St« 19S MMm iMlU f HlfMttH tMlUmU WM
k - -W»a|a. icrc«mSi poadeHek, vsak dan zjul AstSkefa it. 20. 1. nadstropje. Dopisi na' pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Dr. Janke Vovk. Lastnik tiskarna Edinost. «naSa za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, p	^
Za inozemstvo meseCno 5 Ur več. — Telefon urednica in uprave It. 11-51
V Trstu, ¥ Mrtmh 20. itrgurti 1925,
Posamezna številka 20 cent«
Letnik L
ilica sv. Fraačiika itvu. Kcf
LlseĆ^*1
rov...na
i Edu in celo leto L 60.—k
ŠDINOST
Posamezna številke ▼ Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo r, iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 4Q Cfcot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih savodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulie* sv. Frančiika Asiikega Štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Jan Hus In njegov pomen v teSkl zgodovini
V torkovi številki smo na kratko posneli Članek v fašistovskem glasilu «Impero», v katerem je obsojal proslavljanje Jana Husa od strani češkega naroda/ S tem svojim napadom pa je pokazal borbeni pisec, kako strankarska enostranost in strast zavajata človeka k nepremišljenim besedam in ne-• veljavnim sodbam. Predstavljal je Husa kot cerkvenega reformatorja, ki da je prinesel le nesrečo za češki narod. Komaj pa je < Impero" zapisal to trditev, je že zašel v protislovje ž njo. ko pravi: «KoKkor je morda Hus doprinesel k ustvarjanju češke narodnosti in postanku naroda, vendar ne more biti zato predmet praznovernega spoštovanja, ker ime Husovo ni dalo narodu ničesar drugega, nego bolezen, od katere se mora zdraviti narod <sam».
Kako kričeče protislovje vidimo tu! Na eni strani trditev — seveda brezsmiselna, kakor hočemo pozneje pokarati — da je Hus pripomogel k ustvarjanju češke narodnosti, k postanku naroda, na drugi pa trditev, da je Hus dal narodu le bolezen! To je tako, kakor če bi sin zaničliivo govoril o svojem očetu, da ni nič storil zanj <3 tem, da mu je dal — življenje!
Sicer pa kaže trditev, da je Hus prispe-ival k ustvarjanju češke narodnosti, da je človeku, ki jo je napisal, zgodovina češkega naroda v Kusovih časih popolnoma tuja, nepoznana dežela ter da piše o stvari, ki je prav nič ne pozna.
Hus je živel v razdobju od leta 1369 do J415, v časih torej, ko je bila češka država iia višku svoje moči in slave, središče evropske politike. Jan Hus je bil dvorni kapelan in spovednik na dvoru kralja Vaclava IV., sina najslavnejšega kralja češkega, Karla IV., ki je neizmerno1 pomnožil obsežje kraljestva ter povzdignil državo do {velikega gospodarskega, političnga in kulturnega procvita. Ustanovil je v Pragi sve-
na škodo sedanje aktuelne italijanske politike, ki gre za tem, da se med Cehoslova-ško in Italijo ustvarijo čim nafbofjši politični odnosa ji in čim razsežnejši gospodarski stiki. Italijanski državniki se pač zavedajo, koliko koristi bi imela Italija — še posebno pa naš Trst — od takih stikov. Zato je članek v rimskem listu kakor moreča slana na dozorevajoči sad na polju. Češki narod se ne pušča žaliti. To je poizkusila že pokojna Avstrija. Ta zalet v Amperu* je nerazumljiv tem bolj, ker je ta list glasilo stranke sedanjih italijanskih vodilnih državnikov.
Katoliška mladina pretepena v cerkvi
RIM, 19. «Giornale d'Italia» poroča iz Napolja: Avv. Alessandro Gatta, predsednik Zveze katoliške mladine, 'Sporoča, da bi se moral vršiti v nedeljo, dne 16. t. m. v Vico Equense kongres katoKške mladine. Kongres bi se moral otvoriti z božjo službo v cerkvi Matere božje. Podprefektura v Castellammare pa je prepovedala sprevod po mestu. Na zborovanju je nekdo izmed kongresistov protestiral proti prepovedi. Tedaj je -ostro ugovarjal neki fašist. Ko so l^^^ijo* se pozneje nahajali katoliški skavti v cer_ i" kvi, so iašisii pretrgali kordon karabiner-jev ter vdrli 'v cerkev. Pretepli so vsako-
gastva: veselje radost in poštenje. Mi, posebno Srbi in Hrvati, goreče ljubimo, lepo prepevamo in se hrabro bojujemo.
Po povratku v Beograd se je Radić podal v Hrvatski klub, kjer se je razgovarjal z radičevskimi ministri. Pozneje je izjavil novinarjem, da je zelo dobro razpoložen, da se je na sep prepričal, da je sporazum trajen in da bo trajal, dokler bo živel ju-goslovenski rod.
V" ostalem ni v Beogradu ničesar novega. Pape »ki nuncij Pelegrinetti je obiskal danes Ninčića. Razgovarala sta se o konkordatu.
V soboto se vrne iz Karlovih Varov, oziroma z Bleda minister Maksimović, ki prinese ukaz o imenovanju državnih podtaj-nikov.
Pogajanja med HSS in bunjevci
SUBOTICA, 19. (Izv^ Zastopniki HSS se že delj časa pogajajo z ounfevci za skupno delovanje. Na drugi strani bi se tudi radikali radi pogajali z njimi. Bunjevci so se razdelili v dve frakciji, izmed katerih ena odobrava sedanji režim, druga pa je za av-
gar, ki jim je prišel pod roke. Kongres je bil prekinjen in karabinerji so odvedli v skupinah zborovalce na postajo odko*-der so se odpeljali domov.
Pred manevri na morju
RIM, 19. Danes ob 19. uri je ministrski predsednik Mussolini sprejel podadmirala Actona, načelnika generalnega štaba vojne mornarice, Jd se nocoj vkrca v Gaeti, da vodi pomorske manevre. Podadmiral je natančno informiral ministrskega predsednika o načrtu za pomorske vaje. Dodal je, da je duh mornarice izvrsten.
Poslanec okraden v vlaku
NAPOLJ. 19. Ker so se širile napačne vesti o napadu na poslanca Falbo, ravnatelja <-.Progresso Iialo-Americano», je kve-
toivnoslavno Karlovo vseučilišče. Kot dušni stura izdala poročilo, v katerem pravi, 3a pastir in spovednik na dvoru je imel Hus :e bil on. Falbo okraden na progi Potenza-gotovo tudi velik vpliv na politične dogod-1	dne n jn ne 30. julija. Poslanec
■ke v tedanjih znamenitih časih češke zgo- nj bil narkotiziran. Ker mu je bilo vroče, dovine. Dokaz za to je, da je češki narod he odložil jopič na klop ter zaspal. Ko se slavil dan Husovega spomina, kot koledar-| j«, ^rektidil. ie ugotovil, da mu je iz žepa
ski praznik, ki je bil odpravljen še le potem, ko je bil Jan Nepomuški proglašen za svetnika.
Trditev, da je Hus pomagal «ustvarja ti* 'Češko narodnost, je gerostasen nesmisel, zgodovinska neresnica, oziroma potvorba zgodovinske resnice. Če bi bil «Impero» zapisal, da je Hus deloval za narodni preporod češkega naroda, bi veljalo. Resnica je namreč ta. da se je Hus mnogo trudil s čiščenjem tedanjega češkega jezika ter da je narodu ustvaril pravepis, ki je podlaga Hudi sedanjemu. Postavil je torej podlage in sredstvo za fenomenalni kulturni razvoj fcešlcega naroda. V tem je njegova zgodovinska znamenitost. Zato slavi češki narod Husa tudi danes kot eno največjih figur v svoji zgodovini, kot velikega kulturnega {delavca in ne kot cerkvenega reformatorja. Saj je ta narod po ogromni večini katoliški in udain svoji veri. Hus ni pomagal ustvar-fatl češko narodnost, pač pa je češki narod rodil Husa. Husa ne bi bilo kot take velike pojave, če ne bi bilo tedaj češkega naroda! f.To je zgodovinska resnica, ki jo pa pisec v «Iaiperu» ne pozna, aH jo hotoma prezira. Le tako se j« mogel povspeti do gorostasne trditve, da bi moral češki narod mrziti Husa! Tako trditev odklanja tudi najvne-iejši češki katolik, če je obenem pravi Čeh, jki pozna in zna ceniti delo Husovo za kulturni napredek in razvoj naroda. Da ni bil Hus tudi kulturen delavec, narod češki bi ga ne slavil kakor ga -slavi. Ugotavljamo dejstvo, da tudi izrazito katoliška glasila češka niso napisala niti ene besede, ki bi žalila spomin Jana Husa kot velike pojave v češki zgodovini. Tudi proti Husovi proslavi kakor taki ni bilo odpora, marveč je prišlo do konflikta med vlado in sv. stolico le zato, ker so državni činitelji oficijelno sodelovali na. <slavnosti. V tem pogledu %e vele značilno dejstvo, da parlamentarno zastopstvo katoliške stranke ni izvajalo mikakih posledic, da je ostalo marveč v vladni koaliciji, dai je episkopat le proti temu, da bi se Husova proslava proglasila kot obvezen splošen naroden ali državni praznik. Ravno zastepniki katoliške stranke v vladni koaliciji želijo, da bi se spor poravnal mirno in zadovoljivo za obe strani. Pa tudi s takozvane svobodomiselne strani se oglašajo glasovi, ki želijo, da ne radi tega spora prišlo do skrajne posledice-. da se ne -sproži vprašanje ločitve cer-**e od države; pač naj se natančno opre de a razmerje med cerkvijo in državo.
Zadnje vesti iz Prage poročajo sicer, da se je spor poostril vsled pastirskega pisma episkopata s protestom v gori označenem smislu. Nadejati pa se je, da bo to le prehodna vihra ter da pride vendar do mirne poravnave spora.
~ _«Weru/pa pomeni
v jopiču izginila listnica z 2100 lirami.
Bes Blagajnika z 800.000 lirami
Druga sleparija za 100.000 lir
NAPOLJ, 19. Tvrdka Isola Liri je pred nekaj leti nastavila kot blagajnika rag. Roberta Magnetta, starega 30 let. Lastnik tvrdke je imel do blagajnika veliko zaupanje. Pred nekaj dnevi pa je rag. Magnetta izginil iz svojega stanovanja. Lastniku se je to zdelo sumljivo in je takoj pregledal blagajno. Ugotovil je, da primanjkuje 800 tisoč Irr v denarju in vrednostnih papirjih. Tatvina je bila javljena kvesturi, ki je izdala tiralico za Magnetto.
Poleg te ogromne tatvine je trgovske kroge vznemirila druga sleparija, ki jo je trpel trgovec Pasquale Lombardo. Prec nekaj dnevi se mu je predstavila neka oseba, ki se mu je izdala za nečaka nekega drugega znanega trgovca. Ponudila je tj> govcu veliko količino blaga; trgovec je pri volil v kupčije in izplačal prodajalcu 100 tisoč lir na račun. Nekaj dni je trgovec čakal na bJago, končno pa je uvidel, da je nalegel prebrisanemu sleparju; kajti blaga ni bik) od nikoder.
Stjepan Radić v Beogradu
prepe-
Zajednicarski < Hrvat >> v stiski
ZAGREB, 19. (Izv.) Danes bi morala iziti prva številka glasila radičevskih disi-dentov «Slobodna republika*. List pa ni izšel in sicer radi tehničnih ovir. Zaiedni-čarski «Hrvat^> bo baje primoran izhajati za nekaj časa le kot tednik, ker mu bo od-
Eovedala tiskanje radičevska tiskarna, ►okler si «Hrvat» ne najde druge tiskarne bo primoran izhajati le kot tednik.
Napredovanje železnic v Jugoslaviji
BEOGRAD, 19. (Izv.) Postranska proga No vska - Dugo selo - Zagreb se izpremeni v glavno s tem, da se postavijo na tej progi moderne tračnice za velike lokomotive.
Zaključitev razstave v Splitu
SPLIT,-19. (Izv.) Jadranska razstava, *ki je imela tako lep uspeh, se bo morala dne 25. t. m. zaključiti, ker rabi prostore državna realka, ki prične s poukom tega dne.
Pastirski list so podpisali vsi Čehoslo-vaški škofje, za Slovaško kardinal brati slavski Bertran. Na Slovaškem so ga duhovniki prečitali po vseh cerkvah, na Češkem preteklo nedeljo in ponekod ga bodo prečitali prihodnjo ndeljo. Pastirski Kst je med Cehi izzval vihar ogorčenja.
PRAGA, 18. Pastirski list naglaša:
Katoliška cerkev je tolerantno pustila vsakemu njegovo prepričanje, obsoja pa vsako nedostojno agitacijo na javnih shodih in prireditvah ter protestira proti zlorabi uradnih mest in odgovornih korporacij za propagando proti katoliški cerkvi. Čeho-stovaški katoliki so zvesti pristaši republike, ,so spoštovali svojega glavarja kot pred-stavitelja republike, toda niso mogli dovoliti, da se jim jemlje, kar je božjega. Katoliki Češke in Moravske so si svesti svoje naraščajoče moči ter ostanejo vztrajni v odporu proti verskemu husitizmu.
BRATISLAVA, 189. Po vseh slovaških cerkvah je bilo včeraj prečiiano pastirsko pismo čehoslovaškega episkopata, ki v temeljnih točkah veli:
Atentat na predsednika in podpredsednika bolgarskega sobranja
Izgon bolgarskih komunistov fe Francije
PARIZ, 19. Okolu 40 bolgarskih komunistov je napadlo včeraj v ulici Chanvps Elysee predsednika in podpredsednika bolgarskega sobranja Čuleva in Vanzova. Posredovala je policija, ki je aretirala dvanajst napadalcev. Ti bodo najbrž že danes izgnani iz Francije.
PARIZ, 19. Radi včerajšnjega atentata na predsednika in podpredsednika bolgarskega sobranja je bila sklicana na policijskem ravnateljstvu važna seja. Policijski ravnatelj in načelnik urada za nadzorovanje tujcev sta sklenila, da se bo postopalo proti napadalcem najstrožje. Odobreni so bili tudi primerni ukrepi, da se v kali uduši agitacijo inozemskih komunistov v Franciji. Tekom včerajšnjega dne aretirani bolgarski komunisti pridejo Lakoj pted sodnijo. Po prestani kazni bodo izgnani iz Francije.
neodpustno nepremišljenost se iz drugega razloga. Sramoti demokratično misel sploh s tem, da 70 označa kot «pošast na evropskem kontinentu* in se pri tem spozablja do trditve, da «pokvarjena češka omladina* proslavlja demokratsko Francijo, Žali torej češki in francoski narod na nezaslišan način. Obenem se je s svojim zasramovanjem demokracije postavil v nasprotje z vsem -sodobnim civiliziranim s tom. «Impero» pa je zagrešil tudi — da
sve-
«Jugosloveni goreče ljubijo, lepo vajo in se hrabro bojujejo*
BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes ob 7.30 se je povrnil v Beograd Stjepan Radić v spremstvu svoje žene in 14-letnega sina Branka, ministra Pavla Radića in bodočega državnega podtajnika v ministrstvu za socijalno politiko g. Krnjeviča. Radića je sprejelo na postaji več njegovih prijateljev in radičevskih poslancev. Nastanil se je v hotelu «Paris».
Pozneje je obiskal vsa 4 radičevska ministrstva v spremstvu svoie soproge. Od 11.30 do 13. ure se je Radić mudil v zunanjem ministrstvu. Po sestanku z dr.jem Ninčićem je Radić izjavil novinarjem, da se je ra zgo var jal z Ninčićem o zunanji politiki in o zasedanju Društva narodov. Jutri ob 10. uri se sestane jo vsi delegati za to zasedanje. Radiću je dr. Ninčič izročil dnevni red zasedanja, ki ga mora do jutri proučiti.
Radić odide baje v Knjaževac, da obišče vodjo radikalne stranke Aco Stanojevića. V soboto zapusti Beograd, da se udeleži na Krškem polju proslave 352. letnice usmrtitve Matije Gubca.
»Po sestanku z zunanjim ministrom je odšel Stjepan Radič v hotel «Pariš», kjer je obedoval. Tu ga je posetila delegacija žen skih korporacij ter ga povabila, naj obišče gospodinjsko šolo v Janincih. In res ob 14. uri se je Radič odpeljal v avtomobilu v Ja-hince; spremljali so ga dr. Maček. Krnjević in več novinarjev. Radič si je ogledal gospodinjsko šolo. Na prošnjo voditeljice se je dal fotografirati z učenkami. Ko so se-Ijaki zvedeli, da se nahaja v šoli predsednik HSS. so se zbrali v velikem številu pred šolo, da ga vidijo. Prišel je tudi neki muzikant ter pričel svirati srbsko kofo. Raa»ć je bil tako navdušen, da je pričal tvd-i sam plesati kolo. Na seljake je imel
Pogajanja za odkup proge Gjevgjelija-Solun
BEOGRAD, 19. O pogajanjih mod grško vlado in francoskimi lastniki delnic orijen talske železnice se doznavajo nastopne podrobnosti; Lastniki delnic so zahtevali 25 milijonov francoskih frankov in razen tega 60 milijonov francoskih frankov za obveznice, ki bi jih grifka vlada morala istotako odkupiti. Grška vlada je ponudila 15 milijonov s pridržkom, da odda reparacijski komisiji vse obveznice, ki bi se našle v rokah podanikov prejšnjih neprijateljskih držav. Grška vlada je odločno odklonila predlog orijentalskih železnic, naj se poveri posebni mednarodni komisiji kontrola nad grškim finansiranjem, kakor tudi nad upravo odkupljenih železnic. Grška vlada pristaja samo na to, da plača za obveznice orijentalskih železnic po 400 frankov, medtem ko zahtevajo lastniki po 700 frankov. Grška vlada.je izjavila, da bo pogajanja obnovila šele tedaj, ko bodo lastniki delnic in obveznic sprejeli grški predlog kot temelj pogajanjem in ko se bodo pismeno obvezali, da se ne bodo o prodaji pogajali z nobenim drugim. V Atenah smatrajo; da je ponudba družbe jugoslovenski kraljevini naj odkupi železniške proge samo mane ver, s katerim hoče izvršiti pritisk na grško vlado, da bi odnehala od svojih zahtev. Francija skuša doseči, da 'bi se osnoval francoski konzorcij, ki bi upravlja progo Gjevgjelija-Solun, medtem ko se ju-goslovenska država trudi, da bi se osnovala skupna jugoslovensko-grška železniška družba za to progo.
Nagli odhod papeškega nuncija msgr. Marmaggija iz Prage na dan Husove svečanosti je zbudil splošno pozornost ne le v republiki, marveč tudi v inozemstvu med vsemi katoliki. Slavnost je bila namenjena predhodniku reformacije XVI. stoletja, torej bojevniku proti najvišji cerkveni avtoriteti, katero oblast je ustanovil sam Kristus z besedami: «Ti si Peter skala...» Ta protikatoliški značaj proslave Husovega praznika se je pokazal tudi po oficijelnena j zastopstvu vlade in 2 razobešenjem rdeče zastave s husitskih kelihom na sredi na gradu Hradčani.
Že pri pogajanjih o določitvi glavnih praznikov je sv. stolica vlado opozorila na to, da se s proglasitvijo praznika Jana Husa kot učenika in mučenika obenem pokaže protikatoliški značaj tega praznika, ker je Hus bil nasprotnik cerkve. Sv. stolica ima za dolžnost braniti in varovati njej izročeni «zaklad vere*. Pastirski list je dalje za to, da se med državo in Vatikanom sklene sporazum, kakor so ga že sklenile sosedne države in zlasti hvaK načrt konkordata, kakor se ima skleniti med Jugoslavijo in Vatikanom.' Škofje protestirajo proti temu, da bi bila država izvor vsega prava, protestira proti temu, da se z najvišjega mesta zanika nadprirodni izvor božjega sina, odnosno njegovo vtelešenje.
PRAGA, 19. S pastirskim listom je izbruhnil na Češkem neizprosen kulturni boj Ljudska stranka je priredila v nedeljo v! Pardubicah protestno zborovanje, ki se ga je baje udeležilo okoli 50.000 vernikov, po večini žen, ki so ogorčeno in ostro demonstrirale proti zahtevi socialističnih
strank po ločitvi cerkve od države. Nemški ________
Katoliki, okoli 5000 po številu, so se zbrali! himno, na romarski božji poti na hribu Marije Snežne pri Teplicah. Tudi oni so protestirali proti Husovemu prazniku, poslali so vdanostno brzojavko papežu in celo katoliškemu zborovanju v Stuttgartu Nemškem.
Poljski iisk o potovanju
ministra Skrzynskega po Ameriki
VARŠAVA, 19. Zunanji minister Skr-zynsky se je povrnil iz Amerike. Listi na-.glašajo, da je Skrzynsky s svojimi predavanji po Ameriki dosegel velik uspeh. V ameriških finančnih in političnih krogih je zbudil veliko zanimanje za politično in gospodarsko življenje na Poljskem. Brez-| dvomno bo delo vanje ministra Skrzynske-.ga^ v Ameriki utrdilo prijateljske odno-Šafe med Poljsko in Zedinjenimi državami
Slonlstlčni kongres no Dunaju
Zborovanju prisostvujejo vsi diplon.,itsk zastopniki
DUNAJ, 19. Včeraj je bil v «Konzert-hausu» otvorjen 4. sionisiični kongres. Radi bojazni, da bi motili zborovanje hacken-kreuzlerji, so zastražili poslopje močni policijski oddelki. V diplomatskih tribunah so zavzeli prostor diplomatski zastopniki. Otvoritveni govor je imel voditelj sioni-stičnega gibanja dr. Weizmann. Za njim ie govoril predsednik izvršilnega odbora Sokolov, ki je orisal razvoj sicnističnega gibanja v Palestini od zadnjega kongresa do danes. Izjavil je, da se je prebivalstvo v Palestini podvojilo. Ravnotako zaznamuje kpoljedelstvo v Palestini vfelik napredek.
V imenu avstrijske vlade je pozdravil kongresiste minister dr. Resch. Naglašal je, da je delo sionistične lige izredno velikega pomena ne samo za Žide, temveč za vse narode.
Končno je predaval dunajski rabin dr. Chajes o sionizmu kot svetovnemu problemu. Kongres se je zaključil z židovsko
na
Oboovfter pogajanj za konkordat
BEOGRAD, 19. Vprašanje obnovitve conkordata z Vatikanom se reši v septembru, ko se zopet začno pogajanja. Jugo-slovenska delegacija odpotuje v Rim že ~ prvi polovici septembra. Ker je večina vprašanj v glavnem še rešena, je verjetno, da bo prišlo do sporasuma in da bo kom kordatna pogodba podpisana v prvi polovici oktobra.
Dr. Čtfifa zopet na svobodi.
ZAGREB, 19. Iz tukašnj h komunističnih krogov se doznava, da je bil iz Jugoslavije izgnani komunist dr. Čiliga izpuščen v Italiji na svobodo in da gre sedaj v Nemč jo, odkoder se namerava zopet vrniti v našo državo.
Zaičaaje železniških tariiov
BEOGRAD, 19. Prometni minister Rac oje-vič je izjavil novnar em, da se 1<. septembra t. 1. zniža železniška tarifa za prevoz potnikov m blaga za 25 do 30 odst.
Nov pastirski Hst proti Janu Husu . Mnogoštevilna shodi in protesti
Socijalistične in druge napredne stranke organizirajo velikanski odpor proti ofenzivi ultramontanizma na Češkem.
ŽaJoigra ljubezni v Budimpešti
BUDIMPEŠTA,
gyju se je sinoči lensik, hči bogatega veletrgovca, podala na
Letalska nesreča
. CURIH, 19. Včeraj ob pol 20. sta v bli-
IfAlll rl<ri> 1t - 1:____•
žini Wangesa trčili dve letali v višini 200 do 400 m ter padli na zemljo. Vozila sta dva učenca vojaške letalske šole. Aparata sta razbita, voditelja pa ubita.
V 17 urah iz Inn&brucka v London
INNSBRUCK, 19. V kratkem -se otvori zračni promet med Innsbruckom in Lon-.	donom. Uporabljala se bodo letala neke
j \ Sepsizengyoer- nemške družbe, ki bodo preletela imeno-avajset letna Ana Va-|vano črto v 17 urah.
stanovanje svojega bivšega zaročenca o- ] Sporazum glede konsolidacije belgijskega
rožniškega poročnika Munteana in ga ustrelila iz neposredne bližine. Nato je dekle obrnilo orožje proti sebi in si pre-
dolga
LONDON, 19. Agencija Reuter je prejela iz \Vashingtona: Med delegacijama
streKlo lobanjo. Imenovani oficir je "Ani Žedinjenih držav~in"Belgije je bil dosežen Valensik obljubil, da jo bo poročil. Pred popolen sporazum glede konsolidacije bel-14 dnevi pa jo je zapustil.	!gijskega dolga.
DNEVNE VEST!
Mtonko KNMlnaKt
V prošle m tednu sta se podala g. Matko Crljenica, upravitelj posojilnice v ^lli, in pa g. Ivan Stari, glavni urednik «Istarske Riječi», v Benetke po važnih opravkih. Medpotoma ca se jima je dogodila nesreča, da sta se oba telesne poškodovala tako, da sta morala v bolnišnico. To je vsekako
PRAGA. 19. Cehoslovaški škofje s«? iz dali nov pastirski list, ki vsebuje mnoge ostre napade na sedanjo vlado in indirektno tudi na predsednika republike. Pastirski list utemeljuje in zagovarja postopanje pa peškega nuncija msgr. Marmaggija. Kot razlogi za nastop nuncijev se navajajo: protikatoliški značaj Husovega praznika ter svečanosti v Pragi in na deželi, pri sve-čanostih prečrtani manifesti, oficijelna udeležba vlade in predsednika kot glavarja republike, razobešenje husitske zastave na Hradčanih in še mnoge druge stvari. V tem vidi pastirski list bojno napoved husitizma proti rimskokatoliški cerkvi. Škofje izrecno
blago ^r^imo^—'ne-o^	heroin o ^ d^f^	V	* H ^ughnnaglašajo, da uvažujejo avMeVo^Z&d
s	neodpustlTivo nerodnost deial: Jugosloveni imamo 3 velika bo-inikovj in da goje spoštovanje do republike.
veka napadali in sramotili. Tudi tuja nesreča jim je dobro došla za izbruhe njih podivjanosti. Tudi ta sramotni slučaj priča kdo so tisti, ki zastrupljajo medsebojno življenje v našem ljudstvu.
M urađa Pel. đr. „Eđtoosf" v Trstu
Nabori letnika 1906.
žalosten dogodek. Spričo take nesreče so- k?os1ebna Jzdaja uradnega voja&kega lista
čustvuje vsak človeško čuteči človek, pa!	.f™ reS{ W aavo,dija .za
_ - -	x	t-...	.. . i! -preglede ;n novačene m aaeničev eln U
naj je ponesrečenec pohticen prijatelj ali 1905	'	lera.ka
drugomišljenik. Drugače pri «Pučkem Pri-j M,„:cfT.ct„„ • j 1	, , ,
iatelm» ki ima sicer vedno na Wiku' Min'?trstvo Je določilo, da se bodo naborne aieifu» ki ima sicer veano na jeziKu operacije za novince letnika 1906 vršile od 1
krscanska naceia — ljubezen do bliin^ga. | septembra t. 1. in se zaključile 5. marca 1926.
Tudi to priliko je izrabil za strupen napad Potemtakem, z dn«n 30. avgustom t. 1. mora-
na oba ponesrečenca. Veseli se nesreče, ki! ,n hifl	"ok—;	n '
je zadela sočloveka. Menda želi, da bi jima
>ila rana — še večja! Taka podivjanost
čustev se more pričakovati le od pokvarjenih ljudi, ki jim srce ne pozna usmiljenja.
Čujemo, da hoče g. Stari — čim se povrne — »sam odgovoriti na te napade v «Pučkem Prijatelju*: kraiko, jedrnato, brez demagoškega zavijanja in laži. Dalje pa se ne bo prerekal, ker je uverjen, da. ne bi imel naš narod nikake koristi od tega.
Vedno se je izogibal prepira in mržnje, kar more tem lažje, ker ni — v razliko od «Pučkega Prijatelja* — odvisen od nikakih visokih pokroviteljev. Na vsak način je prežalostno, da 90 v našem ljudstvu ljudje, ki hočejo biti vzgojevatelji ljudstva, a je- v njih podivjanost čustev tolika, da nimajo spoštovanja niti pred nesrečo in ld ne morejo mimo nobene prilike, da n* bi soč!o>
jo biti zaključeni nabori letnika 1905. Redne seje nabornih svetov in one mobilnih komisij za uvrstitev v vojsko vpiaanih novincev letnika 1906 se bodo vrSile nepretrgoma od 24 septembra 1925. pa do 15. februarja 1926-, iz-vzemši nedelavne dneve.
Predstavitev mobilnim komisijam je obvezna. Kadi tega se označa za neubogljivost, ako se kdo ne predstavi. Oni, ki imajo pogoie, da se morejo potegovati za mornariški nabor, se bodo morali javiti pristaniški obla«ti najkasne-je do 21. sept. 1925.; od zaslug odvisi njihov izbris iz liste novačenja na kopnem.
Mladeniči rojeni 1906. in tudi onš prejšnjih letnikov, ki niso bili vpisani v nabornih listah'
—	da se izogne;o zakonom kazenskih ukrepov
—	morajo prositi za vpis v liste pri županstvu one opčine kjer prebivajo.
Vpisancem, ki zato prosijo, se preskrbijo sredstva za potovanje k sedežem no bornih komisij in tudi za povratek ako je sedež oddaljen preko 20 kilometrov. Vpisanci, ki bivajo v
n
V Trsta, dne 2*. argvfrta 1925.
fctfpaemaivu, m morajo predstaviti kr. diplomatskim aH konsularnim obla« tvom.
V»i novinci, ki te uvratlfo v vojsko tvorijo «00 kategorijo, da zadoetijo vojaško đotiaoet; irjcot je 1« za one ki imajo pravico do skraj-f*oe prezančoe službe na tri mesece.
Naborni sveti in mobilne komisije — ob pri-Mkl končno v«4javnih pregledb — bodo t«di Ugotovili tposobnost vsakega novinca, v katero vojaftko edioico naj se uvrsti in kakino specifično službo naj opravlja.
Take-le ugotovitve imajo namen nabaviti okrožnem vojaškim poveljstvom elemente med katerimi z lahkoto izbira in dodeljuje raznim korom. Seveda dodelitev lahko se ne bo ujemala z sklepom izrečen:m od nabornih organov.
Naborni vnisanci, ki so opremljeni z dokazili dovršenih licealnih ali tehničnih študijev ali kakega drugega enakovrednega zavoda ali celo višjih študijev in će niso to okolnost prijavili ni potrebno; da na dan nabora predložijo pri naborni komisiji, vloge, njenemu predsedniku ali pri mobilnih komisijah posebne pismene vloge: novinci bodo — po izvršeni
1>regledbi — puščeni na dopust dokler ne določi vojno ministrstvo njih vpoklic pod orožje.
Fr. N. — N&brežina: Ni nam nič 1) znanega,
da bi se bilo dosedaj kaj sklenilo o izmenjavi kron privatnikom., ki so jih naložili pred zasedbo v današnji Jugoslaviji. Najbrž ne bo to vpr^šarne sploh nikdar rešeno. 2}, Drugega rprašanja nismo še rešili«
N. N. — Vipava: Za Vas velja isto kot za g Fr, N. — Osrednje tajništvo.
—	Izpiti za občinske tajnih se bodo vršili
ja prefekturah v Trstu in v Vidmu v dneh 9 , 10 in 11. decembra t. 1.
Društven« vMti
—	Slov. ak. društvo «Balkan«. Danes ob
20.30. uri reden sestanek. Na dnevnem redu je ludi predavanje. — Ob 19. uri! odborova sela. — Tajnik.
—	D. K. N. Tommaseo. Danes ob 18. uri redna odborova seja. Udeležba vseh odbornikov obvezna. Vrši se v prostorih «Prosvete> Corso Garibaldi 31/1. — Tajnik.
je precejtoja
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE
(Uradno poročile III. in IV. sestanka)
Odškodnina Sodnikom: Za tekme na
igriščih Vala in *• Adrie» je določen, sodniku kot odškodnina znesek 5 lir, za igrišča izven Trsta pa elekti\ni potni stroški več
5 lir.
Opozorilo društvom in članom: Člani S. S. ne smejo soditi nobene tekme, ako
niso določeni od S. S.; le v slučaju, da so laproseni od kakega čana T. V. ali O. S. V. smejo v nujnem slučaju voditi tekme. Nadalje naprošamo vsa društva, da čimprej udružijo svoje igralce, da jim bo mogoče delovati in nam dati priložnost se tehnično izpop-chijevati, kar bo bilo gotovo v korist društvom pri prvenstvenih tekmah.
Društva, ki želijo sodnike, naj se obrnejo do T. O. N. najkasneje do petka zvečer.
Vodstvo.
T. V. nogometa: V slučaju, da gospod Pertot J. in Guštin D. se ne udeležita prihodnje izredne seje, katera se vrši v petek, naj se smatrata za izključena.
(T. V. H.)
Turneja za targo S. U.: Odobri se končno tekmo z dne 15. t. m. med M. D. P. -Trst in M. D. Zarja. Izid 2 : 1 v prid M. D. Zarja. — Zavrne se priziv M. D. P. - Trst.
Tečaj za hazena - sodnike: V pondeljek dne 24 t. m. ob 20.30 v pr:>storih M. D. P. Trst (Corso Garibaldi 31, J.) se vrši tečaj za hazena-sodnike. Opozarja se na točnost.
Izvanredna seja: Danes ločno ob 21. uri izvanredna seja T. V. H. v navadnih prostorih. Ker so važne točke na dnevnem redu, je dolžnost vseh članov, da se seje udeležijo.	_
Hazena,
15. VIII. u Crikvenici Š. K. CMymp: Sokolsko društvo br. 1 - Zagreb. 4:3 (3:1). 16. Vili. u Opat:ji. - Š. K. 01ymp: Z- Š. K-Viktorija, Zagreb. 3:3 (3:1).
Na Veliku Gospu gostovala je hazena Olympa u Crikvenici, gdje je igrala s hazenom zagrebačkog Sokola, koju je tukla sa 4:3 poslije nadmoćne gre. 01ymp je bio u svakom pogledu nadmoćniji te je zaslužio mnogo veću pobiedu; spriječio ga je u lome nemogući sudac, koji je upravo napadno sudio u prilog sckolicama, tako da je Oiymp istupio iz igrališta 5 minuta prije svršetka iza kako je sudac priznao nepravilni goal, pucan iz vratarevog proslora. Olymp si je stekao simpatije ondašnje publike, premda nije mogao razviti svoju uobičajnu igru. Sudio je g. Bosner od J. H. S.
Drugi dan se igralo sa hazenom Z. Š. K. Viktorije. Momčad 01ympa je nastupila nešto umorna od prijašnjeg dana, te nije pobijedila kako je to po igri zaslužila. Osim toga bila je Viktorija pojačana Gršetićevom od H. K. Concordije. raprezentativnom vrataricom Zagreba.
Gošće nisu predvele osobitu igru, osim vra-tarice, koja je pokazala svoje veliko znanje, premda je morala pred disponiranom navalom domać h tri puta kapitulirati. Navala i obrana su osrednje. Ističe se jedino centerica svojom temperamentnom surovom igrom.
Domaće su bile u prvom poluvremenu dobre, su kasnije popustile osobito navala, koja je uostalom predvela kombinacijono dosta dotjeranu igru. Halvesi se drže previše defenzivno dok back je igrao bez prigovora. Utakmicu je vodio g. Mandić od Š. K. Olympa.
Iz tržaškega živlienia
— Se o zločinu na Montebellu. Preiskava, ki jo nadaljuje policija o strašnem umoru na Montebellu, je privedla do nekaterih novih odkritij, ki morda utegnejo mnogo pripomoči k rešitvi zagonetnega dogodka. Šofer, ki je bil priča krvavi tragediji in ki ga je policija iskala, se je končno sam javil na kvesturi. kjer je baie podal važne in podrobne izjave. Varnostna oblast pa .;z posebnih vzrokov hrani njegove izjave v strogi tajnosti; celo njegovo ime je zamolčala, kar je pač povsem umljivo, ker bi sicer odprla pot prevneti in nezaželjeni časnikarski radovednosti.
Včeraj predpoldne se je vrš'1 pogreb Russi-cha; udeležili so se ga sorodniki m znanci po-
kojnika, ptrfeoatvovala pa množica radovednežev.
Te dni je doepel v naie mesto mlad športnik, ki potuj« v lahkem čolniču iz Nemčije v Indijo. iUrd Schott — tako'je ime pogumnemu potniku — se je odpravil na drzno potovanje v Kcukurgu na Bavarskem, svojem rojstnem kraju. V lahkem, zložljivem čolniču iz kavčuka, ki tehta z vso ^opremo vred kakih 34 kg, je prebrodil Donavo, Gardsko jezero, ^lincio, Pad in dospel po 38 dnevnem potovanju v Benetke. Iz Benetk je obrnil svoj čolnič, ki je tudi opremljen z jadrom, proti Trstu in ie dospel tu sem v enem dnevu. V kratkem bo Schott nadaljeval svoje nenavadno potovanje; objadral bo vzhodno obal Jadranskega morja do Grčije m bo plul dalj« ob obali Male Azije skozi Sueški prekop in Rdeče morje v 'Perzijski zaliv do glavnega mesta Indije. Ta proga znaša okoli 16.000 km. Schott upa, da bo dokončal svoje drzno potovanje, ako ga roedpo-toma ne doleti kaka nezgoda, v IS mesecih. Pogumni športnik potuje čisto sam; do Benetk je imel spremljevalca, ki se je pa kmalu na-, veličal samotnega in nevarnega potovanja. Schott ne potuje prvič na ta način. Leta 1922 je prijadral Donavo do Črnega morja in je dospel v 6 mesecih, v katerih je prepotoval kakih 4000 km, v Rusijo. Leta 1923 je v drugič preplul Donavo in Črno morje do Carigrada, skupaj kakih 5000 km, v 5 mesecih. Lansko leto se je v tretjič spustil .po Donavi do Carigrada, prejadral Bospor, Marmarsko morje in plul ob maloazijski obali do Egipta. Potoval je vedno v lahkem čoln;ču iz kavčuka, ki ga v slučaju potrebe, ko ne najde pripravnih vodnih poti, lahko zloži in nosi na hrbtu. Potovanja, ki jih je Schott že napravil, ga utrjujejo — in menda upravičeno — v nadi, da se mu bo tudi drzni «raid» v Indijo popolnoma posrečil. Vsekakor značilno za njegova podjetja je, da Schott ne potuje mogoče za kako stavo, temveč le iz športnega nagiba.
—	Čuden objem. Včeraj zjutraj je bil prepeljan z avtomob'lom rešilne postaje v mestno bolnišnico 30-letni zidar Ivan Furlanič, doma iz S. Odorico in Valle v Istri Mož je bil precej hudo ranjen na ievi roki; prerezane so mu bile tudi nekatere kite. Ranjenec, ki so ga sprejeli v kirurg-čni oddelek, je povedal, da ga je predsinočn'im, ko se je vrnil nekoliko pozno domov, žena pričela živahno objemati. Ker ie v svoji goreči' ljubeznivosti pozabila odložiti nož, s katerim je pravkar lupila jabolka, ga je pri objemanju nehote porezala po roki. — Če je res, kar je Furlanich povedal, o čemer pa močno dvomimo, se bo mož v bodoče pač skrbno varoval vročih objemov svoje boljše zakonske polovice.
—	Nezgoda pri dela. Pri delu v prosti luki' je 24-letni mehanik Marijan Bracciapoli včeraj predpoldne prišel po nesreči z desno roko pod verigo pri vretenu žrjava ki mu je docela zmečkala srednji prst. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
—	Dolgoprst na služkinja. Predvčerajšnim je bila aretirana 19-lctna služkinja Ana K., ker je svojčas ukradla gospej Francich, pri .kateri je služila v Kolonji št. 5 za 800 lir perila in oblek. Ker se je podjetna Anica skrivala pod izmišljenim imenom, se bo morala ob svojem času tudi za to zagovarjati pred sodiščem.
—	Odmevi aretacire metkiarodne tatinske tolpe v Genovi. Pred kratkim je polici,a v Genovi odkrila in zaprla dobro organizirano tolpo mednarodnih tatov, ki je razvijala svoje delovanje v raznih italijanskih letoviščih, predvsem v beneškem Lidu in v Viareggio. V Benetkah so pripadniki te tolpe izvršili več , velikih tatvin, ki so jim donesle za okoli 120 tisoč lir plena. Istotako pridno so se udejstvo-vali v Viareggio, kjer so pokradli za 50.000 lir dragocenosti; navadno so kradli v luksuznih hotelih in gosposkih vilah. Poizvedbe policije v omenjenih krajih so pokazale, da so imeli zlikovci svoje pomagače tudi v Trstu. j O tem je bila takoj obveščena tukajšnja poli- ! cija. Predvčerajšnjim so policijski organi iz- j vršili hišno preiskavo v stanovanju 33-letne , poljske Židinje Berte Nussbaum in 17-letne i Rože Freidemberg iz Odese, ljubice 29-letnega krojača Izidoria Weler. tudi iz Odese, enega izmed najpodjetnei-ših članov tatinske tolpe, ki je bila aretirana v Genovi. V stanovanju omenjenih žensk so policijski organi našli in zaplenili 4 dragocene zlate ure, 3 zlate verižice, 2 zlati tobačnici in mnogo raznovrstnih dragocenosti, kakor prstanov, gumbov, ženskih verižic, uhanov, kravatnih igel in zaponk z briljanti itd. Ker ženski nista vedeli povedati, kako sta prišli do teh dragocenosti, sta bili aretirani in odvedeni v zapor. Zaplenjene dragocenosti so očividno sad tatinskih podjetij zlikovske tolpe, aretirane v Genovi.
Vesli z GorISkega
Po modih drugih občinah ne Goriškem, ki to ječale pod ko-
misarskim jarmom in v katerih so se v po-slednjem času vršile občinske volitve, pride končno' na vrsto tudi občina Opatjeselo. Furlanska prefekture je namreč razpisala občinske volitve na drugo nedeljo meseca septembra. Prebivalci občine Opatjeselo so sprejeli z velikim zadoščenjem vest o razpisu volitev, saj je predstavljalo komi-sarjenje strašno breme za to itak siromašno občino. Upajmo, da je dolga nevolja, v kateri je toliko časa živela občina Opatjeselo, obrodila vsaj en koristen pk>đ: da bodo opajski občinarfi nastopili pri predstojećih volitvah složno in edino ter s tem preprečili, da bi jim zopet pod kako pretvezo narinili občinskega komisarja.
Sedaj preostajajo na Goriškem menda samo dve slovenski občini, ki jsčita pod komisarskim jarmom: mesto Idrija in prijazni k ob ariš ki trg. Uverjeni smo, da bo tudi v teh dveh slučajih furlanski prefekt upošteval ljudsko voljo, pa ne spletke gotovih elementov, ter da razpiše tudi tam v najkrajšem času občinske volitve. Potem bo komisarski jarem težil samo sv. Gorico, toda ta si ga je pošteno zaslužila, ker niso znali nje malenkostni >sinovi primerno skrbeti zanjo.
— Gorske ceste. Bosta menda že dve leti temu, odkar smo na ravno tem prostoru poročali o žalostnem stanju goriških cest. Že več kot dve leti se nahajajo goriške ceste v mučnem položaju, da ne vedo, komu pravzaprav pripadajo: ali državi, ali pokrajini ali občinam. Sicer je prevzela za čas te negotovosti varuštvo nad njimi pokrajinska uprava. Ali kakor povsod drugod. tako tudi v danem slučaju varuh nikdar ne skrbi in čuva njemu v oskrbo izročenega imetja tako, kakor bi skrbel zanje dober gospodar. Zato ni prav nič čudno, da kažejo goriške ceste vedno bolj svoja suha rebra in de se zarezujejo v njihov nekdaj okroglolični obraz vedno bolj ^l^boke brazde. Gorje onemu gospodarju, kateremu bodo po izvršeni klasifikaciji (v državne, pokrajinske m občinske ceste) izročene v rejo in oskrbo, kajti potrositi bo moral ogromne tisočake, da jim. zopet povrne prejšnje okroglo lice. Pa že sedanje slabe in zanemarjene ceste stanejo nase občine ogromne svote denarja. Pokrajinska uprava terja namreč od naših dbčin
petih dejanjih in z uvodom, je jako bogat lepih in priprostih prizorov iz ljudskega življenja, bogat prizorov, ki drže gledalca skozi vso igro v dobrem razpoloženju. — Vsebuje skupno 53 prizorov v kojih nastopa 25 oseb z ulo-gami in 12 brez ulog.
Kot glavne osebe v igri so; Tone Sever sluga pri Mladem gozdarju. Mladi gozdar, Tfne, posestnikov sin, Milka Zagričarjeva, hči, Za-gričar, župan, Marijana, njegova žena, Host-nik, nadgozdar in Kozmek, berač.
Med najlepšim) prizori so prizori, ko Mirko, Mladi Gozdar, prvič vidi Muko pri studencu, ko zajema vodo. Tam ju zasači Sever in jima zapoje; Za svitkom pride venec, to priča ia studenec in solnee tud je priča, kar pravim ni od niča.
Nadalje pr zor ko gredo fantje k vojakom in se Tine *	Šimom radi županove Milke.
Nadalje: K.	zbeži od vojakov in pride
klicat Milko,'naj mu obljubi, da bo njegova. — Ker ga ona odpodi, začne besneti', da ga slišijo orožniki in ga obstrele.
Nadalje ko Tine iz mašflevanja zažge kočo mladega gozdarja. Konečno ko Marjana in Za. grič ar dovoli ta Mlademu gozdarju in Milki, da se vzameta.
Opozarja se, da r*ii)% igre je v rokah dra-matizerja samega. — Dramatičari krožek Pr-v a čina.
—	Vrtojba Planinski odsek Sportaega kluba «Jadran» j« napravil dne 9. t. m. «lepo uspeli izlet na Kucelj 41239 m). Skupina »Planinskega odseka broječa 21 članov, je pokazala s tem prvim planinskim izletom, da razume cilje in smoter tega novega odseka. Vreme je bilo lepo, vročine je bila sicer huda, zato je pa bil ves trud obilo poplačan s krasnim razgledom. Opoldanski počitek v lepem trnovskem gozdu je dobro del našim planincem. Upajmo, da ta prvi izlet ne bo zadnji našega planinskega odseka.
—	Z otaleških hribov. Ker se v vseh drugih časopisih večkrat oglašajo iz naše okolice, naj poroča tudi «Edinost», kako živimo in napredujemo. V prvi vrsti naj omenim napredek v kmetijstvu. Bavimo se najbolj z živinorejo in mlekarstvom. Posebno v mlekarstvu zaznamujemo lep napredek. V teku dveh let smo otvorili mlekarno v Plužnjah in Lazecu. v teku enega meseca se pa izvali nova mlekarna v Gorenjem Otaležu, ki so ji pa Dolenji Otaleža-ni zelo nasprotni, za vzroke najbrž sami ne vedo, govori se pa, da radi tega ker so se za ustanovitev pobrigale «te male glave/. Obeta se tudi druga nova mlekarna v Jaznah. Kmetje. le tako naprej! Zakaj v edinosti in v zadružnem delovanju.je naša moč.
—	S Tolminskega učiteljišča: Včerajšnje poročilo o izidu zrelostnih izpitov tolminskih učiteljiščnikov v Vidmu popravljamo sledeče:
ogromne prispevke za vzdrževanje cest, ki	v poročilu imenovanih so usposobl:en:
stane ogromne svote denarja, kar tvori vir še sledeči kandidah:
»-i "i _t t --t	-t _3- .. t i Bizjak Alojz« (Kamen.e, retocej, Muznik
velikih dobičkov za številna po^t*. je Vera (Trenta), Krohne Pavla (Postojna). Isto
že skrajni čas, da se izvede klasifikacija goriških cest, ker potem bodo, naše občine same skrbele za svvje ceste in sicer tisočkrat bolje in stokrat^ ceneje.
— Vrtovia. (*Šagra. - šolska prireditev <--Mladina»...). — V soboto. 15. t. m., na praznik Marijinega Vnebovzetja, so praznovali Vrtovinci svojo «šagro» ali opasilo. Ljudstvo je bilo dopoldne v cerkvi in tudi popoldne pri litacijah, zlasti pa pri «ta sladkem* — mnogo, kar se je tudi pričakovalo; le štrukljev ni bilo, ali vsaj toliko ne, kakor včasih, kar se ie sicer tudi pričakovalo, pa ne želelo...
Popoldne pa so vrtovinske mamice pod odprtim in m;lim nebom nekaj nestrpno i pričakovale i nečesa si želele — videti namreč prireditev svojih malčkov, ki so se že pred letom prvič in dobro izkazali. Obisk prireditve, ki je v vsakem oziru dobro uspela, je bil
voščilo tudi tem novim.
—	Planinsko društvo v Gorici. Danes ob 8.30 zvečer odborova seja v prostorih Z, p. d. v Via S. Giovann 7/1. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, naj ne manjka nihče od odbornikov!
—	Prihod novega goriškega podprefekta. V torek je prispel v Gorico novi goriški pod-prefekt comm. Scotti, ki je potemiakem našel še gorak stolček na goritkt podprelekturi, katerega je istega dne zapustil pre;šn;i podpre-fekt marchese di Suni. O novem podprefektu ne moremo za sedaj še ničesar drugega povedati, kakor da je mož že v let:h (približno 50 let.) O njegovih drugih lastnostih nam bo povedal nač?!n njegovega delovanja in postopanja napram njegovim novim oodloŽnikom, zlasti napram nam — goriškim Slovencem.
—	Sv. Lacija. (Najživahneiše gorsko letovi-f
velik, posebno s strani ženskega sveta, kar se ] šče Novih pokrajin. Večerni koncert in n cga mora še posebej poudariti... Spored prireditve 'jutranji odmevi). — Iz razbeljene furlanske ni-
Vesti ii JugosSa
_ Nov diplomatski ukaz. V pondeljek je bil podpisan nov diplomatski ukaz, po katerem je generalni konsul v Kairu Dobrivoj Sviloko-sič imenovan za generalniga .konsula v Rimu.
—	Jugoslovenski novinarski penzijski fond. Minister prosvete Vukičeviic je novinarjem izjavil, da je v budžetu ministrstva prosvete postavko za novinarski penzijski fond od 25 tisoč Din zvišal na 250.000 d:nar;ev.
_ Začet ek šolskega leta: Drž. realka v
Ljubljani. Razredni (ponavijalni) izpiti se bodo vršili po razporedu, ki je bil pismeno dostavljen prizadetim učencem. Nižji in višji tečaini izpiiti pričnejo dne 1. septembra ob 8. uri. Prijava k sprejemnemu izpitu za prvi razred je v nedeljo 30. avgusta od 9. do 12. ure; sprejemni izpit pa pričn > v sredo 2; septembra ob 8. uri. Vpisovanje učencev iz drugih zavodov za II. do VII«. razred je v torek 1- septembra od 10. do 11- ure. Vpisovanje zavodnli učencev in tudi onih, ki so napravili sprejemni izpit za I. razred, je v četrtek 3. septembra ob 8. uri v razredih, v katere spadavo,
—	Drž. žensko učiteljišče v Liubljani. Razredni (ponavljaln )) in dopolnilni izpiti se bodo vršili dne 29. in 31. avgusta, zrelostni izpiti pa od 1. do 4. septembra. Vpisovanje v dekliško vadnico je 4. septembra, v II. do IV. letnik učiteljišča pa 5. sepiembra, oba dneva od 10-do 12. ure. Kandidatke moraio prinesti k vpiteu zadnje izpričevalo. •
—	Drž. moško učiteljišče v Ljubljani. Razredni (ponavijalni) in dopolnilni izpiti se bodo vršili od 25. do 28. avgusta, zrelostni izpiti in sicer pismeni dne 1. septembra, ustmeni pa 2. in 3. septembra. Vpisovanje v vadnico in v j. letnik bo dne 5. septembra od 8, do 10. ure. K vpisu v višje letnike mora prinesti vsak gojenec zadnje letno izpričevalo._
Naročajte in Sirite „EDINOST"
je bil dovolj dolg in pester — in tudi bolj naš kakor lansko leto, kar more izključno slovenske obiskovalce takih prireditev gotovo zadovoljiti. Igrici «Zaklad^ in »Luknja v prtu* sta bili podani dovolj gladko, le govorili so vsi sodelujoči pri obeh igrah prehitro. V igri *Za-klad» sta bili dobro maskirani dve deklici, ki sta igrali moški vlogi; marsikdo med poslušalci morda niti mislil ni na to, da sta gosta lahkovernega krčmarja — deklici in ne fanta... Čustveno prednašana je bila HilcHna deklamacija «Kmetski hiši» (Gregorčič), le da je deklamatorka gotove besede preveč po-.udarjala. Posebno pa je vsem navzoČnim ugajalo petje ženskega zbora, v katerem so bili sami izbrani glasovi in ki je zapel par ljubkih, tudi precej težavnih pesmi, od katerih je «Cicibana > na zahtevo občinstva ponavljal. Zelo je ugajalo strogemu ušesu precizno izvajanje, odlikovala pa sta se zlasti dva glasova (alt male Hilde in sopran ;— menda njene sestre). — V splošnem je napredek od lanskega leta v igri in pstju očiten; vsa čast gosp. učitelju — Med odmori je dobro udarjal vedno požrtvovalni tamburaški krožek Bralnega in pevskega društva iz Dobravelj, ki je — kakor sem slišal — sodeloval pri skoro vseh dosedanjih šolskih prireditvah v okolici in ki sodeluje že prihodnjo nedeljo (23. t. m.) pri šolski prireditvi v Dobravljah; to pa je tudi prav, saj v taki šolski mladini mora vsako društvo gledati le svoje bodoče agilne člane in članice. In tudi s tega stališča so te šolske •veselice hvalevredne; iz njih diha res naša. še nepokvarjena mlada slovenska duša, ki mora lud' po šolski dobi ostati naša in nepok^varjena!
Če se bomo vsi, ki so v to poklicani, trudili, da našo mladež prav vzgojimo, se gotovo ne bodo dogajali in niti ne predvidevali taki slučaji neprave vzgoje, kakor se je predvideval neposredno pred šolsko prireditvijo v Vrt-o-vinu, kjer je gotova «mladina» pokazala svojo sliko z grožnjo, da veselični oder podere, radi česaf sta morala dva požrtvovalna vrtovinska mladeniča celo noč stražiti nedolžne deske! Vrtovinc'1! Če že v sedanjih razmerah —
žine te vrže vlak sunkoma v treh, štirih sun kih v baški sostek dolin. Ozkost srednje soške doline, zadušnost celega niza predorov in premalo razdoblje časa ti ne da užiti osvežujoče sile hlapov Jzvirajočih iz utesnjene Soče. Val nestrpnih popotnikov te vrže skozi ozko vežo železniške postaje v nevarno brenčanje auto-busov, taksirjev, motornih koles in zastarelo otepanje in sopihanje par vpreženih konj.
Sarenost, kričavosl poletnih oblačil med skupinami drevja in jasninami travnikov. Le-toviščarke se sprehajajo po mehkem in po vlažni zemlji diiečem kolovozu na levem bregu Idrijce, ki se meša s širino nasprotne ceste in nad vodo visečih skal, z modrikastim vzdu-hom silnega ozadja Krna in padajočimi sencami kozmeriškega hriba
Obilnost senc voda rečnih barčic, navpičnih skal in neprestano pihanje vetra na postaji in po podobnih dolinah morda daie sv. Luciji ^pozimi vtis zimske do srca s«gajoče mrzle zapuščenosti«. Toda sedaj poleti, ko meščan primerja vse to z razdeljenostjo tržaških ulic :n vali toplote, valujoče iz Furlanije nad Gorico, so vse te senčne sirani zimskega časa spremene v hladeč brezdelen pokoj sv. Lucij-ske okolice.
Zato je pa tudi od vseh gorskih krajev najbolj preplavljena od letovrščarjev ravno sv. Lucija. Potapljajo se v čisto prozorne valove Idrijce, se za spremembo hlade z mrzlejšimi, zelenkastm} valovi Soče, brze gor in dol po vijugastem stopnjišču vodečem v podmosino polmračno Sočico globel ali pa se izgubljajo v'stezicah nad vasjo in blodijo po velikih zelenih nabrežkih okoB tihega Sv. Mavra. '
Sedanje županstvo pod vodstvom župana g. Taljata pa tudi ume privabljati in uravnavati ves ta tok miru in oddiha željnega človečan-stva. So sicer ti poskusi sv. lucšjskega županstva le prvi bi rekel obotavljajoči koraki k pravi, sistematični gojitvi takozvanega tujskega prometa, toda so vendarle dobri pred znaki umevanja in koristi takega ravnanja. Tako so nastavili po vseh šetališčih priproste klopice, izboljšali poti in podobno. Obstoj izvrstnega domačega pevskega zbora in pa nekak osnu-
radi odsotnosti večine starih članov — ne ^ tek orkestra sta naibrže županstvu — ako se
prišepnila misel rednih večernih
morete obnoviti svojega, nekdaj agilnega društva «Vinograd®, bodite vsaj tisti, ki ste še oslali, tudi brez društva trezni in pametni, d*a tako vsaj pripravite temelj, na katerega bodo današnji malčki postavili svoje prosvetno društvo! — Branko.
— Prvačina. V nedeljo dne 30. avgusta priredi tukajšnji «Dramatični krožek «veliko veselico z izbranim vsporedom, kojega glavna točka je ^Ljudski igrokaz z petjem v petih dejanjih in z uvodom «Mladi gozdar* k? je prosto dramatiziran po izvirnem romanu iMIadi gozdar«, spisanem po Soškem črnošol-cu in ki je leta 1924 izšel že v tretji) izdaji kot priloga koledarju -Goriške Matice*.
Mladi gozdar*, ljudski igrokaz s petjem v
ne motim —	--------■ , , ;lo
koncertov. Preteklo soboto in nedeljo sta bila prva posrečena poizkusa. V nekoliko prepo-stem in zavlečenem trgu so se sicer glasovi zgubljali, ker pa je zbor izvrsten, je bil namen koncerta —nuditi glasbeno »bavo letovi-ščarjem — popolnoma dosežen. Ker je orkester igral razpoloženju publike primerne komade so prišli tudi plesalci, kar na trgu do svetega računa. Pa ie marsikdo je prišel do svojega razuma, ako bi hotel opisovati ie na-daljno, od koncerta ie razdraženo ponittno željo cele množiee letoviKarjev in domačinov po zabavi.
Omenjamo ta večerni koncert pri 5v. Luciji predvsem zalo, da pokažemo koliko prizade-
vanja umejo vložit J r Sv. Luctji za čimveč;« razširjenje tujskega prometa v primeri z a pa* tHO, hi vlada v tem oziru v drugih krajih na* flh gor.
2e same naravne krasote ter, blilKn* železa*, ce in razpoložljivost drugih prometnih »red. atev sta privabile toliko letoviičarjev z*dnjm dve leti da bo treba misliti prar resno na po« množitev »ob za oddajo v najem ter uredite« kopali« ob Idrijci in Soči. Pa tudi vreme bf .moralo županstvo v prihodnjih letih navaditi večje vljudnosti napram gostom.
—	Dobravi)«. (Izlet domačega druttva). —*
V nedeljo, t. m., je priredilo naše «Bralna in pevsko društvoza svoje članstvo celodnevni planinski ialet na Trstelj (643 m), ki je je v vsakem oziru prav dobro uspeh. Vreme j<T bilo tekom ceUga dne prav ugodno: jasno, brez oblačka, le ozračje v daljavi nekoliko megleno, motno.	>
V prijetnem razpoloženju smo privoziii s prvim jutranjim vlakom v Dornberg, odkoder smo odkorakali skozi lepo, zgodovinsko znano sotesko «Železna vrata» (turški boji!), po kateri vodi lepo izpeljana cesta, ki se vije zložno med dornberškimi vinskimi griči, ki imajo krasno lego. Posebno lep pogled na te vinske gorice se nam je nudil iz višjih ieg, ko so se nam zdeli zeleni vinogradi pod nami kot s pajčolanom »avit v prozorne meglice in ob-sejani s prvimi jutranjimi, kot zlato rumenimi solnčnimi žarki. Pa dalje, dalje iz te sotesk« je segal naš pogled... Cavensko pogorje. Vipavska dolina, prelivajoča se iz sive v ažurno in solnčno barvo.' V ozadju pa je naS sivi očak in varuh prijazne dolinice — Kucelj — zadovoljno kadil iz svoje pipe, čeprav ne dolgo, kajti solnce ga je kmalu zaščegetalo
—	in prešerno se nam je zasmejal — — Pa kdo bi se fu toliko mudil, saj bo gori na vrhu še lepše! — Hitro naprej mimo štirih hiš (-Na gori»), kratek odmor, malo petja in igranja; "se par minut in smo na vrhu -<Železnih vrat». Zavili sc>io po kolovozni poti po besedah prijaznega starčka, ki nam je govoril o neki - dragi» pod Trstljem, k.i da izvira od «majpotopa ... Komentarji k «razdejanju od majpotopa.', razgovori, smeh, m naprej mimo dečka na puš mimo voličkov in kravic (kako se nam je zahotelo svežega mleka.'...), počasi navzgor. Pogled na še čisto devico — solnčno Gorico 'e nekatere na čelu tako prevzel, da jim ie naenkrat zmanjkalo poti... Zašli smo!».„ Pa nič strahu, sa? nam je Trstelj s svojim širokim, potlačenim klobukom že od daleč mahal v pozdrav. Kar brez steze smo Jo vrezali na levo, par minut skozi nizko borovčje, pa sn\o vzklikali radostni na vrhu! Pod nami na >ugu ie baš zaž vela .kraška planota, posejana z ljubkimi vasicami, a tam pri Tržiču čn izlivu »•bistre hčerke planin* se je zibalo naše ob-morje Adrijansrko... In Istra in v ozadju proti jugovzhodu menda bistriška ravan s Snežnikom... Nanos in zopet sivi Čaven s Trnovsko planoto. Vipavska dolina živi pod nami — in steka se t a daleč v furlansko rnžioo, ki se zgublja v belem ozadju: Alpe! In triglavsko skalovje se veča v steklu daljnogleda... .Malenkosten trud — a tolik užitek v pri>azni planinski sap cif
Le prekmalu so nas mili glasovi zvonov vipavskih in kraških cerkva opozorili, da je poldne in da je treba oditil
Povratek je bil domenjen peš. Hitro smo b:li ob vznožju Trstlja na kraški strani: vas Lipa. kratek odmor, pogovor o potreb: društva v Lipi in o potrebi nastopa naše -Zveze j
—	in «Naprei stopaiU v telovadni četi do Škrbine — in zopet navzgor v Trstljevo pogorje proti Vipavska dolini; še kratek odmor v prijazni in čisti gozdni vasici Pederjevo, kjer smo gostoljubnim domačinom in Trstlju v slovo še zasvirali, potem pa preko Rihemberka in Kosovelj v večernem mraku ;n telovadnem maršu povratek v Dobravlje.
Zadovoljni nad uspelim izletom smo se razšli pripovedovat utisc svojim, prijateljem in znancem ter zlasti onim tovarišem, ki so se zjutraj omahovali, ali bi šL:, ali ne bi šli. Zadovoljni smo bili tembolj, ker smo stebli svojo društveno dolžnost, zavedajoč se s- r prosvetne naloge, ki mora kliti v srcu vsakt^a pravega člana kulturnih in ne ^plesnih, društev!
H .koncu na*še omenim, da je bil izlet važen tudi zato, 'ker je b»"l zamišlen v okviru proslave 25-letnice obsioia Bralnega in pevskega društva* v Dobravljah kot interna prireditev članstva. O društvu samem pa spregovorim kasneje kaj več.	V. B.
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI
—	Iz Vogerskega (p. Gorici). V nedeljo, dne 23. t. m. ob 16. uri priredi naše -Bralno 'n kmetsko društvo Lijak* veliko vrtno vesclico v prijetni1 vrtni senci g. Hvaiiča z izbranim sporedom: 1. 1 Ocvirk. Moja pomlad, poje pevski zbor iz Vogerskega. 2. I. Kocjančič *Slovo>>, poje pevski zbor iz Vogerskega. 3. F. Kimovec "Izgubljeni cvet», poje pev »ki zbor iz Vogerskega. 2. I Kocjančič Slovo , poje pevsk zbor iz Vogerskega. 3) F. Kimovec
Izgubljeni cvet poje pevski zbor iz Št. Petra. 4. V. Vodopivec Pogled v nedolžno oko* poie pevski zbor iz Št. Petra. 5. Igra -Poslednji mož^ v treh dejanjih. 6. V. Vodopivec Svar-jenje», poje pevski zbor i*z Vogerskega. 7. Prosta zabava. K obilni udeležb vabi odbor:
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podruž^ca -uL Raliineria št. 7, Telef. 44-39
ima v zalogi: Semena: repe jesenske, okrogle in dolg,: po L 14 kg, špinačo širokolistnato po 6 50 kg, seme mStorilca. radiča, petrsilja, solate cndi-viie gladke n kodraste, čebulno seme, bro-kole zgodnje in pozne, cvetoč- karfijol, vrzote, zelje zgodnji nizki grah. majaron, rcdkvice, rdeče solatne pese, kolerabe, rukle fn razna druga poljska in vrtna semena.
Detelje: inkarnatke ali rdeče detelje, lucer-no in domačo ali triletno deteljo
Trave: laško ljulko, francosko pahovko, travniško bilnico in mačji rep. Krme: oreKove tropine zmlete po L 150 q, otrobi, pšenico.
Umetna gnojila: superfosfat in čilski soli-ter.
Kmetijske »troje: orala znamke Sack, sla-moreznice, kose Merkur, železne m lesene grablje, gnojne in senene vile, škarje za obrezovanje, vrtne žagice, šap* 0količan?ke, krafcke in istrske ter razno drugo orodje
BisaHn, zdravilo za na spolovilih obolelo
živino.	t.
Pn* Caiiaro, žveplo in galico. Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, ogor-iČico in svetliko (škajolo).
Med. Naravni cvetlični med na debelo i«
drobno itd.
V Trstu, dne 2®. avgusta

.A I
Iz triaike pokrajin«
— Telovadno društvo «Postojna» t Postojni
priredi v nedeljo dne 23. t. m. svoj običajni vsakoletni telovadni nastop združen z veselico. Spored: Telovadne točke: 1. Proste vaje moškega šolskega naraščaja. 2. Proste t vaje ženske dece. 3. Proste vaje obrtnega naraščaja. 4. Proste vaje članov. 5. Proste vaje Članic. 6. Orodni telovadba članov. 7. Skupna skupina. — Po telovadbi srečolov in ples.
15 milijonov stolov žita na leto, posejanih' »m t it i in v klap štora biti dovolj hranilnih pa je sočno 4 milijone hektarjev. Obstoja ! anovL
tendenca, da se to razmerje ie poslabša.	c« se žival ne nasiti, ne more dobro uspe-
Obnova po vojni poškodovanih krajev se va£ ?ri drugače najmoćniji* in najdražji krmi.
vrši na stroške podeželskega prebivalstva, . J -J™1 P^.	bit, tudr vse po rebne
... - j___. .. " r . , . * hranilne snovi, m sicer beljakovine, tolsce,
j. vstajajoča mdustr^a je absorbirala ogljikovi vodani ,(ikrob. .iadkor, lesna vla-
kmetsko delav«tvoT tako da so zrastla industrijska podjetja sredi dežele, ki zaman čaka pridnih kmetskih rok. Tako je tukaj gruda obsojena v večno smrt, ako ne bo priseljencev.
V kakšni krizi se nahajajo vsled tega posestniki, ni treba posebe omenjati.V času večje potrebe, kakor na pr, ob setvi, žetvi oz. mlatvi spravijo kama j skupaj potrebne jlelavce, ki so po navadi njihovi sorodniki ali pa drugi posestniki, ki pridejo pomagat, da bodo tudi oni dobili pomoč v sili od današnjega «delodajalca*. Tako se je v nekem slučaju zgodilo, da je podajalo mla-tilnici nekega posestnika pet malih sosednjih kmetov, med temi dva sorodnika pod pogojem, da bo tudi on priskočil njim na pomoč o potrebi, dalje dva trgovca iz tistega kraja (torej nekmeta), potem mežnar, en vrtnar, pismonoša, ki- je bil tasti dan prost, neki rentir in štirje kmetski delavci
kisa itd.) En rudninske snovi (apno, fosforna kislina, kuhinjska sol, kali. Železo itd.) itd.
Vse te hranilne snovi imajo nalogo, da
1)	telo rede in
2)	telesu dajo silo v obl&ki toplote in telesne moči.
Precejšen del krme, ki jo dobiya živalsko telo, služi le za nasičenje. Za nasičenje, t. j. za napolnjenje želodca in črev, je kmalu kaj dobro. V to svrho in za proizvajanje toplote in sile v z valskem telesu navadno zadostuje doma pridelana krma.
Živalsko telo, zlasti njegovi najvažnejši deli, in sicer mišičevje (meso), pa obstoji r>z beljakovin, in če naj se ti deli telesa množe in krepe, morajo priti v telo potom hrane tu«t» beljakovine, kajti živalsko telo potrebuje le iz beljakovinaste hrane. Beljakovine so torej prave redibie snovi v krmi
Izkušnja nas uči, da z navadno krmo nimamo dovolj uspeha, in zato, po domače povedano, pridevamo krmi priboljšek. Ta priboljšek pa obstoff v krmilih, ki imajo v sebi razmeroma veliko beljakovin. Krmila, ki imajo v ! sebi razmeroma veliko beljakovin, imenujemo
In to pri plači od 20 frankov dnevno, posebej še prehrano. ,	_ ,
Razumljivo je, da zapuščajo vsled takih i	^V0
razmer posestniki deželo ter se naseljujejo	otrobl< Wlna moka' oljne iTO*m? lt<L
v mesta, kjer žive od prihrankov ali dohodkov svoje zemlje, ali pa se sploh več ne zmenijo za svojo zemljo.
Istočasno s propadanjem kmetstva izgi-
Čim več ima kako močno krmilo beljakovin v sebi. tem redilnejše je in tudi navadno dražje. Zadnje pa m vselej res. Umen kmeto-valc bo pokladal poleg sena, slame, krompirja, pese itd. vselej Ie tisto močno krnrlo,
njajo tudi podeželski rokodelci. Če umrje ki ga v njem beljakovine najmanj stanejo, zidar, čevljar, krojač itd., ostane njegovo Otmhi an močnn olesenelih in težkn ore-
Vesti lx Istre
— Iz Kozine. Dne 23. 8. 1925 priredi pevsko in bralno društvo «Venec» veliko vrtno
veselico s petjem, koncertnimi komadi, šaljivimi .prizori itd. V vrtu g. Frana Dobrila se za isti dan preskrbi električna razsvetljava.
izumiranje francoske srode
V zadnjih časih smo opetovano slišali, ftako so nekateri francoski časopisi vznemirili francosko javnost zaradi takozvane italijanske nevarnosti. V nekaterih južnih Trancoskrh pokrajinah se namreč v izpraznjene vasi naseljujejo italijanski izseljenci. ^Ti izseljenci so po večini tudi kupci zapuščenih zemljišč, se torej stalno naseljujejo. Splošna tožba Francozov je tudi ta, da se Italijani težke asimilirajo, ali po naše bi se reklo, da se ne marajo raznaroditi Francozom v prid.
Največja nevarnost te ^italijanske poplave obstoja v tem, ker postajajo priseljenci obdelovalci in lastniki francoske grude. To je torej pravcato razlaščanje francoske zemlje na korist tujim priseljencem. Ako pomislimo na več ali manj prikrite aspiracije Italije na obmejne francoske pokrajine, kjer živi na stotisoče Italijanov, potem je umljivo, če se Francozi vznemirjajo zaradi zdaj samo številčne premoči rodovitnih sosedov; rodovitnost italijanskega naroda poleg stalno pojemajoče plooovitcsti Francozov zamore resno zaskrbeli francoske rodoljube.
Ker postaja to vprašanje vsak dan ak-tualnejše in ker se italijansko in francosko časopisje v zadnjem času obširno bavi s to zadevo, je dobro, če si napravimo majhno sliko o tej francoski slabosti.
Dvoje važnih činiteljev povzroča takozvano izumiranje grude. Prvič pojemanje rojstev in drugič zapuščanje zemlje in beg v mesta.
Francija se je do Napoleona lil. prištevala še med izrazito agrarne dežele. Še 1. 1848. so prišli trije kmetje (ali kmetski delavci) na enega meščana. V zadnjih petdesetih letih se je izvršil preobrat. Francija je postala inaustrialna in trgovska, zakaj j js\
danes je število meščanov in nekmetov \gJ2 1550 000 prebivalcev T" 191irrili~'Ileresnično. Vrhutega otrobom kaj radj^ pri
jon 370 tisoč, I. 1921. 1,250.000.	" "(mešavajo razne manj vredne snovi.
Danes ima Francija 3 milijone hektarja zapuščene zemlje, tako da
tudi pridelek krme znižal za 14 mili jo nov kako drugo .krmilo.
nikdar ne dajmo v slučaju neuspeha krivde pasmi, ampak našemu napačnemu krmhenju.
Pa tudi odrasle živali pri naš vobče preveč bašamo s suho klajo, zato nimamo pravega uspeha in vrhutega je naše krmljenje tudi predrago.
Se zimo po orehovih tropinah, da bomo imeli lepo živino. Dobe se pri «Slov. kmet. društvu v Goricr» in «Kmetijski družbi» v Trstu.	._
2ELEZO IN ŽELEZNA RUDA V JUGOSLAVIJI
Produkcija železne rude v Jugoslaviji je razvidna iz nastopne tabele (v tonah):
leto Hrvatska Bosna vsa država
1919	122	196	318
1920	276 18.650 18.926
1921	423 15.317 15.740
1922	1744 50.487 • 61.234
1923	3707 240.780 244.487
1924	4900 320.138 330.119
Lani je znašala produkcija železne rude
v Srbiji 4989 ton, v Sloveniji 92 ton, do čim v letih 1919. in 1923. ti dve pokra jim sploh nista producirali železne rude. Iz tabele je jasno razvidno, kako naglo je naraščala produkcija. Zlasti Bosna lepo napreduje. Večina železne rude se izvaža in tako vidimo abnormalni pojav, da izvaža Jugoslavija železno rudo in uvaža želeso. Izvoz železne rude iz Jugoslavije je znašal 1. 1920. (v tonah) 301, 1. 1921. — 90, I. 1922. — 18.247, J. 1923. — 19.428. Za leto 1924. imamo statistiko o izvozu vseh rud skupaj, tako da količina železne rude ni razvidna.
mesto prazno.
Za vsako malenkost bi treba v
mesto,
Otrobi so iz močno olesenelih in težko pre bavn:h luščin zrnja ter so iz več;e ali manjše množi ne rastlinskega kleia. ki je zavisna od j načina mletve. Klej je sestavljen iz raznih i
(Dalje na IV. strani)
BABICA, avtorizirasa sprejema noseče. G ovc ri slovensko. Slavec, vm Grafe* 29.	6«
MARMOR za pohištvo, tlak, dekoracije, pre« vleke. Timeus & C. Gorica, Corso V. E, 85.	l<*f
HIŠNA, poštena, dobi dobro mesto pri odličnC družini. Naslov pri upravniitvu.	11 Mr
plačuje
ALOJZIJ vm HflZZS Garib&tftt 2
prvo nadstropje
Pazite na naslov! (€3) Pazit« na naslov*
Županstvo čepovan
razpisuje
službo zti osnega oMlnskega tolnflar
Ponudbe ustmeno na županstvu. — Plača po dogovoru, nastop takoj. ČEPOVAN, 13. 8. 1925.
Župan: ŠAVLE.
,	•	> i .	.. .	,	iidtuid iiiieuve. ivic i; scsiavi cu ie. latum
zatorej se rušijo zidovi, gnijejo- podovr pa- dušičnat h snovi (beljakovin), ki so le deloma'
da udobnost in želja po mestu je vedno! večja.
Tako ostajajo zapuščene hiše in gospodarska poslopja. Te «mrtve» pKše /slabo
prebavne. Sirovih bel ako v in je v otrobih povprečno 14 5%, a prebavnih le	t. j. 9.8%. Škrobna vrednost otrobov je po prof. dr. Kellnerju 436. to se prav": 100 kg čistega
i1 I
Miroslava Golja Josip Ažman
vplivajo na ostale, ki so priča izumiranju škroba naredi v živalskem telesu tisti učinek vasi. Neki ugleden ekonom piše: Vasi na kakor 42.6 kg čistega škroba. Po dr. Kellnerju vzhodu polagoma izumirajo.
se namreč redilna vrednost kakega krmila popolnoma določi z njegovo vsebino škrobne vrednosti in prebavn-ih beljakovin. Kar se tiče tvorilne vrednosti bel akovin, je ta sicer že zražena v številu, ki pove skrobno vrednost, vendar so beljakovine nekaj posebnega zase, ker jih pri tvorjenju telesnih sokov, mesa, mleka itd. druge hranilne snovi ne morejo nadomestiti. Beljakovine se morajo zato v tržnih krmilih draže plačat? kakor druge hranilne snovi, in zato se je treba vselej posebej ozirati na množino beljakovin. Gotova krm
preseglo število kmetov tako, da je razmerje 1 : 1 že prekoračeno, ali z drugimi besedami, kmetje so v manjšini in sicer v znatni manjšini. L. 1881. so tvorili kmetje
48 % prebivalstva, l. 1923. samo še 33%. Torej 61 % prebivalstva je zaposleno v mestih ali v takih poklicih, ki niso v zvezi z: obdelovanjem zemlje. Tako se Francija danes ne more več imenovati «kmetska država , kakor je bila še pred 70 leti.
Sedanja kriza se pojavlja predvsem z naraščanjem neobdelane zemlje. Zemljo zapuščajo lastniki, ker ni kmetskega delavstva na razpolago. Deloma je temu krivo pojemanje rojstev, deloma pa slaba ■oskrba kmetskih delavcev, katerim se še vedno godi slabše kakor delavcem v tovarnah.
Površina neobdelane oziroma neproduktivne zemlje je znašala 1. 1910. skoraj 4 mili I one hektar jevT med svetovno' vojno preko 5 milijonov a 1. 1923. 4 milijone 750 tisoč hektarjev, torej -pr;bližno 800 tisoč hektarjev več kakor pred vojno.
Naraščanje mest na škodo dežele se razvidi iz te-le statistike:
L. 1846. Prebivalstvo: 35.400.000; mesta 8,650.000. dežela: 26 milijonov 750 tisoč.
1911. Prebivalstvo: 39.600.000; mesta: 18.20C.000. dežela: 22 milijonov 100 tisoč. L. 1921. Prebivalstvo: 39,200.000; mesta: IS.200.000. dežela 21 milijonov.
Ves minus, ki ga je vojna povzročila na prebivalstvu, je utrpela dežela; to nam dokazuje L 1921.
Njih agonija je več ali manj kratka. Sem-patja se dobi kakšen del, ki se še upira smrti, toda taki okraji se krčijo vedno bolj in bolj. To je pretresljiva resnica!
V	nekem zelo rodovitnem okraju je kakih deset vasi, ki so obsojene v tako počasno smrt. V 50 letih je število prebivalstva padlo od 7.755 na 3.975. V neki vasi, ki je dajala na leto 24 vojaških novincev,
je sedaj samo eden. In kadar ta novinec ____________
odhaja in prihaja, ga spremljajo z godbo in! snovi, so važna mu prirejajo svečanostne sprejemnice. ! posebnih učinfcov
V	petih okrajih (Youne, Aube, Haute- i nični otrobi na glasu, da pospešujejo mlečnost, pfvcs-crirrk	T7^-Ti-~-
arne, Haute-Saon, Cote-d'Or) je bilo leta'kar se je pa po raznih poskusih izkazalo za	z :no.vo *HS°' ^^m^ njivami na
. , *. 1	-.1-------.X—	„t—]---t,:	pri. proda; v bonci. Krasna lega. Pojasnila daje
Pa ne Pertout, Gorica, Via Formina 2	1162
poročena Trst, 20. avgusta 1925.

SIiM®§ za in i
Stiskalnice za tropine.
Mlatllnice in ventilatorji za žito in vsa* vrstni poljedelski stroji pri bio
iss. FJgši a n \\tm
Trst, Via Sanita 8
(vogal Via Porporella)
ŽIVINOREJCI pozorf Otrobi, drobni in debeli
stotov. Temu primerno' je padlo tudi število živine.
Ti znaki propadanja ne samo francoskega naroda, ampak tudi njegovega bogastva,
1163
Govedo mora biti nasičeno, mora dobiti v j------------
krmi dovolj ogljikovih vodanov. V to svrho KINEMATOGRAFIČNI aparat «Ika*, popoln ne moremo veKkih množin cene slame, sena, J in vse pritikline proda po nizki ceni Ing. pese itd. nadomestiti z drugimi dragimi kr- f Righi ćt M. Vidovich Trst Via Sanita 8 (vo-
1165
gal Via Porporella)
vr ~ ji-	_ i-	mili, moremo torej ta krmila pokladati, a če
so prav resen opomin. V odl,udene zemlje	n2ra gre za bel-akovine. ki jrh pridenemo krmi ^	, ,	__—
pa se naseljujejo italijanski pridni kmetje	v obi&j močnih krmil, takrat izberemo kr-	13;14 LETNO dekle sprejme v trgovino Jan
iz severne Italije. Ti oživljajo umirajo'čo	m'lo, ki je najizdatnejse. V naših razmerah je	čar v Divači. Istotam se spreime služkinja
grudo in so v stanu nadomestiti v mesta	na pr. 100 kg oljnih (sezamovih a!i "orehovih)	za vsa hišna dela, 1164
bežeče Francoze. Toda pri današnjem im- tropin za 105 lir več vredno kot pa 100 kg mjttt icvo rmisTOn vir-mi** -perijalističnem naziranju evropskih držav-'Paničnih otrobov po današnji ceni. Ce pa ^tU^U UKUSTVO V VIPAVI v nih organizmov povzroča to dejstvo pono- i upoštevamo v oljnih tropinah še veliko mno-
snim Francozom velike skrbi.	P?0 silno red Ine m lahko Prebavne m na
o t- *	•	^ ! zdravje izborno učinkujoče tolsce, potem la-
Proti temu mirnemu zavojevaču pa ga hko r^čemo da jc J oljnih £opm kot
, .	: močno krmilo in kot pridevek k ostali krmi
cozi zavarujejo proti onim, ki prihajajo na toliko vredno kakor 1 g otrobov. Z oljnimi pomoč izumirajoči grudi? Ali naj se obdajo 1 tropinami bolje in ceneje krmimo, in vsak s kitajskim zidom in pnste, da se zemlja umen .kmetovalec bo hranil, kjer ima-priliko izpremeni v puščavo. To je nesmisel, ki hraniti.
bije vsem gospodarskim načelom v obraz.' Vse t(> Ba velia Prav posebno pri vzreji Ta proces se bo vršil dalje, ker je naraven lživine. kaiu m^o govedo more v prvem času še taki ukrepi ga ne bodo mogli zadržati!' Ln še dolgo potem dobro porabljati le bel,a-
, . r &	o	]rnvm|k ;n c,rpr takp. ki mu r»riiain Hplialfnvin
vsa, za stalno ne.
_ ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej.	1144
ni takorekoč sredstva. Kako naj se ^ran-! m^no^k^iio ^ kot oridlve^k osTa^krmi ^STODINJE m mlekarice! Pristno mleko v
poljubnih količinah, dobite dnevno karn:, via Raffineria 4.
OREHOVE TROPINE
kovine, in sicer take, ki mu prijajo. Beljakovin je več vrst, in tudi v krmi je med to ali ono beljakovino velika razlika. Beljakovine oljnih tropin so odločno boljše in močneje učinkujejo kakor beljakovine otrobov. - Če mlado govedo dobiva preveč suhe klaje (sena, reza-nice, plev itd.), se preveč raztegnejo tisti deH prebavil, ki so za prebavljen;e lesne vlaknine
Najboljša krama za živino.
Znano je, da orehove tropine opitajo ,kakor	in enakih snovi, in vsled tega imajo pri nas
pravi Passen, preš.če prav naglo in po nfth	vsled takega napačnega krmljenja naše goveje
( dobe okusno in jedrnato meso, pri govedu pa	živali večinoma velike trebuhe in zato tudi
Izseljevanje kmetskega delavstva ima za zvišajo množino in povečajo obenem dobroto	vdrte hrbte. Upoštevati je pa tudi dejstvo, da
f* ( .O n t P n WT~ r\ n O rl I ri 1 rt n <-.1 I M J _ 1 _ t	•	1	m I n lr	f_ r- ^ vm r4 n Ma In — — A _ M «1^1 a J n !____ - *	---Z Jn m	«% n o flA« O ■■>11	TX«»-«r n	niu Lm n A «M
Slovenci!
Kupujte vedno le parketni
vosek
EXCELSIOR
ki ga izdeluje tržaška tovarna
M. de Volpi. Najboljši in najcenejši vosek. Dobiva se povsod.
Tovarna b le* čet I h voskov
M. de Volpi, Trst
Ulica Ferriera 43, tel. 26-86
Briljanfe, bisere, dragulje
platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke
Porttei di Chiozza it. 1, tretje nadstr.
Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15
gamuHumii
mleka, to seveda pa le, če sc pokladajo v pri- mi dandanes nimamo več prvotne živine, am-raerni množini. Če se pokladajo te tropine v pak požlahtnjeno s pJBCgavsko, algajsko, s -ob lni meri, poslabšajo okus mleka, a tudi iz modolsko itd. pasmo, ki je glede pravilnega takega mleka maslo je mehko in siratto. j krmljenja še bolj občutljiva. Čim ilahtnejša je
Vsa krma, ki jo žival dobiva, mora biti za- pasma, tem bolj gotovo mora živina v mlado-	•	.li t	•	»v*«
dostna, in sicer:	j sti dobivati zadosti pravih beljakovin če ži-1 s izueiaiie ODieKe po najzmernejsih cenah,
1) glede množine in	{ vali omenjenih pasem ne krmimo pravilno, ne
posledico propadanje poljedelstva, prej obdelana zemljišča se izpreminja^o v seno-žeti in pašnike. Proizvodnja žita in sladkorja se manjša, zato narašča konsum mesa. Pred petindvajsetimi leti je Francija
izvažala žito, saj je bilo posejanih 7 milijo- j ^ &______________ _	t _________ ^_______^	^
nov hektarjev. Danes uvaža Francija okoli" 2) glede kakovost* t. j. žival se mora s klajo bomo lmeH^nikdar pravega"'uspeha""in^zato
120 ImU. Emanuele III. 20
SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago in
■
. vsi v Postojno b telovadnemu nasto
PODLISTEK
V. J, KRIŽANOVSKA:
(130)
Moi preteklosti
Roman v treh delih.
iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
Baron se je zdrznil, kakor da se je prebudil iz sna, in videl, da stoji na bregu nekdanje reke, v kateri pa je zdaj videl samo temno, stoječo vodo. Za opečni steber je bil privezan čoln sttrinske oblike. Vsi trije so stopili vanj in se prepeljali na nasprotni breg, stopili v drevored, na katerega koncu se je dvigalo srednje-veliko poslopje; na temnem ozadju je bila zgradba videti kakor ogromna granatna skala napravljena iz slekla- Proćelie je stalo na stebrih, ki so imeli obliko ogromnih kač, stoječih na repih. Pri vhodu je na trinožnikih gorela smolnata tvarina, ki je razširjala poživljajoč duh.
Baronovo srce je močno in nemirno bilo, ko je stopal po stopnicah in vstopil v to tajinstveno bivališče, kjer se mu je zopet zdelo vse tako znano. Ko so prešli skozi dve neveliki sobi, ki ju ni bilo mogoče razgledati, ker sta bili skoraj popolnoma temni, so stopili v prostorno, okroglo dvorano s čudno opravo.
Razsvetljevala jo je višnjeva, močna, toda precej mehka svetloba; strop so nosili štiri veliki, masivni stebri safirove barve in zrak je bil prežet z nežno dišavo. Sredi sobe je bil velik bazen z vodo; na njeni površini so razprostrli Svoje široke liste sivozelene barve vodne rastline z belimi cveti, podobnimi vodnim lilijam. Na nasprotnem koncu je visela zavesa iz kovinskih niti in tupatam so bile porazmeščene kovinske mize in kovinski stoli.
V tem trenotku se je zavesa odgrnila, pojavila sta se dva človeka, ki sta se nizko priklonila gospodu Žeraldu in mu rekla nekaj besed z golčečim glasom v istem nepoznanem jeziku, ki sta ga baron in Tomilin že slišala. Oba sta bila Še mlada, toda strašno suha in sta bila videti asketa; izpod višnjevega rauselina-stega turbana so jima viseli razmršeni lasje v dolgih štrenah; izvzemši tega okrasa sta bila popolnoma gola. Gospod Žerald jima je podal roko in odgovoril nekaj besed, nakar sta: dvignila zaveso in spustila skozi popotnike.
Sosedna dvorana je bila še večja od prve in je očividno služila učenjaku za bivališče in delavnico. Na policah je bila porazmeščena originalna knjižnica. V pestrem nereda pomešane si videl starinske zavoje papirusa, zaprašene in orumenele pergamente, ilovnate plošče, svežnje skorje, vrste kovinskih ploščic, končno
stare knjige. Na kamenitih mizah so ležali instrumenti prečudne oblike, a iz nekaterih obsežnih omar so molele vreče, steklenice in skrinje razne velikosti. Na eni steni je visel velik kovinski krožnik, ki je bil pokrit s kabalističnimi znajii iz rdečega in črnega
emajla.
Sredi dvorane, pri mizi, ki fo je razsvetljevala velika krogla stoječa na nogi iz slonove kosti in ki je razlivala okrog sebe višnjevkasto luč, je sedel moški v beli obleki. Sodeč po njegovi dolgi bradi in plešasti glavi, je bil ta človek zelo star; na njegovem obličju pa ni bilo videti niti ene gube, a njegove poteze so izdajale veličasten mir. Oči nedoločene barve so žarele od mladeniške odnočnosti in silne volje, ki je zamogla ukrotiti in pokoriti sebi slehernega, ki bi se ji upal protiviti; težko je bilo vzdržati njih pogled.
Ko se je pojavil gospod 2erald, mu je podal roko in ga pozdravil v pristni angleščini v nemalo začudenje magovih učencev. Ko se je starec obrnil k njima, sta se mu spoštljivo in nizko priklonila.
—	Pripeljal sem ti dva svojih učencev, Balarama, in prosim te, da ju milostno sprejmeš; srčna sta in skromna, — ju je priporočal gospod Žerald.
—	Naj bosta moja gosta, dokler ti želiš, — je odgovoril Balarama in ravnodušno pogledal Diomida Petroviča; ko pa je zagledal barona, so se mu oči
"ustavile na njem. Zdrznil se je, stopil kerak nazaj in vzkliknil začuden in razburjen:
—	AdžmitraL. Adžmitra! — je ponovil in sc mu priklonil.
Bledi in zmedeni baron ni razumel imena, ki mu ga je oni dal, niti nenadne spoštljivosti, ki mu jo je izkazoval veličastni starec.
—	Ali si ga prepoznal, učenik? On ni popolnoma neveden in jaz bi se ne bil osmelil pripeljati ga semkaj, ako ne bi bil on že preizkusil strašne sile preteklosti.
Zagoneten nasmeh je šel preko usten Balarame, a njegov presunljivi in globoki pogled je proučeval slednjo potezo obličja in slednji tresljaj duše Pavla Borisoviča.
—	Da, da, prepoznal sem ga in zelo je papre-*, doval. Sicer pa se o tem pozneje pogovorimo; zdaj pa, prijatelji, je treba, da se odpočijete in okrepčate* Ko vam odkažejo sobo, sedemo k večerji,
V tistem hipu se jim je z globokim poklonom,, približal eden izmed Belaramovih učencev in jih odve-» del v sobo, kjer so bile v treh dolbinah porazmeščene^ nekake postelje; v ozadju sobe je bil bazen, v kateri je tekla iz stene svetla, pareča se voda.
—	To je vrelec tople vode, ki je zelo zdrava in okrepčevalna. Najprej se okopljemo in se odpočijemo, potem pa povečerjamo, kakor je nkazal Balarama,
IV.
«feDINOST»
V Trstu, dae 20. avgust* 1925.
Za pridobivanje sirovega železa in železnih rud obstojajo v Jugoslaviji visoke peći v Varešu (Bosna) 2 in v Topuskem (Hrvatska) 1. Produkcija sirovega železa
leta	Topusko	Vareš	Skupa)
1919	—	1.202	1.202
1920	1070	4.874	5.944
1921	618	11.264	11.882
1922	1012	15.348	16.360
1923	1431	23.026	24.457
1924	2236	13.783	15.019
Dasi ima Srbija ogromen rudnik železne rude, je vendar 1. 1924. produkcija sirovega železa znatno padla. Poleg tega uvaža Jugoslavija iz inozemstva velike množine sirovega železa. Tako je znašal uvoz sirovega železa 1. 1920 — 4136 ton, j 1921. — 8875 ton, 1. 1922. — 9217 ton, ] 1923. — 11 301 t pno in L 1924. — 13 395 ton. Izvoz sirovega železa pa je znašal leta 1922. 3403 tone, 1. 1923. pa 5885 ton. Splošno se lahko reče, da je industrija železa v Jugoslaviji preveč zanemarjena in da se bi lahko doseglo na tem polju večje uspehe.
_ Mednarodni šumarski kongres v
Rimu V maju 1926. bo v Rimu mednarodni šumarski kongres. Odbor za organizacijo že pripravlja vse potrebno za to važno prireditev. Inicijativo za ta kongres je dal mednarodni poljedelski zavod z namenom, da pride do veljave moderno šumarstvo v čisto praktičnem in realnem pogledu. Obenem s kongresom bo v Rimu tudi šumarska razstava in naučno-prak-tični izleti v najbolj zanimive kraje, kjer se goji šumarstvo. Udeleženci bodo imeli popust pri vožnji po železnici in morju tja in nazaj, kakor tudi brezplačno vse publikacije kongresa.	_■
To m ®no
_ Ako bi človek še enkrat živel. Pariški list <Le Soir» je vprašal različne osebnosti. naj povedo svoje mnenje na vprašanje, kaj bi storili, ako bi morali še enkrat pričeti živeti. Poincare je odgovoril: Kaj vem jaz? Samo to rečem, da bi skušal dobiti na svoji poti tako dobre prijatelje, kakor ste vi. Pisateljica vojvodinja Rohan pravi: To je lep problem, ali kako naj se Te to. kaj bi se storilo? Ako premišljujem, me zanesejo sanje v prijetne položaje, toda razum me pokliče k realnosti in z energično gesto mi veli, da bi storila to, kar sem storila. Pesnik Miguel Zamacois je odgovoril: Ako bi pričel novo življenje, po-
Kongres )s tudi razpravljal vprašanje | lahko mož poroči drugič k sicer si izbere škodljivega vpliva kriminalnih filmov na to pot nevesto po svojem okusu. Tudi ni
mla<fino. Iz neke statistike je razvidno, da so v Ameriki ki v Evropi izvršili tekom enega leta nad 200 umorov mladi zločinci. Zločini so bili plod razgrete domišljije po kriminalnih filmih. Največ takih zločinov je bilo izvršenih v Ameriki, zatem v Franciji. Istotako so mladini silno škodovali nemoralni filmi. Na kongresu se je povdarjala potreba noostritve filmske cenzure, ki je v nekaterih državah zelo pomanjkljiva.
—	Življenje t New-Yorku. Ni stvari, o kateri ne bi Amerikanci vodili statistike. Radi tega ni čudno, da obstojajo zelo točne statistike tudi o mestnem in pristaniškem življenju v New-Yorku. Amerikanci so izračunali, da dovozijo v newyorško pristanišče železnice, 75 milijonov ton blaga, ladje pa 40 milijonov blaga na leto. Vsakih 20 minut prihaja ali pa odhaja iz pristanišča velika prekomorska ladja. Z železnice prispe iz večje daljave vsak dan 300 tisoč potnikov. Iz predmestij pa vozijo železnice dnevno po 2 milijona ljudi zjutraj in zvečer. V New-Yorku dela 800.000 delavcev v 30.000 tovarnah. — Tvornice veljajo 2 milijardi dolarjev. V newyorških bankah znaša dnevni promet 830 milijonov dolarjev, letni pa 253 milijard dolarjev. V 1500 večjih hotelih stanuje vsak dan nad četrt milijona tujcev.
—	JustiHkacTja Gustava Ledererja, Iz Budimpešte poročajo, da je bil v soboto brez vednosti javnosti in popolnoma nati-homa usmrćen nadporočnik Gustav Lede-rer. čigar zločini so vzbudili ogromno senzacijo. Pred justifikacijo je obsojenčeva žena, Mici Ledererjeva, ki je istotako obsojena na smrt, prosila državno pravdni-štvo, da ji dovoli obisk moža. Prošnji je bilo ugodeno in tako sta se oba zakonca zadnjikrat sestala na dvorišču vojaškega sodišča v Margaretenringu. Lederer je bil nato justificiran.
Kakor poročajo listi, je bila Mici Ledererjeva pri glavni razpravi zelo brezbrižna in apatična in celo pri razglasitvi smrtne obsodbe ni trenila z očesom. Zadnje čase jo je pa minila njena topost in ravnodušnost ter je ha^je zelo nervozna.
Zakaj se je ločil Kemal Paso od svoje
žene? Latife Haroun, od katere se je ločil pred nekoliko dnevi predsednik turške republike Kemal Paša, je izjavila novinarjem, da se da njena usoda primerjati z usodo Jožefe Beauliarnais.. Kakor Napoleon, tak se je prepričal tudi Kemal paša, da ga žena ovira pri uresničevanju visokih načrtov. Zato je žrtvoval svojo ljubeze ambiciji Latile Hanum pravi, da neizmerno ljubi Kemal Pašo; ako bo srečen
znavajoč preživljeno, bodite prepričani, da, bi napravil drugo izdajo, toda pregledano j brez nje, ne bo nikoli preklinjala svoje usode, in popravljeno. Vrgel bi od sebe iluzije in' Posvetila bo vse svoje sile ženskemu gibanju se obdal s previdnostjo. Alfonz Franck,! na Turškem.
predsednik zveze gledaliških ravnateljev, i Z druge strani pa ,e izjavil Kemal Pasa. da pieuscuiiitt. tv-t s	-ti-- L4-J n kakor ne misli, da bi se zopet poročil,
pravi: Delal sem pri svojm očetu, ki ie b*.» n	. '	,
kroiaA bil sem trgovski potnik, zavaroval- — Samomori v Berlinu. Preteklo nedeljo xtrojaw, du sem	<	si ie vzelo v Berlinu osem oseb življenie, sest
ni agent, novinarski poročevalec gledah « *	iZVršiti samomor. Ko se je
ški tajnik, ravnatelj in ustanovitelj gleda-	P 'fesor Perizzelzins na dom, je našel
lišč in še marsikaj drugega. In akc bi mo- v sprejenmi ^bj svojo ženo in taščo mrtvi. — ral pričeti od kraja, bi storil ravno isto. Umorili sta se s plinom. Žena nekega zobo-
Julija Bartei, ugledna igralka, je odgovorila, da bi se oprijela z navdušenjem enake karijere. Slično so odgovorile tudi druge ugledne osebn->sti. Polkovnik Sadi-Carnot ^izrekel svoje mnenje tako-le: Ne vodimo mi svojega življenja, marveč življenje vodi nas. Nihče se ne more odtegniti posledicam podedovancvsti in vzgoje. V starcsti si delamo lahko očitke, toda le redki so slučaji, da bi se ljudem njihovo preteklo življenje ne zdelo kot edino, ki je bilo določeno in naloženo,
— Mednarodni kazniiniški kongres in odprava smrtne kazni. V Londonu je bil pretekle dni otvorjen 9. mednarodni in prvi povojni kazniiniški" kongres, ki se ga je udeležilo 24 držav in čigar cilj je reformiranje kaznilniškega in kazenskega zakona. Na kongresu so poleg kriminalistov in policijskih ravnateljev zastopani tudi odlični pravniki, filozofi in politiki. Program zborovanja je zelo obširen in zdi se, da se bo kongres završil z uspehom. Tekom kongresa je bilo stavljenih že več pozitivnih predlogov, ki so bili sprejeti od večine nav-zočftin zastopnikov in katerih izvedba se ne zdi nemogoča. Seveda bo treba premostiti še marsikatere zapreke in težkoče. Tako se je večina delegatov izrekla za odpravo smrtne kazni, ki je v veljavi Še v večini evropskih držav, na Daljnem vzhodu in z malimi izjemami tudi po vsej Ameriki.
Zborovanju je pretekle dni predsedoval lord Haldane, ki je imel obširen govor o cilju in smislu zaporne kazni ter se izrekel za odpravo smrtne kazni. Lord Haldane je med drugim naglašal, da če bi Iajik vprašal pravnika o smislu kazni, bi najpreje presenečen ugotovil, da si celo učenjaki v tem važnem vprašanju niso edini. Čul bo kopico nasprotujočih si teorij in na koncu bo manj vedel kot v začetku.
Glede p!?mena končnega cilja kaznovanja vsakega zločina po državni oblasti si stojita nasproti dve naziranji, ki pobijate druga drugo. Po enem naziranju pomeni kaz en nastop družbe proti zločinu. Smatrati ga je za osvete užaljene pravice in je zalo pravilna izvedba principa, da se je treba za vsako krivico pokoriti.
Popolnoma drugače je izdelana druga hipoteza. Kazen ima le tedaj smisel, če se upoiabi za to, da se iz zločinca napravi boljši človek. Zadnji cilj je torej: ne ma> ščevanje in tudi ne ustrahovanje s -samim primerom. iCazen je treba zato vedno individualno določiti. Paragrafi morajo biti v toliku svobodni, da se sodnik pri določitvi kazni vedno lahko ozira na osebnost obsojenega. Samo v tem slučaju ho kazen istočasno vzgojno vplivala.
Vr svojih nadaljnjih izvajanjih se je lord Haldane izrekel za drugo naziranje, poudarjajoč obenem, da je to z vporabo-smrtne kazni nezdružljivo. O problemu glede odprave smrtne kazni vladajo že v večini držav različna naziranja.
zdravnika se je obesila, neki delavec pa si je prestrelil glavo. Radi nesrečne ljubezni si ie vzel življenje neki 19-letni dijak. Nadalje so se zastrupili dva dva druga delavca in ena 51-letna žena. Od šestih oseb, ki so skušale izvršiti samomor, se nahaja v življenjski nevarnosti četvero oseb.
njegova dolžnost Žalovati za prvo ženo al« pa udeležiti se njenega pogreba. Če živi daleč od kraja, kjjer je njegova druga nevesta, mu ni treba hoditi na svatbo. Mesto sebe lahko pošlje prijatelja. Mož ima pred-pravice tudi pri ločitvi zakona. Vzrok ločitve je lahko neplodnost, nemoralnost, razkošje in nepokorščina napram moževim roditeljem. Za ženo je ločitev zakona vedno izguba. Dasi ji priznavajo zakoni nekatere pravice, jo javnost v teh pravicah tako omejuje, da sploh ne pride do veljave.
Vsi v rodbini rojeni otroci se smatrajo za rojene od prve žene. Ona mora skrbeti za njihovo vzgojo. Vsakega moškega novorojenčka pozdravijo z navdušenjem kot novega rodbinskega člana ne glede na to, če je morebiti že deseti ali. dvanajsti. Ženski spol pa jim je zelo antipatičen in mnogo novorojenih deklic pome Če jo Kitajci v vodo ali pa zakopljejo. Če roditelji ne morejo vzgajati vseh otrok, si pomagajo s tem, da nekatere pomore in v takih slučajih trpi v prvi vrsti ženski spol. Tudi trgovina z deco je na Kitajskem nekaj navadnega. Zakon sicer kaznuje take prestopke, toda zelo milo. Posebno stališče zavzame v rodbini tašča." Prvo besedo ima seveda mož, takoj za njim pa pride na vrsto tašča, ki jo morajo vsi ubogati in sicer brezpogojno. Tak način zakonskega življenja na Kitajskem je star že več tisoč let. Zadnja leta se je tudi v tem oziru marsikaj izpremenilo.
DAROVI
— Spominjajte se «$oU»ga društva v veselih in tužnih priMkah!
Ivan Pikič iz Trsta (Škorklja) daruje Lit. 20 »Šolskemu društvu« v zahvalo primariju gosp. dr.ju D'Este za posrečeno operacijo na svoji soprogi in g. dr.ju J. Pertolu za uspešno zdravljenje.
Ivan Bernetič iz Bazovice daruje Lir 50.—, ker se je njegov nasprotnik odrekel sodnemu postopanju.	^
Ante Grom v Ljubljani daruje mesto venca na grob svojemu prijatelju in kolegu pok. g. Martina Porenta za Š. društvo Lir 100.—
Na zabavnem večeru «Družinskega krožka» darovali so v koristi Podružnice Šolskega društva pri Sv. Jakobu: Kreševič I. Lir 5, Stare Jakob 10, Krizman i. 10, Sorn Josip 5, Kreševič M. 5, Kreševič I. 5 Cerkvenik L 5, Dro-zina I. 5, Barba F. 5, Rubeša F. 5, Drožina I. 3, Drožina A. 3, škerl I. 5, Skocaj I. 5, Volarič E. 5, Ivančič I. 3, Babic G. 10, Kobal h 10, Jančar F. 10, Barič M. 10, Brus F. 10, Orel A. 10, Rabič A. 5, Štok I. 5, Mazarol M. 5, Brezovec V. 10, Razem V. 5, Bune A 5r Barič A. 5, Pe-stotnik I. 5, Blažina V. 5, Tomažič L 5, Slama I. 2, Kerševan P. 5, MehaKc I. 5. Skupno 213.--Da ase popravi «nesrečna» številka 13, dodal Jakob Stare še 2 liri. Torej: 215 Lir.
Prigodom maše zadušnice po pok), gč. Mariji Katalan daruje Štefan Babuder Lir 10.—
Zakonsko življenje no Kitajskem
Znano je, da se Kitajska zadnja leta naglo približuje civilizaciji in evropski kulturi, z druge strani pa se trdovratno drži nekaterih svojih starodavnih običajev. Med te običaje spada v prvi vrsti rodbinsko življenje. Kitajska rodbina je nerazde-ljiva enota ne le za poedine člane, nego tudi v političnem oziru. Oče je vse življenje oskrbnik in zastopnik vseh članov. Rodbina je sveta in trdna ustanova, na katero je Kitajec zelo ponosen. — Pred leti je izdal bivši kitajski poslanik v Parizu knjigo, v kateri razpravlja o družabnem življenju na Kitajskem. Med drugimi omenja, naj puste Evropejci Kitajce pri miru, kar se tiče njihovega rodbinskega življenja. Takih nemorafcžfSsti, kakor so na dnevnem redu v Evropi, zlasti v pariških krogih na Kitajskem ne našli.
Med Kitajci naletimo v zakonskem življenju tudi na nenavadne in nam popolnoma nerazumljive običaje. Izraz «rodbtna je sve ta» je treba vzeti relativno. Kitajec ima običajno eno ženo. So tudi taki, ki imajo v hiši po več žena, ki jim pa služijo nekako tako, kot Evropejcu vprežena živina. Tujcu se zdi, da so te ženske pri njem uslužbene. Zlasti trgovci, veleposestniki in višji uradniki žive v mnogoženstvu. Kjer živi v eni hiši več žensk, se navadno prepirajo in lasajo, kakor je pač ženska navada. Zakon priznava seveda samo eno ženo, ki ima pravico do moževega imetja in imena, praktično pa nosijo moževo ime tudi druge, samo da so glavni ženi podrejene.
Fantje se ženijo še pred 20. leti, deklice pa pred 15. letom. Roditelji se pogode brez ženina in neveste kakor v kaki trgovski zadevi, pri zaroki in poroki ni ni-kake poezije, ne posebnih obredov. Roditelji najamejo kakega posredovalca, ki se informira o gmotnih razmerah dotične rodbine in uredi vse potrebno za svatbo. Ko je vse v redu, se napotijo k proroku. Če ta ne najde nobenih posebnih zakonov v zvezdah, sledi zaklinjanje darov in tridnevna svatba. Za časa teh slavnosti se ženin in nevesta ne smeta. videti. Će je lepa aH grda, ravna ali grbasta, pametna ali bedasta, to je čisto vseeno. Roditelji in posredovalec sklenejo kupčijo in stvar je rešena. Na ta način pride često do nesrečnih zakonov. Žena pa mora biti v vseh slučajih zadovoljna..
Starodavni kitajski zakoni in običaji dajejo možem pravice, od katerih so ženske absolutno izključene. Če žena umrje, se
Borana poročila«
Z u r i c h, 19. avgusta. Italija 18.675; London 25.0425; "Pariz »4.20; N«w-York 515o; Beograd
9.2!	__
AUTOMOBILNA PROGA
Trst-Lokev-Dhraf a -Senožeče
Lastnik R. BruneIH & C., Trst, Via U. Foscolo Garaš« Vedle, Telefon št. 606
VOZNI RED:
lua Lir	V«>iaj	POSTAJE	ViŽnja	Cena Lir
_	17.30 '	f Trst, (p. Oberdan) T	8.45	9.80
3.80	18—	Bazovica	8.15	6.—
6 —	18.15	Lokev	8—	8.80
7.50	18 30	DiraCa		2.30
i 9.80	19—	Senožeče ft	7.15	—
Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj: Tis-Šariti« in itoitM l 1?.— Trst-*iifa Nt ibrttM L 14.-639	LASTNIK.
specijalist
zobne in ustne bolezni
sprejema
v Gorici na Travniku it 5, il
od 9-13 In od 3-5 (67)
Ako kvarilo oni obraz
mozoltkl
madeži
pege
trdnice
effells
bule .
tvori
eczeml
in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah.	66
H. Petric v Postojni
priporoča za birmo svojo veliko zalogo raznovrstnih ur in Zlatenine po najnižjih cenah, kakor tudi prave šivalne Stroje „Slnger" na obroke. (559)
Tiitaroitalio]
■ ---—------- •
1
Pravimo Vam samo to: Predno kupite

Pohištvo
osiejte si ndnilo izbtro pri
M. STEINER
Via GepDd 15 in 17 Ula Ggpdo 15 in 17
Trst, Via Scalinata 2
PODRUŽNICA Via Are a ta tO
j i veliko izogro BBn in kap
•	Najnižje cene.	(586) J
I. Ijijas&i Mi Mi
od 29. avgusta do 8. septembra 1925.
Za nakup vstopnice, ki stane Din« »O.— in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslovanskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tudi 30°/, popust na italijanskih in 5Q°!» popust na jugo-slovenskih železnicah obrnit« s« do komisarja sejma za Italijo
Jes. Čehevlao v Trstu Vide XX settembre S5 I
NB. Za one obiskovale«, ki stanujejo izven TMta, !>o poskrbs omenjani komisar uradnim potom jugoslovanski '»onzuisint vi zum. V ta namen naj se mu dostav! potni list skupno i z»e skom Din. 50— za vstopnico. Din- i0.— za konzularni viium in L 5,— za postne in režijske stro4ke.	(&>')
Tržaška Dovolilnica
in HlRlca
registrovana zadruga z omejenim poroštvoia
uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst
Sprejema n&vsdne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
prpp4°/o^i
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejela „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogsvoru. Davek od vlog pisca zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safe)
Orodne ure za stranke od 87, do 13 in od 16 do 18
Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67.
najstarejši slov. denarni zavod
inseriralte o „Edinosti"
predrto kaj nakupite, obiščite
Veliko skladište pohištva
4*
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZ1
Via Retterl It. 1 — Via Malcanton it. 7-13
Spalne eobe» obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
Občeznana čevljarnica
M-«*«	571»
Trs«, samo v uliti Carducci 36
Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenali. Sprejemajo se naročila po meri
Mm milejši! M u drolM In deteti.
w_tnMTf Tiai^¥Tiiriii'>riT ~n— ~n~ rirr
Priporocipa turdke
99
Mđria SevSii
Ci
trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zalaga raznih čevtjav za spoft
Harodna tiskarna limm s Mia^iio
GORICA — Via C. Favstti 9.
Narsena knjigarna ifrmm s paplroico
GORICA — Via G Carducci 7.
BREŠŽMK MMTON
Zaloga in tovarna pohištva
GORICA — Via G. Carducci 14.
TISKARNA .EDINOST'. TRSTU
IzvrftuJ« v— tiskarska dala v nalmodemajem »tUu kakor | tudi v vačfrarvnam tisku. Razpolaga z najmodarnajlmi »troji, ; | črkami, Lynotype. staraotypljo tar rotacijskim sirojam. | i v«« naroEHa sa IzvrŠujajo točno Hi po šmarnih canah. |
iminii>»»»"'<"ll1TT.....................................................
Ulica S. Francesco d'Assisi 20
Brata CEJ
slikarja GORICA — Via Ascoii 5.
KRUŠlC in SIN
krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37.
SULI€s0J J&KOB
urar in zlatar GORICA — Via Carducci tO.
SAUNiG mmUHO
Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d,
GORICA — Via G. Carducci 7.
J&NT©^ KOREN nasl.
Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode
GORICA — Via G. Carducci i.
KEKŠiVftK! lOSiP
Dvokolesa, šivalni stroji, puške
GORICA — Piazza Cavour 9.
iun E1IJA
šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9.
DRAŠClK K&KL
pekarna in slaščičarna
GORICA — Via Carducci 2i.
PAHOR LOJZE
najmodernejša krojačnica v
GOR2C1 — Via Morelii 4
JAKOB BRATUŽ
pekarna in slaščičarna GORICA — ul Mamelli 6. (Šolska ul)
mavric andrej
manufakturna trgovina
GORICA — Via Carducci 3.
ZOTTER LUDVIK
brivec
GORICA — Piazza ViUoria (Travnik) 17.
Brata ZOTTER
man. trgovina združena s krojačnico GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17.
Kje se dobro je in pije ?
moiar josip
Gostilna GORICA — Via Monacke 11-
karel soslc
gostilna «A1 buoo Arriro»
TRST — Via Ghega 9 v bližini centralnega kolodvora
Gostilna PRiff>S€l£
prenočišča GORICA — Via N. Samo 18.