Kmečka posestva pa njih zadolženje in razkosovanje. Iz Šentilja v Slov. goricah. (Konec.) Pa vrnimo ae k predmetu, o katerem smo se namenili pisati, namreč: o razkoaovanju posestev. Zemljišča ali ,,grunte" ao še le v tekoči polovici atoletja za-eli razkoaovati, od leta 1868, ko ao liberalci to postavo akovali, popreje tega ni bilo. Postave, ki to dovoljujejo, so škodljive, ali vendar bi ne mogle kmetu dosta akodovati, ako bi ae ta ne smel zadolžiti. Akoravno je razkoaovanje po poatavi dovoljeno, se zdi vendar kmetu sramotno; se vč, ako sila kola lomi, mora se prodati kaki košček, da 8e zamore dolg poplačati. To pa stori le pravičen in zmeren gospodar, zaradi tega, da ae dolga znebi, drugi pa, da ima zopet kaj po grlu teči. Največ pa, ae v tem oziru grftši, kedar pride zadolžena kmetija na kant, in jo kupi kak zemljiški barantač. Kupi jo dober kup, potem pa jo na drobne koace razdrobi ter jo aosedom in drugim kupcem prav osoljeno prodaja. In tako zemljiško razkosovanje je krivo, da ae je atevilo bajtarjev in postopačev tako pomnožilo. On ali ona dobi dote ali ,,erbije" ali ai prisluži kakih 100 fl., sklene ae zakon, kupi ae proator, njiva ali travaik ali kar si že bodi in napravi se bajtica. Okoli bajte pa ni toliko domacega prostora, da bi se kokoš zmuzala. Kje bode tak bajtar potem vzel drva, steljo, če bode gleštal kaj živadi, in po tem takem ae tudi množi od dne do dne več noonih kupcev in tihotapcev. V takih bajtah je siromaštvo in zanikernoat doma. Otroci odrastejo v postopanju brez pravega poduka, v pokoro soeednjim kmetom. Zatoraj bi dobro bilo, da bi ae omejila svobodna ženitev nemaničev. Da se toliko kmetov tako strašno zadolži, krivo je tudi to, ker so v sedanjih okoliščinah posojila, ki se lebko po ceni dobe. lehka in to poaebno rade store posojilnice. Od eae atraui je to tudi dobro. Pa to je vprašanje, ako bode dotičnik le zamogel obresti redno plačevati, ako pa to ne more, ima uže smrtni nož na vrat nastavljen, kateri ae mu prej ali alej zarije v vrat, posebno ako ima branilnica veliko kapitala na posestvu intabuliranega in zraven še drugi upniki pritiskajo. In taka dva dogodjaja razkosovanja posestev hočenao naveati častitim bralcem, na katerib poaestvih je imela graška hranilnica veliko kapitala intabuliranega. Eno tako razkosovanje se je vršilo lausko leto v Vukovskem dolu, kjer je graška branilnica prodala ali bolje odvzela veliko posestvo pri njej zadolženemn kmetu in na up dala nekemu Nemcu iz Gerstorfa pri Spielfeldu za razkosovanje. in na katerem je zdaj že 15 lastnikov ali bajtarjev. In enaka nesreča je zadela v Št. Iljski fari še eno poseatvj, katero je goraj omenjena branilnica izročila za razkosovanje tudi ravno omenjemu Nemcu, in kjer je zdaj že 12 lastnikov. Praaanje je zdaj, ali bodo zamogli izbajati zdaj vsi dvanajsteri, ko popreje eden ni mogel ? Na to vprašanje bodc odgovorila pribodnjost. Dovoljujemo si pa opozoriti alavno graško hranilnieno ravnateljstvo, naj blagovoli v prihodnje v enakem slu aju prepustiti zemljišče staremu lastniku v razkosovanje. kajti to je krivica, zakaj bi si ptujec polnil žepe z dobičkom, med tem, ko je prejšnji lastnik zemljišče obdeloval. se mnčil in trpinčil pol stoletja, toraj bi mu tudi pri razkosovanju skupljeni dobiček po pravici pristajal. kakor pa neznanemu ptujcu. kateri se pri razkosovanju alovenakib kmetij bogati. Zeralja je aicer za to. da ae iz nje dobiček zajemlje, pa ne na tak način, da bi se nje lastnik v siromaštvo pahnil, ter se ptujec dobička veselil. Kakor ima vaako drevo v gojzdu avoje mesto. in mu tega mesta, dokler je živ- Ijenje v njem, nobeno drugo drevo vzeti ne more. tako naj bi bila vsaka družina ukoreni- njena na evojem kmetijskem domu, in dokler bi taka družina živela, naj bi imela svoj dom, v to pa ai pomagajmo sami in Bog nam bodc pomagal!