ftMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN rw t dMrnTAnTr -v A 1k H DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER ._'._______;...- CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, APRIL 23, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. fponci grozijo z nadaljnimi eksekucijami c -uivi prisegajo, da bodo maščevali mučeni-J snirt svojih tovarišev. Ves svet se zgraža ^divjaštvom Japoncev. ?9 -- n|)[j „ !, • aprila.—Japonci so danes zagrozil^ da bo vsak l|j. Jatičar, ki bo imel to smolo, da bo moral pristati ^jo^Padu na japonski imperij, brez pardona'usmrčen. ° P°slali Japonci v svet po radiju kot v odgovor '»ierišv6'110 'zJ'avo predsednika Roosevelta, da je bilo ^ letalcev, ki so izvedli na J l --»a št. 3 bo PO pošti 1 bo junija in kuj! lazPoslana narodu ^f.št. 3. Ta bo na- SeSf št- 1 i" 2, ko >:u '"h Pošle znamke. Ho*? 20- majem in 5. ^Dro- a vsaka oseba ^Nn^i! za t0 knjig0 št ^tj bo treba izpolniti No °dbore za racioni-Dokonča Hilj j?.3 ^ odbori potem po pošti I ju- 'Si, SkaJJlg0 bomo kupovali % i 0 čevlje, pa tudi '5iliSe(1meso: kadar bomo f tl 11J e znamke iz lHebaeJ-fa k"jig0 Št 3 ;f!f.iti, f/komur posebej 0 naselbin i^H Pa. _ Pred Po dolgi bolezni 'm v 1 eber, stara 66 let ■Xlferirb°Vljah na SP°d" [X ^ Tukaj zapu-Npifjc t'na, dva sinova, 4 kW! llC' v Library ju, ^ % J Antona Kralja ter V^jJ1 vnukinj. rkf iS $ John štrukel Ngj ? ''e hudo poškodo- Htei'o so mu mora-? to^a iv^iT"v hotelu Bos v ' Y. servitajo Vak*mu gostu dve T° Je prvič' °d~ \ V- ^oniranje. To- V W7PlaČali za druR'° , 1 - kolikor stane Angleži naskakujejo linijo pod Tunisom Afrika, 22. apr. — Osma angleška armada je z bajoneti in granatami udrla v neko osiško pozicijo južno od Tunisa. Istočasno je pa prva angleška armada udarila na nacije na zahodni fronti, razbila Nemcem 27 tankov in zajeli 500 vojakov. Od pondeljka je osma angleška armada napredovala za tri milje severno in zahodno od En-fida,ville. Poročila pripovedujejo o vročih bojih, večinoma mož proti možu z bajoneti, noži in ročnimi granatami. Boji so zdaj v hribovju, kamor morajo znesti vse potrebščine^ vojaki ali pa z mulami. Tudi ameriške in francoske čete posegajo v boj, toda v glavnem zdaj napadata osiško linijo prva in osma angleška armada. Ohio ni proti tretjemu terminu Columbus, O. — Odsek poslanske zbornice, ki se peča z volitvami, je položil na mizo dve resoluciji, ki sta zahtevali dodatek k ameniški ustaviti v toliko, da bi noben predsednik Zed. držav ne bi mogel biti predsednik več kot dva termina. Slične z-esolu-cije; ki imajo namen preprečili kandidaturo predsednika Roosevelta za četrti termin, je že sprejelo več zapadnih držav. -o- Nove znamke za konzerve V soboto bodo postale veljavne znamke G, H in J, ki so za kupovanje konzerv Lehman je govoril s kraljem Petrom London. — Ameriški veli t ni direktor, bivši neivyor-ški guverner Herbert Lehman, je včera j govoril z jugoslovanskim kraljem Petrom. Lehman zbira podatke o relifnih potrebah v raznih evropskih deželah in ga je v ta namen ameriška vlada poslala v Anglijo. -o4- Nemčija pošilja najboljše čete v Grčijo Ankara, Turčija. — Nemški napadalni bataljoni, takozvane elitne čete, so dospele v Atene, Grčija. To je prvič, da so se pokazale te najbolj izbrane nemške čete v Grčiji. Ker so bile te čete dozdaj poslane samo v kraje, kjer je bila največja nevarnost, se sodi, da pričakuje Hitler napada na Balkan. Poleg teh čet sta dospeli v Grčiji dve novi nemški diviziji, a ^ve sta na potu tie. --O—s- Za poletna bivališča ne velja restrikcija Washington. — Urad kontrolo cen je določil, da za poletna bivališča (cottages) ne velja odredba, glasom katere se sme računati ■••najenVnisi« v višini 1. julija 1941. Lastnik takih poletnih bivališč sme računati kolikor hoče, toda samo v dobi med 1. julijem in 30. septembrom. -o- Strašno stanje slovenskih izgnancev v Italiji Angleška časniška agentura Reuter je objavila dne , 24. marca 1.1. naslednje poročilo: Vestjo ki so jih prejeli juga- ostanejo v veljavi do 31. maja. Kdor ima še znamke D, E, in F, naj jih porabi sedaj za praznike, ker bo v soboto že lahko kupil z novimi, kot gori omenjeno. Nov mestni direktor Župan Lausche bo imenoval Te znamke Edwarda Worthingtona direk- torjem dobrodelnosti z letno plačo $7,500. Sedanji direktor tega oddelka, dr. Charles Dole-zal bo imenovan ravnateljem Mestne bolnišnice. _ Naši vojaki slovanski vladnr krogi v Londonu, poročajo, da umira v italijanskih koncentracijskih taboriščih vsak dan najmanj po deset otrek od gladu, bolezni in vremenskih neprilik, katerim so izpostavljeni. Te otroške žrtve pobira smrt iz števila 31,000 izgnanih in deportiranih iz Slovenije; to so žrtve italijanskih okupatorskih oblasti, ki s svojim krutim postopanjem nameravajo zatreti vso opozicijo. V teh taboriščih, ki se nahajajo v Padovi, Tržiču, Rinnaci-u in na dalmatinskem otoku Rabu, vladajo neizrekljivo grozne razmere; predstavniki cerkvenih .oblasti, ki so nedavno posetili omenjena taborišča, so v svojih izjavah potrdili gornje podatke. Izgnanci žive noč in dan pod vedrim nebom, obleka so jim raz-trgane cunje, a za zdravje in hi-!bili ničesar. Rusi so zopet začeli gibat z ofenzivo v smeri proti Smolensku London, 23. apr. — Rusi s< zopet začeli z aktivnostjo m fronti pred Smolenskom. Z boj je pričela pehota in topništvo Radi zmehčane zemlje je bilo tu kaj več tednov brez vsakih bojev Dasi so ti boji bolj v majhnen obsegu, pa se vendar kažejo znaki, da je tukaj v delu večja ofenziva. S fronte v sevennem Kavkazu se poroča, da rusko topništvo noč in dan obstreljuje nemške pozicije pred pristaniščem Novoros-sisk. Nemci hočejo za vsako ceno obdržati to pozicijo. -o- 48 urni delovnik v Lo-rainu 1. junija Lorain, O. — V lorainskih tovarnah bo stopil v veljavo 48 urni delovnik 1. junija, tako izjavlja direktor za delovno silo v državah Ohio, Michigan in Kentucky, Robert Goodwin. S 1. ma jem bodo tovarne organizirale 48 urni delovnik ,ali pa bodo prosile za izjemo, ako tega ne bodo mogle izvesti. S 1. junijem morajo pa vse tovarne začeti z 48 urnim delovnikom razen onih, ki bodo od tega oproščene. -o- Restavracije bodo servi-rale dvakrat brez mesa Springfield, 111. — Vse restavracije v tem mestu so sklenile, da bodo serviraie .svojim odjemalcem jedila dvakrat v tednu brez mesa. V patriotizmu jih ne prekaša nobeno drugo mesto v Ameriki. -o- 13 letna žena toži za razporoko Cincinnati, O. — Mrs. Ruth Cantrill, stara 13 let in dijakinja 7. razreda višje šole, toži za razporoko od svojega 43 let starega moža Williama. Ko starali trgovci v nekaterih delih iskala poročno dovoljenje, je mesta plačevati v gotovem de-njen oče trdil, da je stara 17 let. -o- gieno ni nobenih naprav in nobene oskrbe. Dnevna racija hrane znaša po 10 cikg kruha (nekaj čez 3 unče in 5 dkg macaronov (malo več nego unčo in pol) ! V vseh teh taboriščih besni lega«, toda zdravnikov in bolniške noge ni nobene. Poročilo dodaje, da so življenjske razmere najstrašnejše v taborišču na otoku Rabu, v katerem se nahaja približno 4,ODO žena — med njimi mnogo takih, ki se nahajajo v drugem stanu — in tudi veliko število otrok, od dojenčkov pa do 14 let starosti, ki žive popolnoma "živalsko življenje." Poročilo pravi tudi, da skušajo v Padovi do smrti sestradati 3,000 slovenskih kmetov. Narod je poslal v kratkem roku v ta taborišča 2.000 zavojev s hrano, toda Italijani so na potu vse pokradli, tako da izgnanci niso do- Mestni delavci so morali plačevati odkupnino, če so hoteli obdržati delo V oddelku za pobiranje kuhinjskih odpadkov in smeti v Clevelandu so odkrili po enomesečnem preiskovanju prav škandalozne razmere. Dokazano je, da so morali delavci plačevati svojim predstojnikom v gotovem denarju redno vsak plačilni dan, ako so hoteli obdržati delo. Dalje je dokazano, da so mo- Lepa plača predsednika kavčukaste tovarne Akron, O. — General Tire & Rubber Co. iz Akrona, O. je plačala v letu 1942 predsedniku družbe, W. F. O'Neilu, plačo v vsoti $97,000. -o- Nadškof Spellman bo govoril iz Jeruzalema Jeruzalem, 22. apr. New-yorški nadškof Spellman bo govoril po radiju Zed. državam v nedeljo ob 9:30 dopoldne, kar bo ob 2:30 popoldne vzhodni vojni čas v Ameriki. V Jeruzalem je dospel sinoči iz Afrike. Tretja obletnica V- nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Frank Suhadolnikom Anthony S. Zeleznik, sin Mr.,madi Strica Sama. Od prej so v. Pobiranje smeti v 23. vardi t o v pondeljek 26. aprila Councilman Edward Kovačič naznanja, da bodo mestni truki pobirali smeti v 23. vardi v pondeljek 2f>. aprila. Zajo naj hišni gospodarji o pravem času postavijo posode s smetmi pred hišo k cesti, naroča Mr. Kovačič. Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Jack Debevc na 237. cesti so prinesle sinoči vile rojenice 10 funtov težkega sinkota. Mati in dete se dobro počutita v Memorial bolni šnici. Mlada mamica je hčerka družine Mr. in Mrs. John Kovačič iz 237. ceste, čestitamo! in Mrs. A. Zeleznik, 10506 Reno Ave. pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave ter jim vošči prav vesele velikonočne praznike, zlasti Newburza-nom. Ob priliki naj se ga spomnijo s kako kartico. Njegov naslov je: Sgt. Anthony S. Zeleznik, 3 5 3 20744, 480th Eng'r M%int. Co. A. C. O. 402 — M, c/o Postmaster Nashville, Tenn. Pozdrave pošilja in se priporoča za kako kartico Edward Novak, brat Mrs. A. Zeleznik. Njegov naslov je: Pvt. Edward Novak, Tow Target Dept. 1st Fighter Comd., Mitchell Field, N. Y. BB Ml M Milton Laurence iz 944 A^l-hambra Rd. je bil poslan najprej v Camp Perry, od tam je bil poslan za bazično treningo v Florido, zdaj je pa v oficirski šoli v Michiganu. želimo mu mnogo uspeha. I®® Zadnjo sredo je odšel v armado Tony Znidaršič, sin Joe Zni-daršiča iz 1188 Norwood Rd. To je že četrti sin te družine v ar armadi Victor, Louis in John želimo jim srečo in zdrav po-vratek. M Ma »t Korporal Edward Pibernik, sin Mr. in Mrs. Louis Pibernik iz 18&06 Pawnee Ave. je doma na dopustu do pondeljka. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. M Ml te Sergeant John Evatz je prišel na 10 dnevni dopust iz Reno, I Nev. Prijatelji ga lahko obišče-j jo na 6523 Bonna Ave. V nedeljo ob treh popoldne se bo poro-' čil v1 cerkvi sv. Vida z gdč. Syl-.vijo Gliha. Bilo srečno. Mb IMi »a i V pondeljek odide v službo Strica Sama Frank čampa, sin Mrs. Vere Čampa iz 3463 E. 114. St. Vso srečo in zdrav povra-tek! m mi M> Robert M. Debevec je končal prvi del letalske <šole v Santa Ana, Cal. Zdaj je bil odposlan na drugo bazo, kjer jih uče bro-dariti po višjih sferah, kjer ni grabnov in ne ovinkov. Njegov naslov je: A/C Robert M. Debevec, Sqdn. B, 43 — J, Rankin Aero Academy, Tulare, Calif. narju ali pa v blagu, ako so hoteli, da so prišli mestni truki in odpeljali smeti. Načelniki v teh oddelkih so tako dobljeno blago potem prodajali svojim delavcem. V zvezi s tem je postrežbeni lirektor David odslovil dva predstojnika v tem oddelku, William Boydena in Warren Hatcher j a. Prvi je imel letne plače $3,900, drugi $3,300. Oba sta dobila službo v času republikanske mestne administracije in ker sta bila pod varstvom civilne komisije, ju sedanja administracija ni mogla odsloviti, dokler niso prišle na dan te ne-rednosti. Preiskava je dognala, da šo delavci v postrežbenem oddelku, 300 po številu, od leta 1938 plačali svojim predstojnikom najmanj $40,000 v odkupnini. Plačevali so od $1 do $5 ob vsa- kem plačilnem dnevu. Župan Lausche je ukazal, da se odslovi od dela vsakega, ki je kriv kake nerednosti in se mu to dokaže. Trgovci v okolici 105. ceste pripovedujejo, kako jih je nekdo obiskal in jim namignil, da bodo njih smeti redno pobirane od mesta, če bodo plačevali vsak teden ali vsak mesec gotovo vsoto, ali če bodo dali nekaj v blagu, groceriji ali,v čem drugim. Trgovci pravijo, da so ta "davek" radi plačevali, samo da so jim redno pobirali smeti. Oba odslovi j ena uradnika sta bila v mestni službi še od časa župana Harry L. Davisa. ---o—:- Zdravniške predpise zdaj preiskujejo v Clevelandu Državni direktor za kontrolo žganja preiskuje v Clevelandu zelo razširjeno in v velikih slučajih sleparsko uporabo zdravniških predpisov, s katerem i ljudje dobe v državnih prodajalnah žganje. V mnogih slučajih so ti zdravniški predpisi ponarejeni. Kdor namreč pokaže v državnih prodajalnah potrdilo od zdravnika, da mu je žganje potrebno za zdravje, ga vselej dobi. To so nekateri kmalu pogruntali in kar naenkrat jih je mnogo "zbolelo," ki hodijo po te "medicine." Rlagoslovljenje jedil in maše na veliko noe v slovenskih cerkvah Jr. v spomin 3. obletnice njegove smrti. Tajniki bodo pobirali asesment v soboto John Tavčar, tajnik SND naznanja, da bodo tajniki in tajnice pobirali asesment v soboto 24. aprila, ker pride 25. na nedeljo. članstvo naj blagovoli to upoštevati. Vrnite vstopnice! Vsi tisti, ki ste imeli v pred-prodaji vstopnice na nedeljsko prireditev pomožnega odbora št. 2 JPO-SS, ste prošeni, da iste ali denar oddaste blagajniku v petek večer od 8 do 9 ure v SND (staro poslopje), da bo čimprej mogoče zaključiti račune. SV. VID — Blagoslovljenje jedil v soboto ob 2, 6.in 7. Maše na velikonočno nedeljo: 4:00 (Vstajenje), 6, 7, 8:30, 10 in 11:30. MARIJA VNEBOVZETA — Blagoslovljenje jedil v soboto ob 3 in 7:30; v Turkovi dvorani ob 2:30 popoldne. Maše: 4:30 (Vstajenje), 7, 8, 9, 10 (peta), 11:30 in 12:30. SV. LOVRENC — Blagoslovljenje jedil v Brooklynu pri Zornovih in v Warrensville Heights pri Keglovičevih ob 2:00. V Maple Heights v SND in na Vineyard pri Bizjakovih ob 2:30. V cerkvi ob 3 in 7:15. Maše 4:30 (Vstajenje), 6, 7, 8:45, 10, 11:15. Pete litanije in blagoslov ob dveh popoldne. SV. KRISTINA: Blagoslovljenje jedil 1, 3 in 7. Maše: 5 (Vstajenje), 7, 9, 10, 11, 12:15. SV. PAVEL (40. cesta) — Blagoslovljenje jedil: 3 in ob 7:30. Maše 6:30 (Vstajenje), 8, 10 in 11:30. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. JAMBS DEBEVEC. Editor HEnderaon 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 POMunema številka 3c SUBSCRIPTION RATES: D ni ted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. s. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for I months Single copies 3c Entered as second-class matter January Eth. 1800. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 96 Fri„ April 23, 1943 "Honesty, Integrity and Responsibility" (Gornje besede so vzete iz radijskega govora nekdanjega kansaškega governerja in predsedniškega kandidata Mr. Landona. Govoril je v petek zvečer, 16. aprila preko Co-Ivftibije. Vredno je ponoviti nekatera njegova izvajanja in nekatere njegove misli prenesti na — naše "domače" polje. V naslednjih dveh člankih bomo skušali to narediti. Morda■ s tem kaj pripomoremo do tako zelo potrebnega bistrenja pojmov . . .) I. Landon je poživljal k -ustanovitvi vrhovnega vojnega sveta za Ameriko. S pomočjo takega vrhovnega sveta naj bi se koordinirala vsa ogromna dejavnost Amerike in se res njen vojni napor usmeril v eno samo strugo. Ta vrhovni Vojni Svet naj bi vodil in usmerjal ameriško delo me dvojno, obenem pa imel pred očmi tudi povojne cilje Združenih držav. Vse to se zdi Landonu potrebno zato, ker je videti, da se brez takega enotnega vodstva ameriške sile izgubljajo v pesku, kakor majhni studenčki, ki rinejo v svet vsak zase, namesto da bi se vsi stekali v eno strugo in tako res nekaj pomenili.' Podlaga vsega skupnega dela med vojno in po vojni pa bi morale biti, tako je poudaril Landon, splošno priznane človeške kreposti — poštenost, odkritosrčnost in čut odgovornosti . . . Landon je priznal brez pridržka, da Amerika v tej vojni veliko dela in doprinaša ogromne žrtve. Njene zasluge na tem polju so neoporečne. Na drugi strani se pa ne smemo zanašati zgolj na dejstvo, da je ameriška vojna sila zelo velika in bo seveda sčasoma postala .še vse večja. Zlasti zato ne, ker nismo sami, ampak imamo po svetu zaveznike in je treba ž njimi delati. Skupno delo pa ni mogoče, ako ni poprej resničnega in temeljitega sporazuma. Govornik je dejal: "Različnosti v mišljenju posameznih 'United Nations' (Združenih narodov) ne moreipo kratkomalo ignorirati. Treba je imeti to dejstvo pred očmi, čeravno ni prijetno o tem mnogo govoriti. Kdor je dovolj 'pogumen, da teh reči ne prikriva ne sebi ne javnosti, ga utegnejo obtožiti, da seje razdor. Toda kdor vse to vidi, pa k vsemu mofči, utegne biti kriv velike škode, ki jo bo Amerika morala trpeti." Dalje je dejal Landon: "Bolj ko vse drugo, nam je potreben vrhovni svet ali odbor, ki bo dobro deloval. Potreben nam je zato, da se bodo imeli glavni uradniki naše administracije kje shajati in se med seboj dodobra pogovoriti, preden svoja različna mnenja spravljajo pred sodni stol javnosti in jih skušajo uveljaviti s pridobitvijo javnega mnenja zase. Saj pri teh rečeh ne gre toliko za vprašanje, kaj je edino prav in kaj je napak. Mi verjamemo, da vsak posamezen odgovorni mož iskreno misli in veruje, da je njegovo stališče pravo. Toda če bo vsak vlekel na svojo stran, kje in kdaj pridemo do tega, da bo naša velika politika res enotna in tudi enotno usmerjena? Če se bo nadaljevala sedanja upravna zmešnjava, mora priti do tega, da bo ameriško ljudstvo drago plačevalo vse to, pa ne le z dolarji, ampak ga bo zadelal še We drugačna nesreča in končno prava tragedija. Namesto da bi se temeljito pogovorili med seboj o vseh ukrepih in merah, ki so potrebne med vojno, in šele potem uveljavili stvar pred javnostjo, se vlačijo razni načrti v Washingtonu od enega urada do drugega, od enega odbora ali komisije do druge, dokler se končno ne izcimljo iz njih javni škandali. Potem se vsa Amerika zgraža in kongres mora poseči vmes, da izsili neko odločitev od samega predsednika. Vsi vemo, da naša vojna mašina dosega velike uspehe. Toda na domači fronti se pričkamo skozi to vojno dobo vse preveč brez pravega načrta. Zato je skrajni čas, da dobimo nekak vrhovni Svet (Council), kot si ga je ustvaril Wood-row Wilson in ga tako učinkovito uporabljal za reševanje raznih problemov na "domači fronti!" In pri vsem tem; ne smemo pusti izpred oči, da nismo v vojni samo s Hitlerjem, ampak tudi z Japonsko." Tako nekako je govoril Landon pretekli petek. Ni naša stvar, da bi na široko kometirali njegove misli. Kot slovenski list pač ne bi mogli kaj prida doprinesti k vojnim in povojnim uspehom Amerike, ako bi v dolgih razpravah pritrjevali Landonovim besedam,-ali če bi skušali najti v njih neutemeljeno kritiko ameriške administracije. Kot ameriški državljani imamo sicer popolno pravico, in celo dolžnost, da se zanimamo za vse pojave v široki ameriški javnosti, saj je vsak izmed nas poklican, da svoje doprinese k uspehom Amerike. Zato je popolnoma na mestu, da naši bralci najdejo tudi v svojem maternem jeziku zapisano, kaj se godi na veliki amreiški pozornici. Naj vsak sam bere in — sodi. Prišle so nam pa ob poslušanju Landonovega govora druge misli, ki se tičejo naših "domačih razmer," in te bomo razvilili v drugem delu članka pod gornjim naslovom. (Konec drugič.) BESEDA IZ NARODA Poročilo od podružnice št. 21 SANS Cleveland, O.—V Newburgu je bila 7. februarja 1943 ustanovljena podružnica Slovenskega ameriškega narodnega sveta, katera je dobila iz glavnega urada številko 21. K tej podružnici so bila pozvana na sodelovanje vsa društva, vseh prepričanj, v newburski naselbini in sicer: Jutrovo, Garfield Heights, West Side Denison okolica), Maple Heights, Bedford, Warrensville. Vse omenjene naselbine so bile povabljene na drugo sejo, ki se je vršila 14. marca in večinoma so se tudi odzvale. Ker je bil pa na prvi seji odbor le začasno izvoljen, ga je druga seja končnoveljavno potrdila. Odbor je sledeče: častni predsednik Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Matt Zupančič, podpredsednik Jakob Resnik, tajnica Helen Tomažič, blagajnik Joseph Lekan, zapisnikari-ca Viki Hočevar; nadzornice: A. Kic, M. Kenik in M. Možič. Druga seja (14. marca) je bila velikega pomena in tudi lepo zastopana po društvenih zastopnikih. Vsi kot eden so se zavedali, da je pomoč za rešitev naših nesrečnih bratov in sestra v stari domovini nujno potrebna. Torej, če se mi, ki smo v svobodni Ameriki in ki se po naših žilah pretaka slovenska kri, ne bomo zavzeli, kako moremo pričakovati rešitve našega trpečega naroda. Naši očetje, matere, bratje, sestre in sorodniki z otroci vred vije-jo roke in zaupno gledajo v nebo ter prosijo, da bi njih glas prodrl čez hribe in doline in čez široki oceant da bi ga slišali, ki smo tu šef' precej v udobnih razmerah. Kako trkajo na naša srca POMAGAJTE NAM, ne dopustite, da narod, iz katerega ste izšli tudi vi, potepta tujčeva peta, katera nas sedaj tlači ob domačo grudo ter z našo nedolžno slovensko krvjo napaja čemijo naših očetov ter uničuje in skruni, kar je nam in vam najbolj svetega. • Tretja seja pa se je vršila 11. aprila. Na tej seji so se zavedni možje in žene odločili, da bodo šli vsak po svoji okolici od hiše do hiše potrkat na bratska srca za prostovoljno finančno pomoč. Torej, kadar vas pose-tijo v imenu trpečega naroda, prosim, bodite z njimi prijazni; darujte kolikor vam je mogoče, ee pa ne morete, pa dajte vsaj prijazno besedo. Prosim pa vas, nikar ne rabite besed, s katerimi bi tem požrtvovalnim možem in ženam uzeli pogum in veselje. Prosim, naj vse predbacivanje ;— katerega nekateri še radi zadnje vojske položite na krožnik — bo njim prizanešeno, kajti ti možje in žene zaslužijo za vse njih usmiljeno delo in požrtvovalnost vso zahvalo in narod v stari domovini jim bo gotovo hvaležen. Imena nabiralcev so sledeča: po 78. cesti Mrs. Kenik in Mrs. Ajdišek; 80. cesta Messrs. Me-ljač in Škrl; 81. cej»ta Mrs. Kič in Mrs. Stražar; 82. cesta Mrs. Štepic in Miss Zupančič; Union Ave. Mr. Zidar in Mr. Gliha; Prince Ave. oziroma okolico Jutrovo ima v oskrbi Mr. Peter Segulin; Rosewood, Vineyard in Garfield Hts. Mr. Stember-ger in Mrs. Frankovič; Maple Hts., Bedford in Warrensville Mr. Kastelic, Mr. Gorenje in Mrs. Perhne; West Side (okolica Denison in Brooklyn) Mr. Samanič; W. 56 St., Corlett in okolico Mrs. Filipovič. V slučaju, da bi vas ne obiskali, tedaj lahko izrodite svoj dar enemu ali drugemu gori imenovanih ali pa odbornikom. Od vsakega pa gotovo zahtevaj- te potrdilo za svoj dar. Na mnoga vprašanja, kaj je SANS in kaj je JPO-SS in katera akcija je bolj potrebna. Po moji sodbi odgovorim sledeče: pomagajte obema, če vam je le mogoče, kaj ti obe imata plemenit namen in obe sta za naš narod zelo potrebni, vsak pa svoje nabrane darove obrača v drugo smer, kar ste lahko razvi-deli iz poročil v časopisih. SANS je politična, katere namen je delovati, da po tej vojni še ostane Slovenija z vsemi pokrajinami, ki spadajo k njej ter da dobe naši pregnani nazaj svoje imetje itd. ter da se ne bo slovenske zemlje kosalo in delilo, kakor se je to delalo po zadnji svetovni vojni. Da bo pa mogoče doseči cilj, je že sedaj potrebno, da se deluje in pritiska z zahtevami na pristojna mesta, ker vsi veste, da brez denarja se ničesar ne opravi. JPO-SS je pa akcija, katera zbira denar, da ko bo enkrat vsaj delno urejeno in ko se bo naš narod zopet naselil na svojih domovih, da jim priskočijo na pomoč z raznimi življenski-mi potrebščinami. Torej sta obe organizaciji velikega pomena in zelo potrebni. Zatorej vsak rojak, če le moreš — odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! — Delaj, žrtvuj in pomagaj, da bo naš sloivenski narod ostal na svoji prelepi slovenski zemlji z vsemi človeškimi in božjimi pravicami, da bo zopet lahko govoril, prepeval in molil v lepi slovenščini. Prihodnja seja naše podružnice SANSa bo v nedeljo 9. maja ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Pridite na to sejo vsi, ki ste bili navzoči 14. marca in nagovorite še druge rojake, da pridejo z vami ,kajti taki sestanki so nam z;elo potrebni. V imenu trpečih bratov in sestra onstran oceana vas pozdravljam želeč veselo Veliko noč z željo, da bi naša lepa Slovenija kmalu zopet vstala. Helen Tomažič, tajnica SANS št. 21 Govor dr. lilije Jukica (Pomočnika ministra za zunanje zadevi G. Ilija Jukič je naslovil dne 1. februarja narodu v domovini naslednji govor preko londonske radio oddaje: Vrhovno načelo, na katerem je zgrajena nacistična in fašistična propaganda, je bilo in ostane: "Lažite, lažite, kar naprej lažite, nekaj bo le ostalo." Agenti nacistične propagande se krčevito drže tega načela — prav posebno v tolmačenju od-nošajev anglo-saksonskih velesil s Sovjetsko Rusijo; popolnoma so si na jasnem, da pomenijo dobri odnošaji teh dveh velikih taborov sigurno smrt zanje. V senci te bojazni stereotipno ponavljajo kakor papige, povsod v vseh deželah in ob vsaki priliki, naslednje stavke: "Angleži in Amerikanci so prodali Evropo komunistični Rusiji, nova Jugoslavija bo postavljena pod bolševistično nado-blast, Turčija bo postala ruski protektorat" itd. Paveličev boss Kasche, ki je nemški poslanik v Zagrebu, je izjavil lani, dne 21. januarja, med drugim tudi naslednje: "Na vzhodu nam še vedno grozi bolševistični sovraž n i k sveta. Ravno njemu pa nameravata Amerika in Velika Britanija žrtvovati evropske narode, njemu in njegovemu nožu, da bi ameriški in angleški židje mogli za vedno zavarovati svojo dominacijo nad vsem svetom." Tako je govoril tudi Hitler v svoji proklamacijio, katero je naslovil namskemu narodu. j Kasche spoznava vsak dan na-; i novo, da Hrvati, ravno tako ka-!kor njihovi bratje Srbi in Slovenci, čakajo na svojo osvoboditev in odrešenje s strani Britancev, bratov Rusov in Ame-rikancev, in si zaradi tega venomer izmišljuje novih groženj in nevarnosti, pretečih hrvaškemu narodu. V imenu Hitlerja, ki je prekršil vse svoje najsve-čanejše obljube, si upa trditi: "Ameriške in angleške obljube so laži; hočejo vas najprej potisniti pod srbski jarem, a potem vse skupaj oddati bolševi-ški nadoblasti." Te gorostasne nemške laži so najboljši dokaz za to, kako vroče jim je pod petami na Hrvaškem in da jim hrvaški narod, izvzemši usta-ških hudodelcev, ničesar ne veruje. Nacisti in fašisti so zgradili, in še vedno grade, svojo politiko na lažeh, podvali in nasilju, na zablodah, zmešnjavah in prepirih; oni nočejo verjeti, da so jim te metode napram našim velikim zaveznikom izpodletele. Velika Britanija in Sovjetska Rusija sta podpisali lani dne 26. maja, politično in vojaško pogodbo, ki veže obe velesili do konca te vojne in potem še za polnih 20 let, sledečih podpisu mirovne pogodbe. Lani dne 6. novembra je izjavil Stalin: "To je odločilni preobrat v odnošajih med Sovjetsko Zvezo in Veliko Britanijo." Britansko-ruska zveza določa, da bosta oba naša velika zaveznika tudi po vojni kar najtesneje sodelovala v smislu vzdrževanja miru in preureditve Evrope na temeljih Atlant-skeg Charterja. Peti člen te pogodbe veli dobesedno: "Oba zaveznika sta si složna v tem, da bosta po sklepu miru, sporazumno in v najtesnejšem prijateljskem sodelovanju, stremela za organizacijo varnosti in gospodarskega napredka v Evropi. Upoštevala bosta interese zedinjenih narodov v tem pogledu in delovala v skladu z naslednjima načeloma: ne bosta zahtevala teritorijalnega razširjenja zase in ne bosta se vmešavala v notranje zadeve drugih držav." Stalin sam pa je izjavil lani, c^ie 6. novembra: "Program britansko-sovjet-sko-ameriške koalicije je naslednji : "Ukinjenje rasnih predsodkov, enakopravnost narodov in nedotakljivost njihovih ozemelj, osvoboditev podjarmi j enih narodov in vspostavitev njihovih suverenih pravic in svobode, da si ustvarijo svoje notranje organizacije po svoji volji. Gospodarska podpora vsem onim deželam, ki so trpele, tako da bodo imele potrebna sredstva za dosego materialnega blagostanja; uvedba demokratične svobode in uničenje Hitlerjevega reda." Prav posebno je Stalin poudarjal, da so v zmoti oni, ki trde, da radi ideoloških rezlik med Britanci, Amerikanci in Rusi,-ne bo moglo priti do močne koordinacije nastopa proti sovražniku, ki jih vse ogroža s podjarmljenjem, divjaštvom in srednjeveškimi hudodelstvi ter je zaključil z izjavo, da je ravno nasprotno opaziti tesnejše sodelovanje med njimi. Tudi g. Eden je v spodnji hiši izjavil, da britanska vlada, v skladu z določbami britansko-ruske zveze, vzdržuje neprestane stike z vlado Sovjetske Rusije v vprašanjih formuliranja povojne politike. Ti stiki so vsem malim narodom najbolje jamstvo za obnovitev njihove svobode in za njihov napredek v srečnejšem razdobju njihovega obstanka, ki bo nastopil po zmagi naših velikih zaveznikov, s katerimi bomo zmagali tudi mi. Britansko-ruska zveza je posebno važna za vse Slovane, ker je najboljše jamstvo, da bodo j vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, ka-' kor tudi Slovaki, Čehi in Poljaki končno vendar enkrat dobi- ZAPISNIK II. seje izvršenega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta Predsedniek Etbin Kristan odpre 22. sejo eksekutive SANSa v soboto, 27. februarja 1943, ob 10. uri dopoldne v Sherman hotelu, Chicago, Illinois. Poleg njega so navzoči še sledeči: I. podpredsednica Marie Prisland, II. podpredsednik Janko N. Rogelj, tajnik Rev. Kazimir Zakrajšek, blagajnik Joseph Zalar, zapisnikar Mirko G. Kuhel ter odborniki Vincent Cainkar, Leo Jurje-vec, dr. F. J. Kern in Frank Zaitz. Navzoč ni Rev. J. J. Oman. Zapisnik prve seje je prečitan in sprejet. Sledi kratka razprava o priob-čitvi zapisnika in večina se strinja in smatra za potrebno, da se zapisnik objavi v časopisih, kajti narod se zanima in pričakuje točnega poročila o našem delu. Podpiran in sprejet je Rogljev predlog, da brat . Cainkar preskrbi potrebno število kopij za vse liste, ki ga lahko objavijo obenem ali pa v presledkih. Brat Kuhel odgovarja na vprašanja glede kongresnega zapisnika, kateri še ni tiskan v obliki brošure v smislu zaključka prve seje. Omenja, da je ekse-kutiva izbrala tri odbornike, da store vse potrebno za objavo zapisnika, toda nobeden ni imel dovolj časa za veliko delo, ki ga zapisnik potrebuje, predno bo v taki obliki, da bi smel v javnost. Vso krivdo glede zapisnika se polaga na konvenčna zapisnikarja, ki svojega dela nista dokončala. Odbor uvideva potrebo za ureditev zapisnika čim preje, vsled tega zaključi, da se naprosi brata Jakoba Zupančiča, da to delo izvrši. Br. Cainkar je izvoljen, da se pogovori z Zupančičem; dovoljeno mu je tudi potrošiti do $40 v ta namen, samo to tudi za svojo na v Washingtonu, s kate .j™ sedaj dalo kooperirati; r J ko s skupino, ki ji na°e va Kosanovič. Masa 1 naroda je popolnoma prjjfc na za sporazum, le j| kričačev je med njim' ; (to, j a jo vse. \ Nato prečita izj'aV° ' SANSa": .0 Ker je še Vedno sPr nesporazume z ozirorn d ■ } in namene SlovensW^ kanskega narodnega sV J ii,( izvrševalnemu odboru r podati sledečo izJaV ih iMajo gotovo fl ina mnenja; g°t0v hoče vse ljudstvo o» le od tistih trinog0^' .M^ podjarmili °fkal -o^: tolpe pregazile "^jsO*!^ ampak tudi od °n 0jne^ izbruhom sedanje _ ^ lje & z najbrutalnejši"11 f«^ trebiti venci hočejo zefl a4 tole spomnil- ^ # i bila, vam reče®- ^ , ostala zakopana ^ ^ Torej Šuštar^ , tll tegnili z ge*iste > S« ljano. Vedno so \{] da so prišli v ^ i/ Hi traj, da so imel. ^ jL«j pošten zajtrk P11 p -t porcojona rHi po pol litra staJ^ ^ ^ nje navadna tri •- t k za prvo silo, V ker Ljubljana 1 vas. f d Potem so pa b ^ Pa jih nenadoma ^JS,^ čl Menda sta f 0če ijaz in štajerej j ^ čeli obupno o£ .jt. bi se šli kam ' jjiA liani ni tako »faMJ iti •kjer imamo ^ k t % kamor se gi'e c ,0tret,)' dahnit v sili in P Nikjer ne nega in kar P vSej ^j® ^ samih težav. * . pride naspr°;L<:fjV srajca in glo obrnejo šanjem: "Vi, te tukaj kak I W A U Se reče, saj °%r»VJllHi hod," ampak niševsko, fv!ji| kaj zapisati, J^ sto vsakdanja jAJV da; tf .p j^lr1 šsj K nesreči J^.,1 1 MjS čan močno •» .jt^j/ i. \ "C-č-č-a-k-k-k-%V M b-'b-b-bom P'p ^Mfa Oče ga P« t," Hitl"o zagledam 4 k l oliko mi sicer ni » V ^ er H bila ladja še .■d 4,1 Pravi, samo na >like plahte, da se d 1 V, ,nje' brez Parnega ar'bolJ'še nekaj, ^SCtnarme prepe" Mer2 0pim Pred ka" Povem, kdo sem, 3al>Pit enZg0dil° in kaJ bi tfjjk - Poštena hrvat- ^M 7,me J'e kar vzprejel sei{'€^!u\SVa k avstriJske-^'m,: kjer sva napravi-lg! vi® to' ,na^Važnejše opra-;rW'(lai k° je narekoval )0 ;.'|PalvJOm njemu stregel, Lagal mornar j em, n,° #C ; plačiia b°12 Jaz sem bil s h* «!iritvIna zadovoljen in v'e!m s rad Podpisal pod eim^ bi bil slu- i^Stai k Prišel 2 brazili- '^J^eti Se nisem mo" li^ka, dan pred 118 ^ili i Petra in Pavla, K ker je Prišel rav-T 'm0rJ- Take ladje nam-li r«. R J,° °bračati vedno >P*y ''fen! .80 mi. da gre-J do otoka Bar- , * t med južno , s« V*cr*o, tam da bo- )V0 ?C?;Pojd6mo p°- moram, da jnej J fr,hBranka" pripe-t&i k 8o, loškega mesta iZ W Brazili.io, zdaj Proti Bar-5 nar0!St.u Waga je bilo pr, \ (j enih na stotine 01 A ^ u,J0 Je težilo. Ker 0 K S i T* rečeno- \a Vl?ala ladja ka-'1 Ni 8P° m°rski gladi- j^Jr CVsem metroV: i^J'iaot i 0 v 14 dneh ^arbados. |f|% j0,Vam tukaJ P°- . Jj^Htr,' a zdaJ moja ^fJbM sem moral sku-f apitana in njego- 1> fif^I'f Prinesti sem jo i,i: T,-Crnotervkaju- 1 a ^ in zvečer je '^Im^il ' ''aZ sem moral h ^ pisarJU nositi 19 n ni bil° lahk0- šla ladja - "na nf1 Ij^itj' ,el'" sem moral •I'ln'n nisem VSega i ivati sem mo" i" 'jB'o.jh ? čaše, da se je < vselej spro- Jjj fiC.^sebej, 3icer bi ! l)0l( ma jadra, vsak na parniku J v, Veliko bolj m i rJ • U Gorjem imajo ff! uv. "kabel" ime- ' ^ ^P^arja ladje v 1 i ^ V dok- gremda k, > , naprej mimo Vi i^ih! davnim prista-Havana, da-VjR^.^v.^to Savano, ■JTŠrteliaf.111 kolofonijo in 11 v Trst. !r;lh Vedn° jako ugo-smo naj" ••^m^eli i; ondi smo r^i V'°Po-meSto S- D°min- V; X 0stanki. Krišto-■A k'.,!?8® imenitnega '/fr II > Ameriko. In a |ti" 1 bv°Jem prvem jll j L%itef otokov ko-, A ^ v fdaj vozili. Od ; •'H0v Uhu Pozdravil •i l1« ; Mislili sem si: M ^ ' jvetu čisto vse /, VfiCdkar ie bila naj-ft' o ■ 5 , 111 «mo bili v Sa- vani v severni AmeriKi. ivaKo so nas tukaj kadili in izpirali, da ne bi zanesli kakšne rumene mrzlice iz Brazilije, tega vam, ne bom pravil, ampak samo toliko omenim, da smo tukaj odložili pesek in kamenje in naložili 2500 sodov kolofoni-je — zadosti za tako majhno ladjo. Nakladati so nam pomagali zamorci, katerih je vse polno in so neznansko gibčni. Nekoliko me je sicer mikalo, da bi ostal kar v Savani, toda kapitan mi je odločno odsvetoval. Štirinajst dni vsega skupaj smo se mudili v Savani, potem pa hajdi na široko morje Atlantsko proti zemlji španski in portugalski! (Dalje prihodnjič.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DELO DOBIJO INŠPEKTORJI NA TLEH IN NA BENCU . OPERATORJI ZA WARNER & SWASEY 2A , ENGINE LATHES POTTER & JOHNSON EXTERNAL GRINDERS GRIDLEY OPERATORS SPLOŠNI DELAVCI ZA SPREJEMANJE ODDAJANJE SKLADIŠČNIKI POMETACl Notranje in zunanje delo Visoka urna mezda povrhu overtime CLEVELAND TRACTOR 19300 EUCLID AVE. (102) IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (99) Mesar dobi delo Takoj dobi stalno delo izučen mesar v Slovenski zadružni zvezi. Oglasi naj se v glavni prodajalni pri Mr. Inžancu, 667 E. 152. St. (97) MALI 0GLAS5 Hiša naprodaj Za 4 družine, 4 sobe vsaka, 4 kopalnice, velik lot; rent $6o5 Na 68. cesti in St. Clair. Hitre-1 mu kupcu za $5,750. McKenna 1383 E. 55. St. HE-5282, MU-4285. Iz urada Slov. N. Doma na St. Clair Ave. Naznanja se vsem tanikom društev, kateri pobirajo asesment v Slov. N. Domu, da se bo za ta mesec pobiral asesment v soboto 24., ker pride na 25. nedeljo. Prosi se vse tajnike in članstvo, da to obvestilo upoštevajo. John Tavčar, taj. SND. Iz urada Carniola Tent št. 1288 The Maccabees Naznanjam članstvu gori imenovanega društva, da se bo vršila redna mesečna seja v nedeljo 25. t. m., v soboto zvečer se pa bo pobiral asesment kot ponavadi. Pozi vi je se članstvo, da se seje udeleži, ker je treba ukreniti radi drugega vojnega posojila. Pozdrav! John Tavčar, tajnik. Sobo iščem Iščem sobo od Addison Rd. in Superior do E. 45. St. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. Stanovanje iščem Iščem stanovanje 5 sob za 3 odrasle osebe. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 2399 ali naj se zgiasi na 1121 E. 66. St. (97) Stanovanje v najem Odda se stanovanje obstoječe iz 3 malih sob in kopališča. Prednost imata dve osebi. Po-izve se na 1139 Norwood Rd. (97) Hiše naprodaj Dve hiši, vsaka za eno družino na E. 32. cesti, cena $2,100. Na E. 43. cesti, 10 sob za eno družino, cena $2,800. Na E. 47. cesti 14 sob za 4 družine, cena $3,800. Na E. 78. cesti, 2 hiši, ena 4 sobe, ena 6 sob, cena $5,500. Cottage 2 sobi, blizu E. 200. ceste, lot 80x140, cena $2,600. Vprašajte J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (97) POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 ZAKRAJSEK IX1 NERAL HOME, lat, 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott SIM Ignac Slapnik, si CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. (Fri. x) BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati odi, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Soba se odda ; Opremljena soba se odda za ženo ali dekle, $2 na teden. Lah-■ ko si kuha in pere. Zglasite se ; na 996 E. 64. St., zgorej. (96) Soba se odda Soba in kuhinja se odda v na-jjem pošteni ženski. Vprašajte ' na 983 Addison Rd. (zadaj). _(96) Mizarsko orodje Proda se kompletno mizarske I orodje; na razpolago absolutne ! vse, kar potrebuje mizar. Proda se vse skupaj ali posamezne ko-j se. Zglasite se pri John Jurkas, 1 821 E. 222. St., Euclid, O., zgo-! rej, desno. (96) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji'količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Oblak Furniture Co. V Pohištvo in vse potrebščine v v za dom V V 6612 ST. CLAIR AVE. <> €> HEnderson 2978 ^ ......... ...... i COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst furnezov Pokličite KEnmore 1221 525 E. 152. ST. THE 2ND WAR LOAN DRIVE IS ON! C®me on. Lets WIMthis war! ★ ★ ★ ★ ★ SPREJME SE ŽENSKE za LAHKO ZANIMIVO DELO V TOVARNI. NIČ PREDZNANJA. MI VAS IZUČIMO. Plača na uro in overtime. THE E. F. HAUSERMAN CO. 6800 Grant Ave. Med E. 71. St. in E. 49. St. južno od Harvard (96) =•■ * * * * * IF we should lose the war, life would not be worth living. •'But we won't lose it," you may say; Listen, brother—in tVis world nothing's sure, unless you make it so. This month it's up to us here at home to do our part, and then some, to make Victory surer—and quicker! To do it, we've got to lend Uncle Sam 13 billion extra dollars. It isn't easy—but war isn't easy and Victory isn't cheap. It takes money—and more money—to buy planes, ships, tanks, guns and a million other things our boys must have to deliver that final, paralyzing knockout punch. i And it's a whale of a lot easier for us at home to lend our money than for our boys to fight through the hardships and dangers of deserts, swamps, jungles, ice-fields and sub-infested seas! Just think! Every extra bond you buy will help provide the weapons to save the lives of many American boys! Isn't that alone worth every effort, every economy you can make? You bet it is! There are 7 types of U. S. Government securities to meet the needs of every purse. They offer the finest investment in the world —liberal interest, plus securities guaranteed by Uncle Sam himself. A volunteer worker for the 2nd War Loan Drive may visit you soon. Welcome this unselfish patroit—and buy all the bonds you can. But don't wait for that call. Go-today—to your bank, investment dealer, broker, post office or bond booth and invest to your uttermost limit. Even if it hurts, it's nothing compared to the agonizing impact of a bayop»t thrust, a flesh-tearing torpedo fragment or a bone-crushing bullet. So dig deep, brother, and do it NOW! Zobozdravniški pomočnik star nad 21 let, se sprejme. Nobeno predznanje potrebno; dobra plača. Pokličite IV-5428. . (97) There are 7 different types of U. S. Government securities—choose the ones best suited jor youl THEY GIVE THEIR LIVES...YOU LEND YOUR MONEY! Herman tein G^Oeltisinij Cl aenc\j NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je za vedno preminila naša ljubljena soproga in skrbna mati , . || :§.;,; Agnes Dežman Pokojna je preminila 15. marca 1943. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine smo jo položili k večnemu počitku 18. marca 1943 na Kalvarijo pokopališče. Doma je bila iz vasi Mrzla Luža pri Trebnjem, rojena 6 .septembra 1891. Tem potom se želimo najprej zahvaliti Rev. Anthony Bombachu za podelitev sv. zakramentov za umirajoče v bolnišnici in za opravljeno sv. mašo ter cerkvene pogrebne obrede. Dalje se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki ste v zadnji pozdrav pokojne okrasili krsto s krasnimi venci, kakor tudi vsem onim, ki ste darovali za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj njene duše. Iskrena zahvala članicam društva Carniola Hive št. 493 The Maccabees in Oltarnega društva fare sv. Kristine za opravljene molitve in za spremstvo pokojne na njeni zadnji zemeljski poti. Našo posebno zahvalo pa naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Novinc, Mr. in Mrs. Schober, Mr. in Mrs. Mike Grecher, Mr. in Mrs. Victor Intihar, Mr. in Mrs. Martin Lindic, Mr. in Mrs. Joseph Cher-van, Mr. in Mrs. Anton Gole in Mr. Louis Dezman. Najlepšo zahvalo naj prejmejo tudi vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba. Iskrena zahvala tudi pogrebnemu zavodu Za-krajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in lepo urejen pogreb. Ljubljena soproga in dobra mati! Spočij se sladko v zasluženem počitku. TeSko nam je pri srcu ob misli na Te, ki si nas vse prezgodaj zapustila. Solznih oči stojimo ob Tvojem svežem grobu in prosimo Vsemogočnega, da se enkrat snidemo nad zvezdami. žalujoči ostali: JOSEPH DEŽMAN, soprog LIEUT. JOSEPH in LOUIS, sinova JOSEPHINE, hčerka Tukaj zapušča tudi brata Antona Gole in v Chicagu pa sestro Mary, por. Novak. V starem kraju pa zapušča sestri Rosie in Frances. Cleveland, Ohio, 23. aprila 1943. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PKEVEL DR. JOS. JERŠE MERRYMAKERS CAFE r 4814 Superior Ave. FRANK in MARIAN SODNIKAR, lastnika Pri nas dobite vedno sveže ŽGANJE - PIVO - VINO - PRIGRIZEK Se toplo priporočava Želiva vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem same ženske smo, uboge sirote." Globoko je vzdihnila žena in je hotela še nekaj reči . . . Štefana se je obrnila proč od matere in je pohitela po stopnicah gori. "Greš gori?" je skoraj nejevoljno vprašala mati. "Ce ni v kuhinji ničesar opraviti, gori je dela dovolj," je rekla deklica, ki. je takoj izginila v svojo sobo. Mati je neprijazno ponavljala: "Križ je,' križ." Z jeznim glasom je za-vpila čez prag otrokom, ki so se zunaj igrali: "Čakajte, čakajte, vam bom že pokazala, vi , nemarneži, delat!" Štefana je zgoraj v sobi iz : cemprinove omare, v kateri je imela spravljene svoj5 stvari, 1 vzela okvir s Hendelnovim petelinom, da bi nadaljevala ve- 1 zenje: "Da, gospod stotnik," je tiho rekla, "bili ste mož beseda, 1 niste trpeli, da bi bili Štajerci psovali svetega moža, zato vam ! bom dovršila vaš pas, da si ga opašete, kadar poj dete k cesar- 1 ju." Sedla je z vezenino tja k zibelki, v kateri je ležal mali bra- , tec; zadnjo noč je venomer jokal, vso noč je bila pokonci in , ga je nosila okoli; sedaj-pa ne-jprestano spi. Preko vezenine— petelin z zelenimi gorami je gotov, sedaj ravno z rumeno svilo napravlja zvezde — zro njene lepe, od solz mokre oči na dete, ki je tako hitro dihalo in I je okoli tipalo in grabilo z ročicami, ki so bile tako drobne kakor ptičji krempeljci. Mati pravijo, da ima naduho, toda Štefana ne verjame. Vedno manj ga je, kljub temu, da ga tako skrbno negujejo. Morda pa pride kmalu ponj Gospod Bog? Gospod Albert je nekoč rekel, da postane lep angelček. Vendar pa bi bilo zelo žalstno, če bi ga Bog vzel k sebi. In zopet so bile njene misli pri svetem možu in so ga spremljale na njegovem križe-v.em potu. Vezla je naprej zvezdice, ki so se svetile kakor solnčni žarki. Globoko v svoji pobožni duši pa je tožila: "Ubogi, ubogi duhovni oče! Nikogar, nikogar ni* ■ mate, krivoverec vas je moral ki je še tisočkrat več kakor zanjo storil za druge Štajerce . . . hranil jim je duše z duhovnim kruhom . . . rešil je vsem telesno življenje, ko je bil vzel k sebi kužnega moža in mu stre-gel — sedaj je proč ne vrne se več, kakor razbojnika so ga pahnili iz Štajra—. Švertnerica je potiho prišla iz gostilniške sobe in je z materinskim sočutjem zrla na svoje žalostno dete, v srcu pa je bila vesela, da je proč ta zmešani menih. Stopila je k Štefani in je rekla: "Štefka, ne jokaj; glej, spomni se na svojega očeta, kaj ti je on naročil. Daj, poglej me, dete mojel" Štefana jo je žalostno pogledala v oči. "Kaj pa so rekli oče _?» Mati je, kar je le mogla nežno prijela s svojimi trdimi rokami Štefano za roko in je rekla: "Ko je tvoj oče ležal bolan, sem mu rekla: "Luka meni bo počila srce, ker moraš bolan ležati. Tedaj je dvignil roko in je rekel: 'Tako ne smeš govoriti, tudi to prihaja od Boga!' Otrok, če ti je tudi danes hudo pri srcu, pomisli, kaj je rekel tvoj oče: Tudi to prihaja od Boga! Tvoj oče je bil bogab©-ječ mož, nič manj kakor kak menih." "iSaj vem, da so bili dobri moj rajni oče," je nekako pomirjena odvrnila Štefana; nobene solze jej ni bilo več videti na očeh; branila se je materinega ljubkovanja in je rekla: "Je-li v kuhinji vse gotovo, naj li kaj pomagam? Ali v gostilniški sobi?" "Ne, dete moje, nič ni opraviti, je že vse pomito, gostov tudi ni bilo več, — Je pač križ — FRANK "TINO" IN AGNES MODIC, JR. GOSTILNA 6025 St. Clair Ave. ENdicott 9691 g PIVO - VINO - ŽGANJE - PRIGRIZEK ŽELIVA VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! . SE TOPLO PRIPOROČAVA Prav vesele velikonočne praznike želi vsem DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste Drl'Zupnik vam nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje ali kaka drugo zobozdravniško delo. Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo i prilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora prej. "Štefana, ostani trdna v veri, močna v boju zoper sovražnike svete vere, zvesta v ljubezni do Jezusa. Spominjaj se tega." "Spominjala se bom, duhovni oče." Nato se je sklonila, poljubila mu je"roko, isto so storili otroci. potem pa se je mirno in spodobno ž njimi vred vrnila nazaj v hišo. • Stotnik je pustil, da je moštvo stalo, dokler je Štefana stala v njegovi sredi, in ni obrnil oči od nje, ki je bila tako ljubeznivo-krasna v svoji žalosti in ponižnosti. Menih, kaj ve o tem ta cepec. . . . Divje mu je zavrelo v srcu, ko je predenj pokleknila in mu roko poljubila . . . , nesramnemu psovaču, ki jo je spravil na sramotni oder. Ta hudobni, hladni, stari mož jo svari pred sovražniki vere, to so luteranci; ona pa mu tako nebeško, tako pobožno odgovarja: Spominjala se bom tega, duhovni oče. In vendar jo neki krivoverec ljubi nad vso mero, — srce bi si dal izrezati iz prsi, če bi ga zaželela; — na mnogo ranah že krvavi vsled nje. Pa ničesar ne ve o tem. Dal je bobnarjem znamenje, naj zabobnajo v ,odhod; votlo so zapeli bobni, in izprevod se je začel pomikati dalje. Štefana, ki se je doslej kakor Kristova junakinja držala pokonci, je sedaj naslonila svojo glavo na podboj vrat in je tiho vase ihtela: "Proč je, proč — Štefka, zdaj si pa sama tu in zapuščena." III. Dolgo je slonela Štefana ob podboju vežnih vrat in je prisluškovala korakom odhajajočih vojakov in peketanju kopit stotnikovega konja. Že dolgo ni bilo nič več slišati, ona pa je še vedno nepremično slonela in zrla v| smer, kjer je izginil žalostni izprevod. Kakor v sanjah je videla vse dobrote, ki jih ji je izkazal sveti duhovnik, ki so ga bili ravnokar kakor brezčastneža odpeljali iz Štajra. Globoko žalostna misli na vse, kar se je zgodilo od njene prve izpovedi, ki jo je opravila pri patru Albertu, do te ure. Spominja se, kako jo je vodil na poti zveličan j a, kako ji je tolikokrat in tolikokrat podelil Zveličarja, kako ji je s svojim zgledom izkušal vtisniti v srce ljubezen do Jezusa, do križa, do trpljenja. . . . Kako je z romarji stopah in molil pred njo, ko je zlato solnce vzhajalo izza gora in so jih liki beli sneg pozdravljale gore iz Štajerske sem — to je bil svet, blagoslovljen dan! In kako je stal pred sodnikom, kakor nekdaj apostol Pavel pred visokim zborom. In kako je smela zanj izpričevati; o, to je bila zanjo sreča in milost, — veselo je vse to pretrpela. ... In zopet se je spomnila na oni srečni Veliki teden, na oni dan, ki je bil največji in najsvetejši od vseh, kar, jih je doživela. ... Ko je z Zve-ličarjem stopala po stopnicah v temni stolp, črna zračna svo-jat je frfotala okoli nje, kar so se odprla vrata, in sveti mož je sedel poleg postelje, potem ji je vzel iz rok Gosopda, in v čudnem jeziku je začel moliti na postelji umirajoči mož, prejel sveto popotnico in je umrl . . . in gospod Albert je rekel: Sedaj, moram pokopati to ubogo truplo. Zdrsnila se je, v boli in hrepenenju ji je pokalo, srce. Proč so ga pognali . . .' njenega očeta, dobrotnika ... J NAZNANILO IN ZAHVALA % ^ 5|?.el Žalostnega in potrtega srca d' > vsiem sorodnikom, prijateljem in zn»n ^ J" ] nas je za vednp zapustil naš nepozabni in ljubljeni oče Anton Zakrajšek g ki je za vedno zatisnil svoje trudne °C1 v^t; marca 1943. Rojen je bil 19. maja l«8 ^ Poželo pri Velikih Laščah. K večnemu P^i | smo ga položili po opravljeni zadušnici ^ ■, . sv. Vida na Kalvarijo pokopališče dne 1943' K >> Naša iskrena zahvala velja Rev. ^^ I11 za opravljeno syeto mašo in cerkvene P° obrede. vSei"' ■ Tem potom se želimo zahvaliti tud» ^ 11, so v zadnji pozdrav pokojnemu okras« > ■ % 1! /y Bl ' krasnimi venci in vsem, ki so darova ^ ^ p^ maše, ki se bodo brale za mirni pokoj kojnega. ^ B'ji Prav iskrena hvala tudi vsem oni"1' ^ J)* "I'ki V /t svoje avtomobile na razpolago ob pru>» .■J t ter vsem, ki ste spremili dragega nam P° na njegovi zadnji zemeljski poti. ^ Bj^' Naša iskrena zahvala društvu ti* K | SNPJ, posebno pa nosilcem krste, k« 50 pokojnega društvenega brata spremil' d0 , BAfj du tK wS Najlepša hvala pogrebnemu zavoo ^^ m sek Funeral Home za vso prijazno času največje žalosti v družini in za ^0 JNl, pogreb in izvrstno vodstvo istega. Končno pa naj prejmejo našo) P*'**^ ^ K, t hvalo vsi, ki so nam stali ob strani ter ^ I dili svojo pomoč na en način ali drug1 v lostnih dnevih. Br. :e ^ ^ B;. Ljubljeni soprog in oče! Končan® ^ v« ■ zemeljsko trpljenje in odšel si tja, kJ®^ ^ K/ gorja in solza. Lahka naj Ti bo a mer" ^.jj v 1 ja. Žalostni klečimo ob Tvojem grobu Bv. mo prošnje k Vsemogočnemu, da se ^.j'lfl (j besede . . . "Saj križ nam sveti govori, d* se nad zvezdami." Počivaj v miru. Žalujoči ostali: , Ivana ZAKRAJŠEK, roj. Debeljak, 8°F Anna, por. Medic, hči Bj Tukaj zapušča tudi več drugih soro^" Cleveland, Ohio, 23. aprila, 1943, MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY COMPANY'S Fashion Basement P* Nove spomladanske \ Obleke r i 4" j j Prijetni novi stili ... ki bodo ugajali ) vsakemu dekletu! In ker bo odslej • f' pomlad . . . zakaj si ne bi vašo obleko že danes nabavili? Naša za- [ loga je popolna z oblekami, ki vam \ bodo všeč—obleke, ki bodo dobro pri- \ stojale, ker so nalašč ukrojene z a \ vaš stas. Izdelane so tako, da boste \ \ M zgledala prav vitka, mere 9 do 15— \ \ * toda vam ni treba biti 15, da jih lah- \ V • ko fioaite. \\ JUNIORS JE MERA—NE VI STAROST! ^^ The May Co. Basement / braniti, o kako grenko je to!" S trepalnic ji je kanila vroča (golza — in je padla na Hendel-rtovo zeleno židano vezenino. Ustrašila se je, opazil bo. Napravi zvezdico čez! Potem jih bo osem. Nič ne stori. Ne bo jih štel, in če tudi! — Hitro je napravila zvezdico tja, kamor je bila kanila solza. Ravno jo je dovršila, ko je začula ropo- : tanje bobna, ki je prihajalo iz ■ daljave sem proti Vizerfeldu. : . . . Stotnik se že vrača s strel- 1 ci. . . . Vse je proč . . . vse je 1 proč. 1 Oči so ji mokre od vročih solz ko je dovršila delo. Na večer je poklicala Krištofa in mu je izročila skrbno v bel prt zavito vezenino, da jo nese v orožarno stotniku. Prijela je dečka za čopasto glavo, re^no ga pogledala v oči in mu je rekla: "Reci mu, da se mu lepo zahvalim. Nikdar mu ne bom pozabila." Na skrivaj upala, da bo Henrik Hendel kar sam od sebe povedal dečku, kako je oddal gospoda Alberta in tudi to, je-li je povedal kanonikom vse, kar mu je naročila. Ni hotela, da bi ga naravnost vprašal, ker je vedela, da bi se to ne spodobilo. Hej, kako vesel je bil Krištof, da je smel stotniku nesli vezenino. Kakor srna je skakljal v velikih skokih proti orožarni. Štefana je skrbno zaklicala za njim: "Glej, da ti zavoj ne pade iz rok!" V orožarni je bilo vse živo. Na dvorišču je stala tarča z jelenom v sredi, okoli in okoli so stali strelci in so streljali v tarčo.;" Vsi so se ^ I: bili ž i dane volje. ^ J Krištof se je rin> .JgjB strelcev, ki so mu k" M ! odkod pa prihaja t m • Komaj ga je za*1® j pa se mu je zjasni'®' Jt jI o, nasmehi j al se ^ M ftil močno vesel [e°M "Hola, ta je pa « Krištof Pravi: ^J to-le pošilja b*f;Ted3jf vam zahvaljuje. ^M stotnik še veselje ^ft da so se mu zasve" fijij| je: "Zakaj Pa?" A vzel dečku h rok g« katerem je bilo ^ M no delo. Aha!^e jsj čudovito delo, k! s jjei pravile nežne^^M lil!!