Političen list slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesee 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. flaročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 242. V Ljubljani, v soboto 21. oktobra 1893. X-A3tllil£ XXI. Iz državnega zbora. Na Duuaju 20. okt. 1893. Prememba volilnega reda. Štajarski slovenski poslanec Mihael Vošnjak in tovariši izročili so danes včeraj omenjeni predlog glede premembe volilnega reda za slovenski Štajer. Po tem predlogu bi se število državnih poslancev v kmečkih občinah, ki so imele dozdaj samo tri poslance, namreč v Celju, Ptuju in Mariboru pomnožilo tako, da bi jih imele odslej pet, ki bi se na posamezne okraje po Vošnjakovem predlogu razdeljevali v naslednji vrsti: 1. Sodnijski okraji Maribor, Slovenska Bistrica in Šent Lenart bi imeli 1 poslanca. 2. Sodnijski okraji Ptuj, Ormož, in Gorenja Radgona 1 poslanca. 3. Sodnijski okraji Calje, Vransko, Smarije in Rogatee 1 poslanca. 4. Sodnijski okraji Gorenji grad, Šoštanj, Ma-renberg, Slovenji gradeč in Konjice 1 poslanca. 5. Sodnijski okraji Laško, Sevnica, Kozje in Brežice 1 poslanca. Vladni predlog o premembi volilnega reda pride v prvem branju v ponedeljek 23. t. m. na dnevni red; ž njim vred prideta na vrsto tudi mladočeški Siavikov predlog o splošnji volilni pravici in predlog Barnreitherjev, po katerem naj se za delavce osnuje nova skupina z 20 poslanci. Ob enem se bode v prvem branju obravnavali tudi še vsi drugi v tej zadevi izročeni, a dozdaj še ne rešeni samostalni nasveti. Predloženi pa so bili: 1. Štirje predlogi (Tilšer, Plenner, Piirnkranz in Gessmann) za neposrednje volitve v kmečkih občinah, 2. poslanec Ciani predlaga premembo volilnega reda za veliko posestvo na Tirolskem; 3. Pande r 1 i k i n Meznik priporočata premembo volilnega reda za mestne skupine in kmečke občine na Moravskem; Ferjančič, Klun in Šuklje predlagajo premembo volilnega reda za kmečke občine na Koroškem; 5. Ebenhoch zahteva premembo volilnega reda za mesta na Gorenjem Avstrijskem ; 6. Pernerstorfer tirja občno, neposredno in enako volilno pravico za vse državljane; 7. Fuss predlaga, da naj se šlezijski trgovinski in obrtni zbornici, ki zdaj voli z glavnim mestom, 'dovoli lasten poslanec; 8. O or o ni ni Prane in J a q u e s priporočata posebno sodišče, katero naj bi potrjevalo ali zametavalo volitve. K tem predlogom pride še gori omenjeni predlog Vošnjakov. Razun tega poročal je poslanec Klun da naj slovenski poslanci v prihodnji seji izroče tudi še predlog, po katerem naj se ljubljanski trgovinski in obrtni zbornici prizna lasten poslanec. Razprava o volilni reformi bo toraj jako zanimiva in gotovo tudi živahna. Že danes so razdeljene vse karte za galerijske poslušalce, samo v ministerski loži je še praznih par prostorov. Govori se pa tudi, da hočeje dunajski delavci porabiti to priliko k demonštracijam, in da jih okoli 100.000 pri-maršira pred zborniško palačo, kjer hočejo povzdigovati poslanca Pernerstorferja in Kronawettra. Ker so po shodnem zakonu o zborovanju državnega zbora prepovedani shodi pod milim nebom, pač ni verjetno, da bi se tako zbiranje dopuščalo delavcem pred državnozborsko palačo samo, marveč bode morala vlada skrbeti, da se zabranijo vse nepotrebne demonštracije, ki utegnejo še poostriti kritični položaj. Kako se zasuče razprava o volilni reformi, se danes ne more vediti. Iz Budapešte, kjer je včeraj bival ministerski predsednik grof Taaffe, ter imel posebno avdijenco pri cesarju, se glavnemu levičarskemu listu „N. fr. Presse" poroča, da politični položaj ni tako kritičen, kakor se je te dni sploh go- vorilo in trdilo, in da zarad volilne reforme državni zbor ne bode razpuščen. Pač pa se to zgodi, ako zbornica zavrže izjemne odredbe za Češko in vladi na ta način izreče nezaupnico Ker se odsek za izjemne odredbe voli še le v ponedeljek 23. t. m., meritoričua razprava o tej zadevi ta mesec gotovo ne pride več ua vrsto, če bi tudi obveljal nasvet, katerega mislijo staviti Mladočehi, da naj se namreč odseku naroča, podvizati se in zbornici že v osmih dneh predlagati svoje poročilo in svoje nasvete. Samo „N. W. Tagblatt" še danes popoldne trdi, da se državni zbor razpusti še pred glasovanjem o volilni reformi menda že prihodnji ponedeljek. Gled^ volilne reforme se iz gori omenjenih poročil iz Budimpešte sodi, da v drugem branju ne pride tako hitro na vrsto. Če tudi državni zbor odide svoji osodi, ni misliti, da bi bil državni proračun dovršen pred koncem meseca maja. Ker je pa ministerski predsednik rekel, da naj se zbornica s to rečjo peča še le po dovršenem deželnobrambovskem zakonu in državnem proračunu, bo imel volilni odbor dosti časa, prerešetavati to reč in se ob jednem pečati tudi z raznimi drugimi predlogi, ki zadevajo premembo volilnega reda. Nemogoče pa je, že zdaj povedati, kaj iz volilnega reda pride na dan. Vse stranke brez izjeme so se sicer izrekle zoper vladni predlog, ka-koršen je, toda vsakatera iz drugih uzrokov; zato bo pa jako težko, te različne koristi spraviti pod jeden klokuk in novemu predlogu dati tako obliko, da bodo ž njo za prvi hip zadovoljne vsaj vse večje stranke. O pomislekih, ki jih imajo večje stranke zoper vladni predlog gled^ volilne premembe, sem „Slo-vencu" deloma že pisal, deloma so razvidni iz sklepov, ki so jih včeraj storili in objavili razni klubi. Dotične obravnave so bile zaupne, zato listi dosti na- LISTEK. Pismo. iT Gospod vrednik! Vsak dan torej jo vendarle po večkrat prižvižga k Vam v Ljubljano novi „K o č e v a r" I To je namreč med ljudmi ime za novo dolenjsko železnico. Prav modem je ta „Kočevar"; vse ga hvali, kako je eleganten, kako ličen, kako rahlo da teče, kar je posebnega pomena za nervozno naše stoletje; pa modern je tudi, ker je tako — drag! Oelo vsikdar „fortschrittlich gesinnte" Kočevarje uči — konservatizma, da namreč vsled visokih tari-fov za blago rajši po starem še vozijo blago z živo vprego! Odkar smo v tesnejši zvezi z Dolenjsko, gotovo dobite tudi Vi več novic od tam, saj jaz jih več slišim, a za danes samo jedno iz Ribnice, kjer je nedavno ljubljanski „Sokol" slavil svoj ribniški narodni praznik. Poročali ste namreč, da so Ribničani izvolili za častnega tržana tudi Balohovega barona iz Gor-jan. Malo čudno je to za narodno-napredno Ribnico. Toda kaj se hoče, grajščina je blizu. Ko so namreč pestili nekega ribniškega moža, zakaj je glasoval za to, odrezal se je: „Zato, da bom z grajščakom ložje za hraste „zglihal!" Toda kaj hočemo, saj je tudi narodni župan ribniški, — kakor so mi pripovedovali, — končal ob otvoritvi dolenjske želeinice svoj nagovor pred ministrom na ribniškem kolodvoru z nemškimi besedami! Narodno-napredna Ribnica je torej lahko ponosna na svoje veljake! — Ad vocem: veljak! Niste še, gospod vrednik, p»ročali v svojem listu, da ste dobili v Ljubljano novo luč, ki je dozdaj brlela nekje tam doli pod krškim mernikom. Dr. Romiha imate v Ljubljani, kot namestnega učitelja na učiteljski pripravnici. S tem so res ribo vrgli v vodo. Kam drugam namreč, ako ne na učiteljsko pripravnico, hočejo s takim vzgojeslovcem, kakor je dr. Romih, ki ima vsega Lindnerja v ma-zincu. Po mojem mnenju so k temu največ pripomogle lavorike, ki si jih je privojeval v sloviti borbi z dr. Mahničem. A propos! Dr. M a h n i č a so imeli Vaši radikalni kolege zopet na dnevnem redu v svojih predalih. Pečali so se, kakor pravcati „enfans sans souci", tudi z ženskim vprašaujem. Stvarno, kakor vsikdar baveč se s tem vprašanjem, prišli so do sklepa, da sta si v tem nasprotna dr. M a h n i č in dr. L a m p e. To seveda je dogodek, ki se je moral razbob-nati „urbi et orbi". — Meni se je pri tem le nekaj čudno zdelo. Liberalni listi duhovnom očitajo, da ne smejo imeti nobene svobode; kakor hitro pa sta se tukaj dva duhovnika le v obliki nekoliko drugače izrazila, precej zlorabljajo isti liberalni listi to svobodo v svoje namene. „Človek, to je njegov 6log", ta rek jo že često navajal bivši Stritar, a kakor se kaže, tudi za Vaše radikalne kolege — brez vspeha. Sploh pa kaže ta dogodek, koliko vpliva imata ta naša dična učenjaka, ki naj bosta pozorna tudi na besede, ki jih zapišeta, ker ne le smisel, marveč tudi besede njune devljejo se na tehtnico. Glede teh dveh veleumov je moja misel ta: Mi hvalimo Boga, da je nam Slovencem dal tako redkih mdž, kakor sta dr. Mahnič in dr. Lampe, podpirajrao ju pri njunem delovanju, nasprotnikom pa prepustimo, da med njima iščejo nasprotja, če tudi z lučjo po dnevu. „Habeant sibi!" Glede ženskega vprašanja pa dovolite, gospod vrednik, da tudi jaz povem svojo. Ker pišem listek, morda bo najprimernejša v verzih: „Gutmiithig haben Ganse lange Zeit Zum Schreiben ihre Federn uns gevveiht; Das solite liinger nicht so bleiben: Sie fangen an jetzt selbst zu schreiben." Ne črtajte mi teh krasnih verzov, g. vrednik! Bodite prepričani, da je ženska narava tudi šali pristopna, in da Vam s tem ne prepodim nobene „dopisovateljice", ako katero sploh imate. Toda kaj Vi, g. vrednik, sedaj povprašujete po I dopisnikih in „dopisnicah", namreč ženskih, odkar pačnega poročajo zlasti iz konservativnega kluba, čegar izjava je najkrajša. Ali kar je treba še povedati, povedal bo pri prvem branju načelnik grof Hohenwart, kateremu je klub soglasuo to naročil, sklenivši, da se razven njega pri prvem branju nihče več ne oglasi k besedi, Eako Slovenci sodijo o volilni premembi, sem že prej poročal ter le še dostavljam, da se s temi načeli strinja ogromna večina konservativnega kluba; ni torej res, kar pišejo nekateri listi, da so slovenski in hrvatski poslanci odjenjali od svojih načel in se udali klubovi želji; od parlamentarne komisije je bila marveč s premislekom kluba predložena taka resolucija, da so mogle vse skupine za njo glasovati brez predsodkov za svoje vedenje pri merito-rični razpravi. Včerajšnji dunajski listi so poročali, da so se izjave konservativnega, poljskega in levičarskega kluba cesarju vsled njegove želje precej včeraj tele-fonično naznanile v Budimpešto, kar priča, da se vladar posebno zanima za to zadevo in da pazljivo zasleduje dogodke in pojave političnega položaja. Tudi zbornični predsednik baron Čhlumecky je bil včeraj v Budimpešti, da se o pričetku zborovanja v imenu predsedništva pokloni cesarju. Brez dvoma mu je pri tej priliki tudi poročal o političnih razmerah, ki sedaj prevladujejo v zbornici. Zgolj nujni predlogi. Na dnevnem redu današnje seje stal je kot jedina točka zakon, po katerem naj se zdatno raztegne zavarovanje proti nezgodam. Ali celo ta jedina točka ni bila rešena iu sploh še v razgovor ni prišla. Po razdelitvi došlih vlog je namreč poslanec Plener v imenu budgetnega odseka predlagal, da naj se razpravljalo od budgetnega odseka rešeni predlogi, dasir&vno danes še niso bili na dnevnem redu. Dotični predlogi zadevajo: 1. podpore, ki so se vsled uim dovolile Galiciji, Bukovini in Tirolski; 2, preiskavo, katero naj vlada nemudoma zaukaže zaradi velike bede, ki je vsled suše in slabe letine nastala v severnih čeških okrajih; 3. podaljšanje obroka za povrnitev brezobrestno deželi Tirolski ob času hude bčde za podporo dovoljenega posojila; 4. predlog, da naj se prodaja soli za živino prične že s 1. januvarijem leta 1894. Nujnost je bila sprejeta brez ugovora in so dotični predlogi budgetnega odseka obveljali brez prememb; samo pri drugi točki je bil sprejet še dostavek poslanca Tauscheta, da naj država nemudoma dovoli nekaj denarja za nakup krme, ki se ima razdeliti revnejšim posestnikom, da jim ne bo treba prodajati živine. Ker je šla ura že na tri, ko so bile rešene te zadeve, je predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za ponedeljek, 23. t. m. Politični pregled. V Ljubljani, 2k oktobra. Kaj bode sedaj? Po časopisih se ugiblj«v kaj bode sedaj, ko so se vsi trije večji1 klubi izrekli proti volilni reformi. Nekateri mislijo, da greli Taaffe odstopi. Po mnenju druzih za to sedaj še m pravega povoda. Izjave treh klubov še ni nobena nezaupnica parlamenta. Zaradi tacih izjav bi ne odstopilo ministertvo niti v Angliji, niti v Franciji.. Po našem parlamentarnem redu mora se vsaka vladna predloga izročiti kakemu odseku v pretres in tako bode tukaj. Kaj izjavijo vodje klubov, to ni posebnega pomena. Po parlamentarnih običajih o obstanku vlade odločajejo le glasovanja. Glasovanje pa more biti še-le pri drugem branju. Ta čas se bodo pa vršila mej vlado in strankami še razna posvetovanja in pogajanja in kdo če se ne doseže še kako sporazumljenje o volilni reformi, če drugačno ne, pa tako, da se vsa stvar pusti: lepo v odseku obležati, kakor je že obležalo več drugih važnih predlog. Zaradi volilne reforme pač grof Taaffe ni v največji zadregi, če bi le dobil večino za izjemno stanje na Češkem. Tukaj se hoče baje levica nekaj kujati. Če bi zbornica glasovala v tej stvari proti vladi, potem bi pa pač vladi ne pre-ostajalo druzega, kakor da odstopi ali pa zbornico razpusti. Za poslednje se že razne stranke pripravljajo. Levica pa vstopi potem v volilni boj z dvema Čisto različnima gesloma. Večina levičarjev bode razvila kot svoj program varstvo nemitva in pa srednjih stanov. Manjšina pa zapiše na svojo zastavo občno jednakomerno volilno pravico. Pod to zastavo se bodo levičarji borili v več krajih proti protisemitom. Volitve bodo torej mej levičarji na pravile hud razkol, ki se ne bode dal lahko poravi^ti. Narodne kurije. V dunajskem .Fremden-blattu" nekdo priporoča, da bi se v postavodajnih zastopih osnovale posebne narodne kurije v varstvo raznih narodnostij. -Dotični člankar misli, da bi se z narodnimi kurijami dala odstraniti nevarnost za nemško posest, ako se. vpelje občna volilna pravica. Kako si člankar prav za prav domišlja te kurije, ue vemo. Vsekako se pa nam dozdeva, da bi utegnile postati le velika ovira parlamentarnemu delovanju. Če bi se dala kurijam pravica ugovarjanja vsakemu novemu zakonu, s katero bi se kaj dotikal narodovega vprašanja, potem pač Slovani za take kurije ne morejo glasovati, dokler se dejanjski ne izvede narodna jednakopravnost, ker bi sicer nemška barja bila nepremagljiva ovira narodne jednako-pravnosti. Nemška socijalna stranka. Iz poročila nemške socijalne stranke je razvidno, da so socijalisti razdelili Nemčijo v 46 agitacijskih okrajev. Posebno se v poročilu naglaša, da se je socijalizem razširil tudi mej Poljaki in so poljski delavci že lani imeli velik socijalističen shod. Nemški socijalisti imajo 56 čosopmov, ki so vsi jako razširjeni. Njih blagajim je vlani imela do&odkov 258.326 m ari, stroškov pa 3H&66& mark. Primanjtoljej se je- pokril iz rezerve. Letošnje leto so biti stroški- posebao veliki, ker bo bile drž&vnoiborske volitve- in so se za agitacije porabile velike vsote. Iz povednega je razvidno, da- je socijalistična stranka jako dobro orga-nizovana in se zatorej ni čuditi njenema napredku. Ta stranka. vedno deluje, dočim se drug» gibljejo 1» pred kakimi volitvami. Od socijalistov bi se druge stranke pač lahko marsikaj naučile. Cerkveni letopis. Okrožnica paptža Leona XHI. o rožnem vencu. / m. Tretje glavno alo, za katero je treba iskati zdravila, kaže se v največji meri pri naših časovnih sovrstnikih. Ljudje prejšnjih časov bili so bolj navezani na pozemeljsko, nego je dovoljeno, ali vendar niso popolnoma prezirali nebeškega; že pametnejši pagani so učili, da je to življenje za nas le prenočišče, ne pa stalen. dom, začasno bivališče, ne pa stalno stanovanje. Novodobni ljudje, če tudi so poučeni v krščanstvu, vendar tako hrepene po minljivih začasnih dobrih, sedanjosti, da v svojo največjo nečast hočejo spomiu na boljšo domovino v blaženosti večnega življenja ne le izbrisati, temveč kar popolnoma izruvati i® uničiti, če tudi opominja Pavel: .Tukaj nimamo stalnega bivališča, temveč le iščemo bodoče." (Hebr. 13. 14.) Če zasledujemo vzroke te prikazni, opazimo pred vsem, da mnogi mislijo, da misel ua oni svet uničuje ljubezen do zemeljske domovine in blaginjo skupnosti. Ffcč je ni bolj prazne in nespanaetnejše trditve, kajti že v svojem bistvu skrb za bodoče stvari tako ne navezuje človeškega duha, da bi ga popolnoma odvračal od časnih dober. Kristus je sicer priporočal, da naj najpoprej iščemo božjega kraljestva, ali ne tako, da bi vse drugo puščali na strani, če raba sedanjih stvarij in ž njo zvezano pošteno okrepčujoče razveseljevanje služijo v pomnoženje in poplačilo krepostij, če sijaj in vredba pozemeljske države, 8 katero se tako polepša skupnost smrtnikov, posnema sijaj; nebeškega kraljestva, in to ni n'č nepristojnega za posvetna bitja in ne nasprotuje božjim nameram. Bog je začetnik prirode in milosti, ne zato, da druga drugo ovira, in druga drugi nasprotujeta, temveč da v prijateljski avezi skupaj hodita, da pod vodstvom obeh ložje po božjih potih dosežemo ono nesmrtno blaženstvo, za katero smo mi smrtniki rojeni. Toda posvetni, jedino sebe ljubeči ljudje, kateri v nizkotnem mišljenju vse svoje mišljenje obračajo le posvetnim rečem, tako da se vzdigniti ne morejo k višjemu od posvetnih dober in po večnem hrepeneti. Z nerednim življenjem zgube popolnoma večnost izpred oči. Bog ne more človeka huje kaznovati, kakor če pusti, da pozabi na večno dobro in vse življenje le Vzemite v roke „Slovenca" št. 238, poglejte na prvo stran, kjer je poročilo ob omenjenem občnem zboru in potem primerjajte ta komentar ... toda kaj hočete, saj je že Horac tožil: — media inter carmina poscunt — Aut ursum, aut pugiles, hisnam plebecula gaudet. Glede stvari bi še to pripomnil, da uprav o tem predmetu je .Narod" v prejšnjih letih jednako pisal in v istem smislu mnogokrat poročal iz zborovanja graškega deželnega zbora, ko so slovenski poslanci zahtevali omejitev ženitve; skoro se ne motim, ako trdim, da celo sedaj seveda porogljivi izraz .nemaničev" je izrasel na .Narodovem" zelniku. Za omejenje ženitev nepremožnih ljudij, se je izrekla kmetijska enketa leta 1884, to je ista en-keta, o kateri je .Narod" trdil, da je z veliko večjo temeljitostjo pretresala narodno-gospodarska vprašanja, nego I. slov. katol. shod. — Nasproti pa je res, da v resolucijah I. slov. katol. shoda ni govora ob omejevanju zakona, dasi sem čul in to bo Vam, gospod vrednik, bolje znano, da se je to pri pripravljalnem zboru predlagalo, a se z ozirom na določila cerkvenega prava opustilo. Toda kam sem zašel? Seria iu erastinum ! Nedavno sem čital menda v uradnem listu, da je deželni svet kranjski dovolil vstopiti dvema dijakoma na ljublj. višjo gimnazijo, katerih vodstvo ni maralo vsprejeti. To sta namreč dva izmed onih »nemških buršev", ki 80 imeli lani posebno dijaško društvo. Ti mladi nemški burši so bili, dobivate dopise .iz rumene hiše v Trstu", kakor Vam očita „Narod". Ker ta list pravi, da jih Vam pošilja „oficijozus", mora biti rumena hiša stanovanje tržaškega cesarskega namestnika. Tudi jaz sem bral opis o potovanju tržaškega namestnika v Vašem listu, a reči moram, da nisem ondi našel nobene pohvalne ali oficijozne besede, zato pa moram reči, da tisto očitanje v .Narodu" smrdi po tendencijozni neresnici. Pač pa moram pritrditi, da ste bili že večkrat v dotiki z rumeno hišo v Trstu, ker so Vam namreč .Slovenca" kon-liskovali zaradi člankov ali dopisov iz Istre in ob Istri. Take zveze Vam, nadejam se, celo .Narod" ni nevoščljiv I Ne zamerite pa, g. vrednik, da je Vaš kolega v tej stvari tako malenkosten. Sedaj namreč nima nujnejšib poslov. Res je bil sicer v ljubljanski kazini shod socijalistov, res so na tem shodu govorili le nemški, slovenski le bolj tolmačili, res so na tem shodu povdarjali, da.Jim je narodnost deveta briga, a .Narod" o vsem tem nič ne vč, on ni imel do danes zato nobene grajalne besede, isti .Narod", kateremu je narodnost nad vseli Čudna ta zagonetka, kaj ne da, seveda le za one, ki menijo, da je .Narodu" res kaj na narodnosti. Ta dogodek pa priča, da mu na tem nič ni. Vaš kolega namreč se zadira ob tej priliki ne na socijalistični internacijonalizem, marveč v Vas, ker ste se drznili označiti socijalno internacijonalo ter povedali, da ji je narodnost deveta briga in pravi: Sicer se pa našemu narodu ni bati toliko soeijalnega internacijona-lizma, nego novodobnega klerikalnega. Te besede in ta dogodek, gospod vrednik, ra-čite si dobro zapomniti, morda Vam bo ž njim še kdaj vstreženo. Značilno je, da pri tem dogodku „S1. Narod" pušča za mejo narodno stran, ter da se izigrava za čuvatelja nravnega katoliškega življenja. Vi ste namreč objavili lep opis občnega zbora .Katol. političnega društva" v Konjicah. Tam je med drugim poročal poslanec M. Vošnjak o postavi, ki dovoljuje „prosto ženitev n e m a n i č e v". Vi k temu poročilu, kakor 6em videl, niste dostavili nobene svoje sodbe. .Narod" pa to stvar tako-le speljuje: .Da so baš naši ultraklerikalci pravi možje za re-meduro sedanjih nezdravih soeijalnih razmer in da imajo oni v istini srce za delavca-trpina, to dokazuje ,Slovenec' prav sijajuo v isti številki s tem, da porogljivo nazivlja ,n e m a n i č e' tiste delavce, katerim naj revščina prepove zakon ... Ne da bi hoteli podrobneje razpravljati vprašanje, omenimo naj tu le toliko, da kolikor je nam znano, baš utesnitev prostega zakona najbolj pospešuje razvoj konkubiuata in prostitucije in s tem hkrati uničuje nravno katciisko življenje, za katero se vredniki ,Slovenčevi' v teoriji tako krepko potezajo." ustreza telesnim čutom. Tej nevarnosti izogne se tisti, ki večkrat moli rožni venec in v njem omenjene slavopolne skrivnosti premišljuje. Kajti ti skrivnosti so, iz katerih krščanskemu dubu sije najsvetejša luč na ona dobra, katerih ne vidi naše oko, katere je pa Bog pripravil, kakor trdno verujemo, tistim, .ki v njega verujejo". To nas pouči, da smrt ni nikakor vse uničujoči in razrušujoči konec, temveč potovanje v drugo življenje. Nas uči, da je pot v nebesa vsem odprta; če ugledamo Kristusa tja se vračajočega, spomnimo se vesele obljube: .Grem, da vam pripravim mesto. Uči nas, da pride čas, ko Bog posuši vstko solzo očem in ne bode več niti žalosti, niti tugovania, niti bolečine", temveč vsi bomo pri Gospodu iu Bigu podobni, ker ga bodemo gledali, kakoršen je, v vsem njegovem veličanstvu, kot sovrstniki svetnikov, v blaženištvu vkupe z našo veliko kraljico iu materjo. Duša, ki take stvari premišljuje, se mora raz-vneti in govoriti z onim presvetim možem: „K»ko sa mi gnusi zemlja, ko premišljujem nebo." Potem se lahko tolaži, „da tiranstvo in labko breme naših težav nam pridobi večno slavo". To je jedini dostojni načiu, da čas spravimo v zvezo z večnostjo, posvetno državo pa z nebeškim kraljestvom; kajti na ta način se vzrajajo novi in vzvišeni duhovi. Ce je pa teh veliko, se pa ohrani dostojnost in vtliava države; resnica, dobro in lepo bode cvetelo, vrejeno po onem vodilu, ki je vse resnice, dobrote in lepote najvišje načelo in večni vir. Sklep. Sedaj je vsem jasno, kar so v začetku izrekli: kako silen in plodovit je rožni venec in koliko premore proti zlom časa, koliko primore, da se obvarujejo največjih nevarnostij države. — Te sile bodo posebno deležni, kakor je lahko spoznati, vsi tisti, ki so združeni v bratovščino svetega rožnega veoca, ki so mej sabo zvezani s trdno bra-tovsko vezjo in so pred drugimi v posebni službi svete Device. Te bratovščine, katere sj ustanovljene pod papeževo avtoriteto in katerim so papeži podelili razne pravice in odpustke in katere vodijo posebni predstojniki, se shajajo v določenih časih in so preskrbljene z naiboljšimi pripomočki, da se razvijajo v svetosti in koristijo družbi človeški. To so takorekoč vojne in krdela, ki bijejo bitve za Kristus* z njegovimi najsvetejšimi skrivnostmi, pod varstvom in vodstvom nebeške kraljice, in kako prijetne so jej njih prošnje, poboŽDOsti in slovesnosti, se je vselej jasno pokazalo, najlepše pri Lepautu. Primerno je, da za osnovo, povzdigo in vodstvo tacih družeb delajo ne samo učenei svetega Dominika, če tudi so ti po svojem poklicu k temu obvezani, temveč vsi dušni pastirii z veliko gorečnostjo, posebno v onih cerkvah, kjer so že redno. Naša srčna želja je, da tisti, ki kot misijonarji Kristusovi nauk oznanujejo divjim narodom ali ga pa utrjujejo pri omikancih, v tej smeri delujejo. — Ne dvomimo, da bode na vzbujanje vseh imeno- kakor je hvalevredno, tako častiželjni, da so hoteli ovekovečiti to svoje društvo ua svetu. Ker pa poleg popivanja in modernega »sabljanja" za druge junaške čine niso imeli časa, zato so si proslavili in zagotovili svoja lica s — fotografijo, na kateri so ti nadobudni burši s Tevtonijo seveda naslikani v polni paradi. Zaradi teh velečinov, vsled katerih so taki mladi gospodiči baje prezreli za gimnazijo ter se jim torej ni poLreba pripravljati za maturo, jih v gimnazijo niso marali, a višji gospodje so jih pa ponižali ter jim zopet dovolili, da vstopijo na gimnazijo. Jaz, ki dijake rad imam, sem s tem prav zadovoljen, samo to želim, da se jednako Ijubez-njivo, kakor tukaj z nemškimi, dela vselej tudi s slovenskimi dijaki. Sploh pa bi Vam imel o ljubljanskih šolskih razmerah še marsikaj napisati, to pa bom storil pozneje, ker vem, da pri sedanji parlamentarni krizi na Dunaju ne marate mnogo za listkarje, pač pa natezate ušesi, kaj da bote slišali z Dunaja. Jaz le obžalujem poslaoce, ako jih Taaffe raz -žene sedaj na zimo, ker se na Dunaju prične še le pravo dunajsko življenje. — Toda kaj hočemo? Marsikdo je že vzdihoval: „Es war' zn schon gewesen, Es hat nicht sollen seinl" O—v. vanih mnogo krščanskih vernikov pristopilo družbi in hrepenelo po dobrih, katere smo mi razložili, po tistih, v katerih je, rekli bi, temelj in bistvo rožnega venca. * Po vzgledu udov teh bratovščin se bode pa večje češčenje rožnega venca razširilo tudi na druge vernike, ki bodo tako vzpodbujeni, večio skrb obračali na to, da bi bili, kar je uaša presrčna želja, v bogati meri deležni teh koristnih dobrot. Nam sveti to upanje iu Nas vodi ter tolaži v velikih težavah, in da se to upanje izpolni, bode pomagala ustanoviteljica in učiteljica rožnega venca Mar ja, katero prosimo. Nadejamo se, da bodo po vsem vašem prizadevanj Naši pouki in želje v blagor rodbin, mir narodom in k vsemu dobremu. V tem podelimo kot jamstvo božjih darov in Naše naklonjenosti Vam vsakemu posameznemu, Vaši duhovščini in narodu ljubezuipolno v Gospodu apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri sv. Petru dne 8. sept. 1893, v šestnajstem letu Našega pontifikata. Papež Leon XIII. Misijon pri Št, Petru pri Gorici. Sv. misijon se je obhajal menda prvikrat — vsaj ljudje se ne spominjajo na druzega — v St. Petru pri Gorici od 8.—15. oktobra. Izvrstno sta ga vodila preč. gg. oo. Fran Doljak iu Mihael Tomazetič iz družbe Jezusove. Dasi je bilo vsled prejšnjega dolgotrajnega deževja na polju mnogo zastanega — nujnega — dela, vendar so ljudje hodili prav pridno poslušat krasne govore in do srca segajoče izveličanske nauke. Sv. obhajil je bilo več, kakor šteje fara duš. Toliko ljudij pa še ni imel St. Peter v svoji sredini, kolikor jih bilo v nedeljo popoldne pri sklepu sv. misijona. Cerkev, drugekrate malo kedaj polua. je bila tako natlačena, da bi svinčena kroglica ne bila mogla na tla, a zunaj je bilo vsaj še štirikrat toliko naroda. Procesija z misijonskim križem okoli in po vasi, katerega so mladeniči nosili, truma belo oblečeuih deklic in deklet pa spremljevala, je bila ogromna. V ponedeljek jutro je bila še pridiga od vernih duš, peta sv. maša in molitve za rajne, potem so se začeli preč. gg. oo. misijonarji odpravljati. Pred odhodom prišli so v farovž vsi občinski starešini, razuu g. župana prevzv. g. grofa Coronini-ja Franca, ki je zdaj pri državnem zboru na Dunaju, se preč. gg. oo. misijonarjem najtoplejše zahvalit za požrtvovalni trud in presrčne opomine milosti, katere so nam ob času sv. misijona podelili. Milostljivi Bog naj jim povrne njih blago prizadevanje, nam pa podeli vstrajno moč dopolniti to, kar smo jim obljubili. Vprašanje o beneškem patrijarhatu. Ze stera beneška ljudovlada im?la je po posebni milosti papežev predpravico, imenovati beneškega patrijarha. Ko si je Avstrija prisvojila Benečijo, dal je pap*ž Pij VII. leta 1817 avstrijskemu vladarju Fraucu I. omenjeni privilegij. V buli je rečeno, da privilegij je podeljen milostno od papeža: »Tebi, Franc I., in Tvojim naslednikom vladarske hiše avstrijske!" Sedaj pa, ko je zgubila Avstrija Benečijo, prilaetuje si laška vlada pravo, imenovati beneške patrijarhe. Sv. stolica taji vladi to pravo, ker je bil podeljen privilegij določenim osebam, določeni dinastiji, ne osebam, in ker jasno je v nauku, da cerkev ue more prizuati preganjalcu milosti, privilegija, katerega je užival prej dobrotnik. Laška vlada, katera je oropala papeža države in prostosti, ga preganja, ga je vječila v Vatikan, ni ugodila v nikaki zadevi papežu, zahteva sedaj privilegij. Ker mirnim potom ne more do svrhe, hoče s strahovaniem in silo. — Sklenila je odslej odreči »eX''quator" vsem novim škofom, dokler se ne upogne papež in zadosti želji laške framasonske vlade. Dosedaj je odrekla „exequator" okrog 40 novim škofom. Zares prosta je cerkev v Italiji! _Liga + 25. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. oktobra. (Velitve volilnih mož) na Notranjskem zvršile so se ugodno za konservativno stranko v Rovtah in v Knežaku; v Slavini je zmagal vpliv gosp. Dekleve. (Nove laške šole v Gorici zaprte.) »Slovenec" je poročal o svojem času, da je otvoril mestni šolski svet v Gorici uekaj novih laških šol. Za jedno teh šol niso mogli zbobnati zadostnega števila otrdk. V jedni ulici, v kateri stanuiejo večinoma Slovenci, — tako nam je pravila slovenska mati, — so nabirali Lahi s pdlo v roki imena slovenskih otrdk, prigovarjali slovenskim starišem, naj vpišejo svoje otroke v bi žojo laško šolo, jim obliubovali knjig, obleke itd. Muogo so jih speliali na led, mnogo se jih je podpisalo, a kadar je bilo treba dati otroke v šolo, se jih je mnogo skesalo, ter poslali so svoje otroke v slovensko šolo. Prav tako! Svoji k svojim ! Goriški Slovenci podali so zakonito utemeljen utok proti ustanovitvi novih laških šol. Mestni šolski svet se ni brigal za utok iu otvoril začetkom šolskega leta 1893/94 nove šole, predno se je vročila Slovencem rešitev utoka. Siovenci niso mirovali. Vložili so novi priziv, pritožili se, da mesto je odprlo šole, predno je bil rešen utok, in nujno prosili deželni šolski svet, naj takoj zatvori nove šole. To je pomagalo! P r e t e č e n i ponedeljek je dež. šolski s v č t sklenil zapreti uove laške šole. To je pravično! Kljubu večletnemu boju si Slovenci ne morejo priboriti v Gorici šol, do katerih imajo pravo po zakonu, in Lahi naj bi jih imeli več, nego dopušča zakon?! Da Lahi ue bodo mirovali, da bodo pisali uove prizive, vemo. Vemo pa tudi, da veljajo zakoni ravno tako za Lahe, kakor za Sloveuce, in zato se nadejamo, da pristojni krogi bodo, uvaževaje zakon, pravični opravičenim tirjatvam goriških Slovencev, zajezili pola-ščevanje slovenskih otrok s tem, da potrdijo odredbo deželnega šolskega sveta. (Ogenj.) Gorelo je v sredo, dne 18. t. m. zvečer, v Biščah, v fari ibanski. Zgorela so posestniku Vragu vsa poslopja, le kozolec mu je ostal. Zraven tega zgorela mu je tudi ena kobila, eno žreb« in eno tele. Požarna bramba dolska je prišla hitro na pogorišče ter je rešila, kar je bilo še mogoče oteti. Nesrečnež je bil zavarovan za majhno svoto. (Dr. Tavčar proti poljanskemu žnpanu Urbanu Pintarju.) Včeraj, dne 20. t. m. bila je vzklicna obravnava pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču vsled pritožbe Urbana Pintarja, župana v Poljanah nad Skofjo Loko, kateri je bil pri prvem sodišču v Škofji Loki pred nekaj tedni obsojen zato, ker ga je dr. Tavčar tož 1. češ, da ga je osebno žalil z besedami: »Dr. Tavčar se laže." — Zupan Urban Pintar je dogual dokaz resnice in vsled tega je dr. Tavčar to svojo osebno pravdo kouečno izgubil in povrniti mora Urbanu Pintarju vse stroške, akoravno se je bil tudi dr. Tavčar pritožil zoper škofielošlio razsodbo, češ, da je župan U. Pintar bil tam premalo kaznovan. Tudi to pritožbo je hkrati izgubil in Urban Pintar je popolnoma oproščen. Zoper vse to ni več pritožbe. — Župana Pintarja je zastopal dr. Papež. (Shod v kazini.) »Slovenec" je poročal da je bil ljudski shod uprizorjen od »delavskega izobraževalnega društva". Načelnik društva A. Grablovic izjavlja, da ni bil shod od društva uprizorjen, ker tega ne dopuščajo pravila, v smislu katerih je politika izključena. Shod so sklicali privatni osnovatelji. (Pravila slov. »Alojzijevišča") v Gorici je vis. namestništvo potrdilo. Začasni odbor jih bo v kratkem objavil. (Oodbeni strej ) o katerem smo že poročali, se vidi v deželnem muzeju jutri v nedeljo od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne. Vstopnina znaša 20 kr. od osebe. (S Trgata) se nam poroča: V »Glasniku jugoslovanskih Iranjevaca" čitam sledeče: Preč. o. general franč. Alojzij iz Parme, vračajoč se iz svete dežele, na potu iz Jeruzalema v Jafo, vozeč se na vozu s kustosom in podkustosom svete dežele, je padel z vozom vred 8 do 10 metrov globoko v neko jamo, v katero vsako leto pade kakšen popotnik in v nje celo tudi pogine. Kakor hitro so zapazili nevarnost, so se vsi štirje, namreč general, kustos, ' podkustos in voznik priporočili sv. Autonu pado-vanskemu. Kustos skoči srečno iz voza in se prime za kraj ceste, a preč. general in podkustos padeta z vozom vred v jamo. Na konja pritisne voz; vsled ' tega sta oba konja poginila. Preč. o. general in i podkustos sta ostala zdrava. Le malo sta se ranila. Ko so prišli v Jafo, so šli vsi štirie v hram božji, da se zahvalijo Bogu in sv. Antonu. V zahvalo so i zapeli »Te Deum" in »Si quaeris miracula". Pre-j častiti o. general je popolnoma zdrav dospel v Rim 25. septembra. (Iz Prage,) 13. oktobra. V vredništvu »Nar.L." je iskal policijski uradnik rokopis o pozdravljenju Čehov v Amiriki. Hotel ie stati tudi v Gregrovem stauovauju, kar se pa ni zgodilo. Ker doktorja ui bilo doma. Uradnik ie stanovanje zapečatil. Z vred-niicom Anyžem iu dr. J. Gregrom se je pričela preiskava. — Taborski politični *bod je bil razpuščeu. Niso hoteli poslušati Laaga, ki je hotel veduo Mladočehe zagovarjati. — Za češko realko v Budjejevicah bode morala država prispeti, ker je društvo samo poslopje zidalo (100.000 gld.) in ne more zauaprej toliko storiti, da se vzdrži, kakor je to že storilo; daio je namreč v ta namen tudi že 100.000 gld. — Slikar Aleš je naslikal matične karte. Nahajajo se na n|ih: Bela gora, Kip, Karlstein, češki lev, Pre-mysl oratar, Premysl Otokar II., Jurij Podčbratsky in enake zgodovinske slike. C*na jedni igri je 50 kr. — Mestno policijo bodo pomnožili za 100 peščev, 50 jahačev in 6 inšpektorjev. Dosedanjih 600 mož ne zadostuje! — Kakor poroča „N Fr. Pr." iz Prage, ostal je prof. Mnsaryk zaupnik mladočeške stranke, akoprem je mandata državni i deželni odložil. — V Berouuu so ntšli dekle stekiaria Lowi-ja (Žida) mrtvo. Koj so se pričeli protižidovski nemiri. Ko pa je prišel drug zdravnik ter razsodil, da dekle živi in da jo je le božjast vrgla, se je liudstvo potolažilo. — Preišnjo nedeljo je bila posvečena cerkev sv. Ludmile na Kralj. Vinohradih. — Članov »Oinladine" so že zaprli čez 70, med njimi dr. Bašiua, ki je rekel ua Zoiiuskem otoku Gregru : „Vi hočete izpeljevati maž&rsko politiko in bežite pred bajoneti?" Iskali so pri njem neki dopis v „Neodvislosti", pa ga niso našli. — Meseca septembra se je zgodilo v Pragi 6 samomorom in 11 se jih je poskušalo. — Deželni odbor je prisodil osrednji šolski matici 12.300 gld. podpore. — V Honosicah so posvetili matično šolo, v koji je vpisanih 54 otrok. Kako je bila ta šola potrebua. razvidi se iz tega, da je na nemški šoli v I. razred vpisanih 11 in v II. razred 2 otroka, drugi so bili tedaj sami Čehi. — Grof B. K. Kinsby je poklican (Iz ruske Poljske.) Iz Varšave se porofa „Prze-glij1"-u, da je tam »oberpolicajmajster" (to je ruski uradni naslov) izdal jako zanimiv ukaz. Židje varšavski so imeli navado, da so dosle, kolikor je b.fci mogoče, skrivali svoja židovska imena. Rabili so uairajši krščanska imena; sicer so pa napisali na svoj« prodaialnice samo zajetno črko, n. pr. S. namesto Šmul, I. namesto Icik. M. namesto Mošek itd. Ker je priimek često zvenel nemško ali poljsko in se po priimku ni dalo skleoati, da je prodajalec žid, se je marsikdo zmotil. Zato je ukazala policija, da nobeu žid ue sme več rabiti krščanskega imena in pa da mora imeti popolno izpisano svoje židovsko ime. Do 13. novembra se morajo vsi napisi spremeniti. Zid ie zvit, a policija še bolj! Vendar pa utegne biti tudi mnogo zlih nasledkov temu ukazu. »Poljaki Mojzesove vere", kakor se imenujejo židje, bodo sedaj tembolj sprejemali krščanstvo samo iz — koristoslovja. Tembolj je ta zadeva opasna, ker se v zadnjem času di tri četrtine Židov krstiti v evangeljski molilnici; ostala četrtina pripada pravoslaviu, kalvinizmu in katoličanom. — Strokovnih šol je na ruskem Poljskem od dne do duč več. Samo v Varšavi odpro v kratkem štiri nove oddelke ua realki: kupčijski, kemični, tehnični in obrtni. Vlada pravi v svojem razglasu, da jo k temu nagiblje vedno narastajoči učeni proletarijat, ki često na gimnazijah pol-izšolan začne rogoviliti in postane nevaren deželi in carstvu. Strokovne šole imajo temu odpomoči in dati mla dini praktičnih smislij. — Rusi hočejo vedno bolj porušiti Poljake. Zato so uvedli pri gimnazijah zavode za dijake, ki imajo vedno več vspehov. Pouk in vzgojo vodijo samo ruski prolesorji in tako dijaku za rana vcepijo svoja uačela Pedagogi ruski so sploh trdili, da kar je šola storila dobrega za Rusijo in grško-razkolno vero, je podrl dom. . (Židovska kupčija.) V P r i e m y I u se je našel drugi »Geschiiftsman", kateri je namesto v gospodsko zbornico, za njegov mandat v državni . Kellerja, ki se je nedavno vtopil, previel nalogo, zbor so postavili konservativni Veleposestniki kot kandidata grofa M. K. Z*dwitza. — PoslaDec dež. zbora in c. kr. komornik grof Ledebur je umrl v Telnici dne 9. t. m., star 49 let. — Bfevnovski sa- j mostan pri Pragi slavi v nedeljo svoj 9001etni ju- : bilej. Ustanovila sta ga sv. Voiteh in vojvoda Bo-leslav II. leta 993 v čast sv. Benedikta. — G. Č. Sochor je dal sezidati na svoje stroške v svojem i rojstnem kraju Vlči kapelico sv. Vaclava. Načrte je , napravit njegov nečak g. arhitekt Ed. Sochor. — j Jarcslav Vrchiicky prične dne 16. t. m. svoja predavanja na modroslovnem oddelku vseučilišča. V prvem tečaju bode predaval „0 Calderonu, njegovi dobi, življenju in dehh", „0 zgodovini novejše italijanske poezije " (Drzni tatje.) Poročali smo že, da so ukradli tatje dne 17. t. m. zvečer v Hrastju pri Ljubljani in sieer „pri Tiučku" jedno lepo br^zasto kravo, katero so, kakor se govori, gnali v Ljubljano. Po-prašana „uzmoviča* na mituici, kam kravo ženeta, I imenovala sta neki ime jednega tukajšnjih mesarjev. Znabiti se mestni policiji posreči, da pride tem ciganom na sled. (Nev obrednik) ali rituale za lavautinsko ško-iiio tiska se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Tisk je jako lep in oblika prav čedna. (Nova brzojavna postaja) prične poslovati v ponedeljek v R o n k a h. (Dr. PijfMarija Mortara.) redovni korar, se je mudil včeraj v Ljubljani in se je poklouil prevzvi-šenemu knezoškofu. C. g. kanoniku dr. Elbertu, ki ga je spremljal, je izrazil željo, da bi se rad učil slovenščine. Č. gosp. kanonik mu je zato preslrrbel i Sketovo slovnico. Danes zjutraj se je odpeljal z brzovlakom v Benetke, od koder pojde v Modeno ' obiskat svojo mater. O tem možu so svoj čas na dolgo in široko pisali. Rodil se je dr. Pij M. Mortara j leta 1865 židovskim starišem v Bolonji; 10 mese- i cev starega ga je v smrtni nevarnosti krstila krščanska dekla. To se je izvedelo leta 1868 in Pij IX. je zahteval od njegovih starišev, naj ga iz-roče katoliški vzgoji. Ker niso hoteli, jih je prisilil in Pij IX. je postal sam oče ubogemu otroku. Ves svet ie kričal proti temu. Napoleon III. in lord Pal-merston sta delovala proti Piju, a deček je bil ven- ! dar le lepo katoliško vzgojen in sedaj je goreč, po- ' božen redovniki (Seminarij rabinski) se je odprl oni dan na ; Dunaju. Vpisalo se je 30 slušalcev, mej njimi 15 iz Galicije. Na predlog dr. Byka se bo vpeljal za slušalce iz Galicije poljski jezik pri razlagi. gališka dekleta izvažati v Turčijo. Ime tega izraelita je N. Blaustein. Pridobil si je že dosedaj precejšnje premoženje, pa ni odjenjal, marveč nadaljeval obrt. Dosedaj mu je šlo po sreči. Pred nekaterimi dnevi pa, ko je Blaustein ekspedoval tovor, ga je prijela policija iu ga izročila sodišču. Sedaj sedi v ječi, pa energično postopanje nam bo podalo daljših pojasnil o ti stvari. (Ruski konzulat v Krakovem.) Z Dunaja se nam poroča, da se povodom odprtja konzulata nemškega v Krakovem vrše pogajanja o ustanovitvi generalnega konzulata ruskega v polajšanje kupčijskih ratmer. (O generala Skobijelevu), slavnemu osvojitelju Sipke za časa zadaje rusko-turšie vojne, kroži mnogo anekdot, ki kažejo generala človeka nenavadno veselega in dovtipnega. Jeden petrograjskih časnikov pripoveduje nasleden prizor, ki se je vršil mej Skobjelevom in njegovim služabnikom Kru-kovskim. — Opica! — kliče neko* geueral slugo. Krukovski se ne odzove. — Opica, tebe kličem — ponavlja glasneje. Krukovski molči kakor zaklet.— Krukovski! — zakliče v tretje, že hud. Krukovski pride z mračnim lic*m. — Zakaj uisi prišel? — Zato, ker me je ektceleuca imenovala opico. — Torej si razžaljen ? — To se razume, ekscelenca ... — No, pa me poljubi — in Skobjelev mu nastavi lice. Krukovski poljubi generala. — Torej uisi sedaj več razžaljen? —Ne, ekscelenca. — A zraven si opica! (Ruski generali.) Uradna ruska izvestja poročajo, da ima Ruska 1164 generalov, ki tvorijo blizu 3Vi °/o V8e£a ruskega častništva (30.000 glav). Med temi 100 rednih generalov (pehotnih in konjeniških polkov), 309 general - lajtenautov in 755 general-majorjev; 521 generalov je vzgojenih po raznih vojnih akademijah, drugi so se šolali v kadetmh ali dom, naj pri izplačevanju carine, katera se je kakor znano morala doslej izplačevati v zlatu, prejemajo veljavo rublja papirnatega za 60 kopejk, a srebrnega le za 55. (Ie Brna,) 14. oktobra. V prostorih vredniitva olomuškega „Pozorjau so iskali rokopis članka „Ci-s n rs k a slova", radi kojega je bil list zaplenjen. Z izdajateljem Proch&iko, vrednikom Knechtom iu vodjo tiskarne, Krampolo, se je pričela sodmjska preiskava. Oni članek se smatra za razžaljenje Njega ces. Veličanstva. — Tukaj se je ustrelil Janez Pei-hnger, računovod;a Igu. Klingerja; je žrtva ameri-kanskega dvoboja. — G. Mihael Kolldr, nečak slavnega pesnika, je bil obsojen v denarno kazen, ker je bil položil na rojstno hišo svojega strica šopek. Tako je klasterski odvetnik sam pisal „Nar. Novi-nam". Prispevek k mažarski svobodi. — 1. oktobra je bil shod uarodne stranke v Bzenci. Lidovci so se jako »soliduo" obnašali, tako da so morali vmes poseči orožniki iu okrajni glavar je bil prisiljen, poklicati eskadrou dragoneev, da preprečijo nemir. Se le potem se je vršil shod. — Zemljišče, na kojem je 6tato zidovje nekdanje trdnjave olomuške, je že razprodano; v najbližjih dnevih se bodo razprodala še zemljišča v okolici. — V Olomncu se je ustanovil drug pogrebni zavod in dasi ravno so se ponujali meščani, je bilo dovoljeno ga ustanoviti opav-čauu Wettru, tujcu. Sicer se jim prav godi, ker je mestni štet poslal tujca Lindemanna po Nemškem, da bi si ogledal moderne mesnice. Mesnica je za mesto zelč potrebna, toda domačin ni zmožen, najboljšega načrta izbrati, kakor tudi poiskati pripravnega prostora. Zato mora biti Berolinčan, kaj ue?! — Umrl je jeden izmed Sušilovih učencev ; veleč, g. Jakob Procb&zka, nekdanji nunski špirituval in spovednik in okrajm šolski nadzornik Bil je rodoviten pisatelj na cerkvenem in posvetnem polju. Spisal je namreč življenje nekaterih svetnikov in nekaj povestij. Kot kapelau se je peljal v Prago z dvema kapelanoma svojega priimka, Tomažem in Matijo Procb&zkom. Pri oglašenju se jih je hotel uradnik naznaniti, ko je vsak odgovoril: Prcchdzka, kapelan, in še le po dolgem razlaganju si je dal dopovedati, da more nositi več liudij jeden priimek in biti jednega stanu. Rodil se je leta 1818 v Pav-lovicah. R. i. p. — Prevzv. olomuški nadškof je dovolil, da se sme stara propovednica v olomuški stoluici izročiti dežememu muzeju v Brnu. Hotel je to storiti že pokojni kardinal Furstenberg. Pro-povedn'ca je iz leta 1704. — Tukaj se je ustanovil nov list za delavce, »Obrana pr&ee", ki bode zagovarjal krščanski socijalizem. — Hodoninski Nemci nameravajo ustanoviti češki realk: nasproti svojo gimnazijo. Največ bodeta neki pripomogla tovarnarja Auspitz in Redhch. Učenci se bodo seveda „zbob-nali" od vseh krajev, kakor na glasoviti gimnaziji v ULer. Hrad'šti. Castitamo k vspebu! — Novemu moravskemu deželnemu predsedniku so bili listi od začetka gorki. Sedaj ga hvalijo, da je pravičen in zna dobro češki govoriti in pisati. — 8. oktobra so proslavljali velezaslnžnega pisatelja Frant. Sušila v njegovem rodišču, Novem Rousinofu. Sušil je bil buditelj Čehov, rodoviten pisatelj in je nabiral tudi narodne pesni. Kaj počno sedanji narodnjaki! — V Hrenicah hočejo Nemci pri volitvah, naj velja kar hoče, zmagati. Bolj podlo niso mogli ravnati, kot, ko so prestavili deset čeških volilcev iz druzega razreda v tretjega. — Naše mesto Brno ima samo osem cerkva, kar je veliko premalo za prebivalce, kojih je uad 100.000. Sezidati bi se morale vsaj še štiri. S tem vprašanjem se bavi naš konservativni dnevnik „Hlasu. — Prof. Fr. B. Ševčik obhajal je danes 70letnico svojega rojstva. Ou je sin revnih starišev, a po svoji marljivosti si toliko naprej pomagal, da je postal pravi mtcen naroda. Pri vsakem podjetju je bil on gotovo zraven. Naj civilnih učilnicah; 73 med njimi imajo domačo j ga Bog še mnogo let ohrani! — Olomuška kanc- vzgojo, 24 generalov je absolvalo poleg vojnih študij i vseučilišče, 916 generalov udeležilo se je vojne 123 bilo je ranjenih, 10 generalov in 95 general-majorjev se doslej ni udeležilo še nobene vojne. Glede na veroizpovedanje je 914 pravoslavnih, 182 protestantov, 63 katoličanov, 7 mohamedanske vere in 8 armenskega veroizpovedanja. Oženjenih je 1021 generalov, neoženjenih 143. Plača vseh generalov zuaša 5,681.890 rubljev in 86 kopejk na leto, torej ima vsak general povprek 5000 r. letne plače. (Znižanje cene srebra) ima to posledico, da ruska vlada papirnate rublje prejema v višji veljavi kakor srebrne. Pred nekaterimi dnevi je bila razglašena tiaredba, ki priporoča ruskim carinskim ura- nika sta postala: baron Grimmeustein, rodom Prus, ki ue zna češki, in Novak, ki je zaslužen duhoven. — Mladočeški poslanec Seichert, tedaj vrli narodnjak, je prodal svojo lekarno v Uher. Brodu Nemcu Rekleithnerju. Poprej je bila last zvestega Čeha, Pecbilcka. Ta prodaja je za mesto velika zguba, ker se je komaj rešilo nemškega gospodovanja. S.cer se pa ne smemo g. S*ichertu čuditi, ker je že isto storil v Rožnovu. Dvojna narodnost, ali ka| ? — Cerkvi Matere Božje ua Hostynu ie daroval gospod Moravus stolpno uro in sedaj g. Skarda iz Brna za kapelico bi. Janeza Sarkanderja vsa slikana okna. (30.000 frankov za jeden venec iz vrtnic) V preteklem poletju je umrla vdova na Dunaju, katera i« mestu volila 30 000 frankov s pr>go;era, da se U vsako leto ua dan vernih duš položi venec it vrtnic na gomilo. (Dve zauAuici za par novih čevljev.) Da imajo uimoviči posebno šolo, v kateri s« uče liudi slepa-riti, dokazuje nam tudi sledeči premeteui dogodek, kareri se je zadnje dni pripetil ua Nemškem. — Bila sta iu sta gotovo še danes dva ptička, katerih jeden je imel take čevlje ua nogr.h, da so se njegovi prsti le preveč zvedavo oairhli po svetu. Ker novcev ni, treba nove čevlje na drug način dubiti. Jeden stopi hitro v prodajalnico. Dd si pekami mnogo leoe robe in ker mu je jedeu par posebno všeč, svoje stare škarpe sezuje in 8' nove pomeri. Ravno prav so mu — loda v tem trenutku jezno prisopiha njegov tovariš v prodajalnico in mu priloži par gorkih zaušnic — ter hitro odnese pete. Tako vnebovpijoče krivice oni v novih čevliih seveda n* more prenesti, — Razkačen plane kviško in io vdere ?a hudobuežem. Prodajalec pa je radovedno in smeie gledal za njima. Ker pa še danes ptička ni nazaj, se gotovo že iezi. Narodno gospodarstvo. Silen propad živinoreje na Gorenjskem. razvidi se iz „K m e t o v a I č e v i h" člankov .Gorenjskim kmetom pravico ali pa — Ameriko", št. 18. 19 iu dalje, katere vsem prijateljem narodnega gospodarstva gorko priporočamo. To po tem bolj. kar bodo ti posebno služili v pojasnilo in dopolnilo našim člankom »Gorenjske planine v nevarnosti", v katerih se je pisalo o sedanjem položaju .le za tržiški okraj. List »Kmetovalec" pa se ozira tudi na radovljiški okraj in nam obeta vzroke, kako je do tega žalostnega položaja prišlo. Dovoljujemo si povzeti uekai statističnih podatkov : V radovljiškem okraju bilo je v 1. 1880 mlade jalovine 1881, v 1. 1890 pa le 1468, toraj 413 m bij j ; v 1. 1880 krav 6251, v 1. 1890 pa Ie 4678, toraj 1564 manj; v I. 1880 bikov 220, v 1. 1890 pa le 175, toraj 25 manj; v 1 1880 volov 1656, v I. 1890 pa le 1321, toraj 345 manj. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je število junic v tem času za 245 narastlo. Ako odštejemo od primanjkljaja mlade jalove govedi, ki znaša 413 glav, 245 junic, ie še vedno 168 glav primankljaja. Ako nadalje dve mladi govedi štejemo za jedno veliko, zuaša to 84 velikih goved, toraj je padlo število velike govedi v radovljiškem okraju v desetih letih za 2208 glav". Ovec bilo je I. 1880 11291, a 1. 1890 le 5222. toraj 6069 manj. Koz bilo je 1. 1880 3356, 1. 1890 1037, toraj 2319 manj. Večinoma so prizadete občine Bohinjska Bistrica, Srednja Vas, Bled in Gorje. Številke jasno in brez pretiravanja govore iu pričajo, da gre pri nas narodno gospodarstvo rakovo pot. Tudi Gorenjcem gmotno najbolj trdnemu delu kranjske dežele trka uboštvo navrata; kajti ondi je živinoreja glava narodnega gospodarstva, in ravno živinoreja rapidno propada. Uprav na to žalostno posledico nezdravih gospodarskih razmer je opozarjal v državnem zboru g. Fr. Povše. 2e sedaj se vidi, da je imel popolnoma prav. In vendar je ravno od dobro vrej enega in napredujočega narodnega gospodarstva oživljenje in pomen vsacega naroda odvinen, le v njem ima narod svoj obstanek zagotovljen. Kaj zmore neki na mi-Ijone broječ, zadolžen siromašen narod? Nič! Kopica pijavk, bodi si Židov ali drugih nič boljših oderuhov, katerim je jedina briga njihova osebna korist, gospodari in zapoveduje mu; saj mora dolžnik vedno tako plesati, kakor mu njegov »dobrotnik" gode. Zgledov mi pač ni potreba naštevati. A vse drugače je, če narod živi v gmotnem blagostanju; on je neodvisen, samostalen, in še le pri takem lahko govorimo o nadaljnem napredku, o narodnosti katera je sama na tebi, če ne v ivezi z narudno-gospodarskim vprašanjem, le prazna fraza. Daj namesto miljona sestradanih beračev, katerih nobeden se ne briga za narodnost, kopico gmotno trdnih mož, in videl bodeš, kaj se naredi ž njimi. Saj vidimo pri socijalistih kako zanikujejo narodnosti vsako pravico. Vsak pravi rodoljub, kateri ljubi svoj narod v srci, a ne ua koncu jezika, moral bi delati v trvi vrsti j ua to, da se zbol.ša narodna ekonomija, katera je ! važna ne le za en narod, ampak sploh za človeško j družbo. V to svrho moral bi se vsakdo najpred seznaniti vsa i z glavnimi muki o narodnem gospodarstvu. Ti niso potrebni le za državnike, pravnike, trgovce, obrtnike, ekonome, ampak »ploh za vsacega mislečega iu izobraženega človeka. Znanje narodnega gospodarstva je neobhodno potrebno sredstvo, da se spozna pravi vzrok različnih prikazu>j vsakdauiega živlienja, in da se dobe zdravi nazori o gospodarskem delovanju človeške družbe. Ako bi se to zgodilo, ako bi biii merodajni faktorji o tem podučeui in se po tem ravnali kmalu bilo bi rešeno tako pereče socijalno vprašanje. M. S. Posojilnica in hranilnica v Tolminu. h Tolmina due 19. okt. Za blagor ljudstva vnetih rodoljubov vroča želja spolnila se ie včeraj. Na poziv vč. g. dekana Jos. Kragel|-na in župana bi. g. Kaeafura sešli smo se v občinski dvorani v obilnem številu — posebno vč. duhovščina bila je mnogoštevilno zastopana — in ustanovili »ljudsko posojilu eo in hraniluico". Ker je bila navdušenost za dobro stvar splošna, smemo se nadejati prav dobrega vspeha, so pa tudi v odboru gospodje, kojim smemo brezpogojno zaupati. Načelnik zadrugi je vč. g. dekan, namestnik dr. pl. Premerstein c. kr. notar, blagi 86 letni starček; denarničariem je izvoljen bi. g. Kaeafura, župan, namestnikom č. g. Ivančič, tolm. kaplan ; tajništvo je prevzel delavni g. Oskar Gabršček, posestnik in krčmar, a namestnik mu je g, Jjž. Premerstein ; knjigovodstvo je v rokah spretnega g. Hier. Kac»fure in občinskega tajnika g. Mihovil a Štru-kelja-a. V načelstvu so toraj vsi gg. v Tolminu stanujoči in sicer radi rednejšega poslovanja. Za nadzornike določili smo pa 4 izven Tolmina stanujoče gosp. in sicer so vč. gg. župniki v Vol-čah, v Ročab, v Nemškem rutu in Drežuiški vč. g. vikar, ter tolminski podžupan g. Iv. Gabršček. Zadruga bo začela poslovati hitro, ko bodo pravila od visoke vlade potrjena. Bog daj svoj blagoslov! Letina je ua Tolminskem dobra, tu in tam, posebno bolj v hribih, se sme celo prav dobro imenovati. le ajda ni v dolinah kaj prida. Oslovski kašeli pri otrocih je zabranjeval, oziroma še brani obiskovanje šol; po nekaterih vaseh ni bilo šole celo po 4 mesece. Slišim, da bo sv. mis'jou na Libušnjem prve dni mest ca nov., vodila ga bodo menda preč. gg. oo. Lazansti iz Ljubljane. Bog daj prav obilni svoj blagoslov! Društva. (Vabilo na redni občni zbor »Glasbene Matice" v Ljubljani,) kateri bode dne 28. oktobra 1893 v šolskih prostorih (knežji dvorec, II. nadstropje) ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tainikovo o društvenem delovanju za leto 1892/3. 3. Poročilo blagajni-kovo. 4. Volitev novega odoora. 5. Posamni nasveti. — Čast. g. člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeleže. Odbor. (Društvo »Sloga" v Čadramu) priredi dnč 29. oktobra ob 3. uri popoldne svoj tretji občni zbor v bralni hiši g. Klineia s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o društvenem delovanju. 3. Govor g. J. Bele ta o sadjarstvu in zlasti o jesenskih in zimskih in spomladanskih delih. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Razni predlogi in nasveti, in po zborovanju prosta zabava v gostilni g. Franca Klineja. — K pristopu v društvo in k obilni udeležbi zbora najuljudneje vabi vsa bližnje m daljne rodoljube društveni odbor. (Slovenska posojilnica.) V Hrastniku se ustanovi limalu slovenska posojilnica in se nje delovanje raztegne tudi čez Trbovlje, kadar jej potrdi vlada pravila. KATOLIŠKI SKLAD. Za »katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Matej Tavčar, župnik v Komendi 1 pri Kamuiku........gld. 100.— Dr. Janez Semen, profesor bogoslovja v p. v Ljubljani, mesečnino za september iu oktober .... „ 10'— Dr. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnišnice v Ljubljani, meseč- uino za oktober....... Janez Oblak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, mesečnino za avgust, september, oktober in november .......... Valentin Eržen, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za september in oktober .... Gregor Šlibar, župnik v Rudniku pri Ljubljani........ Jožef Novak, kapelan v Dobu . . Andrej Kalan, stolni vikar in kapelan v Liubl|ani, mesečnino za okr tober . . ........ Janez Breuce, župnik pri Sv. Gregorju. mesečnino za oktober . . M a t ej Z a k r a i š č e k od Sv. Gregorja, letnino.......... Več posestnikov od Sv. Gregorja za mesec oktober...... Udeleženci jesenskega farnega izpita v Ljubljani......... Ivan Belec, župnik pri Sv. Martinu v Istri, mesečnino za oktober, november iu december..... Janez Zupan, ekspozit v Šempetru na Notranjskem....... Frančišek Ferjančič, kapelan v Trnovem pri II. Bistrici .... Dr. Martin Matek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za oktober.......... J o s i p Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za oktober......... . Mihael Arko, kurat v Šturiii, nabral je na dan pastoralne konference v Vipavi dne 16. t. m. 106 gld., katere so zložili nastopni gg.: Mihael Arko, kurat v Šturiii . . Janez Hladnik, kurat na Gočah . Janez Demšar, župnik v Št. Vidu pri Vipavi......... Janez Skvarča, kurat v Budaniah Matija Erjavec, župnik in dekan v Vipavi (drugi prispevek) . . . Frančišek Pleško, župnik v Pod- dragi .......... Jernej Primožič, kurat na Vrab- čah........... Valentin Klobus, kurat na Slapu (vnovič)......... Frančišek Rajčevič, kapelan v Vipavi (vnovič)....... Janez Mavrič, kurat v Ustji . . Albin 11 o w s k i, farm upravitelj v Lozicah......... 10 — 6 — 5 — 5 — 5 — 1 — •50 •40 70-— 10 — 10-— 5'— 20-— 25 — 15 — 10 — 10 — 5 — 5'— 5 — 5 — 5-— 1 — Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem I tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, due 20. oktobra 1893. Josip Šiška, tajnik „izvrsujoeega odseka". Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo po-' siljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofljski taj-j nik v Ljubljani. Telegrami. Dunaj. 21. oktobra. Za izjemni odsek ; predlagani kandidati so večinoma odločni i nasprotniki izjemnih odredb. Zbornica se najbrže že jutri razpusti. Dunaj, 21. oktobra. Jesensko zasedanje državnega železniškega sveta otvoril je danes trgovski minister. Prva skupna seja je v ponedeljek. Dunaj, 21. oktobra. Nadvojvoda Albreht je odpotoval v Draždane. Budimpešta, 20. oktobra. Grof Taaffe je odpotoval na Dunaj. Cetinje, 20. oktobra. Črnogorska vlada je izročila bosenski deželni vladi vse kazenske begune, ki so doma storili kako hudodelstvo. Belgrad, 20, oktobra. Ruski poslanik je baje naznanil srbski vladi, da Rusija ne odobrava izzivajočega postopanja Srbije proti Avstriji. Sredec. 21. oktobra. Minolo noč je močno sneg šel. Bati se je, da bode sneg kje promet oviral. Rim, 21. oktobra. Angleški veleposlanik je danes zjutraj umrl. Št. Peter, 21. oktobra. Izmed šesterih volilnih mož trije odločno konservativni. Peterburg. 21. oktobra. Car je z rod-! bino prišel v Gačino. London, 30. oktobra. Pri Detroitu v michiganski državi sta vkupe trčila dva vlaka. 25 mrličev so že izvlekli izpod zrušenih voz. Pariz, 21. oktobra. V mestni hiši prirejeni ples v čast ruskih častnikov je bil sijajen. Novi York, 20. oktobra. Po došlih poročilih iz Južne Amerike so brazilijanski vstaši v Desterru osnovali začasno vlado in se nadejajo, da jo priznajo druge države. 50.000 goldinarjev ie glavni dobitek velike inomflške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že dne 26. oktobra. Umrli so: 19. oktobra. Josip Tekavee, delavec, 65 let, Groharjeve ulice 4, rak v mehurju. Tuj ci. 19. oktobra. Pri Maliču: Linhart; Polaczek; Steiner, VVinheim, Friedrich, Sehaffer, Leber Fuchs, Blau, trgovci; Deutschland, Bernhart, Wolkenstern in Pittner, potovalci, z Dunaja. — Zahradka, potovalec, iz Liberce — Mayerhofer, potovalec, iz Schiirding-a. — Weber, potovalec, iz Monakovega. — Kris-manek, potovalec, iz-Celovca. — Schidlof iz Pariza. — VVesten, trgovec, iz Prage. — Mazzaroli, trgovec ; Dinkelspiel; Nardell, zasobnik, iz Trsta. — Sagaischek, zasebnik, in Filip, potovalec, iz Gradca. — pl. Schiwitzhofen iz Gorice. — Brož, soproga rudniškega nadoskrbnika, s hčerjo, iz Idrije. — Ivan Bendič iz Trsta. — Josip Rhomberg iz Celovca. — Jaklitsch, tovarnar, iz Kočevja. Pri Slonu: Rosner, stavbeni svetnik ; Vieten, uradnik; Alvian; Neskovits; Jahoda; Kopf, Weiner, potovalea; Boli', Bienenfeld, Goldstein, Abeles, Hartel, Frank, Herz, trgovci, z Dunaja. — Briill in Kanka, trgovca, iz Brna. — Siegfried, trgovec, iz Frankobroda. — Miiller, trgovee, Kahler, potovalec, in Greger, bančni uradnik, iz Trsta. — Schwara, zaseb-nica, in Seehofer, uradnik, iz Gradca. — Bayer, stotnik, in Jarek, dijak, iz Ljubljane. — Jentl iz Maribora. — Wogrinz, tesarski mojster, iz Brežic. — pl. Robochay iz Somogy-a. Pri avstrijskem caru: Ivan Zupančič, učitelj, iz Idrije. — Jurgole, župan, iz Mošenj. Pri Juinem kolodvoru: dr. Franc Košmelj, polkovni zdravnik, iz Temešvara. — Gatti, uradnikova hči, iz Beljaka. — Drolshagen iz Kolonije. — Barboli iz Istre. Pri bavarskem dvoru: Schneider, mehanik, z Dunaja. — Janša, trgovec z lesom, z Dovjega. Vremensko sporočilo. B a Cas Stanje Veter Vreme > 2 .5 s g opazovanja zrafeomera t mm toplomera po Celziju •Seš s sg 20 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 744-6 7442 7461 0-8 9-2 24 si. vzh. zm. vzh. si. vzh. jasno » n o-oo Srednja temperatura 41°, za 6-7° pod normalom Tržne cene v Ljubljani dne 21. oktobra. gl.|kr gl- kr. Pšeni"*. m. st. . . . 8 60 Speh povojen, kgr. . _ 66 Rež, „ ... 6 — Surovo masio, _ — 80 Ječmen, r ... 6 — Jajce, jedno „ — 3 Oves, „ ... 6 65 Mleko, liter .... — 10 Ajda. „ ... 8 50 Goveje ineso, kgr. — 64 Proso, „ ... 5 50 Telečje „ „ . — 58: Koruza, „ . . 6 — Svinjsko „ „ . — 581 Krompir, . . . 2 14 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, akti. . . . 10 — Pišanec..... — 40: Grah. „ ... 12 — Golob ..... — 17 Fižol...... 9 — Seno, 100 kffr. . . 3 571 Masio, kgr. . 1 02 Slama, . . 2 67, i Mast, — 68 Drva trda, 4 kub. mtr. 7 — Speh »v»ž. — 60 „ ouehks. „ 5 —i Zahvala. Gosp. Peter M a i d i č iz Celja blagovolil je meni revni vdovi, ko mi je bila po zadnji povodnji zelo poškodovana mala bajta, po g. M. Grobelniku pokloniti 10 kron, za kar mu Bog plati tisočkrat! V M o t n i k u , dne 8. oktobra 1893. Lucija Bervar. < i i Glasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Brise!ju in Tunlsu. 324 17 n G. -ia, vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno __pospešuje. Izdelovatelj razpošilja io proti povzetju^ zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novoev. Prodajalka izurjena v trgovini z manufakturnim blagom, za silo tudi s špecerijskim blagom, vešča šivanja in raznih ženskih ročnih del, dobrimi spričevali, želi svojo dosedanjo službo premenitl. Natančneje pove upravništvo ..Slovenca". 52/ 1 Marljiv deček zadostno izšolan, vsprejme se takoj za učenca v trgovini s špecerijskim blagom M. E. Supan na Dunajski cesti v Ljubjani. 521 2-1 Stolpne ure! Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinskim predstojništvom za napravo novih ali popravo starih stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in zelo trajnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem načinu, in ker so matematično popolnoma natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 486 6—3 Cene so zel6 nizke. - Jamstvo 5 let. Pi-oračime na zahtevanje brezplačno. Bogdan Oblak, ■■ ar srn, m" , rluiiki (Kranjsko). 200 hektolitrov s novega isterskega vina 3 belega in črnega <55!6 31> prodi se takoj po 16 gld. hektoliter, postavljenega na postajo. Več pove iz prijaznosti gosp. Fran Marčinko, župnik na Vranju (pošta Boljun). Istra. Teodor Slabanja, srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečast. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi mani premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-29 ii a lOOO veder novega vina letošnjega pridelka 510 b~4 iP^T" proda tako Anton Gregorič, posestnik in posojilnični tajnik v Ptuju. I > delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov, v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, pa-tronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, štatve, križeva pota, križe, Kristuse, božične jaslice itd. itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni pri prosti in najfinejši izvršitvi. 57 2-2 Ilustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. \ I za živino. Sknsena redilna štupa za živino, ^a konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more Jesti, slabo prebav-Ija ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 28 v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Najnižje cene Najnižje cene in najboljše blago. Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri v lij ubljan i Mestni trg- IO. 272 ZALOGA 25 nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških šili po najnižjih cenah. ASDBEJ KALAN je izšel ter so dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. mr Dobe se še II., III. in IV. zvezek, "mi k krojaški mojster v Ljubljani H dosedaj v uršulinskem poslopji na Kongresnem trgu |j preselil se je na | Marije Terezije cesto štev. 2 f- v Tavčarjevo hišo. Pri tej priliki zahvaljuje se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilno na-p klonjenost, katero naj blagovole ohraniti mi tudi v bodoče. 513 4—3 si 50 ki'. i JIM 50 OOO golillipi ^^ ^^ ■ ^^ ^^ ^^ (457 18—22 Srečke a 50 kr. priporoča J. C. MAYER. n Najprimernejša darila za vsako priliko so U švicarske žepne ure M katere ima v največji izberi v zalogi France Čuden, M urar v Tjjiibljsuii, ^ ^ Veliki trg 25. M Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■ H raznovrstnejše 'Lj' stenske ure, ure za dvo- bi rane in s stojalom, ure- 'IT budilnice itd. LnJ Največja zaloga prstanov, uhanov, ■Ufi verižic, srebrnih in z.atih, vse po to-/"^ varniški ceni. 185 30 Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. L J w m na "»-JI a.a * «iffl» n JBt. mm ^ML* mm Jb a« J&r. mm A mm. Jf~ a« M ^ ki AlJ x H^mtm Bab©* 2. 4* 338 26-19 i zdelo vatelj a napisov. jh Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. ^ Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevrameta vsa v ujih stroko spadajoča dela v mestu ^ in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. Št. 19.681. Tfc "1 515 3—1 Razglas mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1894. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1873., 1872. iu 1871. leta, se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos pri mestnem magistratu. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je seboj prinesti dokazila starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvariju in febru-variju 1894. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami opremljene prošnje. V takem slučaju je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§ 31, 32, 33 iu 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. 6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjali s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec,, kateri opusti prepisano zglasitev, ko mu ui branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld. eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dni. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. oktobra 1893. Med. univ. dr. Štefan Divjak naznanja, da se je dne 19. t. m. nastanil v Lukovici 3 kot praktični zdravnik. 528 (i) Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skoz leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5-50, 6*—, 7-— 8" — , 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tajiccirar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. Xajcencj5i kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—50 goldinarjev stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejenj, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. gBF^Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notrfmji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBIIEZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. £}4F~ Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. 536 50—50 i A > | A 11j iAiiAI iAn#>) i An A . * A n A. i A. i Anilti i Aj IAi « mh i i A i i A . iAIIAiiAIIAI« A IIAII A 11 A i ▼ v - » ■ 1 o Z7 >R O P, )>0 o H rt S > ■rH »M O O M B 13 B <* ofi h >5 «2 t o a a a ^ M (t to o B « +» a M ci &S c« O o ki o M 53 u blagohotno uvaženje! 506 4-8 Priporočava za bližajočo se jesensko in zimsko sezono izborno svojo zalogo vsakovrstnega suknenega blaga za gospodske ln deške obleke, zimske suknje in menčikofe; dalje vsakovrstnega blaga za gospejine obleke, pristno tirolsko iwo sli (loflen) za gospejine obleke v najnovejših modernih bojah. Barhant za pi*anje za bluze in obleke, posebno cenen in priporočljiv; dalje piquš, motvozast in' atlažast barhant, ogrinjače za gospode in gospe, odeje in vsakovrstno pleteno blago. Tovarniška zaloga najboljšega platnenega in volnenega blaga Za dobro blago jamčita. — Cene blagu primerno jako nizke. trgovina s suknom in manufakturnim blagom na debelo ln S O (u W 0 O O •d o w p<2. % » o P H «' t? tf p »s 8 o< o 515 3-3 Dr. Alfred Mahr, prakt. zdravnik, iin.stn.uil seje v Ljubljani, Mestni trg 8, II. nadstropje. Ordinira od I. do 3. ure popoldne, ubožne brezplačno. ,SLAVIJA' Tzajeinuo zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavije- imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende. katera je doslej iznašala po 10%, 20%, 25% in jedno leto celo 48%. Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more t^e meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje p r i m e r e : 1. Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je dne 5. maja 1SS4. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1SS5 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavijau pa je izplačala njenim dedičem lOOO gld. 2. Dr. Fran Ambrouč, mestni zdravnik v Ljubliani, zavaroval se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. febiuvarija 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka „Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld. 3. Ivan Zor, c. 7 r. brzojavni korlrolor v Ljiibljavi, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje sirril dne 8. feor. 1SS5 uplačal je 1393 gld. 92 kr.; banka „ Stav-ja" pa je izplača1 a r jegovej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdič, uradnik v Tr u n a j s k a borza. Dn6 21. oktobra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . , , . 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akeije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... 96 gld. i}6 „ 119 96 993 333 126 10 6 62 75 kr. 70 „ 65 „ 10 „ " n 50 . 70 „ 07 . 02 „ 30 . Dn6 20. oktobra. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronina renta 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ . „ 4'/» * Kreditne srečke, 100 gld. 50 116 gld. - kr. 93 140 161 195 98 101 194 St. (renois srečke. 40 eld.......67 „ 50 10 75 75 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 136 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečko, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........(>9 Windischgraezove srečke, 20 gld. .... 60 Ljubljanske srečke......... Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2870 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirnih rubeljev 100......131 50 50 50 75 Jijf Nakup ln prodaja ~tJO» vsakovrstni li državnih papirjev, vrečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U R" WollzBile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Jt^f Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 gCr* u n 1 o ž o n i H glavnic. |