(jpžoM ISM MOVI PJii , S^l SPIRIT 4NGUAG6 ONLY NO. 194 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joiiet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NSAN MORNING NSWSPAPSR CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 11, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII ■ Mao sreča! Selasija Po dveh mesecih se je Mao pojavil pi'etekli petek v javnosti, ko je sprejel in pozdravil abesinskega cesarja Haile Selasija. PEIPING, Kit. — Vprašanje Mao Tsetunga je bilo pretekli petek rešeno, ko se je pojavil pri sprejemu abesinskega cesar-0,a, tega pozdravil in z njim govoril. Pri sprejemu, ki se ga je udeležil predsednik vlade Cu En-laj, ni bil navzoč Lin Piao Maov namestnik, o katerem krožijo vest, da je bolan ali naj bi bil celo že umrl. Mao je star 77 let in ga ni bilo v javnosti od 7. avgusta, ko je sprejel predsednika Burme Ne Wina. Pretekli mesec so nenadno začele krožiti vesti, da je Mao hudo bolan in celo, da Umrl. Kitajci so to zanikali, toda svet je “vedel”, da je na Kitajskem “nekaj narobe”. Kaj je bilo, to še vedno ni jasno. Vsekakor so Kitajci ustavili ves letalski promet, civilni in vojaški in tega še vedno niso v celoti obnovili. Prevladuje mišljenje, da je prišlo do trenj v vodstvu rdeče Kitajske med skrajneži in med zmernimi,'ki jih vodi Ču En-laj. Ker je Ču En-laj obstal predsednik vlade in edini viden vodnik v javnosti, sodijo, da je njegova skupina zmagala. Pojav Mao Tsetunga je pokazal, da je ta še živ in zdrav, ni pa seveda razkril vsebine “kitajske tajnosti”. Mao je bil pri sprejemu Haile Selasija kar dobre volje in videti trden. Napravil je na račun časnikarjev in fotoporočevalcev celo nekaj šal, predno se je u-maknil na osebni razgovor z a-besinskim cesarjem v “Veliki ljudski palači”, ki je trajal eno Uro in 40 minut. iC&šfjlva iiafega za podpredsednika ipswa WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik S. T. Agnew bo 16. oktobra gost grškega diktatorja Kapadopoulosa. Med drugimi zadevami bo imel tudi kočljivo halogo; braniti bo moral politiko našega poslanika Tasca v A-tenah. Poslanik se svoje dni ni ravno prikupil ameriški napredni javnosti, ker je preveč držal z grško vojaško diktaturo. Zadnje čase skuša igrati nevtralno vlogo. Išče stike tudi z grškimi politiki, ki niso pri režimu dobro zapisani. Tako se je zadnjič Tasca peljal v Rim, kjer je govoril z grškim kraljem Konstantinom. Sedaj se je v Parizu srečal z bivšim g rš k i m ministrskim predsednikom Karamanlisom, ki je odločen nasprotnik sedanje diktature v Atenah. Tega mu Papadopoulos ne more odpustiti in mu grozi z diplomatskimi represalijami. O vsem tem bo Agnew moral govoriti s Kapadopoulosom in braniti Taščo, akoravno sta politični filozo-fiji Agnewa in Tasce precej različni. Vremenski prerok pravi: Oblačno, hladno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura do 60. Novi grobovi Julia Marolt V petek zjutraj umrla Julia Marolt, roj. Zajc v Fužini pri Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1902, je bila vdova po Johnu, mati pok. Julie, Marie, Ann Gardner, Josepha, Sophie Pucel, Albine Fu-glewicz in Raymonda, 6-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra pok. Antonie Prebil, pok. josepha Zajca in pok. Marije (v Evropi). Bila je članica SŽZ št. 25, ADZ št. 2 in Kluba slov. upokojencev za senklersko o-krožje. Pogreb je danes ob 9.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Jennie Begovic Včeraj zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici po dolgi bolezni 86 let stara Mrs. Jennie Begovic s 7702 Goodman Ave.. roj. Stepic v Gornji Glini pri Jvitovicu na Hrvaškem, od ko-,ier je prišla v ZDA pred 60 leti. Bila je vdova po pok. Paulu, umrlem 1. 1929, mati Georgea in Barbare Zuppan, stara mati in prastara mati. Bila je članica SŽZ št. 47. Pogreb bo iz Ferfo-_ia pogreb, zavoda na 5386 Lee Rd. na Maple Heights v sredo ob 10.30 dopoldne, v cerkev sv. novrenca ob 11., nato na Kalvarijo. Angela Vaiieh V petek je umrla v St. Alexis bolnišnici po težki bolezni 71 let stara Angela -Valich, roj. Peru-sek v Ribnici na Dolenjskem, .kjer je zapustila brata Lojzeta m sestro Marijo Petek in od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, vdova po 1. 1968 umrlem možu Louisu, mati Angele Samkow, imuisa in pok. Olge, 7-krat stara Sovjeflja je izgnala britanske '‘Vohune"! V odgovor na izgon 105 sovjetskih vohunov iz Velike Britanije je Sovjetska zveza izgnala 4 britanske diplomate in enega poslovnega zastopnika, trem pa prepovedala vrnitev. MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek je bil pozvan britanski poslanik v zunanje ministrstvo, kjer mu je namestnik zunanjega ministra Kuznetsov sporočil, da morajo 4 britanski diplomati zapustiti Sovjetsko zvezo, ker so '‘zamešani v vohunjenje”, prav tako neki poslovni zastopnik, 3 poslovnim zastopnikom pa je prepovedana vrnitev v ZSSR. Izgon britanskih državljanov iz ZSSR je odgovor na britanski izgon sovjetskih državljanov, katerim je bilo dokazano, da so se ukvarjali z vohunjenjem. Britanski poslanik John Killiek je to za britanske državljane v ZSSR odločno zanikal in sovjetski korak obžaloval kot škodljiv medsebojnim odnosom. Moskvi ni bilo dovolj izgnati samo britanske državljane kot “vohune”, odpovedali so tudi o-bisk zunanjega ministra Velike Britanije, določen za začetek prihodnjega leta, prepovedali za stalno prihod 10 britanskim dr- Iz slov. naselbin Frank Vovk LORAIN, O. — V Holy Family Home v Parmi, Ohio, je umrl 75 let stari Frank Vovk s 1858 E. 33 St., rojen v vasi Griže v Vipavski dolini v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1923 in bil 39 let zaposlen v U. S. Steel, dokler ni leta 1961 stopil v pokoj. Zapustil je ženo Joann, s katero sta bila poročena 30 let, hčeri s. Mary Patriciarose, S.N.-D. (v Elyria) in s. Mary Milan, S.N.D. (Gates Mills, O.), sestre Mrs. Rose , Serazin, Pavlo Vovk in Mrs. Louise Serazin (zadnji v Jug.) ter brata Stankota Vovka (Slov.). Pokojnik je bil faran Sv. Cirila in Metoda in član ADZ št. 21. Pogreb je bil 6. oktobra iz Dovala pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, nato na pokopališče Kalvarija. GRGANiZiRANO DELAVSTVO IMA DVOM 6 SODELOVANJU M PROGRAMU * L Črni katoličani v ZDA se pritožili v Vatikanu RIM, It. — Skupina črnskih katoličanov iz ZDA se je pretekli teden pri državnem podtajniku nadškofu G. Benelliju pritožila nad svojim položajem v katoliški Cerkvi v ZDA. Zahtevala ' je črnega nadškofa v Washingtonu, D.C., ko bo odšel sedanji Patrick kardinal O’Boy- žavljanom, ki so bili preje zapo- le v pokoj, poseben obred sleni na poslaništvu v Moskvi, vrnitev v ZSSR, ter prekinili delo skupnih sovjetsko-britan-skih komisij na gospodarskem in kulturnem polju. . Čeprav je britanski poslanik Killiek označil sovjetske ukrepe črnce, kot ga imajo vzhodne cerkve, in posebno predstavništvo črnih katoličanov v ZDA v rimski kuriji. Nadškof Benelli je črni delegaciji obljubil posredovati sprejem pri papežu, sicer pa je de- mati, 4-krat prastara mati. Po-j šlo. kojna je bila članica SNPJ št. 139. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.30 zjutraj iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Janeza Ne-pomuka ob 9., nato na Kalvarijo, fruplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Joseph Pečjak Preteklo soboto je umrl v Marymoumt bolnišnici 66 let stari Joseph Pečjak, pred upo- za “resne” in govoril o možnosti'jal, da spremembe, ki so jih odgovora Velike Britanije na' predložili, morajo priti od ame-nje, sodijo, da do tega ne bo pri-’riških škofov. Črni delegatje so dejali, da se bodo obrnili na te. Sovjetski “odgovor” na britanski izgon 105 sovjetskih državljanov iz Velike Britanije smatrajo na splošno v diplomatskih krogih in v mednarodni javnosti za “zmeren”. Razširitev boja proti trgovini z mamili WASHINGTON, D.C. — Združene države imajo v tujini 120]ti”. Tajvan svari ZN pred Peipingom ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Predstavnik nacionalne Kitaj-)ske zunanji minister Chow Shu-kai je svaril glavno skupščino ZN pred Ljudsko republiko Kitajsko, katere “cilj je ZN uniči- Delavski vodniki so nezadovoljni, ker smatrajo, da predsednik Nixon ni bil do njih odkrit v pogledu organiziranja in nadziranja drugega razdobja svoje gospodarske politike. Zakladni tajnik J. Connally jih je skušal pomiriti, pa mu ni uspelo. Za jutri imajo sklican posvet, ki bo odločil, ali bo organizirano delavstvo sodelovalo ali ne. WASHINGTON. D.C. — Delavski tajnik James D. Hodgson in direktor za upravo in proračun George P. Schultz sta pretekli četrtek obrazložila delavskim vodnikom organizacijo drugega razdobja boja proti inflaciji v o-kviru nove Nixonovve gospodarske politike. Vodniki, med njimi G. Meany in L. Woodcock, so bili zadovoljni in so obljubili sodelovanje. Ko je predsednik zvečer preko radia in televizije program razložil vsej deželi in jo pozval k sodelovanju, je postalo delavskim vodnikom očitno, da obstoji med tem, kar je bilo povedano njim, in tem, kar je povedal predsednik, razlika. Gre za “plačni odbor”, sestavljen iz po 5 zastopnikov podjetništva, 5 delavskih vodnikov in 5 predstavnikov potrošnikov. Ta odbor naj bi imel, kot je bilo rečeno delavskim vodnikom, odločilno in zadnjo besedo o plačah. Kasneje se je pokazalo, da naj bi imel “Svet za življenjske stroške” nad odločitvami “plačnega' odbora” nekak veto. To delavskim vodnikom ni po volji. Med tem ko so preje obljubili svoje sodelovanje, so to obljubo po objavi programa umaknili in izjavili, da bodo zavzeli svoje stališče do tega na svojem posvetu jutri.__________________ Delavski vodniki se jeze nad ' Nixonovim postopkom. Predsed-; tolažiti češ, da Svet za živ-nik Unije avtomobilskega de- Ijenjske stroške ne bo vetiral lavstva L. Woodcock je dejal:: sklepov in odločitev plačnega Kadar različni ljudje, člani via-1 odbora in komisije za cene, v de, govore različno v imenu : kolikor se bodo ti držali okvira j predsednika, hočemo mi vedeti, I gospodarskega programa. Nastc-Be polovico istoimenskega otekaj predsednik dejansko misli, j NI ho le, če bi šla ta dva preko ka, ima tri milijone prebival-Predsednik AFL-CIO G. Meany i okvira, ki predvideva omejitev cev in spada med najgostejše je v posebni izjavi v petek po- povišanja cen in plač na nekako naseljene države Zahodne poudaril, da je bila razlaga različ-' 2-3' • . lute. na od one v Beli hiši novinar-j Delavski vodniki niso sprejeli. -----o------ ] jem. Meany je preje izjavil, da ’ Connally j e ve razlage in zagoto-; Hclttip j ".p bo organizirano delavstvo sode-:vila ter je predsednik AFL-CIO; tlVci ijC. C/Coll lovalo pri izvajanju Nixonove- G. Meany izjavil, da je sklical ] MARIETTA, O. — Eksplozija Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje ima svojo sejo jutri, 12. oktobra, ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Odbor poziva članstvo, naj si preskrbi listke za večerjo po novembrski seji. Asesment in seja— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ bo v sredo, 13. oktobra, od o. do 7.30 zvečer pobiralo asesment, nato pa bo imelo redno sejo. Seja— Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri popoldne ob 1.30 sejo v SND. Clevelandska škofija dobi prvega poročenega dijakona CLEVELAND, O. — Škof Is-semann bo 19. decembra v katedrali posvetil Jožefa Newman-na, očeta dve otrok, za dijakona. V mladosti je bil v semenišču in tam prejel nekaj redov, ki mu omogočajo sedanje posvečenje. Ne bo dolgo sam tak dijakon. Za njim se pripravlja na isti korak še nekaj drugih kandidatov •— družinskih očetov. Gosta naseljenost Republika Haiti, ki zavzema izredno sejo svojega izvršnega; sveta, na kateri bodo razprav-1 agentov za boj proti trgovini z mamili. Hočejo ta boj razširiti kojitvijo zaposlen pri promet-iše na dusat drugih dežel Sred-nem oddelku policije na Maple | njega vzhoda, Severne Afrike, Heights, preje pa pri American Daljnega vzhoda in Latinske A-dteei & Wire Co., sin pok. Jako- imerike. Iz vseh teh krajev nam- (Dalje na 3. strani) Irec prihajajo mamila v ZDA. 'tiko gospodovanja nad svetom”. I tek skušal delavske vodnike Chow je dejal, da ZN ne smejo ceniti razne geste in korake L. R. Kitajske po njih videzu, kajti “nič ni, kar bi moglo kazati, da je kitajski komnhistični ga programa, nato pa je to obljubo umaknil. V “plačni odbor” naj bi bili 'Ijali in odločili o udeležbi orga-prišli od delavskih vodnikov G. I niziranega delavstva v plačnem Meany, L. Woodcock, Fitzsim-j odboru. Na sejo sta povabljena mons, I. W. Abel in F. Smith, tudi predsednik Avtomobilske Woodcock je izjavil, da v odbo- unije Woodcock in predsednik ru ne bo sodeloval, če ne bo Teamsters unije F. Fitzsim-imel ta polno avtonomijo in dokončno besedo o določanju plač. Zakladni tajnik skušal miriti Zakladni tajnik J. Connally mons. Drugo razdobje se začne 14. novembra Drugo razdobje se bo začelo 14. novembra, ko bo končana po- P red sed ni k Nixon ss nadaljuje hoj proti inflaciji1 CLEVELAND, O. — Tak naslov je Nixon izbral za svoj nastop na televiziji, ki ga je imel pretekli četrtek. Program, ki ga je razvijal v svojih izvajanjih, pa sega daleč preko najavljenega cilja. Vsebuje namreč programe za boj proti inflaciji, proti brezposelnosti, proti primanjkljajem v javnih proračunih in obračunih. Pri vsem tem je govornik zabelil svoje stališče do teh problemov z ocvirki svoje politične filozofije in namigavanji na delo, ki ga čaka daleč preko njegove seda-ne predsedniške dobe. To bi bilo vse v redu, ako bi se dalo to obsežno gradivo stlačiti v kratek govor na televiziji, kar pa je bilo dejansko nemogoče, ker je Nixonu zmanjkalo časa. Zato ne* moremo najti v njegovem izvajanju tiste preglednosti, ki bi jo smoli pričakovati. Skratka: Nixon je v svoj program natrpal preveč ciljev. Bojimo se, da vseh ne bo mogel niti obravnavati niti doseči. K temu stališču nas sili tudi metoda, ki jo je izbral za dosego svojih ciljev. Nixon se očitno boji, da bi se njegovega programa utegnila polastiti federalna birokracija. Spominja se, kako je delala pod pokojnim Rooseveltom OP A, kjer je bil tudi sam nekaj časa zaposlen. Mislimo, da je njegov strah upravičen. Da prepreči možnost, da se njegove ideje polastijo biro-kratje v federalni administraciji, je izvrševanje svojega programa prevalil na eni strani na prostovoljno sodelovanje javnosti, na drugi strani pa precej številne svete, odbore, komisije, komitete; sestavljene iz neodvisnih, toda s prakso oboroženih državljanov. To je sicer plemenit načrt, toda ni neranljiv. Sodelovanje z javnostjo je lepa stvar, toda obnese se navadno le v vojnih časih, ne pa v mirnih dobah. Vsaka javna uprava, pa tudi vsaka stranka na oblasti hitro čuti, da ima v janosti simpatizerje pa tudi režim pripravljen opustiti poli-j je na tiskovni konferenci v pe-; sedanja zamrznitev plač in cen. I Novi odbori in komisije morajo; izdelati podrobne programe, zato je predsednik Nixon tudi program toliko preje objavil in mo-] ra pravočasno imenovati v od-; bore tudi člane. Connally je v petek priznal, da ves program ne bo mogel u-speti brez sodelovanja organiziranega delavstva, človek se potem čudi, čemu je potrebna taka nejasnost, čemu dvoumnost od strani predstavnikov zvezne vlade! kritike. To je čutil na primer celo režim pokojnega predsednika F. D. Roosevelta že v tretjem letu svojega obstoja. Kdo more danes prevzeti jamstvo, da se to ne bo ponovilo tudi sedaj. V odbore, komisije, svete itd. bodo prišli ljudje z različnimi pogledi, delo v teh institucijah bo mogoče le s pomočjo kompromisov, ki pogosto ne bodo nikogar zadovoljili. Kako ostra lahko postane kritika, smo videli te dni v nastopih pred sednika AFL-CIO Meanyja. Takih Meany-jev pri nas gotovo ne manjka. Sklepi predvidenih odborov in komitetov bodo torej imeli zelo pisano vsebino. Nič manjša nevarnost obstoja v tem, da pristojnost odborov ni jasno začrtana. Kdo more trditi, da na primer ne bo prišlo do trenj med odborom za plače in komisijo za cene? Končno tudi ta pot ne bo mogla preprečiti vmešavanja federalne administracije; ad- ministracija bo morala namreč sestavljati predsednikove odredbe in ne posamezni mešani organi Nixonovega sistema, ki naj pobija draginjo. Do besede bo hotel priti tudi Kongres. Ta je v demokratskih rokah in ne bo dovolil republikanskemu p r edsedni-ku, da bi po svoje šaril v boju proti inflaciji, kajti ta boj ima tudi političen prizvok, kar se ne da zatajiti. Težko je biti tako velik optimist, da bi mogel tudi vrhovni organ novega sistema boja proti inflaciji “Svet za življenjske stroške” premagati vse odpore in zavore, ki jih bodo pripravili tisti, ki bodo morali nositi stroške in žrtve za izvajanje Nixonovega programa. Morda bo Nixonov načrt dosegel nekaj drugega, na kar avtorji ne mislijo: lahko postane začetek novega ogrodja ameriške gospodarske politike, dosedanje ogrodje je namreč res že zelo zastarelo in bi ga bilo treba pokopati. Egipt zahteva konec izraelske zasedbe ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Egiptski zunanji minister Mahmud Riad je v svojem govoru pred glavno skupščino ZN dejal, da Egipt ne bo in ne more pristati na noben delni sporazum z Izraelom, ki bo pustil e-giptsko ozemlje pod izraelsko zasedbo. “Mir ne more obstojati ob zasedbi,” je dejal Riad. Po njegovem bi Izrael “začasni in delni” ] DUNAJ, Avstr. — Pri včerajš-sporazum, na temelju katerega naj bi bil odprt Sueški prekop, izrabil za nova osvajanja. ------o----- boilerja v First Baptist Church dopoldne ob 11.28, ko je bilo v cerkvi okoli 140 ljudi, je ubila 5 oseb, štiri mladostnike in nedeljskega učitelja. Kaj je bil vzrok eksplozije, še niso objavili. SIDNEY, O. — Pet oseb je bilo mrtvih včeraj, ko je malo privatno letalo padlo na zemljo sredi na sveže razorane njive. Mrtvi so bili na mestu pilot Robert N. Anderson 35 let, iz Danville, lil., njegova žena Betty Jane, stara 34, sinova Steven, 4 leta, in Timothy, 2 leti, ter njihov sosed Terri Linn Stanwich. SAIGON, J. Viet. — Nar. vod. John C. Sexton, 23 let, ki so ga po dveh letih ujetništva pretekli teden rdeči izpustili, je dejal, da prvi dan v svobodi kar ni mogel spati, ker se je bal, da se bo zbudil “iz sanj” in bo spet v ujetništvu. — Zavezniki so včeraj izpustili ujetega Severnega Vietnamca v bližini rdečih enot na meji Kambodže v odgovor na izpustitev Sextona. BUENOS AIRES, Arg. — Tu igrata 12 iger Amerikanec Bobby Fischer in Rus Tigran Petrosian za svetovno šahovsko prvenstvo. Kdor od njiju bo zmagal, se bo meril s sedanjim svetovnim šahovskim prvakom Rusom Borisem Spasskym. Doslej sta igrala Fischer in Petrosian 3 igre, vsak sta po eno dobila, ena pa se je končala remi. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! njih parlamentarnih volitvah je Socialistična stranka B. Kreiskega dobila pičlo večino glasov in bo imela nemara v novem parlamentu le en glas večine. MEmšm V 'VI I V V— I K »Vil C j. 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 441,03 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.£-j per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months I Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 7 No. 194 Monday," Oct. 11^971' Dr. Kissinger zopet v Peiping! To je bila pretekli teden zopet politična bomba prvega razreda, moramo pa pripomniti, da se je objava te novice morala najbrže ravnati po želji kitajske in ne naše politike. Komunisti imajo pač navado, da vsako stvar skrivajo do trenutka, ki se jim politično zdi najprikladnejši. Kitajskih razlogov ne vemo, da bi se ameriška diplomacija mogla vnemati za objavo ravno sedanji trenutek, pa tudi dvomimo. Objava je namreč prišla prav takrat, ko je državni tajnik W. P. Rogers lomil kopja na generalni skupščini ZN v prid stališču dvojnega kitajskega zastopstva. To stališče je v Peipingu tako osovraženo, da je rodilo vrsto sporov, ravno sedaj na primer med Peipingom in Tokijem. Peiping je namreč zavrnil vsako japonsko misel o dveh kitajskih državah, dodal pa znova, da ne more nihče računati na simpatije v Peipingu, kdor zagovarja stališče, da v ZN lahko sedita dve kitajski zastopstvi. S tehničnega stališče je potovanje dr. Kissingerja potrebno. Srečanje državnih poglavarjev je res treba temeljito pripraviti. Ta posel vršijo navadno poklicni diplomatje v pristojnih poslaništvih. V našem slučaju ni ameriškega poslaništva v Peipingu in ne kitajskega v Washingtonu, zato je treba najti izhod v službenih potovanjih zaupnikov obeh državnih poglavarjev. Zato je bil za ta posel zopet izbran dr. Kissinger. Čisto druga stvar je čas takih potovanj. Praviloma je vedno izbran po političnih vidikih. To bo držalo tudi v našem slučaju, ako pomislimo na sledeče okoliščine: Odnosi med Kitajsko in Sovjetsko zvezo so podobni temu, kar je Lenin označil z besedami: ne vojne ne miru. Obe rdeči velesili si nagajata, kjer najdeta priliko, nočeta pa pri tem zanemariti ničesar, kar se da izrabiti za dosego končnega cilja: ugnati tekmeca v kozji rog. Sovjetska zveza je hitro spoznala, kje je šibka točka kitajske politike. Peipingu manjkajo po svetu diplomatska zastopstva, Sovjeti jih imajo pa povsod. V Peipingu si morajo pomagati s potovanji, obiski, sestanki kitajskih politikov in diplomatov, ki opravljajo posle, ki jih na sovjetski strani opravljajo poslaniška osobja. To, kar znajo v Peipingu, znajo tudi v Moskvi. Tam so delu svoje diplomacije dodali še vse oblike stikov, ki jih rabijo kitajski tovariši. Tako se dogaja, da so ravno letos sredi največje vročine potovali ne samo sovjetski diplomatje, ampak tudi tovariši Brežnjev, Podgorny in Kosygin. Peiping je mogel odtehtati te moskovske rdeče zvezde le s Ču En-lajem, ki so mu pa že obesili na vrat celo vrsto napovedanih potovanj, ki jih bo težko opravil. Tako je prišlo do tega, da svet čuti prisotnost sovjetske zunanje politike povsod, kitajske pa skoraj nikjer. Ko sedaj romajo Kosygin, Podgorny in Brežnjev po Evropi, Aziji in Afriki, ni Ču En-laja nikjer. To mora čisto gotovo boleti kitajsko vodstvo. Iz te bolečine je počasi dozorel načrt, da je treba svetovno javnost zopet opozoriti na bodoči obisk predsednika Nixona. To ne bo dalo samo začasnih koristi, razgovori bodo morda pokazali potrebo, da bo kdo od Nixonove strani ostal za stalno v Peipingu, da opravlja posle osebnega Nixonovega zastopnika, dokler Nixona samega ne bo v Peipingu. Ne smemo si domišljati, da so v Peipingu kaj spremenili svoje mnenje o svobodnem svetu. Nimajo‘sploh namena, da bi se svobodnemu svetu približali, imajo le namen, da od njega izvlečejo čim več koristi za svoj položaj in za svoje delo. Njihov cilj je torej zelo skromen, kar je tudi pravilno. To stališče jim namreč omogoča, da se znebijo vsakega pretiranega optimizma, ki vanj zelo rad zaide svobodni svet. Kitajski komunisti se bodo po vsej verjetnosti vrgli na gospodarsko področje, ne pa morda na politično. Na političnem so si namreč že sami postavili ovire za sporazume. Glavna ovira bo njihovo “črno-belo” gledanje na politične probleme, ki se na kratko da izraziti z besedami: Kdor se ne strinja z našimi političnimi pogledi, je naš sovražnik. To je odgovor, ki so ga dali že marsikomu, prav zadnje čase japonski. To stališče bi jih moralo hitro spraviti v zadrego, ako bi se jim mudilo. To se dogaja le izjemoma, na primer sedaj v njihovi gverilski taktiki na diplomatskem polju. Drugače pri njih čas ni političen faktor kot drugod po svetu. Zato lahko mirno čakajo, kdaj bodo “razmere dozorele’’. Njih ne briga dosti, ako se razgovori o premirju v Parizu vlečejo cela leta, ako obstojajo demarkacijske črte v Nemčiji, Koreji, Vietnamu cela desetletja itd. Ako se tupa-tam nojavi potreba po miru, hitro iznajdejo ta ali oni začasni nadomestek. Tako velike potrpežljivosti nimajo niti v Moskvi. Tega se v Peipingu zavedajo in to primerno izkoriščajo. Priprave na Nixonov prihod v Peiping so naravno znova sprožile zaskrbljenost v Moskvi. Tudi v Kremlju sedijo politika le igra v kitajskih rokah. To najde lahko svoj pod njegovim vodstvom kaj ži-vpliv na vsa pogajanja med Ameriko in Sovjetsko zvezo, od pogajanj SALT navzdol. Strah ima velike oči, posebno med komunisti. Zato moremo samo upati in nič več, da' sedanje priprave na Nixonovo pot ne bodo pokvarile naših sedanjih odnosov do Kremlja. Bomo morali biti zadovoljni, ako se ne pripeti kaj neprijetnejšega. CHICAGO * OD NAS SE V TISKU manj in manj čuje. Ne manjka takih, ki so zmožni pisanja in poroče-vanja. Razlogi so v tem, kaj koga zanima poročati in kaj kdo smatra, da je vredno poročati. Zopet mnogi se zanašajo le na druge, češ, bo že ta pa ta poročal o tem. S tem čakanjem nato pa izhlapi važnost in zanimanje za take zadeve. Časnikarstvo in poročevanje je poklic svoje vrste. Bo nekako že nad 45 let, ko je nam na Wabash avenue doli v mestu o tem razlagal in poučeval v večernih tečajih o tem. Nekako takole je to omenjal in slikal razlaganju o tem: ravno in prav — premnogi pa ne in tu nastajajo zmešnjave vseh vrst —- take in take. Včeraj še je imel denar raznih držav in dežel svojo določeno veljavo in vrednost. Čez noč pa razne gospodarske težave — s svojimi črnimi oblaki prineso krize in spremembe. Dolar, šiling, frank, marka, yen in še mali dinar itd. ne veljajo več toliko kakor včeraj. To vrže iz reda vse devizne račune za to in ono. Javnost postane nervozna, posebno tisti, ki računajo, kaj bodo odtod naprej njihovi “kno-fi” in “zeleni metulji” vredni, ki svojem so jih pri težkem delu in trudu prihranili, in kaj se bo za naprej “Časnikarstvo in poročevanje je zelo važen poklic. Pošten časnikar in poročevalec morata vedeti, kaj objavljata in kaj poročata. Tiskana poročila puščajo za aeboj globoke vtise na javnost, katere opisujejo in razlagajo. Dober tisk in dobra poročila narede v javnosti veliko dobrega, kakor dobre ugodne vremenske sezone na rastlinstvo.” Ko listam in razgrinjam kake liste in publikacije in v njih vidim poročila in tudi razne slike o njih, mi zgorajšnje besede predavatelja večkrat v spomin stopijo. Tako tudi, ko vidim razne prikaze o tem in onem na te levizorjih. Mislim tudi, pri kakih slikah, da bi bilo mnogo bolje, da bi jih ne kazali-ne v tisku ne na televizorjih mladim in se vsi taki zavedajo, kaj je morala in kaj ne in kaj pohujšuje in kaj ne? Pri tem, ko to omenjam, imam v mislih, da za dobre in hvale vredne dogodek, ki puste za seboj lepe vzglede, vredne posnemanja, se vsi premalo zanimamo. Za prazne, posebej še za razne škandale in drugo, ki pušča za seboj več pohujšanja kakor dobrega, za to pa ima zlasti ameriški tisk, radio in televizija prostora in časa vse preveč. Menda pač ne mislijo in se ne zavedajo, kako to vpliva na k slabemu podvržen značaj in zlasti še na mladino. Slednja še posebno, to je mladina, ki v tem čudnem, razuzdanem socialnem življenju sedanjosti tava okrog nenadzorovana vsaj tako ne, kakor bi morala biti, kroži v vodah vsega kakor neizkušene ribice in popadajo trnke, ki jim jih te okoliščine in razmere ha-stvaljajo kakor ribiči ribicam v vodah. Pri tem razumem in se zavedam, da bo ob teh vrsticah marsikdo mislil, možiček, kaj se pa s tem ukvarjaš? Kdo te pa posluša? Kakor komu drago, tako sodi. Mnenja pa sem, da vseh nas je dolžnost, da o teh problemih včasih govorimo, pišemo in razpravljamo. Bog je nam dal pamet, da bi prav mislili, oči, da bi z njimi prav gledali, bili pošteni do drugih in sebe in kdor je tak in tako dela — Bog mu pomaga! Pri tem imamo vsi odgovornost, posebno še mi kristjani! Posebno dober tisk je vreden vseh žrtev. * NA NOVIH POTIH. — Kje z njimi lahko kupilo. Za mnoge so to občutljivi pojavi. To je nekaka “polucija”, ki slabo vpliva na gospodarstvo države, okrajev, mest in več in manj na vsakega posameznika, Ker težko se diha pod njenimi pritiski. In pod takimi pritiski smo zdaj bolj in bolj od dneva do dneva. Predsednik Nixon je “zamrznil’ pot cenam in mezdam. Dosedanja pot je postala nevarna in grozila je in še grozi z občutljivo sušo na poljih vsega gospodarstva. Tej “suši” pravijo tudi inflacija. V Washingtonu vse gori od Bele hiše in tudi po vseh delih naših ZD se o tem govori in razpravlja. Finančni strokovnjaki sučejo peresa, svinčnike in pridno tipkajo po računalnikih (komputerjih). Objavljajo svoje zaključke. Prav! Naj le pridno snujejo načrte, namreč take, da bodo dobri, močni, da bodo vsaj malce taki, da ne bodo ob njih samo volkovi siti, ampak tudi koze... To če smemo kaj takega upati in če je med nami ljudmi vseh vrst in tipov kaj takega mogoče! Več o vsem tem čez čas, ki bo pokazal, kako bodo in bomo po teh novih potih hodili in vozili. * SREČNO POT NAD ZVEZDE, tja k Njemu, kjer je vse lepo in mir božji! Tako sem v duhu se poslavljal od mojega starega znanca in prijatelja Martina Rakarja, o katerem je A.D. poročala dne 2. sept. letos, da je preminul na njegov rojstni dan (75.) v Collimvoodu, Ohio, na Holmes avenue, kjer sem ga pred leti večkrat obiskal. Bil je izvrsten organist in pevec. Spominjam se' ga nazaj nekako kakih 55 let, ko sem ga čul peti v Jolietu na farnem odru sv. Jožefa, ko je pel s pokojno Mrs. Nemanič, ki je bila tudi izvrstna pevka. Vedno je bil veselo razpoložen. Tak je bil tudi vsakokrat, kadar sem ga srečal in o-biskal v Clevelandu poznejša leta. Gotovo kot tak zdaj poje in orgla nad zvezdami v kraljestvu Onega, ki mu je te darove dal, Bil je tudi izvrsten igralec na odrih. Ko sem nabiral družinske opise slovenskih družin v Collimvoodu za “Novi Svet”, mi je dal o sebi tudi te-le podatke: Martin Rakar (p. d. Jožma-nov), doma iz Zagradca pri Žužemberku na Dolenjskem. V vahno. Leta 1925 se je poročil z Jožefino Vene, ameriško Slovenko, roj. v Newburghu pri Sv. Lovrencu. Rodila sta se jima sin in hči. Veselega in vedno duhovitega Martina sem se večkrat spominjal in se ga bom, dokler bom živ. Koliko okroglih, veselih, zabavnih mi je pravil v njegovi brivnici, kjer sem se večkrat u-stavil, ko sem se v Clevelandu mudil. Ob priliki, če bom dihal, bom nekatere objavil in vem, da se bodo čitateljem dopadle. Znal jih je povedati, da so vsakemu obrazu, če se je še tako dolgočasno držal, prinesla v oči smeh in veselje. Počivaj, dragi Martin, v miru božjem in Bog ti naj poplača vsa tvoja dela in žrtve, ki si jih doprinašal za božjo slavo in slovenstvo v dnevih svojega življenja med nami! R. ilriišl¥@ SPi vatli CLEVELAND, O. -- Poletje je za nami, naužili smo se veselja v naravi, sonca in svežega zraka, hodili smo na piknike in tudi na romanja. Ali ni bilo lepo, da ima vsak letni čas nekaj svojega, nekaj, česar se veselimo, ker nam prinaša prijetno zabavo in spremembo? Septembra je konec, oktober je tukaj, ta prijetni, skoraj najprijetnejši mesec leta, ko že radi gremo na kako prireditev v zaprte prostore,, med svoje prijatelje in znance, da se v prijetnem okolju, v veseli družbi, ob pogrnjenih in okrašenih mizah, ob dobrem prigrizku in dobri kapljici razvedrimo, poveselimo, zaplešemo in morda celo zapojemo. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev Cleveland najprisrčnejše vabi spoštovane rojake in rojakinje, starejše in mlajše, na svojo letošnjo jesensko prireditev, na družabno večerjo s plesom, katera se bo vušila v soboto, 16. oktobra 1971, ob sedmih zvečer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Tudi letos se bodo člani potrudili, da bo Družabni večer na višku, da bo dosegel lep uspeh, da bo zadovoljil vse udeležence, ne samo ta mlade, ki se bodo lahko naplesali in se ob tem že itak zadovoljili, pač pa tudi odrasle, ker bodo postreženi z odlično večerjo in tudi dobre kapljice ne bo manjkalo. Pripravili bomo pečene svinjske zarebrnice in pečeno govedino. Tudi domačega peciva ne bo manjkalo. Kaj pa cena, boste vprašali. Ta za današnjo draginjo ni visoka, saj stane posamezna vstopnica samo $3.00. V to ceno je vključena vstopnina, večerja in ples. Ali ni to dober kup? Pridite, dragi Slovenci in Slovenke, na našo veselo jesensko prireditev, ki bo v soboto, 16. oktobra, ob sedmih zvečer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Postreženi boste z odlično večerjo, s pristno kapljico, če boste želeli, za zabavo in ples pa bo igral orkester Sonet. Veseli boste odhajali domov, ker se boste na naši prireditvi prijetno sprostili, poleg tega pa imeli zavest, da ste storili dobro delo, saj gre čisti dobiček od naših prireditev tudi v dobrodelne namene. Vsi vljudno vabljeni! Vinko Rožman, preds. -------o------- Stesiislr© hmrnm ifrfistsm *Trigfa¥5? EUCLID, O. — Okoli L 1900, ko so slovenski naseljenci prihajali v množicah v ZDA ter se družili s tisočerimi, kateri so bi- in kdo? Ves svet je na “novih,----------- v potih”, posebno pa naša Ame-j Ameriko je prišel leta 1910. Do lika. Rek, da vsak rod vozi ne-jie^a 1920 je bival v Jolietu prijli že tukaj, se je njih misel o-kako po svoje, je znan. In to so starših. Potem je nastopil služ- braeala na kulturno, dramatsko in naj bi bila. nova pota, ki pav0 organista in pevovodje v in pevsko življenje. Tako so v največkrat niso nova. Le novi Collimvoodu pri župniji Marije'začetku leta 1903 ustanovili pri , TL-dje hodijo in vozijo po njihJ Vnebovžete. Vsa leta do pred fari Sv. Vida slovensko katoli-pesimisti, ki SO prepričani, da SO pogovori med Peipingom iTi Pa 20 v vsakem rodu različ- kratkim je tam vodil dramatsko ško društvo “Treznost”, istega in Washingtonom naperjeni proti njim, da je Nikonova ni- Nekateri hodijo in vozijo in glasbeno življenje, ki je bilo leta v septembru pa Društvo Triglav, katerega cilj je bil prirejati dramske, pevske in izobraževalne predstave. Prvi predsednik je bil zaslužni John Gornik, podpreds. Joseph Svete, tajnik Joseph Jarc, blag. Anton Grdina, pevovodja George Malovrh, igrovodja Anton Jeršan, tajnik sporednega odbora dr. James M. Seliškar, mežnar Jernej Hribar. Drugi med ustanovniki so bili John J. Grdina, Frank Gornik, Frank Stanovnik, Frank Perme, Anton Kaušek, Frank Kaušek, Jacob Mausser, bratje Osredkar, John Trček, Matt Hribar, Jernej Hribar, Anton Krapenc, Mike Setnikar, Frank Sober, med ustanoviteljicami so bile: Johanna Jersan, Anna Glavač, Ivanka Gornik, Mary Hafnar, Mary Grdina, Uršula Rovtar, Josephine Levstik, Rozi Cerkvenik, Mary Kaušek. Med prvimi člani so bili tudi Lawrence Suhadolnik, Anton Pucel, Joe Hočevar, George Žagar, Frank Turk, Frank Korce, kateri je bil tudi muzikant, ter Štefan Delisimovic. Prva igra je bila podana v decembru 1903 pod imenom “Zamujeni vlak” pod vodstvom Antona Jeršana. Pevovodja je bil George Malovrh, organist pri fari sv. Vida. Ivan Zorman st. mu je sledil po letu 1904. Pod njegovim vodstvom je društvo Triglav zelo dobro uspevalo v vseh ozirih. Imelo je nad 40 pevcev. Pozneje je prevzel vodstvo Ivan Zorman, mlajši. Igrali so veliko krasnih in težavnih iger, kot Sanje, Divji lovec. Potem je bil igrovodja Anton Jerina; pod njegovim spretnim vodstvom so bile podane igre Mlinar , in njegova hči, Revček Andrej ček, Ko varstvo in ljubezen ter mnogo drugih. Njemu je sledil igrovodja Matt J. Grdina. Ob priliki petletnice je dr. Seliškar spisal igro Pavliha, katera je bila dobro podana. Ob petletnici leta 1908 je pokojni gospod Andrej Smrekar seijavil besedilo za društveno himno, katero je uglasbil Ivan Zorman st. Glasi se: Triglav, ponosno dvigni glas nad sinje zračne visočine, odkrij slovenske pesmi kras v proslavo naše domovine. Mogočen si, oj naša slava, zatorej pesem naj “Triglava” doni iz srca nam globin: Jaz sem Triglava zvesti sin. Ko vest otožno me mori, na tvoje grem planine, tedaj se v srcu spev zbudi in žalost v srcu mi izgine. Triglav, orjak si naše zemlje, pri tebi brata brat objemlje, o, poje bratski ti pozdrav, pozdravljen bodi naš “Triglav”! Naj vse na svetu se konča, le naša pesem hoče doneti, kdor starih pesmi več ne zna. s “Triglavom” mora nove peti. Mogočen si, oj naša slava, zatorej pesem naj “Triglava” doni iz srca nam globin: Jaz sem Triglava zvesti sin. V prvih desetih letih je društvo imelo sledeče predsednike: John Gornik, dr. James M. Seliškar, dve leti, August Haffnar, dve leti, Frank Gornik, dve leti, in Frank Jakšič, eno leto. Za desetletnico je bil predsednik John Tomažič, pod katerim je društvo lepo napredovalo. Slovensko izobraževalno društvo Triglav je bil eden najznamenitejših pojavov na polju slovenskega kulturnega življenja v Ameriki. Umevno je, da je bilo mnogo društev, starejših, ter takih z mnogo več članov. Napredovala so lepše v finančnem oziru, toda vsa to društva so bila le podporna ali na druge načine dobičkonosna članom. Triglav je bilo edino društvo, katero je obstojalo na požrtvovalnosti svojih članov. Njih člani in članice niso pričakovali dobička ter so prostovoljno in z veseljem žrtvovali svoj čas in svoj denar, njih cilj je bil le iz-j obrazba svojega naroda potom pesmi slovenske, katere so tako krasno prepevali, ter odrskih predstav. Odbor Triglava, kateri je lahko ponosno gledal na desetletnico leta 1913, bo ostal neizbrisno v zgodovini slovenske naselbine v širnem Clevelandu. Predsednik je bil John Tomaižič, podpreds. Anton Kolar, taj. Frank Lunka, blagajnik John Gornik, pevovodja Peter Simčič, igrovodja Anton Jerina, nadzornika pa Frank Verbič in Anton Miško. Dne 12. februarja 1911 so člani in članice Triglava podali prvi koncert v znani Knausovi dvorani. Prva pesem je bila Po-bratimija, katero so morali takoj ponoviti. ; 2. Sopran solo: Zacvela je roza. Josephine Lausche (Welf). 3. Arija iz operete Marta, Vinko Kenik, 4. Duet iz opetere Marta, Ivan Zorman in Jernej Vrhove. 5. Moški zbor, Njega ni. (So mo-rali ponoviti.) 6. Solza, kvartet Vinko Kenik, Ivan Zorman, Jernej Vrhove, Jerič. 7. Bariton solo iz opere Ciganka, Jernej Vrhove. 8. Slaba sveča je brlela, duet, Josephine Lausche in Vinko Kenik. 9. V tihi noči, moški zbor. 10. Kvartet Notturno iz operete Marta, Ivan Zorman, Jernej Vrhove, Josephine Lau-sche (Welf) in Anna Grdina (Jakšič). V celoti je bila predstava zelo iobro obiskana, velika množica .j udi je napolnila Knausovo dvorano, Pesmi Pobratimiji in Njega ni sta udarili na srčno struno poslušalcev. Obe je u-glasbil A. Foerster. Z omenjenimi je bilo tudi mnogo tovarišev, kateri , so bili vneti za izobraževalno in kulturno delo. Zmožno vodstvo je bilo pripravljeno delati, na razpolago so bili zmožni igralci in dobri pevci. Priznanje dajmo tistim, kateri so še živi, kakor tudi umrlim. Mnogo je že pozabljenih, dobro je ohraniti vsaj to, kar se še da. Peter Štefin, Rudi Gregorich, Frank Verbič, Frank Česen, Ciril Kunstelj, August Grobelšek, Primož Kogoj, dr. James Mally, Ignac Smuk, John Marn, Marica ielich, Caroline Budan, Martin Rakar, Frank Matoh, Frank Ve-gel, Frank J. Lausche, Frank Vihtelič, Frank Plut, Frank Turk, Frank Korče, Louis Pirc, James (Jaka) Debevec, Frank Drašler, Johanna Mervar, Pauline Stampfel, dr. Frank J. Kern, Frank Jakšič, Joseph Zorman, Joseph Križman, Josephine Er-makora, Joseph Matoh, Josephine Posch, Frank Surtz, Frank Majcen, Mary Novak, Victor Svete, Antonia Kalish, Mary Sever, Pauline Novak, Frank Kebe, Beno Luestig, John Centa, Joseph Petrič, John Anzlovar. Vitus Grdina, Marta Suhadolnik, Victoria Kmett, Mary Seljak, Frances Okorn, dr. M. F. Oman, Mitzi Prijatelj, Maxine Steinitz, John Gabrenje, Rudolph Perdan, Alicp Vidmar, James Grdina, John Junkar, Betty Lah ter mnogo drugih. Druge predstave Triglava so bile: Hudobni duh, Lumpacij Vagabund, 1. jan. 1910, ponovljeno 11. maja 1924; Opera, 12. feb. 1911; Eda, 14. dec. 1913; Materin blagoslov, v katerem je Ivan Zorman spisal pesem “Oj večer je že”, 21. april 1913; ponovljeno 21. sept. 1924 in 21. a-prila 1929; Kovarstvo in ljubezen, 14. nov. 1915, ponovljeno 19. aprila 1925; Gospa je bila v Parizu, 12. marca 1916; Izmaj-lov, 16. jun. 1915; Prisegam, 23. marca 1915; Nebesa na zemlji, 6. dec. 1925; Težke ribe, 14. feb. .1926; Babilon, 15. maja 1927; Senorita, 20. nov. 1927; Legionarji, 19. feb. 1928; Čarobna noč, Rokovnjači, 15. aprila 1928; Poslednji mož, 11. nov. 1928; Svetinova hči, 3. feb. 1929; Neznani dediči, 16. febr. 1930; ter mnogo drugih. Zgornji člani ter spodaj omenjeni, skupno s svojo zavednostjo kakor sedanji odborniki Tri-(Dalje na 3. strani) Karel mausers VELIKA REDA To je rekel tako žalostno, da Je strina zasmrkala. Nato pa je v zadregi s prsti zabobnal po toizi. “Nocoj boš morala spati v ttaizbi pri otrocih,” je rekel toplo. ‘“Sama ne moreta spati, saj Vern,” je rekla. Nič nista vedela žobariti. Do-sti sta imela v srcu, besede so ^kale na jeziku, toda bila sta kot hroma. Tako nenadoma je Vse prišlo. Nič nista žinjala na Plevnika in Barbarino žalost, vi-dela in čutila sta samo prazno kišo, čudno splašen mir in otroka, ki sta spala sama v naizbi. Barbarina postelja je še pregrajena. Če bi se nekoč zgodilo, da bi barbara za vselej odšla... Rač-ftik si ni upal tega reči na glas ^ tudi strina je molčala. Pa sta Vedela, da oba žinjata na isto. Potlej je Račnik pogledal skoz °kno, potegnil čez čelo in povezal klobuk na glavo. “Spet nanaša sneg. Pogledat §rem, če je hlev dobro zapahnjen.” Strina je iz navade potegnila Pteži pri uri, pomočila prst v ^egnano vodo in odšla po stopnicah. Slišala je brata, ki je ote-P^val čevlje pred pragom in za:-Plfal vežne duri, in ji je bilo *ako hudo pri srcu, da je od Same žalosti segla po roženkran-Cl1 in pričela žebrati. Da bi se vse tako uredilo, da ki Barbara kmalu prišla nazaj k1 ostala pri Račniku za vselej! ^udi potlej, ko se bo Nantej vrnil. * * * Plevnik je ugasnil štiri dni po kstem, ko je Barbara prišla db~ nsov. Spočetka je sicer kazalo, ka ne bo kaj hudega, pod noč tretjega dne mu je kap omrtvila i6zik in vso levo stran. Barbara bila kar naprej ob njem in, čeprav Plevnik ni mogel žoba-Pti, je Barbara v očetovih očeh krala vse, kar je hotel povedati. Na pogreb je prišel Račnik Satti. Sprva je žinjala iti tudi strina, toda kar ni mogla prepustiti otroka komu v varstvo. Srenčanje z Barbaro je bilo t62ko. Dečva se kar ni mogla ^tolažiti. Račnik je dobro ve-kel, kako ji je. Sama je ostala. Privezana je bila na očeta, zdaj -l6 odnehala še ta zadnja opora. ■Gačnik je vedel, da ji ob tej težki uri leži v srcu tudi misel na Danteja. Mrtvi oče in čudna, kUdva ljubezen, vse to je za Bar-karo preveč. Po pogrebu jo je počakal. Nič ii ni vedel reči, samo gledal jo ^ S hadrco je brisala oči. “Čez dva dni pridem, atej,” je tekla. “Toliko, da po fači ure-kina. Zdaj ne bo nobenega več koma.” In je spet planila v vek. Pačnik je strmel za njo, ko je kolavtrala po bregu. Zginila je V goži, Račnik pa je ob rokav °k>risal oči. Žalosten je bil in Vesel, da se bo vrnila. Strina ga je čakala in, ko ji je Povedal, da pride čez dva dni, sklenila roka: “Samo da pride!” Darbara se je vrnila dva dni, Pted Božičem. Ko je zazvonilo ka dvoru, so vsi Račniki hkrati PPnili k vežnim vratom. Baryta še ni zlezla s sani, ko se je Pantej že zagnal k njej in kar krtal z glavo vanjo. Kdo bi ži-kjal? Mojcika, ki jo je strina “Ne boš hodil in ne boš hodil. Bogatijo si nam nazaj pripeljal. V izbo pojdi.” Ko se je Strajnar pozno popoldne vračal, je bil dobre volje. Je bil vesel, da je konj poznal pot. Preveč je bilo dobre kapljice. Tako so za Božič pri Račniku imeli Barbaro spet v izbi. Račniku se je zdelo, da bi brez nje ne bilo Božiča. Čeprav je bila še vsa potopljena v žalost, se je vendar ob Nantej u in Mojcki razživela. Žobarila je z njima, se igrala in Nanteju je Račnik prav nalašč za dolge in puste zimske dni naredil majhen kur-tevc, da ga je otrok vozil po izbi. Za v sneg otroka niste bila, igrati se s starimi igračami se pa tudi otrok naveliča. Zdaj je tudi Mojcika že sama hodila. In kako je bilo otroče pripravno, Barbara ga je postavila prav k durim, Račnik pri mizi pa je nastavil roke: “K staremu ateju pojdi, Mojcek”, jo je naprosil. in se je spustil otrok, krilil z ročicami, se včasih lovil, dokler ga ni stari stisnil k sebi. Le vselej, ko so mu prsti začutili grbi-co, ga je stisnilo pri srcu in vselej so se mu oči srenčale z Barbaro. Račnik še zbijati ni upal, kaj bi bilo, če bi bila hiša prazna. Sama bi bila s strino, ves ljubi dan sama, sama skoz celo zimsko puščobo. Tako sta vsaj otroka, je vsaj Barbara. Tiha je še in v črno • oblečena, toda tudi njej sta otroka v srečo in pozabljenje. Nekaj bar ti je starega prijelo, da je šel sedet vrh stopnic, ko je Barbara odnesla otroka spat. Pravila jima je povesti, stari pa je prisluškoval, se sam sebi smejal in bil vesel svoje sreče. Nekoč se mu je celo utrnilo v mislih: Če je naš trap ne bo vzel, ali bi ne bilo bolje, da bi za vselej tam ostal, kakor da bi Agato privlekel k hiši. Bo vsaj Barbara ostala. Ustrašil se je misli, udaril po njej in ga je bilo strah, da je že tako daleč. Pa si ni mogel pomagati. Barbara mu je zrasla v srce in vedel je, da je nikoli več ne bo pozabil. Če bo šla na konec sveta, v Račniku bo živela do zadnje ure. * * * Barbara se je čez dan zamotila, noči pa so ji bile neznansko dolge. Žinjala je na svojo fačo, ki je ostala prazna, žinjala na očeta, ki je tako na hitro odšel, žinjala na Nanteja, ki je vsak dan bliže domu, pa vsak dan dlje od nje. Za Božič je pisal, Agate in njenega pisanja ni več omenil, toda Barbara je dobro čutila, da so bile besede v pismu bolj hladne kakor v prvih pismih. Sicer je tudi zanjo napisal pozdrave, spet naročal za otroka, toda Barbari se je zdelo, da se je vse to že kar naučil in navadil. Tudi Račnik je čutil isto, čeprav ni rekel besede. Pri Smrečniku se je tudi videlo, da Agata pisari Nanteju. Saj je bila do starega taka kakor gad. In še ta zima! Ob zbi-važnem soncu se je stari Smreč-nik vsaj kam zavlekel, v polje ali v les in svojo žalost in jezo tam vsaj za silo umiril. Zdaj v zimi ni imel druge poti kakor tja do Bistrice. Pa ga še tja ni vleklo. Kakor brž je zagledal SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO “TRIGLAV” (Nadaljevanje s 2. strani) glava, kot so Anna (Grdina) Jakšič, Johanna Mervar, Nettie (Grdina) Kalish, Edward Ka-lish, Josephine (Lausche) Welf, John J. Grdina, Marie Telich, vsi skupno, kateri so darovali iz blagajne Triglava vsoto $75 za Baragovo stvar ter $75 za Slovenski dom ostarelih v Clevelandu so kulturi predani ljudje, kateri so veliko žrtvovali v pripravljanju veselja Slovencem v Clevelandu in okolici. Naj bo Bog z vami za vedno in vas varuje v tej priljubljeni deželi Ameriki! Jacob Strekal Slawasisk© gimnazijo ¥ §§ konii® la zaidi graditi CELOVEC, Avstr. — Konec avgusta so končno le začeli z gradnjo poslopja za Slovensko gimnazijo v Celovcu. Ministrstvo je poverilo dela celovškemu podjetju Moser. Načrte za njeno zgradnjo sta napravila znani arhitekt Oswald, profesor na Slovenski gimnaziji, ki je napravil načrte tudi za ■ novo cerkev v Selah pod Košuto, in arh. Nitsch. Novo poslopje bo stalo na Reichenberger Strasse. “Naš tednik” od 30. sept. tl. ima o tem tole poročilo: “Doslej še ni bilo nobenih u-radnih korakov in zasajanja lopat, ko je običaj ob takih priložnostih. Pa nič zato; ljubši so nam koraki, ki pomenijo dejanski začetek kot pa puhle slovesnosti, ki jih prenasitijo veličastni govori.” “Ogledali smo si stavbišče. Bilo je to zadnji torek, 28. sept. Tam smo videli žerjav, ki ga postavljajo, nekaj gradbenih strojev, kolibe za delavce, in veliko jamo, zraven nje pa precejšen cup zemlje. Delavcev najbrž ni bilo več kot pet. Čeprav ura še ni bila dvanajst, so dela bolj počivala.” “Zaman smo tudi iskali napis, kdo gradi kaj. Saj to je pri javnih zgradbah vselej običaj, če ne bi bili vedeli, da je to stavbišče namenjeno Slovenski gimnaziji, res ne bi bili mogli ugotoviti, kaj se tam godi.” ‘Zagotovili so nam, da bo poslopje dokončano do začetka šol. leta 1973-74. Smo lahko torej prepričani, da se bodo od takrat naprej učili naši dijaki v lastni gimnaziji.” ‘Pa še eno. Vsi vemo, kaka stiska je za šolske prostore. Pričakujemo in zahtevamo, da bo novo poslope namenjeno res samo Zvezni gimnaziji za Slovence, pa nikomur drugemu poleg nas!” j. s. —• Delta reke Mississippi obsega 12,300 kv. milj površine. Č^ala na rokah, pa je čebljala Oštirnikovo hišo, ga je popadla M ihtela, porivala strino od sebe jeza. Tako je po cele dni visel v M se ni umirila, dokler je Bar-ni vzela na roke. ‘T daj vidiš, Strajnar,” je rekel 113 4'as Račnik. “Naša je in mid-Va nisva manj vesela, da se je Vrn:la, kakor otroka.” Čeprav je Strajnar žinjal kar Meniti, Račnik ni pustil. Sam Mn je spregel konja in ga od-Teljal v hlev. D. Ravljen: BAHABIRT To je bil naj večji bahač naših krajev. Štefan Prinjač, bajtar na Prevalu. — Kakšen bajtar? Veleposestnik res ne, ampak bajtar tudi ne. Taka starodavna domačija — je pravil — stoji na najtrdnejših tleh: tam čez Preval — je pravil — je tekla nekoč rimska cesta, gotovo so spodaj še denarji zakopani. Lagal in bahal se je Štefan Prtnjač, da ga je vsakdo srčno rad poslušal. Posmeh je šel za njim. Toda Bahabirt se je požvižgal na vse skupaj. Zakaj se je hahai? Preprost je ta odgovor: zato, ker je laž tako čudovito lepa, resnica pa že od nekdaj bridko žalostna. * Nikoli ni Bahabirtu zmanjkovalo denarja. “Pošast goreča!” je nekoč razlagal v vaški gostilni, “zadnjič mi je pa skoro trda predla. Žena mi javka in stoče že na tešče, da ne more v štacuno, ker ni beliča v omari. Avša, ji rečem, okoli sebe malo poglej! — In se je ozrla, neroda: v zibki se je otroče igralo s tisočakom, s celim j ur jem, da!” Ko je nekoč drugič tožila stara, da ni denarja pri hiši, se je Bahabirt srdito zavzel: “Kako da ne?” Odcepil je tresko in začel drezati za ogledalom in za svetimi podobami v kotu: pisani metulji, kovači in stotaki, so zaprašeni frčali na svetlo. * Za lanski božič je Bahabirt klal svinjo. Križ je bil z njo na dan njene smrti. Najprej so morali razdreti podboje svinjaka, da so prasico lahko zvlekli na dan. In ko je potem sam Bahabirt z nožem napravil križ in zasadil, je pol ure tekla sama čista mast, šele potem je počasi začela curljati kri. Furovž ali to klanje svinje je trajalo tri dni in tri noči in gospod župnik so rekli, da bodo to imenitno reč dali v liste. Za Veliko noč je pa Bahabirt vzredil petelina. Ta, ta je šele bil ptič! Bahabirt je pri fari pravil o njem: “Ko smo ga lovili, je hudir skočil na škarpo, na betonirano škarpo, pravim. Pa so se pod njegovo težo vsi kremplji v betonu poznali.” Poleti nekoč je šel Bahabirt na sejem. Tam je mesar žuža nakupoval samo lepo živino. Nekaj za sebe, večji del pa za Lahe. “Še jaz bi rad prodal!” je v barantijo'glasno segel Bahabirt, da so vsi belo pogledali. “Kaj pa?” je hlasnil mesar. “Težke vole bi prodal. O, še kako rad bi jih dal!” “Dobro, pridem jutri na dom pogledat.” Je mesar žuža drugi dan res sopihal v breg, na Preval, volov pa nikjer. “Kaj me, strela, telebaniš! Zakaj pa lažeš, mrha, da bi prodal!” “Kaj bi lagal!” se je izmuznil Bahabirt, “saj bi res rad prodal, težke in rejene vole bi dal, — pa Bog pomagaj, če jih nimam.” Komaj sivko in pa kozico je preživljalo borno ceričje in robidovje okrog Prtnjačeve domačije in staja je bila le majceno večja od svinjaka, ki je stal zraven. Vendar se je Bahabirt daleč naokoli hvalil, da nihče v treh farah naokrog nima marofa, kakršnega je postavil on: “Takšna je ta moja galeja, da se mora golob na sredini odpočiti, če hoče marof preleteti...” ❖ Še enega znamenitega pujsa sta vzredila Bahabirta. Tega sta pa prodala oštirju doli v vasi. Pozimi je bilo, cesta s Prevala doli pa preozka. “Hentaj,” je pozneje razlagal Bahabirt, “razorali smo posebno gaz, pa smo tisto svinjsko pošast spravili s hriba v vas. To je hrumelo, kakor bi parizar drčal v prepad!” Bilo je nekoč v volčje zimskem mrazu, ko se je Bahabirt odpravil k svitnicam in v farovž plačat mašo za pokoj staršev svoje žene. In le-ta njegov obisk v farovžu se je posebno imenitno obnesel:: “Zunaj še trda tema in mraz, da je za nohti ščipalo, ko potrkam na farovška vrata. Gospod župnik so še spali. Stopim v sobo, oni pa naravnost iz postelje: ‘Jejhata, Prtnjač, tako zarana — pa kako te le zebe, siromaka! Na, sezuj se pa lezi v mojo posteljo. Kar topla je še. Da ne omrzneš!’ ... In sem legel med samo perje, da mi je ko j vročina butnila v glavo. Potem so pa gospod župnik kuharico poklicali: ‘Da te vendgp^,, Amčka! Le obrni se in skuhaj temu našemu ljubemu Prtnjaču čaja ... dosti slivovke vlij pa liter črnine mu zavri!” Tako si je Prtnjač opomogel, plačal mašo in se vrnil domov. Jih je še nekaj o Bahabirtu, a se pozabljajo med nami. On sam pa nobene več ne strese med ljudi. In če bi še prišel med nas, bi gotovo povedal, da sedi, tam gori v nebesih prav blizu Boga na desnici — čisto blizu, čisto blizu pri tronu nebeškem. DVE UGOTOVITVI “Prijateljstvo, ki ga moraš plačati z denarjem, stane veliko več, kot je vredno.” * Ali ni čudno? Če prašičku in dečku daš vse, kar hočeta, boš končno imel dobrega prašička, pa slabega dečka. Bogve zakaj? svoji kamri, kuntral in se grizel, včasih z besedo dregnil v Agato, ki pa mu ni ostala dolžna niti ene trde besede. (Dalje prihodnjič) Citronji pas V Astraliji je zasajenega s ci-trusi (limonami, pomarančami) 50,000 akrov sveta. TIŠJI JET MOTORJI — NASA preskuša v Peehlesu v Ohiu nov jet motor z 22,000 funti potisne sile, izdelek General Electric Co., ki je za 15 do 20 decibelov tišji od sedanjih. Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) ba in pok. Mary, roj. Pekol, oče Anthonyja, Irene Riggs in pok. Josepha, brat Mary Strnad, Louise in Anthonyja, 6-krat stari oče, enkrat prastari oče. Pokojnik je bil član Društva Dom št. 25 ADZ. Pogreb bo iz Bičan Bros. pogrebnega zavoda na 5216 Fleet Avenue v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo pod vodstvom Fortunovega pogrebnega zavoda. John Ruparcic Preteklo soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 85 let stari John Ruparcic s 6315 Carl Avenue, vdovec po pok. Mary. roj. Tanko, oče Marie Snyder, stari oče Anthonyja A. in Darrell J. (oba v Kalif.), brat pok. Jennie Cvar (Kanada). Pokojnik je bil rojen v Loškem potoku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1909 in bil do svoje upokojitve pred 17 leti zaposlen v livarni Republic Brass Co. Bil je član ADZ št. 14, Carniola Tent No. 1488 T.M. in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo v sredo ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. George Hunyadi Po dolgi bolezni je umrl v Medina Community bolnišnici 64 let stari George Hunyadi, rojen v Čakovcu na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1927, mož Ann, roj. Buyadolovieh iz Medine, preje poročen z Ann, roj. Ujcich, oče Georgea, brat Marije Trsinki (Zagreb), stari oče Georgea in Trači. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Steel Improvement Co. Bil je clan HBZ št. 99, Kluba hrv. upokojencev na St. Clair Avenue in j pevskega zbora Abrasevic. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 11. na Lake View pokopališče. Christian Lenhardt Preteklo soboto je umrl na svojem domu na 19713 Mohican Avenue 87 let stari Christian Lenhardt, rojen v Nove Sove, v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1903, mož Christine, roj. Olicher, oče Christine Wintz in pok. Jacoba (padel v prvi svet. vojni), 2-krat stari oče, 4-krat prastari oče, brat pok. Katarine Schmoll, pok. Magdalene Haller, pok. Michaela in Heinricha (Neme.) Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob L popoldne na Lake View pokopališče. ■-----o------- lije Jssesiske eene reta gespedarskš pojav CLEVELAND, O. — Trgovina dobro ve, da se vsako leto po počitnicah promet lomi. Za staro blago pojema zanimanje, trgovci pa silijo z novim blagom, posebno z novimi vzorci na trg. Staro blago torej zastari in treba mu je cene znižati. Živeli smo v dobi velike konjunkture in podjetnikom je bolj kazalo, da vrnejo staro blago na zaloge, ker bodo morda pomladi dosegli zanj višje cene. Pri tem je bilo le malo tveganja, kajti cene so stalno rastle za novo blago, od tega so pa imele korist cene za staro blago. Letos smo se vrnili na tradicionalen prehod s poletja na jesen. Trgovina rajše znižuje za staro blago cene, kot pa da tvega in ga zadržuje v skladišču. To je glavni razlog, zakaj so cene na debelo v septembru nižje od poletnih. Ni pa trega tega pojava pripisovati “boju proti inflaciji”, kar seveda radi delajo režimi po vsem svetu, ako ne gre drugače. Da bi padanje cen za 0.4% pomenilo prelom v inflaciji, je domišljija. Že več kot sto let velja tradicija, da nihanja cen v gornje nihanje 0.4% je v okviru običajnih tržnih gibanj in nič več. Lahko se bo obdržalo, lahko pa tudi ne. Pretirana poročila o rimski škofovski sinodi VATIKAN. — Svet še zmeraj ne more dojeti, da sinode katoliških škofov niso .morda isto kot, recimo, Vrhovni sovjet v Moskvi, kjer morajo vsi člani govoriti, kot želi Politbiro. Na škofovskih konferencah velja svoboda govora, saj smo videli, da je to načelo obveljalo tudi na zadnjem vatikanskem koncilu. Tudi na sedanji rimski sinodi lahko vsi govorijo, kot mislijo. Debata potem pokaže, ali imajo prav ali ne. Tega nekatoliški poročevalci ne razumejo in pripisujejo različnim mnenjem posameznih govornikov večkrat prevelik pomen. Prirodno je na primer, da na rasno vprašanje gledajo drugače katoliški duhovniki v A-meriki kot njihovi sobratje na Poljskem, v Nemčiji itd. Zato ne kaže, da bi pripisovali izjavam posameznih škofov na rimski sinodi pretirano važen po- men. CEI želi višjo ceno za električni tok CLEVELAND, O. — CEI Co., ki oskrbuje večino mesta z električnim tokom, je prosila PUCO za dovoljenje, da zviša ceno toku za 20%. V utemejitev svojega predolga daje razloge, ki jih poznamo že iz prejšnjih vlog: višji upravni stroški, dražji nadomestni deli, investicije v svr-ho modernizacije elektrarn itd. Ker plačujejo potrošniki povprečno mesečno $13 na stanova-* nje, bi povišanje znašalo okoli $2.50 na mesec. CEI bo morala navesti še druge razloge za podražitev toka, drugače bo komisija težko pristala na zvišanje, kajti treba je računati, da bo odpor potrošnikov hud. Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo moškega, ki bi pomagal pri izdelavi klobas. Stalno delo. Kličite 851-3630 -(194) MALI OGLASI Naprodaj Vinska preša je naprodaj. Kličite 442-8567 (194) Izredna ponudba Naprodaj je rezidenčna zidana hiša dr. Ukmarja, na 15107 Shore Acres Dr., ob jezeru. Uradno ocenjena na $40.000, se proda za $39.000. Za pojasnila in ogled kličite 881-9677 od 10-12 in od 6-7 zvečer, ob drugem času pa 451-8166. (194) Hiša naprodaj 2-družinska, 5-5, vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže. Prodaja lastnik po ugodni ceni. Na 1263 E. 67 St. telefon 881-2195 _____ -(194) Prljafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Olair Ai °< CRtV. e- • 3B1-411? V najem 5-sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled. (x) Stanovanje odda 4-sobno stanovanje oddajo na 1200 E. 167 St. (pri Grovewood). Kličite 531-1534 -(198) Hiša naprodaj Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, 6-5, vsa podkletena, dva okviru 3 % ni treba smatrati ne I plinska furneza, dve garaži, na za inflacijo, ako se dvigajo, ne za deflacijo, ako padajo. Tudi E. 67 St. Kličite 391-5569. -(198) ALEXANDRE DUMAS» Grof Monte Crirto Božji prst. Caderousse kliče naprej: “Gospod abbe, na pomoč, na pomoč! .. “Kaj je?” vpraša Monte Cri-sto. “Na pomoč,” ponovi Caderousse, “umorjen sem.” “Tukaj sva, pogum!” “Ah, končano je! Prepozno prihajata in samo, da bi me gledala, kako bom umiral... Kakšni sunki... koliko krvi.. In po teh besedah omedli. Ali in njegov gospod dvigneta ranjenca ter ga odneseta v sobo. Tu ga mora Ali sleči, in Monte Cristo zagleda tri strašne rane. “Moj Bog,” pravi, “tvoje maščevanje pride mnogokrat pozno, toda mislim, da je potem le tem popolnejše.” Ali pogleda svojega gospoda, kakor da ga hoče vprašati, kaj ima zdaj storiti. “Pojdi h kraljevemu prokuratorju gospodu Villefortu, ki stanuje v predmestju Saint-Hono-re, in vrni se z njim semkaj. Med potom lahko zbudiš vratarja, ki naj gre po zdravnika.” Ali uboga in pusti abbeja samega pri Caderousseu, ki je bil še vedno v nezavesti. Ko nesrečnež vnovič odpre oči, pa pogleda grof z neke vrste temnim sočutjem, in zdelo se je, da njegove pregibajoče se ustnice šepečejo molitev. “Zdravnika, gospod abbe, zdravnika,” vzdihne ranjenec. “Kmalu bode tukaj,” odvrne abbe. “Dobro vem, da mi ne more vrniti življenja, a morda mi lahko vrne toliko moči, da bom imel čas dati svojo izjavo.” “O kom?” “O morilcu.” ‘Ali ga poznaš?” “Če ga poznam! Da, poznam ga, bil je Benedetto.” “Mladi Korz?” “Da.” “Tvoj tovariš?” “Da. Podavši načrt grofove hiše, skoro gotovo v nadeji, da umorim grofa in dobi on ded-ščino, ali da bom umorjen jaz in me bode on prost, je čakal na cesti in me umoril.” “Poslal sem po zdravnika in po kraljevega prokuratorja zaje-dno.” “Prepozno pride, oba prideta prepozno,” zajeclja Caderousse vedno slabe j e. Monte Cristo zapusti sobo ter se vrne čez pet minut s stekleničko v roki. Steklene oči umirajočega se ta čas ne obrnejo od vrat, skozi katera je instinktivno pričakoval pomoči. “Slišite, gospod abbe,” pravi, “hitite; čutim, da se mi vnovič bliža omedlevica.” Monte Cristo stopi bližje fer vlije na modre ranjenčeve ustnice tri ali štiri kapljice tekočine, ki je bila v steklenici. Caderousse gre globoko po sapo. “Ah, vi mi vračate življenje, še ...” “Dve kaplji več bi te usmrtili,” pravi abbe. “Ah, da bi vendar prišel kdo, ki mu lahko naznanim tega bednega človeka.” “Ali naj napišem tvojo izpoved?” Ti jo potem lahko podpišeš.” “Da, da,” zahrope Caderousse, in njegove oči se zaiskre pri misli na to nepričakovano ma-j ščevanje. Monte Cristo napiše: “Umiram umorjen od Korza Benedetta, svojega tovariša na verigi v Toulonu, kjer je imel številko 59. “Hitro — podvizajte se, sicer več ne morem podpisati.” Monte Cristo mu poda pero, Caderousse zbere vse svoje moči, podpiše, omahne nato na svoje ležišče in zamrmra: “Vse drugo poveste, gospod abbe. Povedati morate, da se imenuje Andrea Cavalcanti in stanuje v hotelu des Princes, da se — ah moj Bog, moj Bog — bliža se smrt!” In Caderousse omedli drugič. Abbe mu da poduhati steklenico, in ranjenec vnovič odpre oči. Njegovo hrepenenje po maščevanju ga ni zapustilo niti tekom neaavesti. “Ah, ali ni res, gospod abbe, da poveste vse to?” “Vse to in še mnogo več.” “Kaj poveste?” “Da ti je podal načrt te hiše vsekakor v nadeji, da te grof umori, da je pripravil grofa na to s pismom, katero mu je pisal, in da sem jaz vsled njegove odsotnosti odprl pismo ter čuval nad varnostjo svojega prijatelja.” “O ali ni res, potem ga obglavijo?” pravi Caderousse. “Obglavijo ga, vi mi obljubljate to, gospod abbe! S tem upanjem umiram, — vi ste mi olajšali mojo smrt.” “Povem, da je prišel za teboj, te ves čas opazoval in se potem, ko te je videl prihajati, skril v kot.” CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP MAID WANTED High rise, 3600 Lake Shore. $1.84 hour. 5 day week. Call Manager. LA 8-3600 (195) REAL ESTATE FOR SALE Blizu cerkve sv. Angele, 2 dr. zidana hiša, 5 lis sob vsaka, 2 spalnice, zaprte verande, 2 furneza & osebni vodni grelec, moderna kopalnica & kuhinja. V nizkih 30h. Kličite lastnika v nedeljo po 1. uri 379-6653 BROOKFIELD—BY OWNER 6 flat brk. 4-3 rms., 1-3% rm. and 1-2 rm. furn. apts. Exc. investment. Nr. everything. Gas heat, 6 fork, garages. Must see to apprec. Selling other interests. By appt. only. 485-2667 (195) “Vi ste vse to videli?” “Spomni se mojih besed: Če se vrneš svež in zdrav domov, mislim, da ti je Bog odpustil, in odpustim ti tudi jaz.” “In vi me niste svarili!” zakriči Caderousse ter se poskusi dvigniti. “Vedeli ste, da grem smrti v naročje, pa mi niste ničesar povedali!” “Ne, kajti v Benedettu sem videl božjo pravičnost, in smatral sem za sakrilegij, ustavljati se volji božje previdnosti.” “Božjo pravičnost! Ah, ne govorite z menoj o tem, gospod abbe; če bi bila kaka božja pravičnost — o, to veste vi bolje nego kdo drugi—, da bi morali biti kaznovani mnogi ljudje, ki niso.” “Potrpljenje,” pravi abbe z glasom, pred katerim umirajoči zatrepeta, “samo potrpljenje!” Caderousse ga začudeno pogleda. “In poleg tega,” nadaljuje abbe, “je Bog poln usmiljenja z vsemi, kakor je bil tudi z vami, — najprej oče, potem sodnik.” “Ah, ali verujete v Boga?” zastoka Caderousse. “Če bi bil tako nesrečen, da bi doslej ne bil veroval, da Bog je,” pravi Monte Cristo, “bi veroval to, odkar vidim tebe.” Umirajoči dvigne svoje sklenjene roke proti nebu. “Poslušaj,” pravi abbe in zapovedujoče iztegne proti njemu svoje roke, “poslušaj, kaj je storil za te ta Bog, ki ga tajiš še v smrtnem boju: dal ti je zdravje moči, gotovo delo, celo veselje; kratko, lahko bi bil živel mirno, če bi tvoje želje ne bile zahtevale preveč, če bi bila tvoja vest ostala čista. Mesto da bi se ra-doval teh darov Gospodovih, ki jih tako redkokrat dodeli komu v izvanredni meri, si se udal brezdelici, pijančevanju in v pijanosti si izdal enega svojih Inajboljših prijateljev.” “Na pomoč!” zakliče Caderousse. “Svečenika več ne potrebujem, ampak zdravnika; morda nisem ranjen smrtno, morda mi še ni treba umreti, o, morda se še rešim!” “Zadet si tako smrtno, da bi bil brez treh kapljic, katere sem ti dal, že izdahnil svojo dušo. Torej poslušaj!” “Ah,” pravi Caderousse, “kako čuden svečenik je to, ki umirajočim jemlje pogum, mesto da jih tolaži.” “Poslušaj!” nadaljuje abbe. “Ko si izdal svojega prijatelja, te Bog ni pričel pokoriti, ampak svariti. Spoznal si bedo, trpel lakoto; polovico svojega življenja si preživel v zavisti mesto v pridnem delu; in mislil si na zločin, opravičuje se s potrebnostjo. Tu je Bog napravil čudež: v svojem neizmernem usmiljenju ti je poslal premoženje, katero je bilo za te, ki nisi imel ničesar, veliko in sijajno. Toda to nepričakovano premoženje, katerega se nisi nadejal, ti ni zadostovalo, brž kakor si ga imel v rokah, hotel si ga podvojiti. Toda s kakim sredstvom? Z umorom. Podvojil si ga, in Bog ti ga je vzel s tem, da te je izročil človeški pravičnosti.” “Ah, jaz nisem hotel umoriti dragotinarja,” vzdihne Caderousse; “Carconte je hotela tako.” “Da,” pravi svečenik. “In Bog v svoji — zdaj ne rečem pravičnosti, ampak usmiljenosti je vplival na srca tvojih sodnikov, ganil si jih, in darovali so ti življenje.” “Da, in poslali so me za vse življenje na galeje: lepa milost!” “In vendar si smatral to za milost, nesrečni človek. Tvoje strahopetno, pred smrtjo trepetajoče srce je poskakovalo radosti, ko so ti naznanili to večno sramoto, kajti kakor vsi kaznjenci si si rekel: ‘Bagno ima vrata in ni grob? In prav si imel, kajti ta vrata so se ti odprla nepričakovano, neki Anglež je obiskal Toulon, imel je namen, oprostiti dva človeka sramote; izbral si je tebe in tvojega tovariša; nebo ti je dodelilo srečen trenotek, našel si mir in denar, lahko bi bil pričel novo življenje med ljudmi ti, ki si bil obsojen k življenju med kaznjenci. Toda ti, nesrečnik, si skušal Boga tretjič. — ‘Nimam dovolj’, si rekel ti, ki nisi imel ničesar, poskusil si tretji zločin brez uvzroka, brez opravičenja. Utrudil si božjo dobrotljivost, Gospod te je kaznoval—” Caderousse je vidno oslabel. “Piti,” zakliče, “žejen sem— gorim!” Monte Cristo mu poda kozarec vode. “Benedetto — hudobnež,” zamrmra umirajoči, vračaje kozarec, “o on uide—” “Nihče ne uide, to ti pravim, Caderousse, — Benedetto bode kaznovan!” “Ah, potem bodete kaznovani tudi vi, kajti vi niste storili svoje dolžnosti kot svečenik, — vi bi bili morali ta umor preprečiti. (Dalje prihodnjič) ------o------- Središče steklarstva WHEELING, W.Va. — Središče ameriškega ročnega in u-metno-obrtnega steklarstva je v tej okolici, kjer je na razpolago fin kremenčev pesek, ki je potreben za izdelovanje stekla. mmmm isišssirae redi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 24. — “Polka ples” v proslavo 10-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 12. — Društvtov sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na Sx. Clair Ave. 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začptp> ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih, 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambli Van-drovci. GA NE MOTI — Dve leti stari Timmy Healy v Wilmingtonu, Del., se ne briga za to, da so mu hlačke ušle daleč pod pas, ko gleda za liziko, za, katero ponuja svoj peni. PRODAJA STARINE v BYRON JUNIOR HIGH SCHOOL — BOY’S GYM 20699 Shaker Blvd. V ČETRTEK, 14. OKTOBRA OD 9. DOP. DO 9. ZVEČER Naprodaj stari in novi predmeti, oblačila, pecivo, antika, umetnine, knjige, igre, SPONZORIRA SHAKER HEIGHTS P.T.A. DOBRI KUPI! OKTOBER jLncprnj * * * * * * 7 * * * * * 13 KOLEDAR društvenih prireditev AMERIŠKA DOMOVINA tmmmKmmi bi morala biti vsaki slovenski hiši OKTOBER 16. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 23. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob 7.00 popoldne v cerkveni dvorani “card party”. 24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 4. Igra John Grabnar. 24.— “Slovenski fantje” prirede koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida. Igra Ansambel Van-drovci. 31. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER G. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. — Četa 250 Skavtov Amerike priredi v avditoriju Sv. Vida kosilo s pečenimi piškami, od 11. dop. do 4. popoldne. 7. — “Igralski krožek” bo gostoval pri dramskem društvu “Naša zvezda” s predstavo “Matura” v Slovenskem društvenem domu na Recher. 7.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd- 21. — Pevski zbor Planina pri- ¥ BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ SRČNO LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OČE, STARI OČE, TAST, BRAT IN STRIC Matija Rehbergar Svoje blage oči je za vselej zatisnil 11. oktobra 1970. Umrl si nam, dragi ata, v tihem grobu snivaš zdaj, za nami je preteklost zlata, ne prideš nikdar več nazaj. V miru božjem Ti počivaj, ljubljen, nepozabljen nam, v raju večno srečo uživaj do snidenja na vekomaj! Žalujoči: žena ANTONIJA sinova MATTHEW in JOSEPH hčerka DIANE SIATKOWSKI vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Willowiek, O., 11. oktobra 1971. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina Sl 17 St. O« ir Ave n a« H£n