavljajo na stičiščih je mogoče odstranjevati samo s sporazumi Demokratični svetovalci podprli županovo stališče do dogodkov v Južnem Tirolu ■ Priprava proračuna za leto 1967 Teroristični atentat v Južnem Tirolu, v katerem so izgubili življenje Štirje italijanski vojaki, je globoko odjeknil tudi na ponedeljski seji občinskega sveta v Gorici, župan Martina je v svoji obsodbi terorističnega dejanja dejal, da teror in nasilje ne bosta nikoli odstranila težav sožitja, ampak bo to mogoče doseči edinole s pogajanji, sporazumi in sodelovanjem. «To na So politično linijo smo vedno dosledno zagovarjali in uresničevali. Ti dogodki so posledica zadnje obsodbe avstrijskega sodiSča, ki so se o njihovih posledicah najprej razmislili odgovorni ljudje v sodstvu sosednje republike. Opraviti imamo z omejeno skupino fanatikov, ki jih obsoja ter noče imeti z njimi opravka velika večina avstrijskih državljanov in jih obsoja skoraj vse prebivalstvu v Južnem Tirolu.» župan je nato izrazil toplo željo, da bi se uveljavil mir na svetu »Obsodba slehernega nasilja — kar je naša večkrat poudarjena politična opredelitev — nas postavlja na stran mirnega in civilnega sporazumevanja o vprašanjih, ki dramatično skrbijo današnji svet. Toda hočemo, da bo mir pravičen in trajen, ob spoštovanju pravice vseh ljudstev do življenja in napredka.« S temi besedami je župan Marti- Gorica VERDI. 17,—22.: «Arrivano i russi». C. Rainer in E.R. Saint. Kinema-skopski film. CORSO. 17.00: «Texas oltre il Hume«. D. Martin in A. Delon. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.30—21.: «La doloe vita«. M. Mastroianni in A. Ekberg. Italijanski film; mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Asso di plcche — operazione oontrospionaggio«. G. Ardisson in L. von Martens Kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: «1 ribelli di Camaby Street«. M. Crawford in M. Sanders. Kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 18.—22.: «Un gangster venuto da Broooklin«. E. Maran-di in L. Toni. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22.: «Per amo-re e per magia« G. Morandi in Mina. V barvah. PRINCIPE. 18.-22.: «Quller memorandum«. G. Segalle in A. Guin-nes. Kinemaskopski barvni film. SAN MICHELE. 19 30—22.: «Una carahina schut«. L. Barker in R. Battaglla. ttnnlrp EXCELSIOR. 20.-22.: »Le spie ven gono dal semifreddo«. P. Francni in C. Ingrassia RIO. 20,—22.: «Operazione terzo uamo». P. Brice in D. Levi. Barvni film. na izrazil zaskrbljenost goriškega prebivalstva spričo vojn v Vietnamu in na Srednjem vzhodu ter pritiskov, ki so se pojavili na nekaterih nevralgičnih točkah. Obenem pa je poudaril privrženost večine našega prebivalstva miroljubnemu reševanju spornih vprašanj, kar v bistvu izpodjeda tla reakcionarni politiki pritiska, ki ga določeni krogi skušajo izvajati na neodvisne svobodoljubne narode sveta. Na podlagi županovih izjav se je razvila živahna diskusija, med katero je misin Pedroni zahteval posredovanje vojske za zatiranje terorizma v Južnem Tirolu, «če že vlada levega centra v Rimu tega pojava ni sposobna zatreti.« Načelnik demokristjanske skupine dr. Cian je prav tako obsodil terorizem kot sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Prikazal je naše kraje kot zgleden primer mirnega razvoja; boljšo bodočnost si bomo zgradili samo tako, da bomo ovrgli nasilje. Komunistka prof. Bonnes se je pridružila uravnovešenemu županovemu stališču, ki je nepristrano želel mir ter sodelovanje med narodi. Socialist Zulia- ni je obsodil atentate ter zavrnil! meseca julija. desničarsko stališče svetovalca Pe dromija o uporabi vojske proti nacistom, zakaj ti ljudje bodo izgubili možnost za svoj obstoj samo z uveljavljanjem demokratičnega procesa.Mir naj se po besedah svetovalca Bratine uveljavi povsod, kjer je bil skaljen. Svetovalci so se nadalje pridružili županovim izjavam glede če stitk, ki jih je poslal novemu go-riškemu nadškofu msgr. Pietru Co-colinu. V nadaljevanju seje so svetovalci potrdili vse nujne sklepe občinskega odbora, ki tičejo podaljšanja uprave INGIC nad trošarinsko službo, koncesije Ribi za mestne avtobuse in sklepe sprejete na podlagi pooblastil občinskega sveta od 7. aprila letos o razširitvi električnega omrežja na območje goriške industrijske cone, načrtu mestne kanalizacije, prispevku 500.000 lir za namestitev vremenoslovne postaje v Doberdobu, kot je to zahteval CERN, itd.. Medtem občinski uradi pripravljajo proračun za leto 1967. Občinski svet bo diskusijo o njem začel po vsej priliki v drugi polovici •iiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiitiiiHi iinumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiHiiiiiiiiiiifiiin JUTRI ZVEČER V GORICI Na Travniku bo tombola in koncert mestne godbe Na sporedu je vrsta klasičnih in veselih skladb in med drugim tudi Avsenikov valček Kot običajno na praznik sv. Pe-1 valček «Na valovih Donave«, Avse-tra in Pavla bodo tudi jutri zvečer I nikova »Večer v gorah«, dalje zna- DEZURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. RONKE Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla Stazione« dr. Matitti, Ul. Garibaldi 3, tel. 75-046. TRŽIČ Dane ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna »Rismondo* dr. Rismondo, Ul. Toti št. 50, tel. 72-701. priredili na Travniku v Gorici tradicionalno tombolo v korist siroti-šča «Lenassi». Začetek tombole je določen tokrat bolj pozno, ob 20.30 uri in upamo, da bodo bolj točni kot druga leta, ter se prireditelji ne bodo preveč oddaljili od napovedane urfe; to Je potrebno tudi zaradi številnih udeležencev iz bližnje in daljne okolice, med katerimi je zadnja leta vedno več tudi izletnikov s sosednjega obmejnega področja. Kar pa se dobitkov tiče, moramo žal ugotoviti, da so ostali nespremenjeni kot že precej let, čeprav se je med tem časom vrednost lire precej zmanjšala .n bi bilo nujno potrebno dobitke primemo povišati, kar bi vzbudilo še večje zanimanje za to prireditev. Nagrade so naslednje: 20 tisoč hr za činkvino, 70 tisoč za prvo -1 10 tisoč lir za drugo tombolo. V celoti torej 100 tisoč lir. Novost letošnje manifestacije pa bo tudi nastop občinske godbe na pihala, ki bo pod vodstvom svojega dirigenta Corollija izvedla celo vrsto klasičnih del in veselih skladb. Tako Je na programu Brahmsov «Madžarski ples«, preludij Verdijeve »Traviate«, Ivanovičev iiiiiMiuiiiiimiiimtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiii.niiiiiii Darovi in prispevki Za DIJAŠKO MATICO namesto cvetja na grob pokojnega Virka Pahorja so darovali: Miladin in Anka 5.000 lir; dr. Tanja Mermolja 5.000; dr. Peter in Nada Sancin 5.000; Ladi in Delka Dornik 5.000 lir. Za DUASKI DOM so v isti namen darovali: Alojz Komjanc, Stanko Koren, Karlo Kumar, Ivan Leban, Peter Lutman in Darko Šuligoj skupaj 12.000 Ur. ne koračnice kot «Locamo», »Stari tovariši«, «Naj živi Gorica« ter nekaj furlanskih popevk. Kot rečeno je določen začetek koncerta in tombole jutri zvečer ob 20.30 na Travniku. Novost godbenega koncerta bo prav gotovo privabila šč večje število udeležencev kot po navadi. Urnik trgovin za sv. Petra in Pavla Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo za praznik sv. Petra in Pavla trgovine v goriški pokrajini (izjema je Gradež) poslovale po naslednjem umiku: danes, sreda, 28. junija se bodo lahko zapirale ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne. Jutri, četrtek, 29. junija: vse trgovine bodo ves dan zaprte, pekarne in mlekarne bodo odprte v dopoldanskih urah, cvetličarne pa od 8. do 13. ure. V ŠTEVERJANU NA DVORU Prijateljsko srečanje Bricev in Kraševcev Ob zaključku sezone pevskih vaj so s tem še bolj okrepili svoje stike Za zaključek letošnje sezone pevskih vaj so se na povabilo pevcev »Briškega griča« odpeljah pevci p.d. «Jezero» iz Doberdoba na izlet v Steverjan. Ustavili so se pod kostanji pri Dvoru, kjer so podjetni prosvetarji iz Brd pripra-viU gostom pečene piščance in dobro kapljico. Najprej so se usta-vih v gostilni na Bukovju, od koder so nadaljevaU pot v Dvor. Tamkaj so se zadržali do poznih večernih ur, nakar so obiskali še Formenti-nijevo gostilno. Vsepovsod so veselo prepevali številne pesmi, ki so se jih pevci obeh zborov naučiU pod vodstvom pevovodje prof. Križ-mančiča, tako da niso zabavah samo sebe, ampak tudi številne turiste, ki so se zadrževali v teh lokalih Povabilo podjetnih Bricev je presenetilo Kraševce, ki so se sicer nadejali, da jim pijače ne bo manjkalo, niso pa pričakovah tolikšne obilice pečenja, predvsem pa ne tako dobrega. Nedeljska rekreacija naših prosvetnih delavcev je še bolj strnila vrste Slovencev na Goriškem, saj gre za tovariški stik dveh prosvetnih društev, ki sta na obeh skrajnih mejah slovenskega ozemlja na Goriškem. Sindikati odobrili organik občinskih uslužbencev v Tržiču Predstavniki sindikalnih organizacij v Tržiču so dali svoj formalni pristanek načrtu za organski pravilnik občinskih uslužbencev, vključno mestne stražnike, ki ga je izdelal občinski odbor in so ga izpopolnili na številnih sestankih posebne komisije z načelniki strank in sindikalnimi predstavniki. 'l'i slednji so predložili številne popravke ali dostavke, ki jih je občinski odbor pozneje vključil v svoj prvotni načrt. Tako je sedaj osnutek pripravljen da ga predložijo občinskemu svetu v razpravo. V kratkem bo zadeva vključena v dnevni red sveta. s svoje strani ukreniti vse potrebno za ustvaritev pogojev za nadaljnji razvoj turizma. Resolucija navaja dosedanje delo goriške Pro Loco ter predlaga občinskemu svetu, naj bi poleg lastnih primernih ukrepov pomagal tudi krajevni Pro Loco s primernimi gmotnimi sredstvi, da bi lahko izvedla tisti svoj program, ki je predvideen v statutu. Obenem naj povabijo Pro Loco da predloži občinskemu odboru konkretne predloge za izvedbo zgoraj omenjenega programa. Občinski park bodo odprli za občinstvo Tudi letos bo občinska uprava v Gorici nadaljevala s simpatičnim ukrepom zadnjih let ter bo odprla občinski park s 1. juh jem za občinstvo. Park za občinsko palačo bo tako na razpolago meščanom od prihodnje sobote pa do 31. avgusta. Park bo odprt vse delavnike od 9. do 12.30 in od 16. do 19.30 ure. Ob nedeljah in praznikih pa bo park zaprt. S tem v zvezi so nekateri občani mnenja, da bi bilo vsaj starejšim ljudem, ki ob nedeljah ne morejo izven mesta, zelo ustreženo, če bi jim bil park na razpolago tudi ob nedeljah in praznikih. SINOČI II. OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA BREG 383 članov iz sedmih vasi 110 atletov in atletinj Sinoči je bil v Dolini drugi občni zbor športnega društva Breg. Društvo je v dveh letih obstoja izredno napredovalo, saj danes šteje nič manj kot 383 članov iz sedmih vasi dolinske občine. Izredno zadovoljivo pa je število aktivnih športnikov: vsega skupaj jih je 110, od katerih 65 goji nogomet, 45 pa odbojko. Občni zbor je pokazal, da vlada za delovanje športnega društva Breg izredno zanimanje. Dvorana prosvetnega društva «V. Vodnik« je bila skoraj premajhna, saj se je vanjo zateklo izredno število članov, med katerimi je bilo največ mladincev in mladink. Po poročilu predsednika, ki ga objavljamo v celoti, tajnika (ki ga bomo objavili v jutrišnji številki), blagajnika, gospodarja in predsednika nadzornega odbora, so se oglasili k besedi s priložnostnimi pozdravnimi nagovori predstavniki Bora, Sokola, Primorca, Zarje, prosvetnih društev Prešeren, Slavec, Vodnik, dalje predstavnik KD Hlacia, SS dr. Tul in dolinski župan Lovriha Dušan, ki je med drugim obvestil, da je občinska uprava izglasovala predlog za dodelitev 250.000 lir za razsvetljavo odbojkarskega igrišča v Dolini. Sledila je živahna diskusija in končno izvolitev odbora, kjer bo Drago Ota v nadalje predsednik, kot sta svojo funkcijo ohranila tudi tajnik Vojko Petaroš in blagajnik Marino Pečenik. Ostale funkcije bodo razdelili na prihodnji seji novoizvoljenega odbora, ki bo v sredo 5. julija. PREDSEDNIK DRAGO OTA Lani utrjevanje letos ojačenje Kot smo se v prvem letu trudili sili za pomot v smislu dež. z utrjevanjem društvenih temeljev, smo letos stremeli, da bi društvo razširili in popularizirali v vsaki vasi naše občine. V veliki meri nam je tudi uspelo, saj sedaj naše društvo šteje 383 članov in 110 vpisanih at eiov, ki redno zastopajo naše barve na razn-h turnirjih CONI. Na novo smo ustanovili dnujo rensko od-naraščajnilce SZ BOR javlja, da bo redna odborova seja danes, 28. t. m. ob 20.30 na sedežu združenja. SMRTNA NESREČA V STARANCANU Natečaj za večji donos koruze Opozarjamo kmetovalce, da zapade 30. junija rok za predložitev prošenj v okviru drugega pokrajinskega natečaja za večji donos koruze. Za nagrajence je namenjenih 850.000 lir. Kdor želi sodelovati v natečaju, mora predložiti prošnjo v predpisanem roku. Sprejema jih kmetijsko nadzomištvo na kolkova-nem papirju za 400 lir, ena kopija pa mora biti napisana na navadnem papirju. Nocoj v Ronkah seja občinskega sveta Nocoj ob 20.30 bo v Ronkah seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je kakih 12 argumentov in med drugim tudi pridružitev občine k industrijskemu konzorciju industrijske cone v Tržiču. Predložili bodo tudi nekatere spremembe v statutu za medobčinski vodovodni konzorcij za Ronke, Starancan, Škocjan in Turjak. Razpravljali bodo tudi predloženih interpelacijah. Davki na vpogled — Občinski davčni urad ima do 1 .julija na vpogled prizadetim prvo serijo davčnih seznamov za 1967. ter za leta nazaj. Predlog resolucije za večjo pomoč Pro Loco Skupina demokristjanskih svetovalcev v občinskem svetu v Gorici je poslala županu predlog resolucije, v kateri priporoča primerne ukrepe za razvoj turizma na področju goriške občine, da bi še bolj vključili mesto v tok mednarodnega turizma. Pri tem ugotavljajo, da so ustanove in zasebniki že štorih marsikateri koristen ukrep v tem smislu ter da je občinska uprava dolžna Z okna v I. nadstropju je padel na dvorišče Z avtom Zelenega križa so včeraj pripeljali v goriško civilno bolnišnico ob 16.30 uri 58-letnega Ono-rina Perpagnollija iz Farre, Ulica Verdi t. Zdravniki so mu ugotovili udarec na glavo, več ran na glavi in na ustnici ter pretres možganov. Pridržali so ga za 30 dni na zdrav ljenju. Sin, ki je spremljal očeta, je povedal, da je ta popravljal okno mu je stanje nenadoma poslabšalo in včeraj ob 8.50 zjutraj je mož podlegel poškodbam. Kolesarko iz Pierisa je zmečkalo pod tovornjakom Zena, ki je vozila preveč po levi, je bila na mestu mrtva Včeraj okrog 13.30 je našla smrt , Vittoria 6. Pripeljali so ga v go-pod kolesi tovornjaka v Starancanu | riško civilno bolnišnico, kjer pa se 61 letna Giseffa Cadenar por. Gregorin. Zadnja kolesa tovornjaka so ji šla preko glave in jo zmečkala, da je žena ostala na mestu mrtva. Ob isti uri se je Cadenar peljala s kolesom od Doma v Pierisu Ul. Verzegnassi 22 po UT Martiri del-la Liberta proti Starancanu. Kolesarka pa je vozila po levi strani ceste prav v trenutku ko je iz nasprotne strani privozil svoj tovornjak 31-letni Luigi Civardi iz Trži ča, Corso del Popolo 78. Ker je žena izgubila oblast nad kolesom je padla pod tovornjak in zadnje desno kolo ji je šlo preko glave ter jo strlo. Po ogledu sodne komisije so truplo prenesli v mrtvašnico. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Tržiča. na št 20-23.' Zvedeli 'smo tudi, da si slovenski izvoljeni predstavniki prizadevajo, da bi bila prošnja n-godno rešena, toda do sedaj juh se ni uspelo. čeprav je bilo v tako kratkem času toliko storjenega, smo mite-nja da nismo popolnoma zadostni programu, ki smo si ga zadali oo ustanovitvi. Tukaj mislim za kun boikarsko ekipo in naraščajnike turno plat, M PreMdeva re<™ pri nogometu. Za prihodnje leto i vJ,edamnja, ki bi poleg Metov P pa so pogoji za pripravo še ene splo.mi,zobrazbi. Kajti na- men našega društva je pomagat pri poživljanju prosvetnih društev v občini, s katerimi želimo iesn° sodelovati. Tudi s šolo bomo se nadalje obdržali najtesnejše zveze-Ni moja dolžnost, da bi se ščal v oceno doseženih rezultatov-že dejstvo, da so letos naša mladinska moštva pri nogometu osvojila disciplinska pokala, ni ostal brez ugodnih posledic. Prepričan sem, da je prav disciplina na*} mladih nogometašev priporno?": Ženici sta padli na svojih domovih Prejšnji večer malo pred polnočjo so poklicali rešilni voz Zelenega križa na Trg sv. Antona 9 v Gorici, kjer je padla in se ponesrečila na svojem domu 79-letna Irena Mreule. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec na lobanjo in rano na lasišču ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju Uro popraj pa so pripeljali v bolnišnico tudi 70-letno Angelo Sgubin iz Ul. Giustiniani 69, ki je dobila približno enake poškodbe, ko je malo prej padla na svojem domu po stopnicah. Tudi njo so pridržali za 10 dni na zdravljenju. Prekinitev predelave rib zaradi sueške krize Pokrajinsko tajništvo FILZIAT-CGIL obvešča delavce podjetja Sa-fica iz Gradeža, da je bil včeraj 27. t. m. sestanek sindikalnih pred- pa so pogoji za pripravo ženske ekipe, pri nogometu pa začetnike fesordiente). Navezali in utrdili smo stike z društvi iz matične države ter tukajšnjimi sorodnimi klubi. Zaradi velikega obsega, ki ga je društvo zajelo, bo treba v bodgče misliti na sedež, kjer bi se pogosteje sestajali in načrtovali 'C-olj daljnosežne programe. Istočasno pa bi morali dati športnim odsekom večjo samostojnost, da bi bolj racionalno in uspešno delovali. jnuiuirc noguincmseu jji ipv—a . Na tem mestu bi hotel ovozorti da so tekom prvenstva strokov« javnost in predvsem, občinsko uvra-. opazovalci izsledili v naših vrstan vo, da bi po svojih močeh vrivo- ’ mogla pri izpopolnitvi športnih objektov. Predvsem luč in sla-člvice na odbojkarskem igrišču v Dolini, ter pospeševati tempo za zoraditev telovadnice. To nas bi rešilo težav in neznosnih razmer, v katerih deluje naš odbojkarski odsek. Saj se morajo naši odbojkarji od samega začetka voziti na treninge v dvorano «1. maj». ki je že itak preobremenjena. S tem bi nam nudili možnost organizacije mednarodnih tekem na višji ravni, kar bi bilo v korist in ugled naši občini, ki ir s tem nedvomno pridobila tudi na turizmu. Navedli smo kar bi potrebovali. In mislim, da ni slučaj, da bi tukaj se zahvaljevali za kar je bilo storjeno s strani občinske uprave. Saj smatramo, da je to njena dolžnost, da spremlja naše delovanje in skrbi po svoji moči za potrebe društva. Deželo smo letos ponovno zapro- več nogometnih talentov. V drusivj prihajajo razne ponudbe za oasio igralcev. Ker pa vodstvo ,, nje zelo oprezno smo ugodiII* eni. ki se nam je zdela z vidika resna in sprejemljiva. zna« nogometni šoli Tevere - Roma s™ odstopili Veljaka, kamor bo 0ClP~}L toval septembra. Ob tej priliki m želimo obilo sreče in uspeha ter a bi častno zastopal našo manjšino samem vrhu italijanskega nogometa- Kot vidite, uspehi niso izosiW» in prav to nas zadolžuje, da v 7«? hodnje mislimo izpopolniti in *£ boljšati trenerski kader. S tem 0 izboljšali tudi kvaliteto ekip. Medtem ko se zahvaljujem odbornikom, trenerjem, atletom, Cia-nom in vsem, ki so na kateriKv* način pripomogli k letošnjemu spešnemu delovanju, želim občnemu zboru, da bi izvolil tako stvo, ki bo z medsebojnim razu} mevanjem in strpnostjo se uspešnejše vodilo naše društvo. HOKU ITALIJANSKO PRVENSTVO stavnikov z vodstvom podjetja na v prvem nadstropju. Pri tem oa je i sedežu zveze industrijcev Proučili izgubil ravnotežje in padel na dvorišče z višine kakih 5 metrov. Izletnik iz Zagraja je podlegel poškodbam Kot smo poročali včeraj se Je na svojem izletu na drugo stran meje ponesrečil v nedeljo 64-letni Bruno Calhgaris iz Zagraja, Trg so položaj podjetja, ki je or°kinllo proizvodnjo takoj po zapori Sueškega kanala, '“radi pomanjkanja pre delovalnih surovin (tune). Vodstvo podjetja je ob tej pi.uki zagotovilo, da bodo obnovili normalno obratovanje v ponedeljek 10. julija; začasno odpuščeni delavci pa bodo deležni podpore iz dopolnilne blagajne. Candy Monza že pred Triestino Candy Monza je po četrtem kolu italijanskega prvenstva v hokeju na kotalkah dokončno nadoknadil poraz v otvoritvenem dnevu in pri' šel do prvega mesta v lestvici. Italijanski prvaki so brez posebnih težav odpravili na svojem igrišču Novaro. Obe moštvi sta v splošnem razočarali in dokazali, da nista še v najboljši formi. Kljub temu so domačini že v prvem delu - _ odločili igro v svojo korist s tremi goli, v nadaljevanju pa so prepustili pobudo gostom, ki so prisilili odličnega vratarja Patrinija na hudo delo. Največ zaslug za novo spremembo na vrhu lestvice pa ima presenetljivi Laverda iz Breganze, ki je uničujoče premagal Amatori. Domačini so 13-krat pretresli mrežo sicer dobrega Tonionija, predvsem po zaslugi Batistelle, ki je dosegel šest golov in se s tem vsidrai na prvo mesto v lestvici strelcev. Za polfinalne tekme za nogometni mladinski pokal «Kvarner riviera)) so se plasirali Dinamo, DuKi»-Partizan in Sarajevo. V polrina fJiL tekmah se bodo sestali DinairW' Paruzan (Beograd), Dukla- Sarajevo. Rezultati: Prva skupina Dukla — Hajduk Juventus — Rijeka Druga skupina 1:1 1:1 Triestina je nastopila na svojem igrišču proti Arengu. Želja navija-1 Dinamo — CSKA (Sofija) čev je bila, da bi domačini z izdat- | Rapid — Orient iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii stala na pločniku J John Creas8y LOBOV PEČAT — Zdravo. Freddie! Freddie je dvignil glavo, odmaknil bankovec, ki ga je pregledoval in položil povečevalno steklo na mizo. — No, naposled sl prišel, Je rekel. Povsod te iščejo. — Kdo? — Chatsvvorth. Pred nekaj trenutki je prispel. Slabe volje je. Povedal sem mu, kot sem najbolje vedel, da počivaš po sinočnjem dogodku, vendar videti je, da ga nisem pomiril. — Tem slabše. Ali je Cortland tukaj? — Je. — Dobro. K njemu grem. Cortland Je bil v svojih pisarni. — Zlo nam preti, Je rekel. — Chatsworth je jezen. Ne odobrava vaše zahteve, da smemo nositi orožje. — Ce mu je všeč ali ne jaz ne bom več brez revolverja. Najbrž Je Jezen zato, ker Je prebral današnje časnike. Verjetno je ministrstvo za notranje zadeve zahtevalo, naj poroča, kako bo ukrepal po vsem tem... Kaj pa je novega? — Telefonirali so iz Hounslowa. Zdi se, da so s Carweyevo fotografijo nekaj ugotovili. Baje so tega človeka videli v okolici Hounslovva. Rekel sem jim, da boste nocoj prav gotovo prišli še v pisarno Znova bodo poklicali. — Odlično. Ali se je Taggart kaj oglasil? — Ja. Morganova kolega sta še vedno pri materi Pingle. Od sinoči nista nikamor šla. Danes popoldne sta popila čašici v «Zlatem vrču«. To je vse. — Dobro. Ali je šef še tukaj? — Ne. Odšel je. Prišel je in takoj odšel; ostal je le toliko, da nam je svoje povedal. Se vedno se strinja, da vi vodite preiskavo, vendar hoče rezultate. — Tudi jaz si Jih želim Komisar Cortland je pogledal svojega podrejenega inšpektorja. — Zdi se mi, da si to zelo Jemljete k srcu. — Pa še kako, šef. Nekajkrat so telefonirali moji ženi in Ji grozili. Živčna je zaradi tega. Prosim vas, da bi okrepili kontrolo okoli moje hiše. — To se bo zgodilo, Roger, in povejte vaši ženi, da... Oglasil se Je telefon. — Halo... Tukaj Je. Prosim. Roger se je oglasil. — Halo... — Tukaj Bray s komisariata v Hounslowu. Zdi se ml, da smo ugotovili, kdo je na fotografiji, ki ste nam jo poslali. Stanuje na osamljeni kmetiji, na cesti, ki vodi proti Feldha-mu, skoraj na robu našega okrožja. Ne poznajo pa ga pod imenom Carney, temveč Tych. — To je mož, ki ga iščem. — Ali ga naj aretiramo? — Ne. Je še prezgodaj. Počakajte, takoj pridem. • • • Na cesti med Brendfordom in Isleworthom Je neki avto mobil prehitel Rogera. Niti opazil ga ni. To je bil izreden kabriolet chrysler, svetlomodre barve, za volanom pa je sedela ženska. Takšno žensko človek sreča enkrat ali dvakrat na leto. Svetlolasa, blede polti in s cigareto v ustih. Izredno zanesljivo Je vodila avtomobil. Oblečena Je bila v moder kostim, na glavi pa Je imela klobuček, ki je bil podoben kupu perja. Ta avto je Roger opazil tudi v Isleworthu. Parkiran Je bil pred kioskom s časniki. Mlada ženska je in brala časopis, ki ga je pravkar kupila. Bila je zelo lepe postave. Roger Jo je ostro pogledal. Zenska se mu ni nasmehnila; je pa ga preko roba časnika izzivalno pogledala. Roger je nadaljeval pot, ne da bi zmanjšal hitrost. Pomislil je na Jeanette. Bray, komisar v Hounslowu, Je bil mož širokih ramen in štirioglatega obraza. Poročilo je napisal v treh izvodih. Posestvo, na katerem je živel Tych, se je imenovalo Morden Lodge. Razprostiralo se Je izven naselja, sredi zapuščenega parka. Hišo Je sezidal neki bogati bankir. Pod to streho je preživljal letni dopust. Pozneje so jo spremenili v gostišče, nato pa Jo je vzel v najem neki vrtnar. Pred vojno je posestvo kupil neki Paterson, vdovec, ki je tod stanoval s svojo hčerko. Carney ali Tych je bil, kot Je bilo videti, «deklica za vse«. Razen njega so bile pod to streho uslužbene še štiri osebe. V takšnih razmerah je bilo težko pojasniti zapuščenost posestva Paterson je bil trgovec z dragocenostmi. Trikrat ali štirikrat na teden Je obiskoval London. V garaži je imel tri avtomobile. Brž ko so Cameya identificirali kot Tycha, Je komisar Bray ukazal, naj posestvo naskrivaj opazujejo. Agenta, ki sta bila oblečena kot cestarja, sta se smukala okoli jarka, nasproti vhoda na posestvo. — Mislim, da bomo morali čim prej ukrepati, je rekel Bray. — Se ne. Nekaj časa kontrolirajmo, kdo prihaja in kdo odhaja. Želel bi dobiti natančne in obširne informacije o Pa-tersonu in njegovi hčerki. Ali mogoče veste, od kdaj je Car-we> v njuni službi? — Približno osemnajst mesecev, morda dve leti. Kaj ga zares ne bi takoj aretirali? f Nadaljevanje »ledij no zmago odpravili dvome, ki so jih povzročili s slabima nastopoma v Modeni in Monzi. Princ in tovariši pa so razočarali in so le 1’ pred koncem odločili tekmo v svojo korist s penaltyjem. še enkrat je povsem odpovedal napad: značll no je, da je oba gola dosegel Princ. Arengo je tudi letos pokazal, da je sposobno moštvo in da ima realne možnosti, da sl zagotovi obstanek v najvišji ligi. Znova je presenetil Pirelli. Milančani so odšli po točko kar v Bas-sano, kjer so nastopili proti moštvu, ki je že zdaj v slabih vodah. Bassano Je namreč imel do sedaj lahke tekme, kljub temu pa ni dosegel več kot tri točke. Tudi drugi novinec Follonica Je tokrat presenetil z nepričakovano zmago v Val-dagnu. Marzotto je s tem porazom padel zelo nizko, kar po obetajoči zmagi nad Candyjem v prvem kolu, nikakor ni bilo moč pričakovati. V drugi ligi Je Ferroviario požel v Tissinu novo zmago. Hokejisti pa so bili poraženi na domačem igrišču proti Lodiju, ki je tako ohranil prvo mesto v lestvici v družbi Ferroviaria. Te dve moštvi sta že od vsega začetka pokazali, da nimata konkurence v tej skupini. Sobotni direktni spopad v Lodiju pa bo pokazal, katera Je trenutno v najboljši formi. IZIDI A LIGE Candy Novara — Novara Laverda — Modena Triestina — Arengo Bassano — Pirelli Tretja skupina 3:0 2:1 , 6:0 Partizan (Beograd) — Triestina #■“ Progresul (Bukarest) — Rovinj 4 J 3:3 4:3 Follonica — ‘Marzotto LESTVICA 4 3 0 3:1 12:3 2:1 2:2 3:2 Candy Triestina Laverda Amatori Pirelli Follonica Bassano Novara Arengo Marzotto 1 1 1 1 1 12 14 18 9 10 17 13 20 14 15 12 10 14 13 9 13 13 18 uk 9 6 6 5 5 5 5 4 3 3 2 2 Četrta skupina MTK — Eintracht Sarajevo — Rudar ) f TENIS Po presenetljivem včerajšnjem i*' ločenju zmagovalca zadnjega narodnega turnirja v Wlmbledon Miguela Santane so dala srečam* med drugim naslednje Izide: Tinac (Rom.) — G. Di Maso (6:2, 6:1, 6:4) Plllč (Jug ) — McManus (6:8, 13:11, 7:5, 6:2) Smith (ZDA) — Glsbert (Sp.) (10:8, 6:4. 6:4) Lejus (SZ) — Ličiš (apolid) (6:3, 6:2, 6:4) Leschley (Dan.) — Arilla (Ap) (6:3, 6:2, 6:1) Bengtsson (šved.) — Rodrigu«” (Čile) 3:1 (6-4, 3:6, 6:4. 6:4) 3:0 3:1 3:0 3:0 3:0 Odbor za ekipne Iport* 10. slovenskih športnih iger javlja, da bo sprrjemal prU*1 ve za nogometni turnir v P0-nedeljek 3. in v torek 4. Ju*" ja od 21. do 22. ure na dionu »Prvi maj», Vrdelska sta št. 7. Zadostujejo prijave mošt*T> medtem ko bodo poimensk® prijave sledile kasneje. • • • SI) BREG priredi dne 9 julija izlet **• Koroško, povezan z nogom«*" no tekmo med prvo nogometno ekipo in športnim društvom Iz št. Janža. Cena Izleta J® 3.000 lir skupno s kosil0®* Vpisovanje pri vaških zastopnikih. UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93 808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNIC A: GORIC A: Ulica 24 Magglo l/l Tel. ton 33 82 OPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 17 338. 95-823 - NAROČNINA: mesečna K(K) Ur - vnSP®^ četrtletna 2250 lir. polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 ttr - SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih cUnanev), letno 100 din (lOOOO starih dinarjev) - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trsi 11 5374 -SFRJ: AD T OŽS Ljubljana Star' trg 4/1 * 22-207, tekoči račun pri N"-odnl bank) v Ltuhljani - 501 3 2' - • 1 '"ta oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mal! r.glns 40 ur teseda - Oglasi tržaf’ 01 goriške pokrajne se naročajo pri upravi - I* vseh drugih pokrajin Italije pri »Soctetk Pubbllcttk Itallana« - Odgovorni urednik .STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst