'oštuiua platana « gotovini CENA 40 din 9 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Lelo XIII V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1956 Številka 37 VSEBINA: 147. Uredba o spremembi uredbe po novi tarifi prispevkov • za gozdne sklade. 148. Odlok o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma v eni proizvajalni dobi brez plačila prometnega davka. 149. Odločba o začasnem nadomestovanju člana Izvršnega sveta Borisa Kocijančiča. 150. Odločba o Imenovanju sekretarja Sekretariata Izvršnega sveta za narodno obrambo. 151. Pravilnik o posebnih nagradah dohodarstvenih uslužbencev. Odloki ljudskih odborov: 159. Družbeni plan okraja Koper za leto 1956. 160. Odlok o dopolnitvi družbenega pl^na okraja Koper za leto 1956. 161. Odlok o drugih dopolnitvah družbenega plana okraja Koper za leto 1956. Ib2. Odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Koper. 163. Odlok o načelih za pravila trgovin s pavšalnim obračunom in o zavarovanju, ki ga morajo dati delavci takih trgovin. 164. Odlok o dnevnicah za uradna potovanja in povračilu za ločeno življenje uslužbencev okrajnih in občinskih organov ter zavodov na območju okraja Kočevje. 165. Odlok o spremembah odloka o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Kranj. 166. Odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Maribor. 167. Odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Novo mesto. — Popravek. 14?. Na podlagi 6. člena zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (Uradni list LRS, štev. 1^-39/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS UREDBO o spremembi uredbe o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade 1. člen I. V 1. členu uredbe o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade (Uradni list LRS, št. 6-12^56) se zaporedne številke S, 20, 2i>, 55, 54, 55, 56, 57, 62 in 67 spremenijo tako, da se glasijo: Orient. Prispevek za vrednostni razred Z«p. St. Sortimeat ‘ « HI IV V žaga d Ul din 8 Jamski les 6.800 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 20 Jamski les 6.000 2.500 2.300 2.Q00 . 1.500 1.000 26 Jamski les 6.000 2.500 2.300 2.000 1.500 1.000 55 Drogovi za vode, do 8 m 10.000 4.700 4.400 4.200 5.600 5.000 54 Drogovi za vode, do 15 m 15.000 7.400 7.100 6.800 6.000 5.300' 55 Celulozni les, nerazžagan in ne-maklan 7.370 3.000 2.600 2.200 1.600 1.000 56 Les za lesno volno in sode 8.000 3.000 2.600 2.200 . 1.600 1.000 57 Jamski les 7.000 3.000 2.600 2200 1.600 1.000 62 Jamski les 7.000 3.000 2.600 2200 1.600 1.000 67 Jamski les 7.000 3.000 2.600 2.200 1.600 1.000 U. 4. točka pripomb v razdelku A 1. člena se spre-^eni tako, da se glasi: »Orientacijska cena iz 3.rubrike razpredelnice °bsega: vrednost lesa na panju, stroške za posek in ćelavo, stroške za spravilo in prevoz iz gozda in Po kamionski cesti do najbližje nakladalne železni-,.e Postaje (vštevši stroške za nakladanje na vagon) 1 do najbližjega registriranega kupčevega industrij-eSa obrata (lesnoindustrijski obrati, tovarne celu-lesovine in papirja, rudniki, impregnacije itd.) in Pr>spevek v gozdni sklad, Te stroške plača proizva-ec- V orientacijski ceni je obsežen tudi prometni »vek ne glede na to, kdo ga mora plačati po ve-‘Javnih predpisih.« ' 2. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U 22'2-56. Ljubljana, dne 13.oktobra 1996. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 148. Na podlagi pripombe 3 k tarifi št. 9" dela A tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, številka 16-152/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije H ODLOK o dodočtivi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma v eni proizvajalni dobi brez plačila prometnega davka I Proizvajalci vina (vinogradniki) smejo na območju LR Slovenije porabiti doma brez plačila prometnega davka po 100 (en sto) litrov vina na vsakega nad 15 let starega družinskega člana. Ta količina vina se prizna proizvajalcu vina za proizvajalno dobo 1956/1957. Za proizvajalno dobo se šteje čas od popisa pridelanih količin vina, ki bo izvršen v posameznih vinorodnih okoliših v letu 1956, pa do popisa pridelka vina v teh okoliših v letu 1957, II Proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka 5 (pet)' hektolitrskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana_ Ta količina velja za proizvajalno dobo od 1. februarja 1957 do 31. januarja 1958. III Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-141/1-56 Ljubljana, dne 15. oktobra 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Niko Šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. 149. Na podlagi 43, člena uredbe, o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, št: 20-88i/56) in 53. člena zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 13-127/56) je Izvršni svet'Ljudske skupščine LRS odločil: Člana Izvršnega sveta Borisa Kocijančiča bosta med njegovim zdravljenjem nadomestovala: Milko Goršič v zadevah s področja kulture in prosvete v Izvršnem svetu: Matija Maležič kot predsednika Verske komisije LRS. St. S-2256/1-56 Ljubljana, idne 15. oktobra 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik« Niko Šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. 156. Na podlagi 9. točke 72. člena republiškega ustavnega zakona v zvezi z 39. členom zakona o državni upTuvi (Uradni list FLRJ, št. 13-127/56) in z 18. členom uredbe o organizaciji odborov, komisij ter republiških in lokalnih upravnih organov za narodno obrambo (Uradni list FLRJ, št. 29-375/56) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: V sekretariatu Izvršnega sveta za narodno obrambo se imenuje za sekretarja za narodno obrambo polkovnik JLA Ferdo 'Setrajčič, do zdaj načelnik Uprave za narodno obrambo pri Izvršnem svetu, SL S-1240/4-56 Ljubljana, dne 15. oktobra 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Niko Šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. 151. Na podlagi VI. točke odloka o minimalnih dopolnilnih' plačah in posebnih nagradah dohodajstvenih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 20-235/56) in s pritrditvijo zveznega državnega sekretarja za finance izdajam PRAVILNIK o posebnih nagradah dohodarstvenih uslužbencev 1. člen Uslužbenci občinskih in okrajnih uprav za dohodke ter uslužbenci i republiške uprave za dohodke, ki imajo opravka z odmero, pobiranjem in knjiženjem dohodkov od prebivalstva, imajo pravico do posebne nagrade s pogoji, ki so predpisani v odloku o minimalnih dopolnilnih plačah in posebnih nagradah do-bodarstvenih uslužbencev in v tem pravilniku. 2. člen Sredstva za nagrade dokodarstvenih usužbencev se določijo v letnem predračunu občinskih in okrajnih uprav za dohodke ter republiške uprave za dohodke 3. člen Nagrade po 1. členu se priznavajo: a) za uspešno pobiranje davkov in drugih dohodkov, ki jih plačuje prebivalstvo: b) za pravočasno in pravilno opravljanje drugih del (odmera in knjiženje davkov, občinskih doklad, taks in drugih dohodkov, reševanje davčnih pritožb itd.), med katere spadajo tudi obvezne instrukcije uprav za dohodke nižjim upravnim organom. 4. člen Nagrade iz prejšnjega člena se smejo izplačati edinole, če je bilo pobranih davkov in drugih dohodkov, ki jih plačuje prebivalstvo: v I. trimesečju vsaj..................70 % v II. trimesečju vsaj..................75 % v III. trimesečju vsaj..................80 % v IV. trimesečju vsaj..................85 % Polna nagrada za vplačilo pripada uslužbencem za dohodke, če je vplačanih vseh dohodkov od prebivalstva po obvezi v posameznih trimesečjih: za I. (trimesečje najmanj................80% za II. (trimesečje najmanj.............85 % za HL (trimesečje najmanj.............90 % za IV. trimesečje najmanj.............95 % Višina »nagrade se zmanjšuje za dvakrat toliko odstotkov, za kolikor je vplačilo manjše od odstotkov, predpisanih v prejšnjem odstavku. 5. člen Nagrade za pravočasno in pravilno opravljanje drugih, del po točki 3-b) se priznajo le, če je poleg Pogoja iz prvega odstavka 4. člena po oceni organa, ki je pristojen za priznanje nagrade, ugotovljeno, da so ta dela pravilno in pravočasno opravljena v tistem trimesečju, za katero se nagrada priznava. Ko se ugotavlja pravočasnost in pravilnost v izvrševanju del, se upoštevajo tudi dela pri upravah ta dohodke nižjih upravnih organov. 6. člen Uslužbencem okrajne uprave za dohodke se izplačajo nagrade glede na splošen odstotek vplačil do-dohodkov na območju celotnega okraja in glede na pravočasno in pravilno izvršitev del,ki spadajo v pristojnost okrajne uprave, ob pogojih iz 4. in 11. člena lega pravilnika. Uslužbencem republiške uprave za dohodke se izplačajo nagrade glede na doseženi splošni uspeh Vplačila dohodkov na območju republike in glede na pravočasno in pravilno izvršitev vseh drugih del iz Pristojnosti republiške uprave za dohodke oh pogojih iz 4_ in 11. člena tega pravilnika. 7. člen Uosehne nagrade po tem pravilniku se določijo in izplačajo po preteku vsakega trimesečja. 8. člen Osnova za skupni znesek nagrad se izračuna tako, “a se seštejejo trimesečne plače uslužbencev, ki Opravljajo dela iz 1. člena tega pravilnika, in polovica trimesečnih plač za uslužbence, katerih delovna mesta s» za dela iz 1. člena predvidena s sistemizacijo. Pa še niso zasedena. Za plačo po prejšnjem odstavku se štejejo osnovna in dopolnilna'plača ter položajni dodatek. 9. člen Skupni znesek nagrad, ki se razdeli ob vsakem tunesečju, se določi tako, da se na osnovo iz 8. člena iporahijo ti-le odstotki: za uslužbence občinskih uprav za dohodke 20 do 25% 7'ü Uslužbence okrajnih uprav za dohodke 15 do 20% za uslužbence republiške uprave za dohodke do 20% 10. člen Od skupnega zneska nagrad, določenega po 9. čle-}jo; Prb*da uslužbencem za uspešno pobiranje do- žov skupno ta-le odstotek: a) uslužbencem obč. uprav za dohodek najmanj 60% b) uslužbencem okraj, uprav za dohodke najmanj 50% c) uslužbencem republ. uprave za doh. najmanj 40% Ostanek skupnega zneska nagrad pripada kot nagrada za uspešno opravljanje del pri odmeri in knjiženju dohodkov. . I Id. Člen Posameznim uslužbencem se nagrade delijo, upoštevajoč pri tem, kako so si prizadevali pri delu in kakšen uspeh so dosegli pri opravljanju del iz 1. člena tega pravilnika. Se prav posebej se je treba ozirati na pravilnost opravljenih del. 12. člen Izjemoma od določb 4. in 6. člena tega pravilnika se uslužbencem uprav za dohodke, ki kljub pozitivni oceni v določenem trimesečju niso prejeli dela nagrade za pravočasno in pravilno opravljanje del, ker ni bil dosežen predpisani odstotek vplačil, ta del nagrade lahko naknadno izplača v tistem trimesečju tekočega leta, ko dosežejo vplačila po tem pravilniku predpisani odstotek. 13. člen Odločbe o priznanju nagrade iz sredstev ža nagrajevanje izdajajo: a) šef okrajne uprave za dohodke — za uslužbence okrajne uprave in občinskih uprav za dohodke, h) direktor republiške uprave za dohodke — za uslužbence republiške uprave za dohodke Za šefe okrajne uprave in občinskih uprav za dohodke izda odločbe 0 priznanju nagrade načelnik tajništva za finance okrajnega ljudskega odbora, za direktorja republiške uprave za dohodke pa izda odločbo državni sekretar za finance LRS. Nagrade za uslužbence občinske uprave za dohodke, ki odmerjajo in knjižijo dohodke, predlaga šef občinske uprave za dohodke. 14. člen Organi republiške uprave za dohodke bodo kontrolirali pravilno izvajanje tega pravilnika glede izpolnjenih pogojev za nagrajevanje. Ge bo nagrada izplačana v primerih, ko pogoji ne bodo izpolnjeni, bo tako izplačana nagrada odtegnjena prejemniku pri prihodnem obračunu in izplačilu nagrad. 15. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Št. V-2870/56 Ljubljana, dne 8. oktobra 1956. \ Državni sekretar za finance LRS: Matija Maležič kr. Odloki liudskih odborov 159. Na podlagi 9. in 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. maja 1956 sprejel družbeni plan okraja Koper za leto 1956, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN okraja Koper za leto 1956 Prvi del OSNOVNE NALOGE IN SMO’1 RI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1956 Za gospodarski razvoj v letu 1956 bodo značilne tele glavne okoliščine: 1. Vzpon industrijske proizvodnje bo v letu 1956 proti letu 1955 večji, kakor je bil v letu 1955 proti letu 1954, in sicer po fizičnem kakor tudi po vrednostnem obsegü. To bo omogočeno s tem, da bodo začele obratovati nove kapacitete. Obrati, ki so začeli obratovati v letu 1955, bodo povečali svojo proizvodnjo in pomnožili vrste izdelkov. Druga industrijska podjetja bodo v večjem številu povečala izrabo kapacitet in bolje uporabila odpadke. Posebno pomembno bo povečanje proizvodnje v živilski industriji in v drugi industriji za osebno porabo. Industrija, ki izdeluje industrijsko blago, bo v letu 1956 še nadalje povećavala proizvodnjo tega blaga. Vse te okoliščine bodo ugodno vplivale na splošno gospodarsko politiko za stabilizacijo in zmanjšanje primanjkljaja zunamje trgvinske plačilne bilance naše države. 2. Kmetijska proizvodnja se bo v letu 1956 zmanjšala proti letu 1955 zaradi budili pozeb v zimi in velike zakasnitve raznih povrtnin iu zgodnjega sadja. Dosedanje naložbe družbenih sredstev iz skladov v letu 1936, širša uporaba agrotehničnih ukrepov, razširjanje in zboljšanje strokovnih služb za pomoč kmetijstvu ter krepitev kmetijskih organizacij in večja aktivnost zadrug bodo pripomogli, tla bo kmetijska proizvodnja ostala na povprečju zadnjih petih let. 3. Na področju blagovnega prometa in gostinstva se bo pokazalo povečanje prometa zaradi vpliva nove delovne moči skoraj v vseh panogah gospodarstva in s tem višjih plačilnih skladov. Povečani obmejni promet bo vplival ugodno na gostinstvo. Cestni promet se bo v celoti sicer nadalje razvijal, toda pomanjkanje prevoznih sredstev bo zaviralo normalni razvoj te vrste delavnosti. V letu 1956 se bo pokazalo veliko povečanje pomorskega prometa zaradi plovnih objektov, ki jih je prevzela Splošna plovba. Piran. 4. V letu 1956 se mora obrtništvu in drugim delavnostim posvečati še večja skrb kot do sedaj. Posebno je treba razvijati tiste delavnosti, ki zadovoljujejo osebne potrebe prebivalstva. Stanje obrtništva mora doseči tak nivo, da se bo nadalje skladno razvijalo z napredkom industrije in drugih gospodarskih in negospodarskih panog. 5. Sredstva za investicije Imdo precej nižja kot v prejšnjih letih. Zmanjšanje teli sredstev narekuje tako v gospodarstvu kakor tudi izven gospodarstva skrajno racionalna uporaba 'razpoložljivih sredstev. Nova sredstva se bodo vložila za nujno dokončanje začetih objektov, kolikor je to potrebno za razvoj tehnološkega procesa. Poostril se bo pregled investicijskih programov, da se zagotovijo rentabilnost, potreba za medsebojno dopolnitev proizvodnje, vključevanje v gospodarska področja in skladnost z razvojem skupne gospodarske politike. Vsa sredstva, ki «e bodo stekla v sklade iz kmetijstva in trgovine, se bodo vračala v te gospodarske panoge. I. poglavje Skupni družbeni proizvod V letu 1956 se predvideva zaradi večje gospodarske aktivnosti nadaljnjo povečanje skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Povečanje družbenega proizvoda se ne bo pokazalo samo v absolutnem znesku, ampak tudi v znesku na posameznega prebivalca. Na povečanje družbenega proizvoda bo vplivala predvsem povečana industrijska proizvodnja in ,pro-niet, v manjši meri pa tudi proizvodnja blagovnega prometa, gostinstva in obrti. Ce se ne bi zmanjšal družbeni proizvod v kmetijstvu in gradbeništvu, bi bilo povečanje še mnogo večje. Računa se, da se bo družbeni proizvod v letu 1956 proti letu 1954 in 1955 gibal takole: 1936 1954 1935 1956 ■—- 1955 * v Skupni družbeni proizvod 100 126 130 102 Sorazmerno majhno povečanje družbenega proizvoda v letu 1956 proti letu 1955 je posledica predvidene manjše proizvodnje v kmetijstvu. Indeks povečanja družbenega pro iz vodil samo iz družbenega sektorja pa kaže jiovečaiije v letu 1956 za 9 u/o. Družbeni proizvod za 1. 1956 se bo povečal predvsem zaradi večjega fizičnega obsega proizvodnje in storitev. Deloma so upoštevane tudi doslej neuporabljene rezerve našega gospodarstva. Te je potrebno ob prehodu na stabilnejše razmere v našem gospodarstvu aktivirati na čim širši podlagi. Z uspešnejšo uporabo teh rezerv, kot so: doslednejše dviganje produktivnosti delu, varčevanje z materialom, izboljšanje tehnološkega in delovnega procesu, intenzivnejša obdelava zemljišča, in z drugimi možnostmi bi bilo pri širši mobilizaciji subjektivnih sil mogoče pričakovani družbeni proizvod še preseči. II. poglavje Industrija iu rudarstvo Za gospodarski razvoj okraja Koper bo v letu 1956 značilen še nadaljnji nagli razvoj industrijske delavnosti. To bo rezultat v preteklih letih, posebno v letu 1955, vloženih investicijskih sredstev ter izboljšanje industrijske ekonomike, tako glede tehnične organizacije proizvodnje kakor tudi v finančno-komercialnem smislu. Loščimo bo pomembna intenzivna krepitev industrijske proizvodnje, namenjene osebni porabi. V letu 1956 se bodo zmanjšale industrijske investicije, kar lx> imelo za posledico, da se bodo roki dokončne izgraditve nekaterih industrijskih objektov podaljšali. Amortizacijski skladi in sredstva za prosto razpola- gainje bodo industrijskim • podjetjem nudila možnost za manjše rekonstrukcije v obratili, da se proizvodnja prilagodi potrebam tržišča. Da se čim intenzivneje izrabijo proizvodne možnosti ter poveča storilnost v industriji, bo treba najti notranje rezerve industrijskih podjetij. V letu 1936 bodo morala industrijska podjetja začeti s kooperacijo oziroma koprodukcijo, da sc kar se da izrabijo sedanje industrijske kapacitete. Ta način sodelovanja med industrijskimi podjetji naj bi postal stalna metoda tudi za naprej. Vrednost proizvodnje industrije in rudarstva bo v letu 1956 presegla vrednost realizacije v. letu 1955 za 42 %> ter se bo povzpela na 10,444 milijonov din. Družbeni proizvod se bo povečal v letu 1956 za 22°/o, dobiček za 21 °/o, plačilni sklad za 19 Vo in število zaposlenih za 18°/c, materialni stroški pa se bodo povečali za 57 °/o. Materialni stroški so se nesorazmerno povečali zaradi spremenjene strukture industrijske proizvodnje v letu 1936. Ta se bo v nekaterih strokah izkazovala v glavnem v montaži uvoženih in v državi izdelanih elementov, ki sestavljajo industrijski izdelek, tako na primer v tovarnah radijskih sprejemnikov in električnih aparatov »Telekomunikacije« Sežana in »Erma« Šmarje ter tovarni motociklov »Tomos« Koper. Ta vrsta delavnosti ima za posledico nesorazmerno visoke materialne stroške kot enega od elementov proizvodnje ter nizek sestav družbenega proizvoda v tisti industrijski delavnosti. Vrednost proizvodnje ter družbeni proizvod se hitreje razvija kot število zaposlenih. Vrednost na enega zaposlenega bo znašala v letu 1956 1,580.000 din, kar je za SVo več kot v letu 1955. Družbeni proizvod v letu 1955 se je proti 1954 povečal za 15 °/o, v letu 1956 pa se bo povečal za 22 °/o. Proti realizaciji v letu 1954 se bo proizvodnja povečala za 900/o, proti realizaciji 1955 pa za 42 °/o. Najbolj se bo vrednost proizvodnje povečala v rudarstvu, kovinsko-predelovalni industriji, radijski industriji ter lesni in živilsko-predelovalni industriji. RazLčni indeks Stroka proizvodnje 4 . 1054 1955 « 100 1956 Verižni indeks 1956 1955 Ul — razd. el. energije 123 87 70 112 — proizvodnja premoga 335 463 147 116 •— proizvodnja nekovin 84 119 147 ^ — kovinska industrija 400 940 267 118 — ladjedelništvo 133 157 109 ^ — elektroindustrija 258 1550 600 20 — kemična industrija 88 125 122 “1 — ind. gradbenega materiala 104 126 122 T2 '— lesno-predel. industrija 122 132 108 ^ tekstilna industrija 154 171 110 — živilska industrija 137 176 129 28 — grafična industrija 133«. 150 112 industrija — skupno 132 190 142 V stroki 111 — razdeljevanje električne energije bo v edini od industrijskih strok, ki pa ima v pri-n z drugimi industrijskimi strokami specifičen men, zmanjšan plan po vrednosti za 30°/o proti sk-U obseg prodanih kWh bo pa dejan- ° ^ečji od leta 1953 za IS0/», in sicer zaradi večje Jvlif v industriji in gospodinjstvu, ki prehaja na obnejši način kuhanja in segrevanja. Povečanje ' cnega obsega no bo vplivalo na povečanje finanč- nega efekta zaradi teh vzrokov: v letu 1955 sta likvidirani podjetji »Elte« in »Seiveg« prejeto in oddano električno energijo v mnogih primerih dvakrat knjižile v okviru okraja, zato je bila visoka finančna realizacija samo navidezna. V letu 1956 ta način odpade. Vpeljan je enotni sistem razdeljevanja električne energije v okviru Elektrogospodas-ke skupnosti Slovenije z enotnimi tarifami električne energije, ki so bistveno nižje od cen v letu 1955. V letu 1956 bo predstavljala realizacija prodajno ceno, ki jo je postavil »Eles« v celotni kvoti, ne pa dejanski inkaso za večje število prodanih kWh, ki ga morata podjetji »Blektro« Sežana in »Elektro« Koper v celoti odvajati »Eles-u«. Finančne plane določa »Eles«, kar se kaže v finančni realizaciji elektnopodjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo, ne glede na povečano ali znižano kvoto razdeljenih kWh. V letu 1956 se bodo nadaljevala in končala dela na daljnovodu 50 kV Orni Kal—Koper, daljnovodu 10 kV Koper—Izola, skupno z opremo trafopostaj. Prav tako bo v letu 1956 končana I. etapa razdelilne trafopostaje Divača, za kar bo investirano 180 milij., ter še 43 manjših in večjih objektov za izboljšanje elektroenergetskega položaja v okraju. Proizvodnja premoga sc bo v letu 1956 dvignila na 30.000 ton, kar je za 60°/o več kot v letu 1955. Proizvodnja se bo med letom zvišala od 2000 ton v januarju na 3000 ton v decembru. Zvišanje bodo omogočile (v drugem polletju 1956) nove kapacitete v rudniku Sečovlje, ki so bile odprte. Delovna moč bo povečana za 46%, kar je za 14% manj v primeri s povečano proizvodnjo. Dvig storilnosti bo omogočila mehanizacija rudnika, za katero so bile v preteklih letih vložene investicije. Proizvodnja nekovin bo povečala vrednost proizvodnje v letu 1956 za 47% proti letu 1955, hkrati pa se bo zmanjšalo število zaposlenih za 12%. En zaposleni bo v letu 1956 ustvaril za 800.000din več vrednosti kot v letu 1955. Tovarna steklene galanterije v Hrpeljah bo povečala vrednost proizvodnje proti letu 1955 za 50% ob znižanju delovne sile za 50 zaposleipli ter s prehodom za rentabilnejši način proizvodnje, ki bo omogočil kritje izgub v preteklih letih. V letu 1'953 vložene investicije v znesku 48 milij. bodo omogočile, da se bosta izboljšala način proizvodnje ter ekonomika podjetja. Vrednost realizacije Piranskih solin za leto 1956 je izračunana na povprečku proizvodnje zadnjih desetih letih. Pričakuje se za 30 % večja realizacija s pogojem, da bodo vremenske razmere posebno v mesecih intenzivne proizvodnje od junija do septeinbra ugodne za dosego planirane proizvodnje. Ta je v prvi vrsti odvisna od vremenskih razmer in v manjši meri od organizacije dela in vloženih investicij. Te sicer izboljšujejo kvaliteto ter pospešujejo proces, ne morejo pa bistveno vplivati na proizvodnjo. Vrednost proizvodnje kovinske industrije se bo v letu 1956 povečala za 167% od 400 milij. v letu 1955 na 1067 milijonov v letu 1936. Vrednost na 1 zaposlenega se mora v povprečju povišati za 100% v primeri z lotom 1955. Mehanotehnika v Izoli bo povečala fizični obseg in vrednost proizvodnje za 92%, delovno moč za 44% ter plačilni sklad za 49%. Na podlagi vloženih sredstev jo dana možnost, da se družbeni proizvod, poviša proti letu 1953 za 78%. Podjetje naj v letu 1936 izboljša organizacijo finančne in komercialne službe ter asortiment izdelkov. Tovarna motornih koles v izgraditvi »Tomos« Koper bo v letu 1956 montirata 2160 motorjev, od tega 1300 mopedov in 500 soooterjev_ V I. polletju bo izključno montirala motorna kolesa iz uvoženih delov, v II. polletju pa bo začela tudi deloma izdelovati posamezne dele motorjev. Vrednost na 1 zaposlenega znaša v letu 1956 3,800.000 din in bazira v glavnem na visokih materialnih stroških izdelka, pretežno montažna delavnost, ki je trenutno značilna za to proizvodnjo pa ustvarja nizek družbeni proizvod. Tovarna »Tomos« se bo v letu 1956 gradila naprej ter je za investicijsko delavnost iz splošnega investicijskega sklada na razpolago 600 milij. din za nabavo strojne opreme in za surovo dograditev glavnega tovarniškega objekta. Tovarna ključavnic in kovinske galanterije »Lama« Dekani bo povečala proizvodnjo za 37 %, Delovna moč se bo povečala za ll°/o, družbeni proizvod za 36 «/o. Nova proizvodna hala bo omogočila v letu 1956 proizvodnjo po neprekinjenem sistemu. Posebno pažnjo bo potrebno posvetiti izboljšanju kvalitete izdelkov, povečanju asortimenta ter organizaciji tehnične in finančno-komercialne službe v podjetju. Vrednost proizvodnje Ladjedelnice v Piranu bo v letu 1956 za 9 “/o večja, delovna moč pa se bo povečala za 8%> ter družbeni proizvod za 10 V». Izvršene investicije oziroma delna rekonstrukcija so usposobile podjetje za remont in graditev plovnih objektov lesene in kovinske konstrukcije. Industrija radijskih sprejemnikov in električnih aparatov bo po vrednosti povečana proti letu 1955 za 600 %>. Delovna moč se bo povečala za 68°/o ter družbeni proizvod za 130°/». Visoka vrednost realizacije predstavlja uvoženi material, ker je delavnost te industrije v glavnem montažno z razmeroma nizkim družbenim proizvodom. Ta se bo v letu 1956 hitreje povečal kot delovna moč. Kemična industrija bo dala v letu 1956 na trg nove izdelke. Tehnični glicerin bo izdelovala tovarna mila Piran, galanterijske izdelke iz plastične mase bo plasirala na novo formirana tovarna plastičnih mas v Podgradu, ki se bo v letu 1956 gradila in bo poskusno obratovala. Proizvodnja obeh podjetij bo povišana za 22 %>, plače za 14 ®/e ter delovna moč za 14 c/o. Tovarna mila se bo morala v letu 1956 prizadevati za boljšo kvaliteto svojih izdelkov ter urediti fin an čn o-kome rcia Ino' službo. Industrija gradbenega materiala kot celota ne bo stagnirala po vrednosti svoje proizvodnje, navzlic zmanjšanju investicijske delavnosti v letu 1956. Opekarne bodo ostale na približno isti ravni kot v letu 1955, industrija kraškega marmorja v Sežani pa bo lahko izvozila večje količine blokov marmora v inozemstvo. Tudi večja mehanizacija ji bo omogočila hitrejšo in cenejšo proizvodnjo. V stroki 121 bo proizvodnja povečana za 22 °/o, družbeni proizvod za 30% ter dobiček za 48%, delovna moč se bo pa povečala za 27 %. Lesna industrija bo v letu 1956 dosegla vrednost proizvodnje 2.791 milij. din, kar je za 8 % več kot v letu 1955. Vsa podjetja lesne industrije izkazujejo povečanje proizvodnje, razen podjetja »Javor« Pivka, od katerega je v letu 1956 ločen obrat »Topol« v Ilirski Bistrici, ki je v planu za 1956 prikazan kot samostojno podjetje. Podjetja lesne industrije se bodo v letu 1956 orientirala v Tnnogo večji meri na končne izdelke, ki jih terja domače in tuje tržišče. Lesna predelovalna industrija bo morala v letu 1956 povečati vrednost proizvodnje na enega zaposlenega glede na vsevečjo mehanizacijo in modernizacijo obratov, kar je plod večletnih investicij v to indu- strijo. Indeks realizacije se bo v letu 1956 povečal na 108, indeks plač pa se bo dvignil na 106 proti letu 1955. Dvigniti bo treba produkcijo artiklov za široko porabo ter jo poceniti z znižanjem materialnih stroškov in staleža neracionalno uporabljene delovne moči. To bo omogočila razmeroma visoka mehanizacija obratov in modernizacija tehnoloških postopkov. Tekstilna industrija bo povečala za 10 % proizvodnjo zaradi boljše uporabe strojnega parka, tovarna pletenin Sežana bo morala v letu 1956 posvetiti več pozornosti dvigu storilnosti. Živilska predelovalna industrija bo v letu 1956 povečala vrednost proizvodnje proti letu 1955 za 29%. Družbeni proizvod se bo zvečal za 20 %. Vrednost proizvodnje na enega zaposlenega se bo povečala za 16 %. Živilska industrija bo v letu 1956 dala na tržišče doma in v inozemstvu nove izdelke za široko porabo in tudi za živilsko predelovalno industrijo. Tako bo novo industrijsko podjetje »Zadružnik« Ilirska Bistrica dobavljalo živilski in kemični industriji soli in pomožna sredstva za predelavo jestvin. Ta industrija bo v letu 1956 izdelala za 230 milij. izdelkov družbenega proizvoda. Predelovalna industrija rib bo v letu 1956 ustvarila za 22% več vrednosti kot v letu 1955. Družbeni proizvod se bo povečal za 10%. Vrednost na enega zaposlenega se bo v tej industriji povečala v primeri z letom 1955; za 4% nižjo proizvodnjo v letu 19% bo izkazala tovarna mesnih izdelkov Postojna zaradi zastarelih proizvodnih sredstev ter nesodobnega proizvodnega procesa. V živilski industriji bo treba še nadalje popolneje izrabiti kapacitete s predelavo sadja in povrtnin. V letu 19% bo treba dograditi pulpne bazene za paradižnikovo mezgo. Povečati bo treba asortiment izdelkov za široko porabo ter si prizadevati, da se bodo proizvajalni stroški kar se da znižali. V grafični industriji se bo vrednost proizvodnje na 1 zaposlenega v letu 1956 povečala za 11 %. Večjo proizvodnjo in boljšo kvalitet« je treba pripisati novi strojni opremi, kakor tudi izboljšanemu postopku. Tiskarna »Jadran« Koper bo povečala proizvodnjo v letu 1956 za 12 %, pri tem bo ustvarjenega z njeno delavnostjo 29 milij. din družbenega proizvoda. III, poglavje Kmetijstvo Predvideva se, da bo kmetijska proizvodnja v letu 1956 ostala na ravni petletnega povprečja, t. j. za 20% pod ravnijo leta 1955. Pri tem se pričakuje zlasti: a) zmanjšanje poljedelske proizvodnje zaradi posledic zimske in spomladanske pozebe, posebno zaradi izpada pridelka zgodnje povrtnine (primicije v Istri), b) zmanjšanje sadjarske proizvodnje deloma zaradi izmenične rodnosti (v letu 1955 je bila izredno dobra letina), deloma tudi zaradi posledic zime. Tako se predvideva skoro popoln izpad pridelka oljk in smokev. Da se čim uspešneje izvršijo naloge v letu 19% na področju kmetijstva, je treba: povečati proizvodnjo hlevskega gnoja in urejevati gnojišča in gnojiščne jame. povečati uporabo kvalitetnejših semen, izvajati bolj učinkovito ukrepe za varstvo rastlin, pospešiti obnovo vinogradov in sadovnjakov. deloma preoriejitirati vinogradništvo na pridelovanje namiznega grozdja, zmanjšati obdelovalne stroške v vinogradniški proizvodnji, podpreti obnovo vinogradov, ki so primerni za agrotehnično obdelavo, pritegniti v večji meri zadruge k upravljanju zemljišč agrarne skupnosti, po zadrugah bolje organizirati vodenje rodovniške knjige in izvajati mlečno kontrolo, organizirati in usposobiti zadruge za odkup kmetijskih pridelkov, da se okrepijo njihove gospodarske osnove in ustali tržišče. težiti k zaokroženju, t. j. arondaciji kmetijskih obdelovalnih površin, uporabljati čim več umetnih gnojil, bolje uporabljati obstoječa mehanizirana sredstva za kmetijsko obdelavo; za nabavo strojev naj zadruge uporabljajo predvsem lastna sredstva in se izognejo bremenom, ki nastanejo z odplačevanjem anuitet; na državnih posestvih: a) z agrotehničnimi ukrepi izboljšati krmno bazo, b) proučiti možnost arondacije obdelovalnih površin oziroma jo izvršiti, c) gospodarsko utrditi kmetijska posestva in vlagati nova sredstva samo s tem namenom, č) preiti na plačevanje po učinku povsod, kjer se to da, d) posvetiti večjo pozornost selekciji rastlinstva, posebno pri že prilagojenih vrstah kultur, e) gnojiti z umetnimi gnojili po urejenih normah in metodah, f) regulirati in osuševati močvirnata zemljišča v skladu z melioracijami celotnega vodnega območja, g) povečati molznost krav s smotrno odbiro, pravilnim krmljenjem z domačo voluminozno krmo in močnimi krmili, h) usmeriti državna posestvu (ztasti posestvo v Škocjanu) na pridelovanje semen, ki jih danes uvažajmo, in sicer zelenjadna, travna in metuljnična semena, i) povečati silose za krmo z bogato vsebino beljakovin in vitaminov, j) izboljšati mehanizacijo za obdelavo na posestvih, kjer je ta nezadostna (primer Odolina), k) pri novih nasadih paziti na zavarovanje pred erozijskim delovanjem in v ta namen postaviti varnostne pasove s primernimi drevesi (ciprese), l) pri zadrugah urediti skladišča, pri čemer naj so predvsem uporabijo zadružni skladi, in sicer na Podjagi programov, izdelanih v sodelovanju z zadružno zvezo, m) odpraviti slabo ravnanje s stroji, n) razporediti mehanizirana sredstva tako, da t>0. Velika finančna sredstva, ki so bila namenjena za izgraditev v preteklih letih, so imela za posledico naglo povečanje investicijske delavnosti ter obenem hiter razvoj gradbenih podjetij. Ta podjetja v tem konjunkturnem obdobju niso posvečala toliko pažnje racionalnemu poslovanju ter ekonom&ko-tehnični konsolidaciji, kar bo v letu 1956 ena od bistvenih nalog v gradbeništvu. Gradbeništvo bo v letu 1956 ustvarilo 1,820 milijonov realizacije v okraju, za kar bodo finančna sredstva predvidoma zagotovljena iz investicijskih in drugih skladov. Pri tem bo realiziralo 657 milijonov družbenega proizvoda, kar predstavlja 56,5 °A> realizacije ter predvidoma 160 milijonov dobička, kar znaša 8,8 Vo vrednosti gradbenih storitev. Navajamo pregled realizacije za leto 1954 in 1955 v primerjavi s planom za leto 1956: 1954 1955 1956 Verižni Indeks Vrednost Indeks Vrednost Indeks Vredno«! indeks 1955 1956 Gradbeništvo skupaj 2,107.527 100 2,855.078 134 1,820.397 86 63 Stroka 411 — projekt 11.666 100 11.267 93 14.000 120 <124 Stroka 412 — gradnje 907.857 100 1,325.648 146 1,056.397 116 79 Stroka 412 — gradnje zun. pod. 1,188.004 100 1,498.165 112 750.000 63 50 Gradbeništvo se je v letu 1955 povečalo po vrednosti za 34 Vo proti letu 1954, v letu 1956 pa se bo vrednost gradbenih storitev proti letu 1954 znižala za 14 Vo, nasproti letu 1955 pa za 38°/o. Vrednost projektivne delavnosti je v letu 1955 padla za 7 Vo, v letu 1956 pa se bo povečala proti letu 1954 za 20 °/o, proti letu 1955 pa za 24 %>. Gradbena delavnost podjetij s sedežem v koprskem okraju se je v letu 1955 povečala nasproti letu 1954 za 46°/o, v letu 1956 pa predvidoma za 16°/o, obenem pa se bo pri teh podjetjih pokazal padec vrednosti gradbenih storitev v letu 1956 za 21 °/o proti letu 1955. Gradbena podjetja s sedežem izven koprskega okraja z gradbno delavnostjo v okviru okraja so povišala vrednost storitev v letu 1955 proti letu 1954 za 12°/o, v letu 1956 pa se predvideva padec vrednosti za 37 »/o. Vrednost indeksov za gradbena podjetja s sedežem v koprskem okraju je relativna, ker se bodo investicije oddajale z natečaji in licitacijami ter bo delo dobilo podjetje, ki bo konkurenčno sposobnejše. Podjetja bodo v ostrem konkurenčnem boju, ki ga bo povzročilo zmanjševanje’ investicijske delavnosti. Zniževati bodo morala stroške na minimum, da se jim bo posrečilo zagotoviti si delo v okraju kakor tudi v drugih sosednjih predelih. V ta namen bo treba še nadalje zmanjševati prekomerne dobičke, ker bo na ta način mogoče znižati cene gradbenim storitvam. S tem bo okrepljena konkurenčna sposobnost gradbenih podjetij proti konkurenci obrtnikov, ki z racionalnejšim načinom dela navzlic mehanizaciji ustvarjajo prekomerne dobičke na račun potrošnikov, posebno pri adaptaciji stanovanj in lokalov. Na to vprašanje bodo morala v letu 1956 paziti tudi večja gradbena podjetja ter pri tem smotrno ter ekonomsko rentabilno uporabiti svojo mehanizacijo. Zaradi produktivnosti ter čim racionalnejšega poslovanja bo treba v letu 1956 izvršiti izbor kadra, polkvalificiranega in nekvalificiranega, katerega storilnost je na nizki stopnji, ter sploh znižati delovno moč na tehnično ter ekonomsko rentabilno raven. Prav tako bo treba proučiti nadaljnje perspektive za razvoj večjih gradbenih podjetij oziroma možnosti za nadaljnji obstoj v obstoječih formacijah z možnostjo fuzije, ki bi okrepila ekonomske in tehnične kapacitete spojenih podjetij za večjo konkurenčno sposobnost tako v okviru okraja kakor tudi na območju drugih okrajev, ter možnostjo skupnega nastopanja na licitacijah. V letu 1956 bo morala priti močneje do izkaza ekonomsko družbena vloga projektantskih organizacij, ki bodo morala zaradi zmanjševanja investicijskih kreditov ter varčevanja pri gradbenih storitvah upoštevati gornje činitelje, ne da bi zaradi tega trpela kvalitetna obdelava projektov. S prilivom strokovnega kadra na področju projektiranja ter z izboljšanjem sestava kadra bo v letu 1956 omogočena solidnejša obdelava projektantskih storitev predvsem za specifičnost koprskega območja tako glede adaptacij kakor tudi novih zgradb. VI. poglavje Promet Plan prometa za leto 1956 temelji izključno na že obstoječih kapacitetah posameznih podjetij ter na rezultatih, doseženih v prejšnjih letih, predvsem pa v letu 1955. Glede na vedno večje potrebe v gospodarstvu je nujno,'da se v letu 1956 posveti vso pozornost čim boljši uporabi prevoznega parka, in sicer cestnega kakor tudi pomorskega prometa. Ce vzamemo kot osnovo finamčne indekse, bodo v letu 1956 v primeri z letom 1955 gledano po posameznih strokah, doseženi tile rezultati: Indeks 1-955 - 100 Indeks 1956—1955 Stroka 5!1 — železniški promet 129 Stroka 512 — pomorski promet 275 Stroka 515 — cestni promet 102 Ce vzamemo kot osnovo fizični obseg storitev. dobimo pa tole sliko: Indeks 1955 - 100 Indeks 1956—1955 Stroka 511 — železniški promet Stroka 512 — pomorski promet 365 Od tega: dolga plovba 365 obalna plovba 100 Stroka 515 — cestni promet 115 Od tega: prevoz potnikov 118 prevoz blaga 111 Kot je razvidno iz tabele, bo v letu 1956 pretežno Vplivala na visoko povišanje delavnosti v prometu stroka 512 te panoge, in sicer na področju dolge plovbe zaradi vključitve v promet novih plovnih objektov Podjetja Splošna plovba Piran. Obalna plovba ostane na lanski ravni. Pri cestnem prometu bo doseženo povišanje prevoza le z boljšo in racionalnejšo uporabo obstoječega voznega parka. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti kultur-nejšemu in boljšemu prevozu potnikov. Ker je v okraju mnogo turističnih centrov, katerih obisk ino-zemeev in domačih gostov je čestokrat odvisen od dobre prometne zvdze, je nujno, da podjetja z delavnostjo v tej panogi posvetijo temu problemu največjo Pozornost. VII. poglavje Blagovni promet V letu 1956 bi moral blagovni promet doseči višino 19.303 milijonov din, kar je 4“/o povečanje proti Preteklemu letu. Vendar pa moramo poudariti, da so v tem letu zajete v družbenem planu tudi trgovine Proizvodnih podjetij in pa poslovalnice zunanjetrgovinskih podjetij s sedežem izven okraja. Indeks povečanja blagovnega prometa v letu 1950; Panoga — stroka Blagovni promet 1955 1956 Skupaj trgovina 100 104 Trgovina na debelo 100 94 Trgovina na drobno 100 106 Zunanja trgovina 100 114 Trgovina na debelo Promet v trgovini na debelo se bo zmanjšal iz tPhle razlogov: Uredba o prometu z žiti ne dovoljuje trgovinam debelo, da bi se še nadalje ukvarjale z nabavo in Prodajo žit. Za to delavnost so predvidena speci ali-'rana podjetja, kar ima za posledico znižanje bla- govnega prometa pri grosističnih podjetjih s to delavnostjo. Na predvideni manjši obseg blagovnega prometa v tej stroki bo vplivala tudi reorganizacija nekaterih zunanjetrgovinskih podjetij, ki so pri posameznih grosistih imela svoja konsignacijska skladišča, in pa to, da v našem okraju ni nobenega grosističnega podjetja, ki bi bilo pooblaščeno za promet z izdelki črne metalurgije. Zaradi zmanjšane investicijske delavnosti v tem letu predstavlja gradbeni material manjšo postavko v naših grosističnih trgovinah kot v preteklih letih, kar se bo pokazalo tudi v končnem finančnem uspehu nekaterih trgovin na debelo. Med vzroki za zmanjšanje prometa je tudi ta, da bo z uveljavitvijo videmskega sporazuma upadel promet z nekaterimi, predvsem tekstilnimi artikli, kar se bo zopet pokazalo v poslovanju trgovskih podjetij. Trgovina na drobno V trgovini na drobno se bo promet v letu 1956 povečal za 6 “/o. Deloma se bo ta promet zvišal, kot je bilo že uvodoma poudarjeno, zaradi večjega števila poslovalnic industrijskih podjetij, deloma pa bo zvišanje blagovnega prometa posledica večjih plačilnih skladov v okraju in priliva novih prebivalcev. Povprečno število zaposlenih bo v letu 1956 za približno 12 Vo večje kot v lanskem letu. Na to povečanje vpliva boljši kvalifikacijski sestav v posameznih trgovinah in pa izpopolnjevanje nezasedenih delovni mest, s čimer se bodo nedvomno odpravile razne slabosti v trgovini: n. pr. slaba in nevljudna postrežba, neprimerna manipulacija z živilskimi izdelki, nečistoča v prodajnih in skladiščnih prostorih itd. Predvsem je slab kvalifikacijski sestav kadra v prodajalnah kmetijskih zadrug. V letu 1956 bodo zadružne trgovine imele še pomembnejšo vlogo glede na koncentracijo odkupa preko kmetijskih zadrug. Zato je potrebno, da se zadružpa trgovina in kmetijske zadruge čim bolj usposobijo za to zelo važno delavnost, kar bo prav gotovo pripomoglo k stabilizaciji tržišča. Vrednost prometa na enega zaposlenega v trgovini na drobno bo predvidoma znašala v letu 1956 8,338.000 din, to je za 550.000 din manj kot v preteklem letu. To zmanjšanje bo nastopilo zaradi izpopolnitve kadra v trgovini iz že prej omenjenih vzrokov. Vsa investicijska sredstva, ki se bodo ustvarila ha področju trgovske delavnosti, se bodo vračala v trgovino. Uporabljala naj bi se ta sredstva predvsem za povečanje trgovskih poslovalnic, za preurejevanje slabih skladišč in za dopolnitev najnu jnejše opreme. Za povečanje družbene kontrole glede pravilnosti poslovanja se bodo pri vseh trgovinah široke, posebno pa pri trgovinah vsakodnevne potrošnje ustanovili še novi potrošniški sveti. Ti potrošniški sveti bodo morali stimulativno vplivati na čim večjo udeležbo potrošnikov pri reševanju problemov v trgovini, na varčevanje in zmanjševanje stroškov v trgovini ter solidnejše poslovanje in odpravljanje raznih nepravilnosti. Za ustanovitev teh potrošniških svetov bo dana v letu 1956 materialna baza, ker se bodo formirali skladi potrošnikov v trgovini na drobno. Plan okraja Koper predvideva za leto 1956 10 milijonov din sredstev sklada potrošnikov. Sveti potrošnikov bodo ta sredstva lahko vračali neposredno potrošnikom ali pa bodo del teh sredstev prepustili občinam, da jih bodo uporabile za izboljšanje trg. delavnosti. Zunanja trgovina Predvideno je 14% povečanje blagovne realizacije v zunanji trgovini proti letu 1955. V preteklem letu se je po uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o zunanjetrgovinskem poslovanju začela nova registracija. Kriterij za registracijo je na podlagi novih pravilnikov zaostren tako, da morajo podjetja poleg vseh pogojev, ki jih morajo izpolnjevati glede kadrovske zasedbe, opravičevati svoj ekonomski obstoj in razpolagati z zadostno tehnično usposobljenostjo podjetja. Zaradi novih predpisov odpadejo iz zunanjetrgovinskega registra nekatera trgovska podjetja, kot BOR Koper in MLEKO Izola, ukinilo pa se bo podjetje »KRAS-IMPEKSc. V okviru tržaškega sporazuma se bodo morale izkoristiti vse možnosti za plasman tukajšnjih izdelkov na tržaško področje in za uvoz reprodukcijskega materiala in predmetov široke porabe. Težave 1 bodo verjetno nastopile glede na izvoz vina, kajti tako Italija kot tudi Francija imata velike presežke alkoholnih pijač. Zato bo potrebno, da se izvoz vina usmeri na nova tržišča, število zaposlenih se bo predvidoma povečalo in tudi celotni plačilni sklad se bo povečal za 6,5 % v sorazmerju s pred-, videnim povečanjem prometa v letu 1956. Vlil. poglavje Gostinstvo , V letu 1956 bo dosegel predvideni promet v gostinstvu in turizmu višino 1,125 milijonov din ter bo za 6% večji kot v preteklem letu. Od tega bo odpadlo na povečanje v gostinstvu 17%, v turizmu pa se pričakuje padec za 20%. Finančni efekt v turističnih obratih, ki nudijo usluge inozemskim gostom, bo manjši zaradi tega, ker je odpravljen ugodni devizni sistem, ki je bil v veljavi v preteklem letu. Sam fizični obseg gostinskih storitev bo enak ali celo večji kot v letu 1955. Povečanje obsega turističnih storitev bo deloma odvisno od vremenskih neprilik v letu 1956. Materialni stroški se bodo predvidoma povečali nasproti letu 1955 le za 1,4%. Povprečno število zaposlenih bo v tem letu znašalo okoli 912 oseb, od tega jih bo odpadlo 643 na gostinstvo in 269 na turistično delavnost. Podlaga za plačilni sklad je bil v letu 1956 doseženi plačilni sklad V letu 1955 in je povečanje le sorazmerno povečanju blagovnega prometa v tej panogi in s tem v zvezi povečanju stalno zaposlenih oseb. Geografska specifičnost koprskega območja, za katero jc značilna sorazmerno majhna oddaljenost morja od Alp, daje velike možnosti za turistični razvoj. Velika privlačnost so tudi kraške jame (na Primorskem je dosedaj odkritih okoli 2.000 jam), ki so razen Postojnske in Škocjanske jame skoraj nepoznane, čeprav je njihova naravna lepota neprecenljiva. Naloga potovalnega urada »Adria« je. da te možnosti čimbolj izrabi z organiziranjem dobrih prevoznih zvez ter primerno propagando in reklamo v inozemstvu. Jugoslavija.se je uvrstila v vrsto znanih turističnih držav, čeprav v njihovi skupnosti zavzema še razmeroma skromno mesto. Eno izmed važnih vprašanj v gostinstvu našega okraja je pomanjkanje zadostne strokovne izobrazbe in strokovne prakse zaposlenih v tej stroki. Glede na to, da je znaten del gostinskega poslovanja le sezonski, delovna moč v takih obratih mnogo bolj fluktuira kot v obratih, ki delajo vse leto. Treba bo izboljšati kvalifikacijo gostinskega kadra z nameščanjem le strokovnih moči. Posvečati se bo morala velika pažnja razmerju osebja nasproti vsem gostom, predvsem pa na korektno, prijazno, nikakor pa ne hlapčevsko in v osebni dobiček usmerjeno razmerje do inozemskih turistov. V prizadevanju za nadaljnje razširjanje turističnega prometa bo treba skrbeti za povečanje gostin-sko-turističnih zmogljivosti. To naj bi se doseglo z adaptajoijo uporabnih zgradb in obenem s sprostitvijo gostinskih poslopij, ki se zdaj ne uporabljajo za ta namen. Treba pa bo dati turistom, predvsem inozemskim, več prilike za potrošnjo v turističnih krajih ter jim za to preskrbeti več možnosti za razvedrilo, za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti pod strokovnim vodstvom, za prirejanje izletov in druge turistične usluge. IX. poglavje Obrt in drugo Gospodarska konsolidacija posameznih obrtnih delavnic, posebno v socialističnem sektorju, boljša organizacijska povezava obrtnikov po enotni zbornici ter uspehi, doseženi v letu 1955 so dali temelje za nadaljnji razvoj te panoge v letu 4956. V tem letu se pričakuje znatno povečanje na vseh področjih obrtne delavnosti, bodisi glede vrednosti storitev, bodisi glede družbenega proizvoda. Tudi glede na raznolikost potreb prebivalstva bo doseženo znatno zboljšanje, in sicer z ustanovitvijo novih delavnic in obratov tam, kjer so za to dani pogoji. Ce vzamemo kot podlago za primerjavo predvidevanj v letu 1956 rezultate, dosežene v letih 1954 in 1955, dobimo tole sliko: Povečanje proizvodnje (indeks 1954=100): v letu 1956 v odstotkih leta 1954 1955 1956 Vrednost proizvodnje 100 157 229 Materialni stroški 100 160 219 Družbeni proizvod 100 130 219 Dobiček 100 176 282 Delovna moč 100 110 195 Plače 100 138 196 Gornji pregled nam kaže vidno tendenco h gospodarski ureditvi te panoge, obenem pa daje poroštvo za dosego obsega, predvidenega s planom za leto 1956. Da se bo pa to izvršilo, je treba storiti ukrepe: za čimboljšo opremo obstoječih in novih delavnic, za povišanje obratnih kreditov obrtnih delavnic, pri katerih je pomanjkanje sredstev resna ovira za redno poslovanje, za rednejšo, pravočasno in zadostno dobavo osnovnih sufovin in pripomočkov, posebno pozornost je treba v letu 1956 posvetiti smotrnosti investicij v tej panogi z naložbo sredstev v delavnosti in obrate, ki imajo naravne pogoje in gospodarsko utemeljenost za obstoj. Pri tem je pa treba pospeševati nadaljnji razvoj storitvenih obrtnih delavnic, okrepiti s strokovnim kadrom zbornico tako, da bo mogla izvrševati svoje naloge, poskrbeti za dvig strokovne ravni obrtnikov in obrtniških vajencev, • bojevati se proti šušmarsivu, « vsestransko podpreti socialistične obrtne delavnice, da bodo vplivale na znižanje cen storitvam. Na področju komunalne delavnosti bo treba skrbeti za nadaljnjo ureditev ulic, kanalizacije, parkov in naprav, ki so potrebne prebivalstvu za higiensko in kulturno bivanje. * Drug del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KOPER X. poglavje Amortizacija 1 Po XIII. poglavju, točke a) zveznega družbenega Plana za leto 1956 obračunavajo »Opekarna« Ilirska Bistrica, opekarna »Ruda« Izola in »Marmorindus« Sežana s sedežem v Dutovljah polno amortizacijo. 2 Kmetijsko posestvo Prestranek obračunava amortizacijo za vzdrževanje hlevov in drugih poslopij v viškii zneska, ki je potreben za vzdrževanje. 3 Kmetijska posestva Zabiče, Mala Bukovica, Lan-Bolm, Hrašče, Odolina in KDZ Orehek, Gabrovica in Gornja Branica, ki so v poskusnem obratovanju, obračunavajo v višini 50% predpisane amortizacije. XI. poglavje Zemljardna . 1 Kmetijske organizacije obračunavajo zemljarino Po stopnjah 13% katastrskega dohodka. 2 Kmetijska posestva in splošne kmetijske zadruge ^plačujejo v okrajni investicijski sklad 50% od zem-MSrine. Ostanek dajo v svoj investicijski sklad. ■ XII. poglavje Uporaba investicijskega sklada splošnih kmetijskih zadrug Splošne kmetijske zadruge morajo uporabiti svoj 'svesticijski sklad samo za pospeševanje kmetijske Proizvodnje. XIII. poglavje Formiranje sredstev za samostojno razpolaganje ' 1 Gospodarske organizacije formirajo sredstva za amostojno razpolaganje od skupnega zneska sred-ev za družbene investicijske sklade in sredstev za samostojno razpolaganje v tehle odstotkih: a) Industrija in rudarstvo: Steklena galanterija Hrpelje, »Mehanotehnika« Izola, »Ruda« Izola, tiskarna »Jadran« Koper, »Ladjedelnica« Piran, »Javor« Pivka, tovarna mesnih izdelkov Postojna in »Marmorindus« Sežana-Dutovlje 1 40% Mlekarna Sežana ' 30% b) Gozdarstvo: gozdno gosp. Postojna 30% c) Promet: »Transport« Ilirska Bistrica, »Slavnik« Koper, »Interevropa« Koper, »Primorje« Piran, »Avtoprevozništvo« Postojna, Podjetje za vzdrževanje proge Postojna in »Avtoprevoz« Sežana 40% Splošna plovba Piran 30% č) Zunanja trgovina: Splošna trgovska Koper, Import-eksport »Jadran« Sežana, »Delamaris« Izola 30% d) Obrt: podjetje »Začimba« Portorož 30% Druge gospodarske organizacije iz industrije in rudarstva, gradbeništva, prometa, zunanje trgovine in obrti 35% 2 Od skupnega dobička iz delavnosti nege, gojitve in varstva gozdov vplača gozdno gospodarstvo Postojna 25 % v okrajni investicijski sklad. Preostali znesek da v sklad za samostojno razpolaganje. 3 Trgovska in gostinska podjetja (razen zunanje trgovine) oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje v odstotku od prometa, in sicer: a) trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi pridelki ’ 0,5% b) trgovska podjetja in trgovine z industrijskim blagom 0,25% c) trgovska podjetja za promet z nafto in naftnimi derivati 1,5% č) gostinska in turistična podjetja ter gostišča 3% - XIV. poglavje Razdelitev proračunskih dohodkov med okmjem in občinami: a) Na prispevku za proračun iz dobička gospodarskih organizacij partioipirajo: občina Divača 100% občina Hrpelje 100% občina Ilirska Bistrica 73% občina Izola 33% Občina Koper 61% občina Piran 47% občina Pivka 16% občina Postojna 30% občina Sežana ' ioo% Prispevek za proračun iz dobička gospodarskih organizacij JDZ in PTT je v celoti dohodek okraja. Udeležba na dobičku izvoznih podjetij, ki uporabljajo pri svoji delavnosti poslopja v Prestranku, ki so pod upravo občinskega ljudskega odbora Postojna, pripada občini Postojna. b) Kmečka dohodnina je po izločitvi obveznih skladov dohodek občinskih ljudskih odborov. c) Dohodnina drugih poklicev, od premoženja, dohodnina v stalnih zneskih in dohodnina od prostorov ter delovnega razmerja je po izločitvi obveznih skladov v celoti dohodek občine c) Na prometnem davku zasebnik poklicev parti-cipirajo občinski ljudski odbori 100%. Občina Postojna participira na tem dohodku z 39%. d) Prometni davek od vina in žganja je v eelobi dohodek občin. e) Na gozdni taksi zasebnikov in dopolnilni dohodnini od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje Jetsaj participiraj« občine s 36%. f) Posebni proračunski prispevek od plač je v celoti dohodek občin. XV. poglavje Okrajni investicijski sklad 1 Na podlagi 3. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 19l56 se odpravijo: a) okrajni investicijski sklad bivšega okraja Koper, b) sklad za kreditiranje investicij bivšega okraja Sežana. c) okrajni kreditni sklad bivšega okraja Postojna, č) okrajni sklad za izdajo knjig bivšega okraja Koper, dj sklad za elektrifikacijo Slovenske Istre bivšega okraja Sežana. 2 Pravice, obveznosti in sredstva odpravljenih skladov se prenesejo na okrajni investicijski sklad_ XVI. poglavje Okrajni kmetijski sklad 1 Odpravijo se: a) okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva bivšega okraja Koper, b) okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva' bivšega okraja Postojna, c) okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva bivšega okraja Sežana, č) okrajni sklad za novo ustanovljena posestva bivšega okraja Koper, d) okrajni sklad za pospeševanje ribištva bivšega okraja Koper. 2 Pravice, obveznosti in sredstva odpravljenih skladov se prenesejo na okrajni kmetijski sklad. XVII. poglavje Občinski skladi za zidanje stanovanjskih hiš 1 Odpravijo se: • v a) okrajni sklad za stanovanjsko izgraditev bivšega okraja Koper, b) okrajni sklad za kreditiranje stanovanjske graditve bivšega okraja Postojna, c) okrajni sklad za stanovanjsko izgraditev bivšega okraja Sežana, č) sklad za stanovanjsko-komunalno graditev bivšega okraja Sežana. 2 Pravice, obveznosti in sredstva odpravljenih skladov se prenesejo na občinske sklade za zidanje stanovanjskih h'iš< 3 Pooblašča se svet za gospodarstvo okraja Koper, da izvrši razdelitev po občinah. X'VIII. poglavje Občinski investicijski skladi >1 Odpravi se sklad za obnovo podeželja iz leta 1955 in 1954 bivšega okraja Sežana. Pravice, obveznosti in sredstva odpravljenega sklada se prenesejo na občinske investicijske sklade. Izložena sredstva bivšega okraja Postojna za obnovo podeželja ter pravice in obveznosti, izvirajoče iz poslovanja s temi sredstvi, se prav tako prenesejo v občinske investicijske sklade. 4 Pooblašča se svet za gospodarstvo okraja Koper, da izvrši razdelitev po občinah. XIX. poglavje Okrajni vod n i sklad Okrajni vodni sklad se bo formiral s posebnim odlokom okrajnega ljudskega odbora. XX. poglavje Sredstva proračuna in skladov okraja Koper 1 V letu 1936 bo razpolagal okraj Koper s skupnimi sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov v višini 724,399.000 din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov: del prometnega davka zemljarina del dobička za proračun prometni davek od davčnih vrednotnic prometni davek od zasebnikov dohodki uradov in ustanov državne takse takse v postopku gospodarskih sodišč kazni in nepredvideni dohodki prispevek iz gozdov. SLF za proračun udeležba na dobičku JDŽ in PIT dotacije 38.662.000 din 14.676.000 din 181,987.000 din 3.930.000 din 8.144.000 din 10.300.000 din 63.000. 000 din 4,000.000 din 20.000. 000 din 71.000. 000 din 36.900.000 din 270,000.000 din Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov se bodo uiporabila za tele namene: administrativni proračun negospodarske investicije dotacije občinam 630,377.000 din 35,000.000 din 41,222.000 din Od tega: občini Divača občini Hrpelje občini Sežana 17.257.000 din 18.606.000 din 5,579.000 din Okrajni investicijski sklad bo znašal v letu 1956 307,646.000 din ' 3 Okrajni kmetijski sklad bo znašal v letu 1956 10,670.660 din. 4 Okrajni cestni sklad bo znašal v letu 1956 20.599.000 din. 5 Okrajni gasilski sklad bo znašal v letu 1956 5.195.000 din. 6 Okrajni gozdni sklad bo znašal v letu 1956 97.500.000 din. XXI. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956. Št. 3427/2 Koper, dne 18. maja 1956. Predsednik QLO: Albin Duje 1. r. 160. Okrajni ljudski odbor Koper je na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. julija 1956 na .podlagi 9. in 26. člena statuta okraja Koper v zve-Zi s 3. točko odloka o delitvi celotnega dohodka časo-Pisno-založniških in založniških podjetij (Uradni list FLRJ, št. 19/56) sprejel ODLOK o dopolnitvi družbenega plana okraja Koper za leto 1956 1. člen Drugi odstavek 1. razdelka XIII. poglavja družbenega plana okraja Koper za leto 1956 se spremeni luko, da se glasi: »Druge gospodarske organizacije s področja industrije in rudarstva, gradbeništva, prometa, zunanje trgovine an obrti ter založniško-časopisne delavnosti 35%.« 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Št. 3427/12 Koper, dne 11. julija 1956. Podpredsednik OLO: Franc Klobučar 1. r. 161. Na podlagi 9 in 26. člena statuta okraja Koper j® okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega fbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. septem-“fa 1956 sprejel ODLOK ° drugih dopolnitvah družbenega plana okraja Koper za leto 1956 1. člen Vdrugern razdelku XIII. poglavja družbenega pla-a «kraja Koper za leto 1956 se doda nov, drugi od-stavek, ki se glasi: »Pred delitvi-jo dobička na okrajni investicijski skladi in sklad za samostojno razpolaganje podjetja se najprej pokrijejo obveznosti iz dobička po zakonu in po veljavnih predpisih obračuna udeležba delavcev in uslužbencev na dobičku.« 2. 61 en V tretjem razdelku XIII. poglavja se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: »Pooblašča se svet za družbeni plan in finance pri okrajnem ljudskem odboru Koper, da lahko predvideni odstotek ad d) tega razdelka pri .posameznih organizacijah zniža.« • 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Št. 5427/36 Koper, dne 7. septembra 1956. Podp r edsedn ik OLO: Franc Klobučar 1. r. 162.- Na podlagi 26. člena statuta okraja Koper ter drugega odstavka 8. člena in petega odstavka 27. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 38-295/55 in 26-325/56) je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora dne 7. septembra 1956 sprejel ODLOK o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Koper 1. člen Uslužbencem in delavcem okraja in občin pripada za službeno potovanje dnevnica, ki znaša: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 2. za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce 3. za druge uslužbence in delavce 2. člen Povračilo za ločeno življenje uslužbencem in delavcem okraja in občin znaša od 3.000 do 8.000 din mesečno. Personalna komisija okrajnega ljudskega odbora sme v posebno opravičenih primerih na predlog pristojnega službenega starešine določiti tudi večje povračilo, vendar največ 10.000 din mesečno. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Koper», Dosedanji odlok o dnevnicah s tem dnem preneha veljati. št. 6819/1 Koper, dne 7. septembra 1956. Podpredsednik OI.O: Franc Klobučar 1. r. 1.300 din 1.200 din 1.000 din 163. Na podlagi 40. in 41. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list ULRJ, št. 37/55) in 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. julija 1956 sprejel ODLOK o načelih za pravila trgovin s pavšalnim obračunom in o zavarovanju, ki ga morajo dati delavci takih trgovin 1. člen Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko izroči v vodstvo delavcem proti plačevanju določenega pavšalnega zneska samo trgovine s sadjem in zelenjavo na drobno. 2. člen Trgovina uporablja osnovna sredsva, ki so družbena lastnina, ki jih ji dodeli ustanovitelj. Ce družbena osnovna sredstva ne zadostujejo za redno in kulturno poslovanje trgovine, smejo delavci v trgovini uporabljati tuja osnovna sredstva proti pogodbeno določeni odškodnini oziroma najemnini. Dovoljenje za najetje tujih osnovnih sredstev da upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo. Ta mora dati tudi pritrditev za višino odškodnine oziroma najemnine, 3. člen Od prevzetih družbenih osnovnih sredstev plačuje trgovina amortizacijo po predpisanih stopnjah. Iz dohodkov trgovine nabavljena osnovna sredstva so družbena last. Evidenca o stanju in spremembah družbenih osnovnih sredstev v trgovini se vodi pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo. 1 4. člen Trgovina uporablja za obratna sredstva iz kreditov pri bančnih zavodih in pa sredstva, ki jih vloži kolektiv. 5. člen Trgovina ima tarifni pravilnik, ki določa, kako se razdeli plačilni sklad. 6. člen Osnova za plačevanje prispevka za socialno zavarovanje in dajatve iz socialnega zavarovanja je znesek. ki ga član kolektiva prejme iz dohodkov trgovine. 7. člen Delavci, ki prevzamejo vodstvo trgovine s pavšalnim obračunom, morajo dati poroštvo za poravnavo obveznosti trgovine do družbene skupnosti, za vrnitev kreditov ter za odškodnine in kazni. 8. člen Poroštvo mora kriti polletne obveznosti do družbene skupnosti, polletno najemnino za poslovne prostore in najeta tuja osnovna sredstva ter kredit za obratna sredstva. 9. člen Poroštvo se lahko da z vplačilom gotovine na blagajni ObLO, s poroštveno listino, ki jo podpišeta dva kreditno sposobna poroka, s pologom hranilne knjižice ali z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah. Poroštvo dajo delavci, ki prevzamejo trgovino posamezno, vsi delavci skupno ali tretje fizične ali pravne osebe. Zavarovanje je mogoče tudi v kombinirani obliki, 10. člen Višino poroštva določi za vsako trgovino posebej svet za gospodarstvo ObLO. V upravičenih primerih je poroštvo lahko manjše, kot je predpisano v 8. členu tega odloka. 14. člen Svet za gospodarstvo ObLO lahko odpove vodstvo trgovine s 6-mesečnim odpovednim rokom. Če trgovina nima gospodarskih pogojev za nadaljnje delo ali če jo delavci neredno in nepravilno vodijo, je odpovedni rok 1 mesec. V enakih rokih lahko delavci trgovine kolektivno odpovedo vodstvo trgovine. 12. člen Posamezni delavec lahko odpove delovno razmerje v trgovini v zakonitem odpovednem roku. Drugi delavci trgovine morajo odpoved sprejeti samo, če je trgovina izpolnila vse obveznosti do družbene skupnosti, ki zapadejo najpozneje do konca odpovednega roka. Če odpoved sprejmejo, trgovina pa ni izpolnila zapadlih obvez, prevzamejo nase vse obveze zvezane z vodenjem trgovine, 13. člen Kolektiv lahko odpove delovno razmerje posameznim delavcem z rednim odpovednim rokom. Posameznim delavcem v trgovini lahko odpove delovno razmerje tudi svet za gospodarstvo ObLO, če so pri svojem delu kršili predpise in navodila ali škodovali uspehu trgovine in njenemu ugledu. 14. člen Poslovodja, ki ga izberejo delavci v trgovini izmed sebe in potrdi svet za gospodarstvo ljudskega odbora, odpove delovno razmerje na ta način, da poda odpoved delovnemu kolektivu ih svetu za gospodarstvo ObLO. 15. člen Trgovine s pavšalnim obračunom se oddajajo 7 vodstvo delavcem po razpisu, ki mora biti objavljen v »Uradnem vestniku okraja Koper«. 16. člen Ta odlok začne veljati z objavo v »Uradnem vestniku okraja Koper«. St. 4922/2 Koper, dne tl. julija 1956. Podpredsednik OLO: Franc Klobučar 1. r. 164. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter -■ in 7. odstavka 8. člena ter 5 odstavka 27. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28/55 in 26/56) je okrajni ljudski odbor Kočevje na 12. skupni seji obeh zborov dne 10. avgusta 1956 sprejel ODLOK o dnevnicah za uradna potovanja in povračilu za ločeno življenje uslužbencev okrajnih in občinskih organov ter zavodov na območju okraja Kočevje 1, člen Za uradna potovanja izven okraja uslužbencev in delavcev okrajnih in občinskih organov ter zavo-dov na območju okraja Kočevje znašajo dnevnice: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 1.500 din 2. za uslužbence od X. do VI. plačil- nega razreda in za visokokvalificirane delavce 1.200 din 3. za druge uslužbence in-delavce 1.000 din 2. člen Za uradna potovanja v mejah okraja Kočevje znašajo dnevnice: L za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 1.100 din 2. za uslužbence od X. do VI. plačil- nega razreda in za visokokvalificirane delavce ' I.OOO din 3. za druge uslužbence in delavce 850 din 5. člen Povračilo za ločeno življenje znaša mesečno: 1. za uslužbence okrajnih organov in zavodov od 6.000 do 10.000 din 2. za uslužbence občinskih organov in zavodov od 4.000 do 8.000 din 4, člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem «stu LRS«. . / » St. 05/1-4434/1. Kočevje, dne 10. avgusta 1956. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 165. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. odstavka 8. člena in 5. odstavka 27. člena uredbe o pptnih in selitvenih stroških (Uradni List FLRJ, št. 28-295/55 in št. 26-325/56) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. septembra 1956 sprejel . ODLOK o spremembah odloka o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Kranj 1. člen V odloku o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Kranj (Uradni list LRS, št. 27-120/56, in Uradni vestnik okraja Kranj, št. 7-256/56) se 3. člen razveljavi. Dosedanji 4. člen postane 3. člen. V uvodu odloka se črtajo besede »in 37. člena*. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj*. 'St. 02/1-3638/4 Kranj, dne 25. septembra 195o. Podpredsednik OLO: Ivan Bertoncelj L E, 166. Na podlagi 2. odstavka'15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. in 7. odstavka 8. člena ter 5. odstavka 27. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/55 in št. 26-325/56) je okrajni ljudski odbor Maribor na 13. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. septembra 1956 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o potnih "in selitvenih stroških za uslužbence okraja in občin na območju okraja Maribor (Uradni vestnik okraja Maribor, št, 10-123/56), tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Maribor 1. člen Dnevnica uslužbencev in delavcev okraja in občin v okraju Maribor za službeno potovanje v kraj izven območja okraja Maribor znaša: 1. za uslužbence od V., plačilnega razreda navzgor 1.300 din 2. za uslužbence od X. do VI, plačil- nega razreda in za visokokvalificirane delavce 1.200 din 3. za druge uslužbence in delavce 1.000 din 2. čileu Za službeno jx>tovanje uslužbencev in delavcev v mejab okraja ali občine v posamezne kraje, ki so oddaljeni več kot 10 km, znaša dnevnica: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 2. za uslužbence od X. do VI_ plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce 3. za druge uslužbence in delavce 3. člen Povračilo za ločeno življenje znaša ,za uslužbence okraja 6.000 do 8.000 din, za uslužbence občin pa 3.000 do 8.000 din mesečno. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. St. 01/1-12309/2-56 Maribor, dne 18. septembra 1956, Predsednik OLG: Miian Apih 1. r. 1.000 din 900 di n 800 din 167. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. in 7. odstavka 8. člena in 5. odstavka 27. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/55 in 26-325/56) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 14. avgusta 1956 sprejel ODLOK o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Novo mesto 1. člen Dnevnice za službena potovanja uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Novo mesto znašajo: I. za potovanja izven območja okraja: a) za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor b) za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce c) za druge uslužbence in delavce II. za potovanja v območju okraja: a) za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor b) za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visoko kvalificirane delavce c) za druge uslužbence iu delavce 2. člen Povračilo za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju znaša od 3000 do 8000 din mesečno. V posebno opravičenih primerih lahko izjemoma personalna komisija okrajnega ljudskega odbora Novo mesto na predlog pristojnega službenega starešine določi tudi večje povračilo, vendar največ do 10.000 din mesečno. 1300 am 1200 din 1000 din 1000 din 850 din 700 din 3. člen Ta odtok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, njegove določbe pa se uporabljajo od 1. julija 1956. St. 01/3-473/2 Novo mesto, dne 14. avgusta 1956. Podpredsednik OLG: Viktor Zupančič 1. r. POPRAVEK V odtoku o družbenem pianu okraja Kranj (Uradni list LRS, št. 28-124j56) se je na strani 267, v 8. vrsti levega stolpiča zgoraj vrinila napaka in se postavka pravilno glasi: »po stopnji 0,25%: vsa druga trgovska podjetja in trgovine.« Uredništvo Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča», vsi v Ljubljani — Naročnina: letno MJ0 din — Posa nežna Številka do 8 strani 10 din vsake nadaljnje 4 strani S din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336 — Telefon oirrktnr tn knllgnvodstvo: 30-701 uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni rečno* fiO-KR-5-Z-39P Letnik KIH URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Priloga k 37. kosu z dne 18. oktobra 1956. ŠL 37 Razglasi in objave St. lila a-2090/l-56-B 6297 Sprememba Imeno Z odločbo državnega sekretarja za notranje zadeve LRS, štev. lila 2890/1 z dne 18. IX. 1956 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Ferjan Dragici, roj. 24 II. 1936 v Ljubljani, bivajoči v Ljubljani, Poljanski nasip 16, v ime slrenac. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Kegistei gospodarskih organi zaci i Vpisi Okroina gospodarska sodišča razglašajo: 1562. Besedilo: Žičnica Vitranc, Kranjska gora (št. 101). Poslovni predmet: Prevoz turistov Po žičnici sedežnici iz Kranjske gore na Vitranc in nazaj. Ustanovitelj: Turistično druStvo, Kranjska gora, sklep štev 132/56 z Kne 18. IX. 1956. Direktor do konstituiranja: Su-Fač Matej. Ljubljana. 29. seotembra 1956. Rg I 111/1 '5239 Spremembe Okrožna gospodarska sodl§£a razglašajo: 1363. Besedilo: »Volna«, industrija vol-Penlli izdelkov, Laško. • Vpiše se Sernec Rudi, tehnični °Pja, namestnih direktorja, podpi-Kute v odsotnosti direktorja. Celje, 19. septembra 1956. Rg II 109/3 3147 1364. Besedilo: »Pečarstvo«, Gotovlje. P Uh riše se Cokan Anton i.n vpiše j-’olob Anton, pečar, ki se poobla-C<1 za podpisovanje. Rg II 148/6 5145 Besedilo: »Kostroj«, tovarna us-^ čevljarskih strojev. Sl. Podjetje se je konstituiralo 18. V1L 1956. Rg II 246/2 3139’ ličilo: »Gostinstvo«. Žalec. . z;briže se Veldin Jože, knjigovod-vod»' vP‘^e Košir Adelmar, račnno- Rg II 110/3 3146 Gelje, 21. septembra 1956. Važno opozorilo! PREGLED PREDPISOV o ekonomskih instrumentih in ukrepih Pod tem naslovom je izšla knjižica v izdaji Sekretariata Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo ter v naši založbi. V zgoščeni in sistematično pregledni obliki prikazuje predpise, k; urejajo način ugotavljanja in delitve družbenega dohodka. l’i predpisi so bili doslej raztreseni v raznih družbenih planih, zveznih in republiških zakonih, uredbah, odlokih in posameznih odločbah zveznih in republiških organov. Ljudskim odborom, pa vodstvom in knjigovodstvom podjetij in družbenim organizacijam, ki imajo dnevno opravka s temi predpisi, bo zato brošura zelo koristen pripomoček. V preglednem zaporedju so objavljena med drugim poglavja o instrumentih in ukrepih, ki se nanašajo na gospodarske organizacije, o ugotavljanju celotnega dohodka in njegovi delitvi pri gospodarskih organizacijah (materialni in režijski stroški, plače delavcev in uslužbencev, amortizacija), dalje poglavje o stalnih družbenih prispevkih (za socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek, proračunski prispevki v breme individualnih plač, prispevek za gozdne sklade, za kadre, za pospeševanje gospodarskih delavnosti, za zbornice, skupnosti, strokovna združenja, kotizacija za zadružne zveze), poglavje o prometnem davku, delitvi dobička, o družbenih sredstvih in njihovi razdelitvi (davki, takse, carine itd.), razdelitev družbenih sredstev (razni skladi) ter ukrepi za ureditev trga. Na vsebinsko bogato vrednost knjižice še posebej opozarjamo. Strani 156, cena 200 din. »Uradni list LRS«. Ljubljana, Erjavčeva tl a 1365. Besedilo: Gostilna »Pri pošti«, Mozirje. Zaznamuje se uvedla prisilne uprave Prisilni upravnik: Povh Ivo, član prisilne uprave Košir Lado. knjigovodja. Celje, 22. septembra 1956. Rg III 40/2 3162 1366. Besedilo: Gozdno gospodarstvo, Brežice. Vpiše se Gorenc Silvo, ki podpisuje, v odsotnosti direktorja. Rg V 5/5 3217 Besedilo: Keramična industrija, Liboje. Za podpisovanje podjetja se pooblašča še Kralj Milan, tehnični vod ja, podpisuje v odsotnosti direkte. ;a in Germadnik Vili, knjigovodja. sopodpisuje v odsotnosti računovodje. Rg II 149/5 3223 Besedilo: »Kurivopromet«, Ra- deče. Poslovni nredmet odslej: Nakup in prodaja premoga, drv in oglja, pridobivanje odplavljenega premoga iz zasavskih 'rudnikov. Rg IV 96/" 3218 Besedilo: Gradbeno podjetje. Sl. Konjice. Poslovni predmet odslej: Izvajanje gradbenih del nizkih in visokih zgradb, izkoriščanje kamnoloma. za lastne potrebe in prodajo. Izbriše se Sodnik Anton, tehnični vodja in vpiše Kušer Jožko, tehnični 'vodja, podpisuje po zakonitih pooblastilih. Rg II 125/3 3224 Besednilo: Restavracija termo- elektrarne, Šoštanj. Poslovni predmet obrata se razširi na prodajo hrane in pijač ter tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin. Rg III 146/5 5220 Besedilo: Cementarna, Trbovlje. Poslovni predmet odslej: Proiz- vodnja in prodaja cementa, na debelo in drobno. Rg IV 63/3 3219 Celje, 28. septembra 1936. 1367. Besedilo: Trgovsko podjetje »Re-serva«. Šentjur. Vpiše se poslovna enota: Trgovina »Glinica«, Slivnica pri Celin, ki je trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami, mešanim industrijskim blagom, gradbe- u im materialom, tekstilnim blagom, drvmi in premogom, tobačnimi izdelki, vžigalicami in potrebščinami na drobno, kmetijskimi stroji, orodjem, umetnimi gnojili in sredstvi za varstvo rastlin. V. d. poslovodje Intihar Ivan. Ustanovitelj: Obč LO Slivnica .pri Celju, odločba št. 308/1-54 z dne 7. III. M54. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Celje, 29 septembra 1956. Rg II 82/2 3225 1568. Besedilo: »Noša knjiga«, Celje. Besedilo odslej: Trgovina »Naša knjiga«, Celje, Stanetova 10. Rg I 3/4 3270 Besedilo: Rudnik rjavega premoga. Trbovlje-Hrastnik v Trbovljah. Izbriše se Dolinšek Drago, šef računsko gospodarskega sektorja in vpiše Turnšek Roman, šef računovodstva. Rg IV 65/4 3274 Celje. 4. oktobra 1956. 1369. Besedijo: ' Kmetijsko posestvo »Žovnek«, Braslovče. • Izbriše se Breznikar Franc, računovodja in vpiše Jagrič Avgust, predsednik DS, ki je pooblaščen za podpisovanje, skupaj z direktorjem Celje. 8. oktobra 1956. ' Rg II 105/2 3341 1370. Besedilo: Obrtno gradbeno pod- jetje ‘»Konstruktor«. Piran. Izbriše se Djurdjevič Olivi j in vpiše Križan Vinko, novi direktor. Koper. 13. avgusta 1956 Reg b I 55/3 3074 1371. Besedilo: Putnik Slovenija, Ljub-Ijatna. Vpiše se poslovna enota: Poslovalnica Rožna dolina. Gorica, ki opravlja pomoč in pospeševanje potniškega in turističnega prometa (izdaja napotnic za gostinska in prometna podjetja, sklepanje pogodb z gostinskimi podjetji), menjavo valut in deviz, informacije in propaganda v zvezi s turizmom, posreduje pri preskrbi potnih listov in viz. prodaja spomine in turistične publikacije v tu- in inozemstvu. Sef poslovalnice je Bavdaž Kristijan. Poslovalnica opravlja posle sama po navodilih direkcije Poslovalnico ie ustanovil Putnik Slovenija, Ljubljana. Koper. 20. septembra 1956. Reg a I 176/1 3500 1372. Besedilo: Tovarna pletenin in zaves »Belokranjka«, Črnomelj. Besedilo odslej: Belokrajska trikotažna industrija »Beti«, Metlika, skrajšano: »Beti«, Metlika. Poslovni predmet oddsJej: Predelava volnene, bombažne, vigogne in svilene preje, iz katere se izdelujejo moški izdelki (vestje, puloverji, srajce, kopalke itd.), ženski izdelki (puloverji, jopice in kopalni kostimi, trikotažno perilo itd.), otroški izdelki (vestje, puloverji,. hlačke z nogavičkami, garniture za dojenčke), pozamenterija (zavese in razni vzorci). Ljubljana. 9. avgusta 1956. Rg 1 4/5 3163 1373. Besedilo: »Borovo«, jugoslovanski kombinat gume in obutve, poslovalnica, Kočevje. ' Izbriše se Steblovnik Stane in vpiše Drnovšek Štefanija, novi poslovodja. Ljubljana. 10. avgusta 1956. Rg I 63/.4 3165 1374. Besedilo: Gostilna in prenočišče Lovski rog, Črnomelj. Izbriše se Mavser Zofka ter vpiše Jerman Tončka, računovodja in Starešinič Pe.pca, ki podpisuje, v odsotnosti računovodje ali poslovodje. Rg 1 39/2 3194 Besedilo: Splošno čevljarstvo, Dolenjske Toplice. Izbriše se Kren Franc in vpiše Pršina Viktor, novi poslovodja. Rg I 33/2 5192 Ljubljana. 14. avgusta 1956 t375. ( Besedilo: Tovarna vžigalic, Dolac na Lašvi. Vpiše se poslovna enota skladišče, Ljubljana (Trg francoske revolucije 7), ki prodaja .lastne izdelke na debelo. Poslovodja je" uslužbenec agencije Slovenija. Ljubljana. Poslovno enoto' je ustanovil DS Tovarne vžigalic. , Dolac na podlagi sklepa z dne 26. VI. . 1956 (dovoljenje Obč. LO Ljubijana-Center, št. 05/4-722/4-56 z dne 10. VII. 1956). Poslovna enota nima samostojnih pravic. Rg V 719/1 3258 Besedilo: Obrtniška produktivna in predelovalna zadruga »Usnjeni izdelki«, Ljubljana. Izbrišeta se: Babšek Dragica in Arijani Ivan ter vpišeta nova pooblaščenca za podpisovanje: Vrabec Danica, računovodja, Rojšek Jože, ki podi psu je, v odsot nosti upravnika. Rg IV 656/7 3209 Besedilo: Gostilna »Majolka«, Šmartno pri Litiji. Besedilo odslej: Gostinsko podjetje »Majolka«, Šmartno pri Litiji. y . , Vpiše se sprememba priimka računovodje Tomšič Milke na Vavtar Milka. Vpiše se poslovna enota gostilna >Pri Verbiču« v Gradiških Lazah, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače, prodaja topla in mrzla jedila. Poslovodja je Okorn Marija. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja na podlagi sklepa z dne 25 IV. 1956 (dovoljenje Obč. LO Litija, št. 02/10-1270/3 z dne 12, VI. 1956). Rg 1 164/4 3205 Ljubljana. 15. avgusta 1956. 1376. Besedilo: »Avto«, splošno avto- prevozništvo. Kočevje. Poslovni predmet odslej: Splošni, osebni in blagovni prevozi z avtomobili in priklopniki v FLR Jugoslaviji in inozemstvu Ljubljana. 17. avgusta 1956. Rg I 42/7 3189 1377. Besedilo: Mesarsko podjetje »Mesnina«, Jesenice. Izbriše se .pooblaščenec za sopod-pisovanje Ambrožič Matilda in vpiše novi Kranjc Marica, knjigovodja. Ljubljana. 21. avgusta 1956 Rig I 48/6 3240 1378. Resedilo: Podjetje »Meso«, Kamnik. Izbriše se Stek lasa Anica in vpiše Rozman Slavka, novi računovodja. Ljubljana. 11. septembra 19%. Rg I 159/1 3191 (379 Besedilo: Trgovsko podjetje »Sloveni jasiwrt«, Ljubljana (Titova 18) Na novo se vpiše Predalič Stane, referent za uvoz, ki podpisuje. v odsotnosti direktorja. Ljubljana. 1. oktobra 1956. Rg V 720/5 3263 1380. „ Besedilo: Parna pekarna. Polj“ čane. Izbriše se Turnšek Anica in vp'* še pooblašcenka za podpisovan |e Dolinšek Alojzija. Maribor. 4 sentembra 1956. Reg 73/11 50®* 1381. , Besedilo: Okrajno remontno P0“" jetje, Ptuj. , Besedilo odslej: Remontno pon" jetje. Ptuj, Maribor, 6 septembra 195” _ . Reg 99/T 1382. Besedilo: Mesarija. Oplotnica. Izbriše ,se Kolar Slavka in_ v,^u. pooblaščenec za sopodpisovanje n-nej Bernard, namestnik posloveni sopodpi.suje listine finančnega P* mena. na. s Maribor. 15. septembra 1950 Reg 46/TT 1383. . t*>l- Besedilo: Trgovsko podjetje •* ka«, Rn$e. Poslovni predmet se razširi na trgovanje na debelo z gozdnimi sadeži v okraju Maribor. Maribor. 19 septembra 1936. Reg 134AI ' 31M 1384. Besedilo: Gostinsko podjetje »Vinski hram«, Maribor. ^ Izbriše se Lovrenčič Jože in vpiše Sušnik Zlata, v. d. računovodje, novi pooblaščenec za podpisovanje. Reg 196/1 3173 Besedilo: »Agromerkur«, zadružno trgovsko podjetje. Murska Sobota. Poslovni predmet se razširi še na predelavo jajc in klanje perutnine, predelavo pulpiranje gozdnih sadežev, perutnine in sadja, trgovanje s steklom, porcelanom in keramiko, na debelo in drobno. Reg 71/1 3171 Maribor. 2i2. septembra 1956. 1385. Besedilo: Gostilna »Pod klancem«, Mežica, Izbriše se Lednik Nada in vpiše Pooblaščenec za podpisovanje Metelko Franc, ßonorarni knjigovodja. Maribor, 25 septembra 1956. Reg 16/111 3241 1386. « Besedilo: Gostilna »Pri Prleku«, Ljutomer. Izbriše se Obran Franc, in vpiše Černjavič Jože, knjigovodja, pooblaščenec za podpisovanje. Rg 91/11 3254 Besedilo: Tovarna mesnih izdelkov, Maribor. Košaki. Izbriše se Gontarev Antonija in ypiše Kašpar Vida, fin. knjigovodja, ki bo sopodpisovala. v odsotnosti računovodje. Reg 211/1 3242 Besedilo: Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin«, Murska Sobota. Vpiše se poslovna enota: Prodajalna »Novi dom«. Murska fpbota (Lendavska 26), ki prodaja dvila in gospodinjske potrebščine, steklo, porcelan in keramiko, tobač-u« izdelke, vžigalice in potrebščine. 'se na drobno Poslovodja je Cvetko Ernest. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin«, M. Sobota (dovoljenje Obč. LO Murska Sobota. št. 02/2-2107 z dne 15 Vlil. 1956). Samostojnih pravic enota nima. Rg 43/1-9 3252 Besedilo: Radio-center, Ptuj. Poslovni predmet se razširi na izdelovanje in popravljanje električen grelnih naprav. Reg 123/1 4 3251 Besedilo: Gospodarsko komunal-n° podjetje, Radlje ob Dravi. l9^pdjet.je se je konstituiralo 12. VI. ^Pišejo se pooblaščenci za podpi-OVauie: Prot Lenart, upravnik, Temik Peter, računovodja, in Ve-zonik Ivan, skladiščnik, ki podpisuje, v odsotnosti direktorja ali računovodje. Reg 176/lil 3249 Maribor, 28. septembra 1956. 1387. Besedilo: DKW servis, Maribor. Izbrišeta se Pihler Ferdo in Kri-stanič Herbert ter vpiše Uranker Marta, računovodja, poblaščenka za sopod p i so v an j e. Reg 6/1 3256 Besedilo: Trgovsko podjetje »Javor«, Ptuj. Dosedanji v. d. direktorja Velun-šek Oto je odslej direktor. Reg 121/1 3250 Maribor, 29. septembra 1956 (zbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1388. Besedilo: Trgovsko podjetje »Glinica«, Slivnica pri Celju. Zaradi pripojitve trgovskemu podjetju »Reserva«, Šentjur pri Celju. Celje, 29. septembra 1956. Rg It 230/2 3222 Register finančno samostojnih zavodov Vpisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 1389. Besedilo: Uprava za ceste in kanalizacijo, Ceijo, Ulica 29. novembra 2. Zavod vzdržuje ceste IV. reda, mestne ulice in trge ter kanalizacijo v občini Celje; opravlja naloge investitorja v zvezi z obnovo in graditvijo cest IV. reda, mestnih ulic, trgov in kanalizacije ter naloge režiserja pri gradbenih delih v režiji zavoda: sestavlja tehnične predloge in gradbene programe; opremlja ceste s cestnoprometnimi in drugimi javnimi označbami; organizira in izvaja zimsko službo; sodeluje v kolavdacijskj in prevzemnih komisijah; zbira iu obdeluje podatke o stanju cest in cestnih objektov; predlaga ureditev novih cest IV. reda; skrbi za izvajanje predpisov o varstvu in uporabi cest in drugih predpisov, ki urejajo javno cestno službo; daje dovoljenja za posebno uporabo cestnega zemljišča ter soglasje, da se sme graditi v cestno varstvenem pasu. Ustanovitelj: OLO Celje, odločba št. 03/190-10/1955 z dne 2. II. 1956. Za žadeve in naloge zavoda je pristojen Obč. LO Celje, svet za gradnje in komunalne zadeve. Organ zavoda je upravni odbor. Zavod zastopa in zanj podpisuje Javornik Pavel, upravnik, samostojno; vsa listine finančnega pomena sopodpisuje Braček Emil, računovodja. Celje, 10. septembra 1956. Št. 17/1956 3136 1390. Besedilo: Dom onemoglih, Gr- movje. Zavod oskrbuje onemogle ter jim nudi zdravstveno nego. Stranska delavnost je pridelovanje in prodaja kmetijskih pridelkov. Ustanovitelj: MLO Celje, odločba št. 2917/1-53 z dne 8. IV. 1953. Za zadeve zavoda je pristojen Obč. LO Celje, svet za zdravstvo in socialno politiko. Organ zavoda je upravni odbor. Zavod zastopa in zanj samostojno podpisuje Kremenšek Lojze, upravnik; vse listine finančnega pomena sopodpisujeta Sorč Slavka, uslužbenka, in Pavlin Ivan, uslužbenec Obč. LO Celje. Celje, 2i. septembra 1956. Reg 19/56 3137 1391. Besedilo; Zdravstveni dom Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, Ljubljana (Kidričeva št. 2). Zdravstveni dom nudi zdravstveno oskrbo vsem aktivnim in upokojenim uslužbencem resora notranjih zadev v bolnici z laboratorijem, Ljubljana, Vodnikova 62, v polikliniki, splošni ambulanti, zobni ambulanti, specialistični ambulanti. Vodnikova 62, v lekarni, Ljubljana, Kidričeva 2 in v sanatoriju Emona, Ljubljana, Komenskega 4. Dom nudi zdravstveno oskrbo tudi drugim osebam, če to dopušča njegova zmogljivost ali če je to posebej dogovorjeno s pristojnim zavodov za socialno zavarovanje. Ustanovitelj: Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. odločba št. 267/2-55 z dne 28. IV. 1955. Za zadeve jn naloge zavoda je pristojen Državni sekretariat za notranje zadeve LRS. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: dr. Sonc Anton, direktor, neomejeno, v njegovi odsotnosti ga nadomešča H,rn®' zad«. Žalec. Pečolar Štefan, dlre tor Kmetijskega posestva hmeljarske šole Vrbje pri Žailcu. ., Za zvezo podpisujejo predsedn" ali tipravnjk. zadeve finančnega pomena. so.pod.pisuje računovodja. . Za podpisovanje se pooblaščal • Cvcnk Miran, predsednik. Kac *■ rel, upravnik, Breznikar Franc, r čunovodja. vsi Žalec. Celje, 4. oktobra 1956 , Zadr I 150. ^ Spremembe 'krožna gospodarska sodišča razglašajo: 560. Resedilo: Vinogradniška olxlelo-valiiu zadruga z o. j., Jože Kraje«, Huni. ..Besedilo odslej: Zadružno kme- ti'sko gos|Mijzka, Kašpirc. A'hcu. Oblak Kati. Gnezda Marija, { ube Fanči, Hvala Pepca, Šinkovec , arija, Mihelj Justi, Seljak Mira, . rija, Burnik Jelka, Spodnja Idriji- Lapajne Tončka, Idrija. Kranjc 'da, Cerkno, Trugar Franca, Orale/. Za pod|)isovanje zadruge so pooblaščene: Modrijan Pavlu, Idrija, Predsednik, Bevk Marica, Idrija, ®4ni'k, Mihelj Justi, Mihevc Ix>jzka, ®mnici n. o.. Lapajne Vfalči, Idrija, "Pravnik in Murovce Marija, knji-Sovodja, Idrija. pravni odbor tednik, tajnik in sestavljajo pred-naj več 15 članov, irugo zastopata in zanjo podpi-■^uJeta predsednik in tajnik uprav-pRa odbora, v njiju odsotnosti pa a zato pooblaščena člana upruv-eSa odbora. V finančnih in admini-rawvnih zadevah je pooblaščena ja Podpisovanje upravnica in za io oločena nameščen k a Koper, 19. julija 19%. 562 Zadr a I 119/1 3233 m'5e.sNe odpirati, ponudba za licitacijo.« Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve Obč. LO Divača Št. 24426/N-56 6659 Na ,podlagi določb zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/1955) in pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih dal (istotam) razpisuje Podjetjeza poštni, telegrafski in telefonski promet v Ljubljani javnypismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtnih del za gradnjo poslopja za pošto Portorož. Predračunska vsota je 22,088.085 dinarjev, rok za dovršitev vseli del 15. XII. 1957. Licitacija bo 10. novembra 1956 ob 9. nji v poslopju Uprave podjetja za ptt promet v Ljubljani. Cigaletova ulica št 6, soba št. 60. Do tega roka je treba vložiti ponudbe in položiti 0.5 % varščine od predračunske vrednosti razpisanih del v garantnem pismu ali na kak drug primeren način. Na-d robnoj še pogoje in vso tehnično dokumentacijo lahko prevzame ali naroči vsak interesent pri Upravi podjetja, Ljubljana, Cigaletova 6, soba. 37 ob delovnikih od 7. do 14. ure. Podjetje za PTT promet v Ljubljani Št. 23749/N-56 6660 Na podlagi določb zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS. št. 17/55) in pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (istotam) razpisuje Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski 'promet v Ljubljani javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških dei za gradnjo poslopja za okrajno pošto Trbovlje 1. Proračunska vsota je 42.248.154 din.,Rok za dovršitev vseh del je 15. XII. 1957. Licitacija bo 17. novembra 1956 ob 9. uri v poslopju uprave podjetja za ptt projjiet v Ljubljani, Cigaletova ulica 6, soba 60. Do tega roka je treba vložili ponudbe in -položiti 0.5 % varščine od proračunske vrednosti razpisanih del v garantnem pismu ali na kak drug primeren način. Nadrobnejše pogoje in vso tehnično dokumentacijo lahko prevzame ali naroči vsak interesent pri upravi podjetja, Ljubljana, Cigaletova ulica št. 6, soba 57 ob delovnih dneh od 7. do 14. ure. Podjetje za PTT promet v Ljubljani Št. A-9041/56 6661 Splošna plovba, Piran razpisuje po zakonu o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17 z dne 12. V. 1955) prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih iu gradbenoobrtn,iških del za adaptacijo restavracijskih prostorov lokala »Tri vrata« v Piranu za Klub pomorščakov. Licitacija bo na Splošpi plovbi v Piranu, Matteotlijeva ul. 22 dne 5. novembra 1956 ob 9. uri. Rok za izvedbo gradbenih del je maj 1957. Proračunska vsota znaša 18,025.708 din. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri jaVni liciiaaiji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55). Sprejemale se bodo na dan licitacijske obravnave, 5. XI, 1956 do 9. ure v prostorih Splošne plovbe v Piranu. Varščina je 0.5% predračunske vsote in jo je treba predložiti z garancijskim pismeni ali na drug primeren način, najkasneje do pričetka licitacijske obravnave Glavni projekt je interesentom na razpolago vsak delavnik od 8. do 12. ure v sekretariatu Splošne plovbe, Piran. Splošna plovba, Piran Št. 1135/56 6608 Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, številka 17/55) in 3. člena pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih de!, razpi- suje Avtoprevoz, Sežana, prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del sedem stanovanjskega bloka v Sežani. Predvidena proračunska vsota je 15,730.352 din. Rok za izvedbo gradbenili del je do 20. 1. 1957, x-ok zu usposobitev enega stanovanju je do 10. II. 1957 in rok za dokončno dograditev je 23. V. 1957. P’rojektne elaborate lahko izvajalci dvignejo prvi dan po objavi v »Uradnem listu LRS in pa vse do licitacije, vsak delavnik od 9. do 12. ure na upravi podjetja Avtoprevoz, Sežana. Glavni elaboraji se bodo izdajali interesentom proti kavciji lO.OOtÖ din. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilniku o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) in dostavljene investitorju do začetka javne pismene licitacije. Višina varščine je 0.5 % predračunske vsote in murgi hiti priložena ponudbi. Javna licitacija bo 15 dni po objavi v »Uradnem listu LRS«, m sicer 2. XI. 1956 ob 9. uri v tehnični pisarni Av-toprevoza. Sežana. Investitor: i Avtoprevoz, Sežana Št. 1/2-7/266-56 6675 Na podlagi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) razpisuje Bolnica za kostno TBC Valdoltra javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in gradbeno obrtniških del za gradnjo dveh stanovanjskih še-storčkov v bližini Bolnice za kostno TBC v 'Valdoltri. Licitacija bo -• novembra 1956 ob 10. uri na kraju samem, t. j. v Bolnici za kostno TBC, Valdoltra. Predračunska vsota za oba šestorčka znaša 53,528.877 dinarjev. Rok za izvedbo gradbenih del v tem letu v obsegu ca 8.000.000 dinarjev jo 31. decembra 1956. rok za izvršitev vseh drugih gradbeni^ in gradbeno obrtniških del, popolno dovršitev obeh šes pa 31. avgusta 1957. Varščina znaša 0.5% predračunske vsote in se mora priložiti ponudbi Ponudbe morajo biti opremljene skladao s predpis.! pravilnika o postopku pri ja'" ni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur" list LRS. št. 17/55) i" jih je treba oddati najkasneje d^ začetka licitacijske obravnave. P)'0' jekitni elaborati ter 'razpisni in sP'0" šni pogoji bodo interesentom n. razpolago od 19. XI. 1956 dalje P^. Upravi bolnice za kostno TBC Valdoltri proti kavciji 5,000 din. ^ i Bolnica za kostno TBU' Valdoltra Poziv trpnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terJatJ* oziroma poravnajo svoje obveznosti podje.lj v likvidaciji, sicer se o0 dplgovl sodno Iztirjali. 5481 Z odločbo Obč. LO Kanal. Št. z dne 27. VI. 1956 ter s Pr''tr“lT\ne OLO Gorica, št. 03/1-3622/1-56 z aD t. T. torčklb ■Ü. Vlil. 1956 ipreide gostišče »Rufet«, Dobiar v redno likvidacijo. Za likvidatorja je imenovan knjigovodja KZ Ročinj C uk Mirko. Priglasit veni 'rok; 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicuje] o Ačko Anton, Zgornja Nova vas 4, P- SL. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 15502, ser. št. 0768722 (Maribor ok.). 6648 »Avto«, splošno a v top r evoz n išt vo, Kočevje, evid. tablico, številka S-6789. _ 6450 » Bajželj Marjana roj. Šubic, Kokrica 86, Kranj, osebno izkaznico, reg. štev. 4040, ser. štev. 0193350 (Kranj). 6583 Barakovič Husnija, Kamnik, Trg talcev 6, tovarniško dovolilnico, »t 2-116 6332 Baša Marija. Brdo 1, p. Dornberk, Osebno izkaznico, reg. št. 23016, ser. št. 0305011. 6564 Bernik Franc, Selca nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. številka 40890. ser. številka F-0223501 (Kranj ok.). 6570 Borišek Jože, osebno izkaznico, »eg. št. 57053, ser. št. F-0750363 (Trbovlje). ■ 6179 Borkovič Marica, Ljubljana, Trubarjeva 43, osebno izkaznico, reg. številka 5852, ser. štev. G-014J1562 (Kranj) 6529 Bračko Florijan, Svečina 5. pošta Kungota, osebno izkaznico, reg. st. 48585, ser. št. 0177846 (Maribor okolica). 6630 Bukovec Zdenka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 85683/53, ser. st. F-0107993 (Ljubljana). 6571 Cej Cilka, Nova Gorica, Ulica IX. korpusa 54. osebno izkaznico, reg. št. h)934. ser. št. 0324023, 6602 Celestina Marko. Jesenice, Hrušica 42, osebno izkaznico, reg. šte-vilka 744), ser. številka 0345450 (Kranj). 6543 Černič Ivan. Cirje 15, ,p. Raka, osebno izkaznico, ser. št„ 0381199 (Krško) 6544 Centralni higienski zavod, Ljublana. Trubarjeva 2, prometno knji-?Joo za osebni avtomobil, znamke >fiat 1100/. št. S-241. 6372 Čolnar Andrej. Kranj, Prešernp-'5 osebno izkaznico, reg. štev. ser. štev. 0929443 — duplikat 'Kranj). 6573 k uletto Dominik. Račiča pri Zida-nem mostu 11, osebno izkaznico, [eg. štev. 545399. ser štev. F-0747909 Gobovi je). 6612 Čermelj Marija roj. Kodrič, ško-,’Ia 81. p. Koper, osebno izkaznico s*. 4626' (Gorica). 6565 > Cop Cvetka. Brezje, delovno Kjbžico. reg. št. 429. ser št. 462449 'Radovljica). 6574 Debevc Slavica, Ljubljana, Topniška 16 osebno izkaznico, reg. štev. 11676/50 (Ljubljana). 6552 Dodič Remiigij, Izola, Baredi 229, osebno izkaznico, reg. št. 20568 (Koper). 6613 Eržen Milan, Idrija, Ulica IX. korpusa 3, osebno izkaznico, reg. številka 51514, ser. številka Ö339807 (Gorica). 6553 Fabjan Anun, Maribor, Cankarjeva 22, izkaznico rezervnega oficirja, št. 6732 (Maribor). 6629 Fanedl Julijana,,Maribor, Slovenska 36. osebno izkaznico, reg. štev. 22953, ser. številka 0023371 (Maribor). 6647 Feguš Danijela, Markovci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 7610, ser. št. 0249923 (Ptuj). 6603 Filej Veronika, Maribor, Vojašniška 10, osebno izkaznico, reg. štev. 29720, ser. št. 0192433 (Maribor). 6632 Florjančič Neža, Ločna 5, pošta Novo mesto, osebno izkaznico, reg. št. 25218, ser. štev. 0538016 (Novo mesto). * 6453 Gabrijelčič Franc. Ložice 162, Deskle-Anhovo, osebno izkaznico, reg. štev. 5702, ser. štev. 304276 (Gorica). • ' , 6627 • Galjoit Jožica, Zagorica 12, pošta Stahovica, osebno izkaznico, reg. številka 8806, ser. številka 0455116 (Kamnik). 0514 Garmuš Tončka, bolnica TBC na Golniku, zdravstveno izkaznico, št 279095 (Kranj). ' 6250 Gorkič Elda, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 19305 (Ljubljana). 6650 Govekar ‘ Valentin, Trboje 20. osebno izkaznico, reg. štev. 19479 (Kranj). 6530 Gozdarsko avtopodjetje. Maribor, Kejžar jeva 19, prometno dovoljenje za poltovorni avtomobil, znamke »Borgvard«. številka S-5889 (Maribor). , 6631 Grabnar Miklavž, Lokovica 9, p. Šoštanj, osebno izkaznico, reg. štev. 1896. 6615 Gregorc Rajko. Kamnik, Kidričeva 40, osebno izkaznico, reg. štev. 25646 (Kamnik). 6651 Gregorčič Boris, Kranj, dijaško knjižico srednje tekstilne šole v Kranju. 6575 Grubič Marija, Maribor, Studenci, Ciril Metodova 11, osebno izkaznico. reg. št. 599 i, 6335 Habjan Marija. Ljubljana, Celovška 41. osebno izkaznico, reg. štev. 81268 (Ljubljana). 6551 Hočevar Marija, Ljubljana, ' Erjavčeva 28. osebno izkaznico, 'reg. št. 91916 (Ljubljana). 6589 Horvat Ivanka. Ljubljanska, Ižanska 88. osebno izkaznico, reg. štev. 118236/56 (Ljubljana). 6554 Hrovat Milan, Gorenja Sava 95. n, Kranj, osebno izkaznico, reg. Št. 18244. ser. št. 0836162 (Kranj). 6616 Hvala Angela. Ljubljana, osebno izkaznico, reg štev. 110-160 (Ljubljana). 6576 Ilaš Albin, Ljubljana, Černetova 6, osebno izkaznico, reg. št. 56927, ser. št. F-0079237 (Ljubljana). 6508 Jarc Marija, Bresternica 111, pošta Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 28065, ser. št. 0175384 (Maribor okol.) 6635 Jeran Ana, Stolnik 3, p Stahovica, osebno izkaznico, reg. št 8402, ser. št. F-0454712 (Kamnik). 6617 Jeraj Vida, Vodice 67, osebno izkaznico, reg. št. 118177/56, ser. štev. ' F-0864387 (Ljubljana). 6577 Jesenšek Andrej, Ljubljana, Rožna dolina, osebno izkaznico, reg. štev. 9079/50, ser. štev. F-00313S9 (Ljubljana). 6590 Jurca Alojz, Postojna, osebno izkaznico, reg. štev. 80575/51 (Ljubljana). 6578 Jurečič Pepca, Poljane 27, pošta Ljubljana-Sentvid, osebno izkaznico. reg. številka 78191/51 (Ljubljana). 6591 Jurič Milan, Polana 32. p. Hoče, osebno izkaznico, reg št. 13932. ser. št. 0581887 (Maribor ok.). ' 6636 Kacjan Tomaž, Sp. Polskava 107, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg št. 3750, ser. številka 0590260 (Maribor okol.). 6645 Kadiunc Alojzija. Polica 5, osebno izkaznico. Tee. št 592/50, ser št. F-0000902 (Ljubljana). 6532 Kolar Jožefa roj. Tancer, Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 54706 (Maribor). ■ 6457 KapitanoviČ Jakob, Maribor, Meljska 63. osebno izkaznico, reg štev. 58080 (Maribor). 6645 Kastelic Muri ja, Sad 5. p. Šentvid pri Stični, osebno izkaznico, reg. št. 9393. ser. št. F-0009705. 6618 Kekec Mirko. Ptuj. Muzejski trg 1, delovno knjižico, reg št. 1297, ser. št. 67505 (Ptuj). 6311 Klančnik Gabrijela, Šmartno ob Paki 42, osebno izkaznico, Teg. štev. 6418. 6300 Klemenčič Stane, Božički vrh 18, p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico. reg. št. 18555. ser, št. G-006783 (G. Radgona). 6500 Kočevar Miroslav, Ljubljana, Mat-janova pot 8. osebno izkaznico, reg. štev. 110440/54, ser. štev. 0137750 in zdravstveno izkaznico štev. 092002 (Ljubljana) 6509 Kolauz Marija, Koper, Darka Marušiča 2, osebno izkaznico, ser. št. 0451527 (Ljubljana ok.). 6604 Kopač Terezija. Luže, 49, pošta Šenčur, osebno izkaznico, reg. štev. 7702, ser. št. 0196912 (Kranj). 6619 Košir Janez, Stranska vas 9, pošta Dobrova pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 20742 (Ljubljana okolica). 6533 Krajnc Ignac. Ptuj. Ob Studenčnici 10. osebno izkaznico, reg. številka 33188. ser. št. 0295*40 (Rtu j). 6587 Krajnc Marija. Srpenica lit, osebno izkaznico, reg. št. 11499, ser. št. G-0264209 (Tolmin). 6501 Križaj Marija, Martinj hrib 54, p Dol. Logatec, delovno knjižico, št. 438650 (Logatec). 6386 Luliar Janez, Borovci 55, p. Mo-škajnci, osebno izkaznico, res. ät. 8310, ser. št. 0250623 (Biuj), 6620 L.us Gabrijela, Maribor, Vilsono-va 25, osebno izkaznico, res. štev. 53806, ser. št. 0U54707 (Maribor). 6637 Lavriha Marija, Hudnik 24, p. Kočevje, osebno izkaznico, reg. številka 12450, ser. številka 0516460 (Trebnje). 6520 Lazar Ignac, Kobarid, Gregorčičeva 63, osebno izkaznico, reg. šlev. 39277, ser. številka 0294468 (Gorica). 6606 Lekše Alojz, Ravni 14, p. Krško 1, osebno izkaznico, reg. št. 36541, ser. št. 0380851 in ne reg. št. 56468, ser. št. 0380778, kot je bilo pomotoma objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 36. 6566 Ložar Vida, Bizovik 20, osebno izkaznico, reg. št. 107145/54, ser. št. F-0482455 (Ljubljana) ' 6592 Macijan Milan, Dob pri Domžalah, osebno izkaznico, reg. št. 21528. s pr. št. 0467438 (Kamnik). 6652 Marok Marija, OLO Ftuj, osebno izkaznico, reg. štev 4874, ser. štev. 0247187 (Ptuj). 6459 Mileusnič Peter, Ljubljana, Titova 45, prej 37, osebno izkaznico, reg. št. 35100/51, ser. št. F-0057410 (Ljubljana). 6593 Močnik Franc, Mekinje 78, Kamnik, tovarniško propustnico, številka B-690 - 6338 Morela Stane, Videm 51, p. Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, 'reg. št. 13735/51, ser. št. F-0133730 (Ljubljana). 6534 Mrak Ana roj. Bukovnik, Kokrica 94, p Kranj 1, osebno izkaznico, reg. štev. 4384, ser. štev. 0193694 (Kranj). 6212 Nales Stanislava, Gaberje 92, p. Štanjel, osebno izkaznico, reg. št. 31402, ser. št. 0327330. 616-4 Nekič Ivan, Mislinja, osebno izkaznico, reg. št. 1791, ser. š88 (Krško). •• 6621 Pavšič Jožefa, tovarna baterij »Zmaj«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. ši. 091458, 6590 Pelci Štefanija, ,Maribor, Pobrežje, Zrkovska 30, osebno izkaznico, reg. številka 41710, ser. štev. 0043911 (Maribor) 0638 Peric Leopold, Piran, Vojka Premrla 6, osebno izkaznico, reg. štev. 19260 (Sežana). 6588 Pernat Janez, Pleterje 71, pošta Lovrenc na Dravskem polju, pomočniško spričevalo, št. 66/47, izdano 11. Vil. 1947 od odseka za delo OLO Ptuj. 6249 Pcserl Frauc, Kušernik 26, pošta Pernica, osebno izkaznico, reg. št. 47238, ser. številka 0194494 (Maribor oikoi.). 6639 Pider Ludvik, Orni vrh 39, pošta Tabor, osebno izkaznico, številka 10702. 6213 Pirc Jože, Kržišče 7, p. Raka, osebno izkaznico, reg. št. 37314, ser št. F-0581624 (Krško). - 6224 Pivc Blanka, Ustje 22, p. Šmartno pri Litiji, zdravstveno izkaznico, št. 033576 (Ljubljana). 6597 Pivk Cvetka. Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 123788 (Ljubljana), 6579 Pižent Ignac. Ajdovščina. Uška pot 6, osebno izkaznico, reg. številka 30794, ser. številka 0325330 (Gorica). 6317 Pohar Silva, Jesenice, Prešernova 45, osebno izkaznico, reg. številka 0351504 (Kraj). 6340 Porenta Marija, Ljubljana, Poljanska 6, zdravstveno izkaznico, št. 125925 (Ljubljana). 6598 Potočnik Alojz, Paranje 111, pošta Jurovski dol, osebno izkaznico, reg. št. 48194, ser. št. 0177453 (Maribor ok.). 6633 Pristovnik Jože, Ranče 23, pošta Fram, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 61562, ser. številka 0179746, objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 35 dne 4 X. 1951, ker se je našla. 6646 Prosen Vladimir. Orehek 74, Kranj, zdravstveno izkaznico, štev. 519675 (Kranj). 6555 Ra n er Ivanka roj. Fristnik, Log 7, p. Ruše, osebno izkaznico, reg. št. 44587, ser. št. 0879315 (Maribor okolica). 6642 Romšak Vladimir, Ljubljanu, osebno izkaznico., reg. št. 14992 (Črnomelj) in vo jaško knjižico, izdano od VP 5912 (Kumanovo). 6654 Schager Marta. Ljubljana, Pod-milščukova 14. osebno izkaznico, reg. št. 20287/50 (Ljubirana) 6556 Sedeljšak Mifoslav. Turnše 6, p. Dob pri Domžalah, zdravstveno izkaznico, št. 223888 (Domžale). 6599 Simonič Lado, Ljubljana. Gasilska 5. osebno izkaznico, reg. štev. 109183 (Ljubljana) 6535 Sluga Frančiška. Maribor. Tržaška 22, osebno izkaznico reg. štev. 17290. ser št. 0018305 (Maribor). 6640 Sojer Terezija, Ljubljana. Trža- ška 105, osebno izkaznico, reg. štev, 19119 (Ljubljana). 6510 Steprč Mara, Ljubljana, Tržna 6, osebno izkaznico, reg. št. 74808/51 (Ljubljana). 6536 Sumer Rozalija, Trčova Tl, pošta Maribor, osebno izkaznico, reg. št 2810, ser. št. 0582721 (Maribor okolica). 6628 Sušnik Anton, Prevalje, osebno izkaznico, reg. št.'4383, set1, številka 0269095 (Si, Gradec). 6625 Sabeder Stanislava, Partinje 111, p Jurovski dol, osebno izkaznico, reg. št. 10420, ser. št. 0584104 (Maribor okol.). 6634 Sčurk Karel, Ljubljana, Titova 64, osebno izkaznico, reg. št. 99848. ser. št. F-0122158 (Ljubljana). 6655 Seme Frauc Repče 7, p. ŠtUarje-Sap, zdravstveno izkaznico (Sarajevo). 6656 Škraba Matija, Ljubljana, Gosposka 6/111, oseb no izkaznico, reg. št. 6937/51, ser. štev F-0091665, spomenico, št. 6125. št. izkaznice 2701 m orožni list, št. 306981. 6537 Šober Viktor, Radlje ob Dravi 57, osebno izkaznico, reg. št. 19083. ser. št. 02800393 (Sl Gradec). 6505 Šubic Anton, Verd, p. Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 121004 (Ljubljana okol.). 6580 Sušmelje Anica, Laze 61, p. Planina pri Rakeku, osebno izkaznico, reg. št 23559 (Postojna). 6226 Tement Jurij, Dobrovce 53, P-Slivnica, zdravstveno izkaznico, št. 580415 , (Rače). 6641 Tičar Frančiška, Kranj, Gosposvetska 1, osebno izkaznico, reg. št. 839i>. ser. št. 0184702 (Kranj) 5220 Tkačev Alija. Ljubljana. Pol j un -ski uasiip 16, indeks filozofske fj' kultete, Univerze v Ljubljani. 6538 Trgovsko podjetje »Kurivo-2elez-ničar«, Ljubljana, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke »Fordson«, št. S-1,892. 6600 Turk Jože, Ljubljana, Hrenova osebno izkaznico, reg. št. 103689. ser. št 0477999 (Ljubljana). 6601 Valantič Marija, Podgozd 602. P-Grgar, propustnico, št. 27517 za tna; li obmejni promet. 622. Valentinčič Cita. Nova Gorica, Ulica IX. korpusa 51, osebno izkaznico, reg. štev. 41212, ser. številka 0303848 6569 Velikonja Amalija. Lendava, naselje nafte 31, osebno izkaznico, reg. št. 10429, ser. št. 0233139 •lava). 6’68 Vidrih Franc. Ljubljana. Trata • osebno izkaznico, reg. št. 57832^- • ser št. F-0080142 (Ljubljana). 66’■ Vinkovič Alojz. Bratonci 115, P"' Šta Beltinci, osebno izkaznico, rf9‘_ št. 29618, ser. št. 0111328 (MursK® Sobota). , fr, Vrhovec Katica. Ljubljana, intF’2o Univerze v Ljubljani. 66 Zalar Alojz. Izola. Vodovodna ; osebno izkaznico, reg. št ?05<-j (Ljubljana ok.). 6590 Izdaja »Uradni Ust LRS» — DJrektnr tn odgovorrd urednik; Ivu LatvCne — Tiska tiskarna .Toneta TomSIfa» v LJutUI* AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din Št. 2135/56 TRGOVSKO PODJETJE OZZ, KRANJ 974/248 A. Osnovna in izločeno sredstva Osnovna sredstva................................ 6,763 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 7,352 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva .»»••••. 35,618 C. Sredstva v obračuna im draga aktiva Kupci in druge terjatve......................... 52,772 Druga aktiva.................................. 4-,086 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček ,.«»•••••• 314 Skupaj . . . ,106,905 Podjetje, ustanovljeno 1952, je doseglo 450,59t.104 dinarjev prometa. Zaposlenih je bilo povprečno 37,27 Vodja >kn ji govor« tva: Humar Ivama A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad asoovmiiih sredstev . ..............' 3,218 Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 3,545 Razni, skladi ................................. . 9,993 B. Viri obratnih sredste” Bamka — kredit za olbratma sredstva . . . 35,140 Sklad ©bratimili sredstev .................. I 1,088 Pasivne časovne razmejitve..................... . 80 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in drage obveznosti ..... 52,326 Draga pasiva ................................... 1,201 D. Finančni uspeh Dobiček .......................................... 514 Skupaj . . . 106,905 oseb. Nabavljene so bile nove investicije v vredno- sti 2,036.230 din. Knjigovodstvo je bilo ažurno. Direktor: Strojan Anton Predsednik u. o.: Vreček Ivan PODJETJE ZA NAKUP IN PRODAJO 2ITA IN MLKVSKU1 IZDELKOV >MOltA«, LJUBLJANA 974/160 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva . . .... 17,725 Investicije v teku............................ 50,678 Izločena sredstva id, druga invest. sredstva 17,266 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva........................ 114,800 C. Sredstva v obračunu »n druga aktiva Kupci in druge terjatve....................... 74,542 D. Finančni uspeh Izguba ............. 69,619 Skupaj . . 544,630 Zaposlenih je bilo povprečno 41 oseb Plan realizacije je bil dosežen.s 831,569.765din ali 115,5%-ih». Nabavljena so bila osnovna sredstva v vrednosti 10 milijonov 62.260 din; podjetje je začelo graditi sfcladi- Vodja knjigovodstva: I Škrjanec Bogomir Predsednik u.o.: A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev..................... 17,725 Razni skladi........................... 20,642 Drugi viri za finanoiramje imvestäcij . . 50,678 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva , . . 113,535 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti ..... 72,431 D. Finančni uspeh Dobiček ..........................i,' 69,619 Skupaj . . . 344,630 šče s kapaciteto blizu 200 vagonov v sklopu Centralnih skladišč, Ljubljana in plačalo do kraja leta že 42,023.084 din. Stevanovič Radovan Direktor: Manko Kazimir TRŽ1ŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV, TRŽIČ 974/660 A. Osnovna in Izločena sredstva , *T v®1- Osnovna sredstva . . 95,459.947 Investicije v teku................................. 98.446 Izločena sredstva in druga invest. sreds 21,866.966 B. Obratna sredstva Celotna obratne sredstva ..... 67,386.964 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve......................... 25,996.162 D. Finančni nspeh Raz.porejend dobiček .•••••> 60,906.929 Skupaj . . . 267,715.414 Plan je bil dosežen po v rednosti s 107,94 %. po količini pa 98,8 %, to pa zaradi tega. ker je bilo izdelanih več izdelkov manjše teže. Poljedelsko in obrtniško orodje se v glavnem izdeluje ročno, s ko- Vodja knjigovorstva: Turnšek Anion Predsi A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 6 *M*kih) Sklad ©smovrm'ih sredstev .... 90,021.341 Dolgoročno posojilo za dokončane in vesti* 3,438.606 Bazm skladi............................. 22,822.747 Drugi viri za financiranje investicij , 98.446 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredtit za obratna sredstva . 71,754.000 Pasivne časovne razmejitve.............. 502.378 C. Viri sredstev v obračuna in druga pasiva Dobavite!ij in druge obveznosti . . . 18,1701967 D. Finančni nspeh Dobiček 60,906.929 Skupaj . . . 267,715.414 vaškimi kladivi im brusi. Povpraševanje je večje kot more podjetje izdelati, 20% izdelkov gre tudi v inozemstvo. Zaposlenih je bilo povprečno 176 oseb in 7 vajencev ik n. o.: Ježek Stane Direktor: Šparovce Jože Popravi! V zaključnem računu podjetje. >Avtoprevoz, Tolmin* (Uradni list LRS, stran K—130 spodaj), je treba popraviti napako v postavki »Kupci in druge terjatve«, ki se pravilno glasi: Kupci in druge terjatve................. 15,802.628 Uredništvo LESNO INDUSTRIJSKI OBRATI KMETIJSKE ZADRUGE ČEŠNJICA PRI ŽELEZNIKIH Št. 3975/56 < ' 974/653 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva . . . • • < 83,635 Investicije v teku............................. . 6,595 Ldočema sredstva in druga in vest. sredstva 14,044 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in drnga aktiva Kmpci in drage terjatve •>.<•••• D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček ........................ 147,370 60,867 17,641 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev . .............. 68,040 Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 15.256 Razni sklada ...................... . . 49,066 Dolgoročno posojilo za financiranje'investicij 1,22? Drugi vin za finamoiraiaie investicij . . . 5.486 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . 1181,970 Sklad obrarjuih sredistev . '................. 5,274 Pasivne časovne razmejitve...................... 203 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in drage obveznosti..........i 50,974 D. Finančni uspeh Dobiček .............. 17,641 Skupaj 332,152 Skupaj , . , 332,152 zabojarna, mi žarnica, sodarna, mehnična delavnica in vozni park. Obrati so poslovali do 30. VI. 1955, ko se je ustanovilo Medzadružno lesno industrijsko podjetje »Češnjica«. Obratovali sta ?agi Centrala m Češnjica, Vodja knjigovodstva: Oufer Ivana Predsednik u. o,: Blaznik Jože Direktor: Prevc Janez MEDZADRUŽNO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »ČEŠNJICA« NA ČEŠNJICI PRI ŽELEZNIKIH Št 3974/56 974/654 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva , . Investicije v teku....................... Izločena sredstva in druga invest. sredstva B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ....... C. Sredstva v obračunu in drnga aktiva Kapci Ln druge terjatve ........ Druga aktiva.................................. D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček 88/256 14,899 15,347 125,568 46,654 2,664 3,936 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredistev *......... 73,756 Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 14,489 Razni skladi . 16,895 Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 1,664 Drugi viri za financiranje investicij . . . 12.950 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva , . . 123,905 Sklad obraitadih sredistev ................. 5,274 Pasivne časovne razmejitve.................... 739 C. Viri sredstev v obračunu F drnga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti ..... 43,716 D. Finančni uspeh Dobiček ............ 3,936 297324 Skupaj . . Podjetje je ustanovilo 7 zadrug Selške doline z namenom, da ves les s področja zadrug predela na lastnih obratih. Obratovati je začelo 1. VII. 1955 na Vodja knjigovodstva: Cufer Ivana Predsednik Sknpaj . . . 397324 bivših obratih kmetijskih zadrug Češnjica m Selca. Zaposlenih je bilo povprečno 354 oseb. n.o.: Blaznik Jože Direktor: Prevc Janez ELEKTROSIGNAL, LJUBLJANA, PARMOVA 35 974/560 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva ................. . 10,177 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 4,655 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ........ 51,553 C Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve ........ 64,065 Draga aktiva . ...•••«••>. 13,002 D. Finančni uspeh ' Razporejeni dobiček • 72,057 Skupaj , . . 215,509 Podjetje uvaža, projekti ra m montira vse instalacije jakega in šibkega toka. v lastni delavnici izdeluje razdelilce, stikalne in komandne plošče ter svet-lobnokliene naprave za hotele in bolnice. Plan je bil A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 10,177 Razni skladi................................... 4,655 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredi, za obratna sredstva ■ . .1 44,677 Pasivne časovne razmejitve........................ 384 C Viri sredstev v obračunu in drnga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti................ 36,751 Druga pasiva , . 46,808 D. Finančni uspeh Dobiček 72,057 Skupaj 215.509 visoko prekoračen. Zaposlenih je bilo povprečno 231 oseb. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. sliSTORTRANS«, MEDNARODNI TRANSPORTI. LJUBLJANA A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva . . • * . 34,858 Investicije v teku................................. 2,519 Izločena sredstva in druga invest. sredstva ( 13,967 B Obratna sredstva Celotna obratna sredstva .................... 32,164 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . < • » t • • • 158,302 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček 166,828 Skupaj 408,638 974/61.3 A. Viri osnovnih ia iaiočenih sredstev Sklad osnovnih sredstev ......................... 34,530 Razni skladj.................................... 22,128 Drugi viri za financiran j e investicij , , ,i 2,848 B. Viri obratnih sredstev Banka — krediit za obratna sredstva , , . 28i,896 Pasivne časovne razmejitve........................ 5;968 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti , , , . . 647,440 D. Finančni uspeh Dobiček ....................................... 166,838 Skupaj . . 408.638 Podjetje je preseglo skupni dohodek iz leta 1954 za 256*%, v isti višini pa tudi plan dohodka za leto 1955, kar je rezultat povečanja deviznega priliva in storitev, nudenih tujini. S tem ie bila opravljena ena glavnih nalog podjetja za mednarodno špedicijo. De- vizni sistem je tudi dal možnost, obdržati in <1 etno znižati tarifo kljub povečanju režijskih stroškov. Podjetje je pravilno usmerilo jxxs lova nje in svojo vlogo mednarodnega špediterja v socialističnem gospoda rstvou. Vodja knjigovodstva: Ž&rgi Miloš Predsednik p. o.: Keržan Adi Direktor: Triller Igor »LJUBLJANA EKSPORT«, PODJETJE ZA IzAOZ IN UVOZ, LJUBLJANA, TOMclCEVA 2 974/656 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva ' 1,7% Investicije v teku............................ » 3,269 Izločena sredstva m druga invest. sredstva 8.026 B Obratna rredstva Celotna obratna sredstva ............... 227,089 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci m druge terjatve . ............. 306,539 Druga aktiva 49,313 D, Finančni uspeh Razporejeni dobiček .......... 72,703 Skupaj . . .. 668,735 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 1,796 Razni skladi ................................... 8^539 Drugi viri za finamoiraraje investicij , , , 3269 B. Viri obratnih sredstev Pasivne časovne razmejitve ....... 33^343 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti........ 543,642 Druga pasiva 43 D. Finančni uspeh Dobiček 72,705 Skupaj . , . 668/735 plana. Zaposlenih je bilo povprečno 13 oseb. Vse obveznosti so bile poravnane v redu. Direktor; Stemberger Drago Podjetje, ustanovljeno 11. II. 1950, je imelo v letu 1955 1.505,802.000 din skupnega prometa ali 405 % od Vodja knji go vodstva: Jeraj Ludvik Predsednik u.o.: Nevečny Karel Št. 7513 »ODPAD«, PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI, LJUBLJANA, PARMOVA 33 974/327 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva .'........................... 120,789 Investicije v teku.............................. 3,29! Izločena sredstva in druga invest. sredstva 26,126 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ...................... 142,167 C. Sredstva v obračunn in druga aktiva Kupci in druge terjatve 74,389 Druga aktiva ................................... 1,401 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček............................ 95,490 Skupa i 463,653 Poleg trgovinske delavnosti opravlja podietje tudi prevozniška in proizvodnji sorodna dela Odkupna fflreža obsega 8 glavnih in 26 večjih ali manjših odkupnih postaj, brez pomožnih zbiralnic in odkupnih uiest. Predelovalni industriji in drugim potrošnikom A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev................... 120,789 Razni skladi ......................... , . 45,405 Drugi viri za financ!ramje investicij ... * 3,391 B. Viri obratnih sredstev Banka - krednt za obratna sredstva , . . 121,086 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti-.... 3,529 Druga pasiva .......... 74,063 D. Finančni uspeh Dobiček ....... ......... 95,490 Skupaj . . 463,653 je bilo dobavljenih nad 35.000 ton odpadnih surovin v vrednosti 894,000.000 din. S iem je bil dosežen rekordni promet po osvoboditvi, ki je bil po količini za 21 % večji kot v 1. 1954. Zaposlenih je bilo povprečno '82 oseb. Z-št. 674M »TONOSA«, TOVARNA NOGAVIC, LJUBLJANA-SAVLJE ' 974/405 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva .............................. 130,655 Investicije v tein............................... 3,402 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 23,681 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva , ................... 47,272 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve.......................... 12,860 Druga aktiva.................................... 17,399 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček • 68,276 Skupaj Proizvodni plan je bil dosežen po količini s 108,3 %, jx> vrednosti 113 %. Prodnikivnost se je povečala za 17%. Zaposlenih je bilo povprečno Vodja knjigovodstva: Zakotnik Elizabeta A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev...................... 130,655 Razni skladn ..................... 24,765 Drugi viri za financiranje investicij , , . 3.402 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva , . . 51,117 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti................ 8,987 Druga pasiva 16.343 D. Finančni uspeh Dobiček ..................................... 68 276 Skupaj 303,545 oseb. Poslovanje je'bilo na tekočem, vse obveznosti so bile poravnane v redu. Direktor: Isop Jakob 113 Predsednik u. o.: Maraž Anton Grs-št. 1771 j >TESAR« LJUBLJANA, PARMOVA 45 / 974/640 A. Osnovna in izločena sredstva (»cel mednM Osnovna sredstva...................... 91,721.224 Izločena sredstva in druga invest. sred.* 35,851.132 B. Obratna -redstva Celotna obratna sredstva............. 129,474.098 C. Sredstva v obračunu in drnga aktiva Kupci in druge terjatve............... 92,687.513 Druga aktiva 1,594.233 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček ........ 75,467.047 Skupaj . 426.795347 Podjetje izdeluje vsa tesarska in mizarska dela ter je zaposlilo povprečno >07 oseb Bruto produkt na 1 delavca znaša 2,194.657 din. Plan proizvodnje je bil Vodja knjigovodstva: Crnugelj Jože Predsednik A. Viri o. novnih in izločenih sredstev I» o®1 «ookihi Sklad osnovnih sredstev................... 91,721.224 Razni skladi.............................. , 37,185.684 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva , 135,910.000 Pasivne časovne razmejitve................ 2.938.667 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelja in druge obveznosti . . . 64,665.091 Druga pasiva ................................... 18,909.554 D. Finančni nspeb Dobiček ........................................ 75,467.047 Skupaj . . . 426.795.247 dosežen s 114.2 %. Vse obveznosti so bile pravočasno plačane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. u. o.: Tanacek Ernest Direktor: Kamnikar Alojz DUR LESNO KONSTRUKTORSKEGA PODJETJA »TESAR«, LJUBLJANA 974/641 A. Osnovna in izločena sredstva (v c*l. «ncukihi Izločena sredstva in druga invest. sreds 209.275 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ............ 2.655.913 C. Sredstva v obračunu in drnga aktiva Kupci in druge terjatve............... 789.432 Druga aktiva.......................... 199.974 D. Finančni nspeh Razporejeni dobiček 707.631 Skupaj . 4.562.225 Delavsko uslužbenska restavracija je pomožni obrat matičnega podjetja »Tesar« s samostojnim knjigovodstvom. DUR preskrbuje svoje delavce in A. Viri osnovnih in izločenih sredstev (T <*> tn«»ktki Razni skladi............................. 470.94! B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . 1.900.0iK) C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in drnge obveznosti , , . 1,483.653 D. Finančni uspeh Dobiček ......................................... 707.631 . Skupaj 4.56G.225 uslužbence s hrano in pijačo. Obrat je zaključil poslovanje z aktivnim saldom, je rentabilen, knjigovodstvo Pa ažurno in pravilno vodeno. Št.'37 — 18. X. 1956 URADNI USI Stran Bi — 137 AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva.............................. « Investicije v teku............................ izločena sredstva in druga in vest. sredstva B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva.................* C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve....................... Druga aktiva.................................. D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček ,.•»»»■••• 133,859 Skupaj . . . 4-52,386 Skupni dohodek podjetja je nasal 420,020.000. Proizvodnja je potekala dobro, vendar se je bilo treba boriti z raznimi težkočami, predvsem zaradi Vodja knjigovodstva: Istenič Majda A. Viri osnovnih in izločenih sredsC. Sklad osnovnih sr», tev 60,747 Razni skladi.................................. 18,979 Drugi viri za financiranje investicij . , , 17,455 B. Viri obratnih sredstev Banka. — kredlit za obratna sredstva . . . 178,273 Pasivne časovne razmejitve.................> 8,120 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti . , , . . 35,173 D. Finančni uspeh Dobiček . ..................................... 133,839 Skupaj . , . 452.586 izrabljenega strojnega parka in večkratne prekinitve električnega toka. i Direktor: Kovačič Rafko LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA PODPEČ, OBC. BOROVNICA * 974/566 65,045 13,157 20,020 143.902 64,451 12,172 Predsednik u.o.: Vidovič Ivan Št. 2047/56 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva.................... 96,616 Investicije v teku............................. Izločena sredstva m druga invest. sredstva 16,27j B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ,•«•»••. 83,295 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve........... 26,779 Druga aktiva ..1. .<<<•«..• 3,600 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček .......... 67,359 Skupaj . . . 298,545 Podjetje je bilo ustanovljeno 31. III 1949. Celotni dohodek se je povečal za 5.6 %. produktivnost Vodja knjigovodstva: Repovš Franc Predsednik 974/362 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 88,799 Dolgoročno posojilo za dokončane investicije , 7,816 Razni sklada................................... 15,760 Dolgoročno posojilo za financiranje iroveeticdj 4,623 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva , , , 79,583 Pasivne časovne razmejitve ....... 593 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznost;................ 17,912 Druga pasiva ................................. 16,100 D. Finančni uspeh Dobiček ...................................... 671359 Skupaj . , . 298,545 za 6 %, dobiček za 11.5%, Zaposlenih je bilo 142 delavcev m nameščencev. n. o.: Srakar Jože Direktor: Kronegger Marcel »JAMBOR«. INDUSTRIJA ELEKTROSTR O J N1H KONSTRUKCIJ, ČRNUČE »REMONT«. TOVARNA STROJEV, MARIBOR, LINHARTOVA 11 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 103,590 Investicije v teku............................ Izločena sredstva in druga invest. sredstva 55.963 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ....... 69.459 C. Sredstva v obračunu in drnga aktiva Kupe: in druge terjatve . .......... 16,958 Druga aktiva ........................... . . . 6,823 D. Finančni aspeh Razporejeni dobiček ... .... • 31,308 Skupaj . '. . 284,871 Podjetje je zaposlovalo povprečno 168 oseb. Izdeluje razne strojne dele in podsestave. armature za DaTne pekarske peči. straje za gnetenje testa, dvižne mehanizme, brusilno polirne stroie, odlitke iz sive' 974/486 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev...................... 103,503 Razni skladi . . ........................... 57,863 Drug! viri za financiranje investicij . 2,857 B. Viri obratnih sredstev Banica — kredit za obratna sredstva , . . 68,219 Pasivne časovne razmejitve.............; . 496 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti.............. 40,306 Druga pasiva .............................. 10,319 D. Finančni uspeh Dobiček ...................................... 31,308 Skupaj . . . 284,871 litine ter obdeluje .in popravlja stroje in naprave. Realizacija je bila dosežena s 115%, vrednost realiziranega blaga je znašala 241,974.874 din. Podjetje je rentabilno, vse obveznosti so bile poravnane v redu. AKTIVA____________Naziv postavke__________V 0<)0 din PASIVA Naziv postavke V 000 din VELETRGOVINA »PAPIR«, MARIBOR 974/590 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva ......... 8,149 Izločena sredstva in draga invest. sredstva 9,526 B. Obratna sredstva Celotna od>ratoa sredstva . > > 1 > . . 70Ö54 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve......................... 22,535 Druga aktiva....................................... 229 D. Finančni uspeh Rxizporefeod dobiček............................... 659 Skupaj . . . 861,352 Blagovni promet je bil po planu presežen za 30,9 %, predvsem .zaradi prodaje pisalnih strojev. Slabši kot prej so bili kreditni pogoji Podjetje pogreša lastna prevozna sredstva in svojega potnika. Vodja knjigovodstva: Maherl Jože Predsednik A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev . .... Raani skladi .1 8,149 15.632 B. Viri obratnih sredstev K arnika — kredit za obratna sredstva < . . Pasivne časovne razmejitve 46,740 1.037 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosta Druga jasiiva , . r . 36,570 565 D. Finančni uspeh Dobiček 659 Skupaj . . . 111,352 investicijska sredstva ne zadoščajo. Zaposlen je mlajši kader brez zadostne prakse, vodilnemu kadru ja težko zagotoviti primerne plače, ki so daleč pod po-vprečkom tovrstnih podjetij. n.o.: Majerič Mirko Direktor: Govedič Gvido FOTO PAPIRNICA — NARODNE UMETNINE, MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 3 974/551 A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva . ............................. 1,387 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 7,651 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva .■■•••• 15,069 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve................... 7,106 Druga aktiva..................................... 368 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček ,««•••• 4 t • 816 Skupaj . . 32,397 Prej samostojna trgovina se je na kraju leta 1955 vključila v matično podjetje kot prodajalna tr- Vodja knjigovodstva: Maherl Jože Predsednik Sklad osnovnih sredstev . .................. 1,08? Kazni skladi , . . 72272 Drugi viri za financiranje investicij . . 300 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredlit za ob rajna sredstva . . . 16,670 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosta............. 5,478 Druga pasiva ...............................1 774 D. Finančni uspeh Dobiček .................................... 816 Skupaj . . . 32,397 govskega podjetja no veliko, u.o.: Majerič Mirko Direktor: Govedič Gvido St. 2180 TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE, CERŠAK 974/606 A Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva ... ..... 166252 Investicije v teku .......................... . 2,500 Izločena sredstva in druga invest, sredstva 26,163 B Obratna sredstva Celotna obratna sredstva . > • « • 4 • 81,869 C Sredstva v obračuun in druga aktiva Kupci in druge terjatve...................... . 16,959 Druga aktiva ; . t t • 4 # t 4 • 3296 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček .444444444 114.990 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osmmirih sredstev- . . 143,475 Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 22,777 Razni skladi , . 26.885 Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 2.500 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva , , . 31,196 Sklad obratnih s-redistev ................... 49,180 Paeivne časovne razmejitve . , 584 C. Viri sredstev v obračun 11 in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti............... 4,003 Druga pasiva ......... 4 . 16.439 D. Finančni nspeh Dobiček ...... 'i ■ .....................114.990 Skupaj . ■ 412,029 Sk upa i 412,02° Plan mokre proizvodnje je bil izpolnjen s 102 %. nemoteno Zaradi ogromne potrebe v domači karto- kar je bilo doseženo z nedeljskim delom/Zaposlenih nažnj in embalažni industriji ni bilo izvoza, te bilo povprečno 231 ljudi. Dotok surovin je potekel Št. 4081 TRGOVSKO PODJETJE OZZ DRAVOGRAD A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva . • • . Investicije v teku Izločena sredstva in druga invest. sredstva 11,763 18,072 9,151 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva . 61,847 C. Sredstva v obračuna in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva 132,420 176 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček 2,794 Skupaj . . . 236,223 Podjetje posluje od 1. VI. 1952 Planirani promet je znašal 400,000.000 din in je bil prekoračen za 71 % (685,302.000 din). Zaposlenih je bilo povprečno 25 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev .............i 7,831 Dolgoročno posojilo za dokončano investicije 3’932 Razni skladi . 8,104 Dolgoročno posojilo za financiranje investicij is’?50 B. Viri obratnih sredstev Banica — kredit za obratna sredstva . . . 48.000 Pasivne časovne razmejitve...................... 8,811 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in- druge obveznosti ..... 138;001 D. Finančni uspeh Dobiček ....................................... 2,794 Skupaj . . . 236,225 oseb, glede na doseženi promet premalo. Knjigovodstvo je bilo v redu in ažurno, vse obveznosti pa pravočasno poravnane Vodja knjigovodstva: Irgl Janko Predsednik n. o. Horvatič Oto Direktor: Peruš Gregor št. 594 MARIBORSKA OPEKARNA, KOŠAKI , A Osnovna in izločen» sredstva Osnovna sredstva ..... 62,974 Izločena sredstva in druga in vest. sredstva 19,814 B Obratna sredstva Celotna obratna sredstva t , . . . . 8,677 C. Sredstva • obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve........................ 5,555 Druga aktiva ............................. 3,230 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček 7,143 Skupaj . . . 107,393 Proizvodni plan je bil dosežen z 91 %. predvsem zaradi nepovoljnih vremenskih prilik. Podjetje namreč nima umetnih sušilnic ter je pri sušenju opečnih Vodja knjigovodstva: Jakopin Aleksander 974/646 \ A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovmiih sredstev ....... 59,483 Dolgoročno posojilo za dokončame investicije 3,491 Razni skladi................................... 2L399 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva , , , ll,93i0 Pasivne časovne razmejitve.................... 213 C. . Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti , , , , . 3,734 D. Finančni uspeh Dobiček . 7,143 Skupaj . . . 107,393 izdelkov v celoti odvisno od vremena. Izrabljenost gradbenih objektov, transportnih in strojnih/naprav znaša 76 %. Predsednik: u. o.: Šraj Jože Direktor: Petrič Avgust G/V-2361 ’ TOVARNA KOS IN SRPOV, LOVRENC NA POHORJU 974/596 A Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva ................................ 26,922 Investicije v teku................................ 1,650 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 12,952 B Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 76,000 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 2,915 Druga aktiva ...••••••••' 533 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček ....•.•••> 17,942 Skupaj . . . 138,714 Osnovna delavnost podjetja je izdelava kos, sr- pov z lesenimi ročaji, slamoreznih kos in nožev. Zaposlenih je bilo povprečno 124 oseb, ki delajo pretežno ročno — strojno, kar zahteva prirojeno spretnost in otežkoči usposabljan je kadra- Proizvodni plan te bil dosežen po količinski s 104 % navzlic obfut- A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev ... 26,854 Razni skladi.................................. 14,329 Drugi vi.rd za fina-noiranje investicij . , , 1,738 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . , , 65,134 Pasi vne časovne razmejitve...................... 431 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti................ 7,278 Druga pasiva .. .............. 5,028 D. Finančni uspeh Dobiček .............................•it»*,.. 17,942 Skupaj . . . 158.714 mm motnjam zaradi redukcije električne energije. Realizacija je popolnoma sezonskega značaja ter znaša koeficijent obračanja komaj 1. Planirani dohodek je bil dosežen 10O %. Glede na zastarela in izrabljena osnovna sredstva je finančni uspeh ugoden. 9 AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din St. 142/56 RUSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA. RUSE PRI MARIBORU 974/655 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva .... ............. 65,863 Izločena sredstva in diru&a invest. sredstva 10,692 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva . . . . > • ■ . 46,491 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve...................... 17,214 Druga aktiva.................. 921 D. Finančni uspefa Razporejeni dobiček....................... , 17,959 Skupaj ... 157,140 Proizvodni plan je bil presežen za 7,83 % in je bila s tem dosežena doslej največja kapaciteta. Tež-koče so bile s kreditom, ki je kljub naraščajoči pro- A. Vir1 osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovodik sredstev.......................... 57,398 Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 6,465 Razni skladi........................................ 9,985 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . 56,990 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti ..... 616 Druga pasiva ..................... 7,729 D. Finančni uspeh Dobiček .............. 17,959 , Skupaj . . . 157,140 izvodnji ostal na višini prejšnjih let. Finančni plan je bil zaradi znižanja prodajnih cen presežen samo za 4,56 %. Vodja knjigovodstva: Rotner Zoran Predsednik n.o.: Kupčič Anton Direktor: Milakar Ivan »ŽELEZARNA« — RUŠE 974/598 A Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva . . • . . 35,712 Investicije v teku............................. 85 Izločena sredstva m diruga invest, sredstva M),762 B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva..................... . 38,211 C. Sredstva v obračuna In druga aktiva Kupci Ln druge terjatve................... 8,193 Druga aktiva .... ...... 3.280 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček..................... 20,032 Skupaj . . . 116275 Podjetje ima svoje izdelke zavarovane pr] zvezni upravi za iznajditeljstvo v Beogradu in pri mednarodnem uradu za zaščito patentov v Bernu. Izdeluje kovano orodje. Proizvodnjo je močno pomanjkanje električne energije, dalje spremenjene zahtevo trži- Vodja knjigovodstva: Robnik Ivanka A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev........................ 55,351 Razni skladi 15,952 Drugi »in za financiranje investicij . , . 446 B. Viri obratnih sredstev banka — kredlit za obratna sredstva . > . 42,038 Pasivne časovne razmejitve....................... 595 C. Viri sredstev v obračano in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti................. 2,895 Druga pasiva .................................... 966 D. Finančni uspeh Dobiček ....................................... 20,032 Skupaj . . . 116,275 šča in pa manjše povpraševali je po gradbenem orodju zaradi zmanjšanja investicijske graditve. Zato tuni ni bilo mogoče planskih instrumentov v celoti iz-jxdnlti. Direktor: Videtič Jože Predsednik u.o.: Skarlovnik Št 5850/56 PROIZVODNJA NAFTE, LENDAVA 974/607 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva........................... 5.466,656 Investicije v teku ......................... 5.608,467 Izločena sredstva in draga invest. sredstva 700.085 B Obratna sredstva Celotna obratna sredstva , ..... . 161,208 C. Sredstva v obračunu im druga aktiva Kupci im druge terjatve........................ 57,295 Druga aktiva.................................. 59,684 D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček.......................... 227.294 Skupa j . . . 8260.687 Podjetje pToizvaja surovo nafto, gazolm, butan, propan, komrimirane metane 15 AT. 200 AT in 550 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev . ..............5.416,897 Dolgoročno jxusojiilo za dokončane investicije 49,759 Bazni skladli , , ................... 705.162 Dolgoročno jjosojiiio za finamciiramje investicij 865,984 Drugi viri za fimanoiramijo iinvestnotj . . . 2.754,871 B. Viri obratnih sredstev Bamika — kredlit za obratna sredstva . . . 121,815 Pas»,vrne časovne razmejitve....................... 27 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti................111,912 Druga pasiva ... 26.966 D. ^ aučni uspeh Dobiček ...................................... 227.294 Skupaj 8.260.687 AT ter vrši globinska vrtanja. Zaposlenih je bilo povprečno 1015 ljudi.