I
Stav. 250.	•_¥ Trat«, ¥ petak, S. septembra 1916.	Letnik XII.
Ithaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
VrtdnlStvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Val GOpisi naj te poŠUl»jo uredništvu Usta. Nefrđnkirana pisma se nt •prejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij tista .Edinoaf. — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s Omejenim poroltvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aalškega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnica znala: Za celo leto.......K 24.—
Jfa pol leta .........................12.—
u trt meaece.................
«a nedeljsko izdajo za do leto...... . I*
•a pol lota.................
Posamezne Številke »Edinosti- se prodajajo pa G vinarjev* zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolonei
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 viiv.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.... » 2.—«
MaL' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključna (o upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratai. oddelek se nahajata . v ulici Sv. Frančiška AaUkega št 20. — PoStnobranllnlčai »čun št 841.652
Pregled najnovejših dogodkov.
Italijanska bojišča. — Na Goriškem artiljerijski boji. Na Civaronu Lahi odbiti.
Ruska bojišča. — Ruski napadi v Karpatih odbiti. Naš uspeh jugozapadno Fun-dul Moldovi. Med Zlato Lipo in Dnjestrom so se naši umeknili na pripravljene postojanke. Pred Brzezani ruski napadi brez uspeha. Pri Bohm-Ermollijevi armadi posamezni ruski napadni poizkusi obrez-uspešeni.
Romunska bojišča. — Pri OiaJi—Toplici (v dolini gornjega Maroša, 30 km od meje) so se naši umeknili na vrhove vzhodno imenovanega kraja. — Sijajen uspeh Nemcev in Bolgarjev: Trdnjava 1 utrakan ob Donavi v Dobrudži zavzeta z naskokom; 20.000 ujetnikov, nad 100 topov u-plenjenih. Pri l>obriču močne ruske sile odbite.
Aibansko-inacedonska bojišča. — Položaj neizpremenjen.
Zapadna bojišča. — Sommska bitka se nadaljuje. Boj na vsej črti. Sovražni napadi odbiti. V Vermandovillersu se je u-stanovil sovražnik. Pred Verdunom na fronti Thiaumont—Gorski gozd francoski napadi odbiti.
Turška bojišča. — Nič poročil._
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. septembra 1916.
Italijansko b o j i š č e. — Na Goriškem je neša artiiierija obstreljevala prehode čez Sočo, sovražna pa naše postojanke pri Lokvici in več krajev v Vipavski dolini. Na suganski fronti sino kratko zavrniii italijanske poizvedovalne oddelke, ki so ob močnem artilerijskem ognju prodirali proti Civaronu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laški zrakoplov nad Malim Lošinjem.
DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Agencija Štefani javlja: »Naš mornariški zrakoplov je v noči od 3. na 4. t. m. uspešno bombardiral vojaške utrdbe v Malem Lošinju, pri čemur ' se je izogibal zadetju hiš, in se je nepoškodovan vrnil v svoje oporišče.« — K temu je treba pripomniti, da je res v noči od 3. na 4. t. m. italijanski zrakoplov letel preko mesta Malega Lošinja, metal bombe na mesto in razdejal tri zasebne hiše, v katerih je bil en moški ubit, ena ženska pa lahko ranjena. Vojaške škode ni bilo.
Ruska bojišča.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. septembra 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonaslednikov^ fronta: Več zelo srditih sovražnih napadov proti naši karpatski fronti smo zavrnili deloma po srditem boju moža proti možu, deloma pa s protinapadom ob velikih sovražnikovih izgubah. jugozapadno Fundul Moldovi smo s svoHmi napadi osvojili streiniško oporišče. Zajeli snto 88 neranjeniii sovražnikov. Med Zlato Lipo in Dnjestrom smo se v zvezi z včeraj sporočenimi boji umeknili v pripravljeno postojanko. Vzhodno in jugovzhodno Brzezanov sovražni napati niso imeli uspeha. — Princa Leopolda i»av. fronta: Pri Bohm-Ermollijevi armadi smo posamezne sovražnikove napadne poizkuse preprečili s svojim ognjem. Na ostali fronti zmeren, obojestranski artilerijski ogenj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. septembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nobenega posebno pomembnega dogodka. — Nadvojvode Karla fronta: Vzhodno in jugovzhodno Brzezanov so bili ruski napadi brezuspešni. Med Zlato Lipo in Dnjestrom smo se v zvezi z včeraj sporočenimi boji umeknili v zadaj pripravljene postojanke, v katere
smo tekom dneva potegnili zadnje čete. V Karpatih smo jugozapadno Z je Ione. večkrat ob Babi Ludovi, zapadno kirli-babske doline, odbili ruske, na obeh straneh Dornevatre pa rusko-romunske napade.	Vrhovno armadno vodstvo.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba.
5. septembra, popoldne. — V smeri proti Vladimirju Volinskemu in v okolišu gornjega Sereta smo tekom bojev od 31. avgusta do 2. septembra zajeli 115 častnikov, 4514 mož, 6 topov, 35 strojnih pu-šek in 4 minovke. V Karpatskem iesu se nadaljuje prodiranje naših čet. Osvojili smo po boju iznova nekaj vrhov.
Romunska boliiia.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. septembra 1916.
R o m u n s k o "o o j i š č e. — Pri Olah-Toplici smo naše čete, da se izognemo pretečemu obkoljenju, umeknili na vrhove zapadno tega kraja. Drugače ob lieizpre-menjenem položaju nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 7. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. sept. 1916.
Balkansko bojišče. — Zmagovite nemške in bolgarske sile so z naskokom vzele močno utrjeni Tutrakan. Njihov plen znaša po dosedanjih poročilih nad 20.000 ujetnikov, med njimi 2 generala in nad 400 drugih častnikov, ter nad 100 topov. Tudi krvave izgube Romunov so bile težke. Napad močnih ruskih sil proti Dobriču je odbit.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOFIJA, 7. (Kor.) »Agence. Tel. Bulga-re« javlja: Včeraj, 6. t. m., ob 2T30 popoldne je po srditem boju na druci obrambni črti južno mesta Tutrakana predmo-stna tutrakanska trdnjava končno prišla v naše roke. Posadka trdnjave se je vdala. Ujeli smo: 34., 35., 36.. 40., 74., 79., 80. in 84. pešpolk, dva bataljona orožništva, 5. havbični in 3. težki artiljerijski polk. U-plenifi smo: vso trdnjavsko artiljerijo in veliko municije, puške, strojne puške in drug vojni materijal. Natančno število ujetnikov in plena moramo šele ugotoviti. ?)oslej smo našteli: 400 častnikov, med tri brigadne poveljnike, 25.000 ne-ranjenih vojakov in med plenom: 2 zastavi in nad sto modernih topov, med katerimi se nahajate dve v letu 1913. pri mestu Ferdinandu zavzeti bateriji. Romunske izgube mrtvih in ranjenih so o-1 gromne. Veliko romunskih vojakov je i;to-; ni!o na paničnem bega v Donavi.
NEMŠKI LETALSKI NAPAD.
BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad javlja: Nemška pomorska letala so 4. t. ?n., sodelujoč z bolgarskimi bojnimi silami na suhem in na morju, uspešno obmetala z bombami romunske baterije in utrjene pehotne postojanke v Dobrudži ter kolodvor in shrambe olja v Costanzi.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba:
5. septembra, popoldne: V Dobrudži je bil 4. t. m. prvi spopad naše konjice z bolgarsko. Posekali smo bolgarsko konjiško patruljo in ujeli enega častnika.
Varstvo Romunov v Turčiji.
CARIGRAD, 5. fkor.) Veleposlaništvo Zedinjenih držav je prevzelo varstvo romunskih državljanov v Turčiji.
Iže.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. septembra 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Položaj je neizpreine-ijen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
Na j a.
Prevedeno iz hrvaščine Ksaverja Šandor-Gjalske^a,
»Kaj vein jaz? Me ne veseli, in veste-li kako govore mestni ljudje? V prejnici se izpreda marsikaj in potem — mora dekle plakati, ker se je v prejšnjem letu smejalo. Vendar se šalim, tekla moj oče pravi, da kmetje v resnici nimajo razloga, da bi se smejali. Meni radi nove odmere zemlje.«
»Ah, meniš komasacijo (zlaganje zemljišč)?«
»Nekaj takega — ali, povejte mi, gospod — in začela me je izpraševati o »pravu in zakonu«, o »novem merjenju«. Nisem jej mogel dovolj govoriti o vsem tem. Slednjič sem prekinil njeno vprašanje: »Ali ti je toliko ležeče na tem, Naja? Za to naj se brigajo možje, ne pa dekle;«
»To je res. Saj govorim samo z vami o tem, z drugim ne bi hotela. Toda, čula sem, iu vsi ljudje v vasi govore; da je naš
duhovnik spe,razumljen z »indzirnirjem«, da se staro grobje deloma prisodi grajšča-ku, a ncAro pokopališče da hoče preložiti nekam daleč tja ven v gozd.«
: Nu! Kaj pa je na tem?
>E, kaj da mi je na tem? Naši dedi in praočetje so pokopani tam, pravi moj oče. Vas ima to pokopališče že od tistega časa, ko so se naši predniki priselili iz Bosne. In sedaj naj bi grajščak tam gonil svoje, črede, nas pa naj bi pokopavali v gozdu, kjer se zbirajo volkovi in lisice.«
Pogledal sem jo začudeno. Povsem je pobledela in spominjala me je v tem tre-notku črnogorskega dekleta na »Cerma-kovi slikic (»Smrt vojvode« v zagrebški galeriji).
Sicer nisem dozjvel znjo nic posebnega. Zato se tudi nisem zavedal, kaj se je oživljalo v srcu zanjo. Komaj da sem šele v zadnji uri jel nekaj slutiti.
Ostavil sem hišo ob jutranjem svitu, da bi šel na lov. Ko sem dospel v vas je bilo še vse tiho. Pot me Je vodila mimo NedelJ-kovičevega pohištva. V sadjaku pri vodnja ku sem zapazil Najo. Ravno si je. bila umi-
Vesli iz Grike.
Venizelovci pri kralju.
»Daily Mail« javlja iz Aten: Prišlo je do dolgo zaželjenega sporazuma med Veni-zelosom in kraljem. Ker so stranke izrekle zaupanje Zaimisovemu kabinetu, se zdi, da je končno utišana tudi opozicija.
Italijansko časopisje pa presoja stvar s popolnoma drugačnega stališča in vidi se, da iz njega govori bojazen, da bi bili, če se stvar na Grškem obrne popolnoma v prid ententi, oškodovane italijanske posebne koristi. Tako piše »Corriere della Sera«: Kralj Konstantin tudi še danes predstavlja grški narod v njegovi realnosti. Venizelos ga zastopa v svojih domi-šijavih aspiracijah po visokoleteči grški idealnosti, kateri pa večina Grkov noče žrtvovati svojega blagostanja in svoje trgovine, najmanje pa svojega življenja. Posledica je, da vkljub velikanski pomoči za venizelovsko propagando in vedno naraščajočemu pritisku četverozaveze na notranje grške razmere Venizelos ni mogel moči pritegniti nase. Venizelosova moč na Grškem je danes skrčena na moč četverozaveze. Če bi si danes Grška hotela izvoliti Venizelosa za poglavarja,, bi v njem priznala oboroženo voljo četverozaveze. Moč, vsekakor zelo skrčena, ie še vedno v rokah kralja Konstantina in sprejem četverozaveznih zahtev dokazuje, da se akcijska možnost kraljeva zmanjšuje vedno bolj. In vendar bi bilo neprevidno, če bi se verjelo, da je Grška definitivno sprejela ententne zahteve iu predvsem dala dovoljno poroštvo za interese četverozaveze. Četverozaveza mora v Atenah postopati kategorično. Grška je sovražnik, ki nima dovolj moči, da bi se pokazal kot tak, ki pa nam sovražno stoji nasproti s svojimi načrti, lipi in naklepi. V eni stvari je bila Grška izredno poštena: dala je spoznati svoj namen, da nam hoče udariti v hrbet. Četverozaveza je kmalu spoznala stvar, a ravnala prepozno.
»Matin« javlja iz Aten 5. t. m., da so zastopniki četverozaveze dosegli pri kralju, da v kratkem sprejme venizelovce v avdijenci. — »Temps« doznava, ua je stanje kralja Konstantina še vedno resno.
Odkod vest o odstopu kralja Konstantina?
Pariški »Petit Journal« ugotavlja sedaj. iz kakega vira je izšla vest o odstopu kralja Konstantina. Znani atenski hujskaški list »Hestia« je namreč predlagal, da naj se z ozirom na trajno kraljevo bolezen uvede regentstvo.
Splošna mobilizacija v Macedonlji
Milanski »Secolo« poroča iz Soluna 2. t. m.: Neodvisna vlada grške Macedonije je proglasila splošno mobilizacijo, a ta mobilizacijski ukaz ni imel uspeha. Prijavilo se je samo 20 novincev. — Nova vlada v Solunu se ie nastanila v dosedanji kraljevi palači.
Ententne zahteve.
Iz Lugana se poroča: Četverozavezni poslaniki v Atenah so zahtevali od atenske vlade, da naj se odpravijo v si sovražni konzuli na Grškem. Zahtevali so nadalje, da naj se v Atenah izpraznite dve vojašnici, da mora ententa v Atenah prevzeti policijsko službo. Tako se hoče v Atenah namestiti francosko-angleška posadka kakih 4000 do 5000 mož.
Kakor poroča »Idea Nazionale« se je izročitev poštnih, brzojavnih in telefon-j skih uradov v Atenah zastopnikom enten- j te izvršila brez neljubih dogodkov. Zaimis | se je omejil na formalen protest, ki ga je izročil zastopnikom entente. Ententa je namestila v brzojavnih in poštnih uradih zanesljive grške uradnike. Vsa pisma in brzojavke tujih državljanov so zaplenili Preiskava teh pisem in brzojavk je podala že dokaze za razsežno vohunstvo v škodo entente. V diplomatskih krogih se ču-ie, da so zastopniki entente svetovali Venizelosu, da naj se stori nikakršnega nasilnega čina, ker jim ni na takem činu. Načrt, ki so ga sporočili Zaimisu, je pač, da za čas vojne prevzame namesto grške vlade ententa vodstvo preživljanja drža-
ve, železnic, pošte in brzojava ter prehranjevanja armade in sicer zato, da se odvzame Grški vsaka možnost, da bi škodovala ententnim armadam. Francoski politični krogi ne žele, da bi se kralju Konstantinu odvzel prestol. Gre jim le za varnost na Grškem se nahajajočih enten-tnih čet, drugo pa vse prepuščajo grškemu narodu.
Radoslavov o odnosa jih z Grško.
KOLIN. 6. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov je izjavil h grškemu vprašanju, da se prijateljski odnošaji goje še nadalje. Treba je mirno pričakovati ali in ke-daj nastopi Grška. Vsekakor se za sedaj ni bati nič motečega. Ministrski predsednik smatra sedanje poglavje vojne za zadnje, ki prinese odločilno končno zmago četverozvezi.
BEROLIN, 7. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Sommska bitka se nadaljuje. Boj na vsej črti. Angleži »o vedno zopet s posebno trdo-vratnostjo, a zastonj napadali pri Ginchy-ju. Francozi so zopet naskočili na svoji veliki nenadni fronti južno Scmme, a je njihov naskok v severnem delu popolnoma razpadel pred našimi črtami. V odseku Beniy—Deniecourt in na obeh straneh Chaulnesa smo začetne uspehe zGpet iztrgali sovražniku s hitrim protisunkom. V Vermandovillersu se je ustanovil napadalec. Vzhodno Moze sino odbili ponovne francoske napade proti fronti utrdbs Thiaumont—Gorski gozd.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pogreb nemških letalcev na Angleškem.
LONDON, 6. (Kor.) Mrtva trupla častnika in moštva 3. t. m. sestreljenega nemškega zrakoplova so bila danes pokopana z vojaškimi častmi. Velika množica je razoglava in molče prisostvovala pogrebu. Poveljnikova krsta je imela napis: > Neznan nemški častnik, ki je našel smrt kot poveljnik zeppelinovca«.
Izjave nevtralnosti.
BEROLIN, 6. (Kor.) Kakor doznava VVolffov urad, sta nizozemski in švicarski poslanik po nalogu svojih vlad ponovno potrdila strogo nevtralnost napram vo-jujočim se državam. Po neki madridski vesti je španska vlada objavila svojo iz javo nevtralnosti.
Cesar za bukovinske begunce.
DUNAJ, 7. (Kor.) Cesar je preskrbne mu odboru za bukovinske begunce daroval iz svojih zasebnih sredstev 10.000 K.
Posl. Daszynski ne odloži mandata.
DUNAJ, 6. (Kor.) »Polnische Nachrich-ten« doznavajo, da je posl. Daszynski po sklepu izvrševalnega odbora gališke so-cijalnodemokratske stranke umeknil odložitev državnozborskega mandata.
Oirsko-hivatsKi držDuni zftor.
(Konec poročila o seji dne 16. septembra.)
Italija in Romunska. — Sklicanje delegacij.
— Razmerje do Nemčije.
Nadaljevaje svoja izvajanja je grof An-drassy — opozarjajoč na razne spise iz Rdeče knjige — razpravljal o predzgodo-vini italijanske vojne. Kar se tiče romunskega vprašanja, je naglašal, da je bilo vladi v dolžnost baviti se s tem vprašanjem, kako bi mogli vplivati na Romunsko celo za ceno kake žrtve. (Gibanje na desni.) Ne vid'i pogreške v tem, da nismo predvidevali tega napada, marveč v tem, da se niso ukrenile potrebne odredbe za slučaj, ako bi prišlo iznenada, kar smo smatrali za neverjetno.
Ministrski predsednik je izvajal ozirom na predlog za sklicanje delegacij, da se hoče najprej braniti proti tisti kritiki in tistim napadom, ki mu očitajo, da stališče, ki je je zavzel v vprašanju gospodarske nagodbe, ne odgovarja XII. članu zakona
la obraz in se je hotela počesati. Ti dobri Bog, kako divna je bila, tako sveža, tako I lepa! Siva svetloba jutranjega svita je , stopila po nje razpuščenih črnih laseh, je padala na rahlo opognjeni vrat,- se je u- I krajala skozi na pol odprto srajčico in na krasne deviške prsi — ah, v tem trenotku ■ se res nisem mogel premagovati; skočil l sem k njej — ni ine opazila — jo objel in !i jo poljubil. Iztrgala se je, vzkriknivši prevzetno. Najprej, dokler je menila, da je kak dečko iz sosedstva, ni bila ne i azježe-na, ne užaljena. Ali ko se je z roko pov-zdignjeno v vis, zasukala in rne izpoznala, je izginil prijazno-drzni, šegavo odbijajoči nasmeh iz njenih potez, očesi sta se zaprli in v zmedenosti je sklenila roki na prsih. Sedaj sem obžaloval, kar sem storil, a vendar sem jecljal: »O lepa, moja ljuba Naja!c
»Če bi vam bila ljuba, ne bi bili storili tega,« je odvrnila bolestno tresočim se glasom in se je počasnih korakov obrnila proti hiši. Jaz, nespametnež, sem strmel zanjo in nisem mogel razumeti, da more , kmečka dekle biti tako občutno. Sedaj še- 1
le sem prav izpoznal, kako plemenitega čuta je bila moja Naja. In jaz sem io užalil, sem se igral žnjo kakor s kako drugo kmečko deklino! — Ah, kako težko mi je bilo pri srcu, ko sem jo opazil spodaj v vrtu poleg gredice nageljnov, kako si neprestano briše solze. Od sramu si nisem upal bližati se jej. Tedaj se je ozrla na tisto mesto, kjer sem še vedno stal, in zdelo se mi je, da se jej je obraz razvedril in da iz njenih objokanih oči seva žarek blaženosti. Mej tem se je solnce povzpelo na obzorje; ljubko-rdeča svetloba se je zibala na rosno vlažnem perju sliv; na tankih tratnih stebelcah. Kar naenkrat je bilo vse potopljeno v rožnato-barven lesk in le oddaljena dolina je še drgetala v modrikastem ranem svitu. Vse drugo je blestelo v mladi jasnosti jutra — bilo je ko ljubko smehljanje otroka v zibeli, ki so ga" ravnokar povili v sveže perilo. — rac neki vejici nad mano, visoko v vrhu, se fe >azlegalo zvonkojasno petje malega ptiča. Prsi so se mi čudovito širile — neka sreča, neko hrepenenje mi je kipelo v duši, in nisem se vpraševal, ali sen v nje-
iz leta 1867, ali da celo pomenja preziranje tega zakona. Ministrski predsednik je rekel, da njegova inkriminirana trditev pravi, da narod ne sme vezati svojih lastnih rok, da se ne sme sam spraviti v položaj, ki bi ga v danem trenotku oviral storiti to, kar želi v lastnem interesu. Menim, da — postavivši se na to stališče — ne prihajam v kolizijo z XII. členom zakona iz leta 1867. Kajti predpogoja popolne ustavnosti v Avstriji želi ta člen zakona izključno za način pogajanj o skupnih stvareh. Glede določitve vsebine skupnih stvari je rečeni člen zakona deklara-tistične (napovedne) naravi. (Odobravanje na desni). Ne konstruira vnovič skupnih stvari; ne tvori novih pravnih norm, marveč našteva le skupne stvari, ki izhajajo iz pragmatične sankcije. Posezanje v notranje stvari Avstrije ie izključeno.
Romunskega in itaiiiankega problema se hoče ministrski predsednik le na rahlo dotakniti. Obe deželi ste tako obsedeni po pohlepu po naši posesti, da se je zrav nava njiju aspiracij kazala skoro nemožna. To nam kaže dejstvo italijanskega in romunskega preloma pogodbe.
Ker se je opozicija z neprestanim hrupom protivila izvajanjem groia Tisze, je prekinil ta svoja izvajanja, da zahteva od opozicije takega vedenja, ki bo odgovarjalo prijenljivosti, ki jo večina kaže napram njej.
Ministrski predsednik je odločno nastopil proti očitku, češ, da je z dotičnim pasusom v mnogokrat omenjenem govoru vzbujal dvome v lojalnost avstro-ogrske nonudbe. Tudi strah ni določil našega vedenja napram Italiji. S teni je opazka grofa liiuija uvrzeua. Ministerski predsednik prosi, naj se predlog grofa Andrassvja (za sklicanje delegacij) odkloni.
Na to je grof Apponyi utemeljeval svoj predlog.
Izvajal je, da težave, ki so na potu sklicanju delegacij, zahtevajo, da se na ka-teri-koli način omogoči kontrola vnanjih stvari, a to se mora vršiti potom legislative (zakonodaje) s tem, da se vloži predloga, ki obvezuje ministra za vnan'e stvari da pride pred poslansko zbornico.
Ministrski predsednik je na podlagi na-godbenega zakona ovrgel možnost in potrebo tega predloga, na kar je zbornica sklenila, da se oba predloga pripustita k debati.
Ob %2 je zbornica prešla k nadaljevanju razprave o davčnih predlogah. Ob 2 uri so sejo suspendirali. Po zopetni otvoritvi ob 4 se je nadaljevala razprava o davčnih predlogah in ob 5. uri so jo prekinili.
Na to je zbornica prešla k interpelacijam. Posl. Polonyi je interpeiiral glede političnega razmerjia do Nemčije, posebno glede trgovskih odnošajev. Poslanci Zbo-ray, Huszar in Gyorffy so interpelirali o Sedmograški, na kar je grof Tisza odgovarjal.
Zavarovanje Sedmograške.
BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Odgovarjajoč na interpelacijo o zavarovanju Sedmograške, je izjavil ministrski predsednik grof Tisza, da vdor naših izdajalskih mejašev sicer sedaj dosega uspehe, toda šele bodočnost pokaže, ali je romunsko armadno vodstvo postopalo strateški pravilno, ko je pričelo napad z nepopolnoma pripravljenimi četami. Upam, da si bomo svojo tozadevno sodbo kmalu mogli napraviti na podlagi za nas ugodnih dejstev. (Odobravanje.) — Večina je sprejela na znanje odgovor ministrskega predsednika.
Vdanostna izjava ogrskih romunskih katoličanov.
BUDIMPEŠTA, 6. (Ogr. kor.) Danes dopoldne je prišel k ministrskemu predsedniku grofu Tiszi karansebeški romun-sko-unijatski škof, ki mu je v svojem, svoje duhovščine in svojih vernikov imenu izročil izjavo, v kateri se izražajo čustva zvestobe in vdanosti Nj. Veličanstvu in ljubljeni ogrski domovini. Škof je prosil ministrskega predsednika, da sporoči to izjavo na Najvišje mesto. Ministrski predsednik je sprejel izjavo z zado-
nein obrazu ne prihaja morda od solnčne-ga bleska. »Naja, Naja!«, sem vriskal v veselem triumfu in sem hotel k njej. A v tem me je nekdo poklical z glasnim, veselim smehom. Okrenil sem se. Za menoj je stal prijatelj mi Geza, tamošnji grajščak, strasten lovec kot jaz in poleg tega pod-pihovalec k mnogokateri objestnosti.
Sramoval sem se, ustrašil, da-li ni morda čul moiega vzklika in uganil vse in — gorje strahopetcem! — oddahnil se, ko sem iz njegovih zbadljivih besed posnel, da si je stvar tolmačil kot navadno ljubkovanja.
Šel sem žnjim in niti enkrat se nisem ozrl po Naji.
Tega dne se nisem upal k deklici, isto-tako ne naslednjega in tretjega dne. Četrtega dne pa sem moral službeno odpotovati v neki oddaljeni kraj okraja. Tam sem ostal štiri mesece in bi bil morda obstal še dalje, da me niso iznenada poklicali na sedež okrajne oblasti » v neki posebno važni službeni stvari.«
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" Ste v. 250.
v irstu, crie s. sep'e ^r»ra
voljstvom na znanje in je izrekel svojo pripravljenost, da jo sporoči na Najvišje
mesto.
mm loiiticae vesti.
Pritisk entente na Dansko. Pariš Midi namigava. da prihodnje tedne morda nova nevtrslna država stopi v vrste en-teiite. Toda ta država da ni Grška. Pozornost vzbuja v tej zvezi nujna zahteva lista »Liberte«, da mora angleško bro-dovje končno zlomiti vse zapreke* ki jej zapirajo poi v Baltsko morje. Govori se, da četverozaveza namerava pritisk na Dansko, da doseže prost prehod brodovja v Baltsko morje. — Ker so se na Danskem pričela nova pogajanja za sestavo koalicijskega ministrstva, so se razprave v državnem zboru o uveliavlšenju nove ustave začasno odgodiie.
Kritika »\Voiffovega urada«. O poročilih berolinskega Woltfovega brzojav-nega urada, ki jih tudi c. kr. korespon-denčni urad sporoča avstrijskemu časopisju, piše berotinska sKreuzzeitang«: »Ko je visoko valovek> navdušenje o vožnji podvodnika »Deutschland« in so se od tega uspeha, opirajoč se na izjave ameri-kanskega veleposlanika Gerarda in nekega švedskega poročevalca, obetali posebno ugodni učinki tudi na razpoloženje v Ameriki napram Nem čiju smo vedno zopet svarili pred takimi upi. Kako malo more tudi sedaj biti govora o tako pogo-stoma poudarjam izpreinebi razpoloženja v Ameriki, ne dokazuje nič bolje, kot dejstvo, da obe stranki, ki ste v boju med seboj za predsedniško mesto, tako ostro poudarjate svojo sovraštvo proti Nemčiji, kakor se je godilo v pravkar priob-čenih Wilsouovih in Roosevekoviii govorih. Gre tore i tudi za zavajanje, če zastopnik \Volffovega urada v svojih brezžičnih poročilih vedno zopet skuša vzbujati vtisk, kot da nas zelo ijubik) v Zedmjenih državah in kot da hrepene tamkaj po končnem predragačenju amerikanske politike proti Angleški. Mislite bi se, da je ta način olepšavama po vojnih izkustvih dovolj razkrinkan in da bi se zato mogel opustiti Kljub temu pa zastopniki VVolifovega urada ne ravnajo tako samo v Ameriki. Sedaj poroča Woltiov urad iz Varšave o manifestaciji nekega poljskega kluba in sporoča po klubu sprejeto, proti Rusiji naperjeno iz- tpT.;Hlni 11P ,rov javo. Tako bi bila. kakor bi se moglo "talili misliti, izpolnjena poročevalčeva naloga.
namestniku baronu Fries - Skeneju ter ga zaprosilo, da bi prevzel častno predsedstvo udruženja. Grof Turn je pri tej priliki v daljšem nagovoru izražal najiskrenel-šo hvaležnost za blagohotno pomoč, ki jo nudi vlada, zlasti pa namestnik težko prizadeti deželi. Namestnik baron Fries je izrekel za to svojo najtoplejšo zahvalo ter
se je z veseljem izrekel pripravljenim, da, jem.
času v mnogih krajih kazalo nekoliko pomanjkanja na sladkorju, je pa vzroka te-. mu iskati v izrednih razmerah, provzrc-čenih po vojni ko so začasne ovire pri prevažanju neizogibne. Pričakovati pa smemo, da v bližnjem času nastopi zboljšanje v tem pogledu in da prične potem zopet redneje preskrbovanje konsuma s sladkor-
po svojih močeh podpira patrijotična, na' povzdigo blagostanja dežele usmerjena stremljenja novega udruženja. V smislu intencij vlade smatra za eno svojih prvih nalog, da nudi deželi goriški ne^ samo v sedanjem težkem času vsako možno pomoč, da temveč tudi takrat, ko bo dežela zopet osvobojena, — kar, kakor trdno upa, ni več daleč, z vsemi silami dela na zopetno vzpostavitev dežele, ki se odlikuje tako po bogastvu narave kakor po lojalnosti svojega prebivalstva, da se ji zagotovi tako zasluženo mesto v okvirju skupne države. Namestnik se je razgovar-jal z odposlanstvom podrobno o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo goriške pomožne akcije.
Ali res nisioo dorasli velikemu času?! Prejeli smo: Vsa prizadevanja obmejnih Slovencev in slovenskega vodstva v Trstu, da bi se na kak način dosegel sporazum med strankami za skupno delo za interese celokupnega naroda — so ostala doslej brezuspešna. Zato se nam vsiljuje težko in usodno vprašanje: ali res nismo dorasli velikemu času, ali smo res tako zaostali v političnem dozorevanju, da eno-
Pomožni odbor za begunce iz južnih pokrajin na Dunaju (Hilfskomitee fiir die Fliichtlinge aus den Siiden, Wien I. Lands-krongasse 1) išče za begunske šole. ki naj se otvorijo v begunskih občinah v Oberhollabruanu na Dolenjem Avstrijskem, dve učni siii hrvatski. Zategadelj se vabijo hrvatski ali slovenski hrvaščine zmožni učitelji (ozir. učiteljice), ki bi hoteli sprejeti omenjeno službo, naj pošljejo čim preje svojo ponudbo Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani (V. Bežek, Dunajska cesta, 38/11.)
Dijaško podporno društvo v Trstu opozarja vse one revne dijake, ki žele prejeti nekaj učnih knjig iz podporne zaloge društva, da jx)šljejo imenik potrebnih učnih knjig poštnim potom na naslov društvenega tajnika: M. Pretner, Trst, ul. sv. Frančiška št. 25./lf„ najkasneje do 14. sepi. Na prepozno došle prijave se ne bo moglo ozirati. Obenem se pa poživljajo še vsi oni dijaki, ki vkljub ponovnim obljubam niso vrnili koncem šolskega leta izposojenih knjig, da store to v izogih posledic nemudoma.
Šote družbe sv. Cirila m Metoda v Trstu.
-------- ■ ' f	■	----—---- — ----» —. ---------IJVIV U f IU.LTW o » • Wll ■ 1U um	— — • » — -	•
stavno ne moremo pojmiti posledic za bo- Vpisovanje za šolsko leto 1916/17 se vrši
J/i^««.^	trrla/1 »fClI/O	.-jI ___ * - ________lfl1CI17	1 1
dočnost naroda, neizogibnih vsled vsake zamude v trenotkih velikega odločanja? Ali res ne umejemo, da je v življenju narodov7 prilik, ki se — ako zamujene — morda ne vračajo... nikdar več? Ali pa umejemo usodnost trenotka, a smo vendar toliki sebičneži, da so nam strankarski ali osebni interesi višji, nego bodočnost naroda?! Ali pa je nad nami prokletstvo, da tisti, ki bi morali družiti za delo, ki je živ-ljenskega pomena, za ves narod — razdvajajo?? To bofL In mi ob Adriji občutimo to tembolj, ki se že blizu poi stoletja težko borimo za to važno pozicijo, ne da bi bili mogli doseči zažefjenih uspehov in ki vemo, da je vzrok temu žalostnemu dejstvu po velikem delu ravno v tem, da
začetkom šolskega leta 1916/17 dne 13., 14. in 15. septembra t. I od 9.—1!. dopoldne pri Sv. Jakobu in na dekliški šoli na Acquedottu, na deških' vzporednicah na Acquedottu pa 13., 14. in 15. septembra t. i, od popoldne. V soboto 16. eept. t. 1. je šolska služba božja, v ponedeljek 18. sept. t. L ob 8 uri zjutraj se začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev in učenk je treba pripeljati otroka in prinesti s seboi te-le papirje: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice anagraiičnega urada, 2. izpričevalo o cepljenju kožic, 3. izpričevalo o zdravju oči, ki pa mora biti iz tekočega ieta, starejše ne velja, 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo. Brez teh papirjev vpis ni mo-
lž ruskega ujetništva. V Kijevu sc nahajajo: praporščak Fran Ferluga z Opčin, kadet Alojzij Spanger s Prošeka, kadetni aspiranti Joško Bergoč iz Prestranka,! Marij Zetko iz Trsta, Alojzij Sahar iz Ro- j cola in Kari Rustja iz Barkovelj. kadet | Berto Vukovie iz Gorice, poročnik Vladimir GoJjevšček iz Trsta, kad. aspir. Rado-vič iz Nabrezine, enoletna prostovoljca Srebmič iz Solkana in Stepančič iz Temnice, enoletni prostovoljec Vladimir Per-še iz Ročinja in kad. aspiranta Filip Orel iz Šmarij in Šelj iz Ajdovščine. Došla nam karta je datirana dne 17. junija.
Iz Kopra. Ponovno se opozarja občinstvo na prireditev CM. šole v Kopru, ki se bo vršila v nedeljo, 10. t. m. ob 4 pop. na vrtu g. Jenkota poleg postaje v Kopru. — Cisti dohodek ie namenjen v prid vdovam in sirotam padlih vojakov ob Soči. Spored: 1. Pozdrav. 2. Cesarska pesem. 3. Deklamacija: V bej za dom. (Stoka). 4. Pesem: Dolenjska tKosi). 5. Deklamacija: Soči (Gregorčič). (». Pesem: Za domovino Avstrijo (Kosi). 7. Deklamacija: Cesar Franc Josip I. S. Pesem: Slovo (Kosi). 9. Deklamacija: Blagovestnikom (Gregorčič). 10. Šaloigra: Čarovnik (enodejanka). 11. Srečkanie. Začetek prireditve točno ob 4 pop. Vstopnina: 40 vin; sedeži: 2U vinarjev; otroci polovico vstopnine. Po prireditvi srečkanje na 6 dobitkov. Radodarnim doneskom se ne stavijo meje.
TFahe vrste tuguje prva slovenska trgo vina, Jakob Hurgon, Trst, ulica
tario 21 (pri mest- i bolnišnici.J
Soli aG6
nAiifffi Anton Jerlrič poslujexop«t t grojotn
ateljeju t Trstu, Via delle Pošta
ište v. lo.	^46'i
Bg!j

SSS
J" " * ' • -------------- • --------Jtlitcvuiu.	iv-n jH^n jv. T --------
nismo vsied desoiatnih strankarskih raz-; Za vsakega otroka je treba povedati mer v drugih slovenskih pokrajinah do- JJ^j domovinsko občino t. j. sedež pristoj-bivali ou bratov tiste moralne — o ma-; nega županstva. Dosedanji učenci in u-
potrebna za v.
-------- ---------------_	,	/,U|*II»IVCU	-----, 7
vornno—podpore, ki bi bila	teh šol morajo v dneh vpisovanja
jspesnost naših bojev. O, ka-' ^dati zadnje šolsko naznanilo v šolski pi-
misliii, izpolnjena poročevalčeva naloga. fco drB£ačeil bi bn sad našCga tolikoletne- sarri V Vi . VII fin VIII. razredu je pouk Vendar pa poročevalec \\ ohiovega urada t d ko b- m na§ naR)d edinstveno ar™en ^rtu ^ meščanske šole. se dostavlja, da se da spoznavati iz te * ,rx„ ,	;§1	tpr w ^ WxU	______
Ija, da se da spozna\ izjave, da Poljaki žele skorajšnje proglasitve poljske države, -da bi jim bila tako omogočena dejanska udeležba v boju proti Rusiji«, Tako se torej Poljaki (list piše — ^die« Polen — s čimer hoče o-značiti, da \Voliiov urad želje nekega poljskega kluba v Varšavi označa krat-komalo za želje vseh Poljakov; — prip. ured.) nočejo boriti proti Rusom, da bi tako prišli do poljske države, temveč si žele to državo, da bi se mogli boriti proti Rusom! To je tako neskladno, kot je neskladen slog vsega stavka. Bojimo se, da bi se zopet vdajali hudi iluziji, če bi res hoteli verjeti, da Poljake, Id so
nastopal na zgoraj in zdolaj. ker bi ga bili morali vsaj kolikor-toiiko vpoštevati! —
Tamburica silnim g'asom udaraše. Ni bik> skoro kraja v naši okoiici in v mestu Vendar — še nismo obupali! Se gojimo j samem, da bi ne bilo tamburaškega zbo-iskrico nade. da se vodilni činitelji v zad- ra Polagoma so skoro vsi izginili, a osta-njem trenotku zavedo vetičkie časa —1 velike dolžnosti do naroda v trenotkih, ko
so v igri najvišji interesi. Vse, kar je po steno slovenskega — in jx>štejjah rodoljubov je še v vseh strankah — n^j delajo na to, da se osebneži. sebičneži in nepoboljšljivi strankarji odženejo tja, kjer ne bodo mogli več škodovati — med politične invalide. Korist naroda zahteva, da se v teh najkritičnejih časih koncentrirajo narodne sile. Kdor noče umeti te potrebe — naj gre
e so tamburice, katere sedaj spe pozabljene in prašne po raznih kotih brez vsake koristi in zanimanja. A koristile bi našim	junakom na bojnih polja-
nah, da si v časih odmora zasviraio kakor nekdaj, mile naše melodije
Jadnim ranjencem po raznih bolnicah bi doprinesle tudi dokaj veselja ter utešilc njih bolečine. Eni in
r?rugi prosijo zanje. Ali se jim res ne iz-
z I**«*« v politični pokoj! v teh veliki!:^'	Tato" Irto stane
. , . .7" 1 „ v	tV' -.-	časi^i. ko narod iias v tako bogati mer ! iir(t%"ri;l,-o L'pr inu stvar mrtva lezi ?'
ja taka vojevita mržnja proti Rusiji, kot bi nam rada natvezla ta \Voitfova vest. Ali bi pač bolje naj^redovali v politiki, če bi se končno mogli odločiti za to, da bi ljudi in stvari trezno presojali tako, kakor so.« —
---^	- ---------'------"" .	.	v cj
časih, ko narod nas v tako bogati merijdoticnika, ker mu stvar mrtva leži?! daja cesarju, kar je cesarjevega, dajaimoj so pokvarjene, nič ne de. uredilo se narodu, ka- je narodovega — vsai mi; ^ vse ^ sedaj se jih je poslalo na tri ^anti!	; bližnja bojišča sedem, kar je jako malo v
Mestno ij^dsko šoh-tvo. Cesiirsf,i komi ; očigled števila tamburie, ki so še tu,
sar jazglaša: \'p5savaflja v mestne ljudske šole iz mesta in okolice za šolsko leto 1916/1917 se bodo vršila v dneh 11-, 12.. in 13. septembra 1.1.; redni pouk se prične, kakor vsako leto, 16. septembra. Otvoritev mestne ljudske šole na Proseku-Kot:-tovelju sledi pozneje. Me sin o ljudsko šok
Doiiče sesti.
Citajoce občinstvo pac sedaj zelo zanimajo dogodki na Grškem in posebno pri nas v Trstu, kjer je grški živeli številnejše zastopan, kot kjerkoli v Avstriji. Kljub temu pa mora tržaško časopisje pobirati vesti iz Grške po graškem. dunajskem, monakovskem iit berolinskem
in veselje je bilo nepopisno. Zato, rojaki, ustrezite našim	vojakom —
saj bo marsikateremu to veselje — zadnje Dobrodošle so: bisernice, brači in buga-rije. Darovane tamburice naj se izroče v »Nar. dom.«	A. S.
—».i—r"—• —- "3~t	! Na c. kr. pripravnici za srednje šole na
so primoram obiskovati vsi dečki (dekli- Proseku <=e priene šolsko leto z vpisova-ce) od 6. do dokončanega 14. ieta, izvzem- j . m novodošiih učencev dne 16. septem-ši tiste, ki obiskujejo kako višjo solo m se; bni Kcdai bo §olska maša^ se določi kas-naiiaiajo v razmerali, omenjenih v tockali. u .
h r in d tism n7.nan! Vfvki in d^klicf1.
b, c, in d, tega oznanila. Dečki in deklice, ki moraj ) obiskovati mestne ljudske šc!e, se bodo morali predstaviti v dneh 11., 12. in 13. septembra 1.1. da se vpišejo v mestno ljudsko šoto svojega okraja, v spremstvu staršev, ali njih zakonitih namestnikov, tudi če so v prejšnjem šcHskem letu bili že učenci iste šole. Navadno otroci, kateri stanujejo v ulicah, ki tvorijo mejo med tfven-a šolskima okrajema, lahko obiskujejo eno ali drugo obeh šo?. Izven tega slučaja in kadar se v šoli lastnega okraja ne nahaja odgovarjajoči rzred. dovoijuie mestni mgistrat samo povsem izvanredno in za vzroke, ki so vredni izjemnih obzi-rov da učenci lahko obiskujejo mestno ljudsko šolo drugega okraja. Namesto da bi jih vpisali v dotične šote, bodo morah bici označeni tekom meseca oktobra po starših ali njih zakonitih namestnikih statističnemu anagraričnemu uradu (ulica Sanita štev. 23 in 25); a) dečki (deklice), ki že
časopisju, kajii odtam pobrane vesti so obiskujejo ali bodo obiskovali kako šolo
Ep irA/lrvfi	Iinp M ii 11 Ha. »1! toi'/vH m-^Ti 'l'rcfa • Vi ^ fkti Ifi	t1l""iin
Še vedno novejše, kot pa one, ki jih dobiva naravnost od dunajskega c. kr. ko>-respondenčnega urada. Tako smo n. pr. včeraj v poročilih c. kr. korespondenčne-ga urada, izdanih ob 2 popoldne, preieli vendarle tudi že vesti, ki smo jih dobesedno črtali nekoliko ur preje v graški »Tagesposti« označene s x_K B.«, dočim pa so jih vsaj v izvlečku priobčili že dunajski večerni listi prejšnjega dne. Tako naj tržaški listi objavljamo te vesii najmanje 24 ur pozneje, kot graški in dunajski listi,
ali zavod izven Trsta; b) tisti, ki se učijo ali se bodo učili doma: c) tisti, ki zaradi kake umstvene ali fizične napake ne morejo obiskovati nobene šole in d) tisti slednjič, kateri niso še dokončali 14. leta in so bili do danes, iz kateregasibodi vzroka. oproščeni obiska šole po kaki politični oblasti. Kdor se ni podvrgel navedenim naredbanu sc kaznuje v smislu ministrske odredbe iz dne 30. septembra 1857 drž. zak. štev. 198.
Preskrbovanje s sladkorjem. Iz tiskovnega oddelka ministrskega predsedstva smo prejeli: Sladkorna centrala prepušča vsak mesec tolike množiue sladkorja v pt>rabo, kolikor je potrebno za prebivalstvo. Tovarnam sladkorja daia naloge ^lede dob a vijanja in odkazovauja siadkorju. Obstoječe naloge sladkorja za porabo zadoščajo vsekako, da bodo pokrivale potrebščino prebivalstva do tistega časa, ko
L,_____________________ ________ ______se bo mogel sladkor izdelovati iz noye rep-
Jacca, se je oglasilo predvčerajšnjim pri ne letine. Da se ie ur vendar v zadnjem
Zastopniki goriškega vekposestva pri namestniku. Odposlanstvo udruženja ve-leposestvi r-okuežcue grofovi ne Goriške in Gradiščanske, obstoječe iz načelnika, ritmojstra izv. si. Franca grofa Turka, na-čelnikovega namestnika, barona reuffen-bacha, in veleposestnika barona Gina
sveti maši se prične pouk. Ker sc zaradi pretesnega prostora mora vsako leto mnoge učence zavrniti, se bodo sprejemali le taki učenci, ki so ljudsko ' šolo glasom zadnjega ljudskošolskega spričevala obiskovali s prav dobrim ali dobrim uspehom; na komaj zadosten uspeh se ne bo oziralo. Učenci se morajo javiti v spremstvu starišev, ali njihovih namestnikov; prinesti morajo: zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o cepljenju kožic in o zdravih očeh. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šele na Pro-seku
Otroci padlih in vpoklicanih naših veja-kov se vrnejo iz Ankarana 9. septembra ob 3M: pop., to je oni, ki so odšli 16. avg., a dne 10. sept. ob isti uri oni, ki so odšli
17.	avgusta. Obveščeni so tem potom sorodniki, da pričakujejo otroke na pomolu. A. S.
C. kr. hrvatska višja gimnazija v Pazinu. Šolsko leto 1916.—1917. se prične dne
18.	septembra s siovesno sveto mašo v Frančiškanski cerkvi ob 9. uri. Pcnav-ijdlne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 16. in lfe septembra, vzprejemne izkušnje pa za I. ki za vse druge razrede se prično dne 16. septembra. Vpisovanje učencev v 1. razred se bo vršilo dne 16., v II.- VIII. razred pa dne 16. in 18. septembra.
Lazar Anton, svoi čas učitelj na Ljudski šoli v Koštaboni (p. Pornjan, Istra) se vabi (v svrho dopošiljatve nekih listin), da naznani sedanji svoj naslov ravnateljstvu c. kr. moškega učiteljica goriškega, sedaj v Ljubljani, Dmiatska cesta, 38/11.
Na c. kr. učheUfeča v Kastvn se bo vršilo vpisovanje dne 15. in 16. t. m., a sprejemni in ponavljahri izpiti dne 16. t. m.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 9. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 138„ zastavljeni meseca julija 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 200.001 do št. 200.500.
Prejemki prci!cls!!š£ nwwizsd]sKe kasfflje.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od i. avgusta do inkluzivno 31. avgusta 1916 naslednje prejemke: L 1 v ul. Madonna del mare K 111.109 02 v šoli na trgu Rosario K v ul. delle Poste št. 14 K v šoli v ul. Rossini K v ul. Bachi 8	K
v ul. Acquedotto št 38 K v šoli v ul. Parini 8 v šoli v ul. Donadoni v zabavišču ul. S. Marco K 126-913-13 __ v ul. Giulia 35 ^	K 68.<>77"39
11	v zabavišču v Skednju K
12	pri ,Tirolcu'Sv.M.M. Zg. K
13	pri Miklavcu Sv.ALM.Sp. K
14	pri Sf. Ivanu	K
15	v Rojanu	K
16	v Barkovijah	K
2
3
4
5
6
7
8 9
10
84.461*58 93.720*47 40.401*31 70.022.02 62.610*19 K 130.495*95 K 109.734*50
31.324-38 57.907" 16 20.5:8-96 34.597*39 50.304-31 33.762-32

I
ss
TB-ml
MBW1
«3t|


Skupaj K 1,126.045.08
DAU^VI.
Gospa Iva M&eiič daruje 4 K organizaciji oskrbnic vojnih sirot. Denar hrani uprava.	_____
ĆEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzerna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oaiatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Kupujem
bombaž cunje inrreče. V.MftJonaica
20. Rudolf Susič.
o03
H U pOJ 2 IT ^ bombiLŽ. (r* vezan) po K 4-5
š£>ev. 4.
kg. J. Czaky. Skladišče, ul. Ainalia
VliMtl^NI vsakovrstne žakue. Zaloga fcakljev ElUpUjClIl G. stebel, ulica To;xscte 33.
G H
Df?l«lritfffS kuPuJe st*r P»Pir- lepenke, pap r-rllplliiliu nate in lepenliaste odrezke iu ar-
hive. J. Czak\% Skiadi.sče ul. Aiu^l a 4.
598
IfIinfli^^tl volno, železo. lito želeso, bt-mb ž Ellipujisnl in žaklje vsake vrste. A. Pczzetta. Trot, ul ca Barriera vecchia '27. -- Prihajam tudi na dom	467
Na debelo ssma za prepro^ijslce,
Nogsmce, sakanec, pipe, milo, gumijeve po-lpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiljke, baterije, p:sem«ki papir kopirni svinčniki, zvonke, pestaui rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brk«, pletenina, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke »Patent Knopte" in drugo prodaja JiKOB l^KVI. ulica S. JMicolo Stev. 13	62


trgovina, Trst, ul. ^M"olin pic-colo Na drobno in debelo.
i Umetniške, voSfilne, po-• krajinske, vojne, Ijubim-ske, glave, nioniarske, cvfctličue itd. od 3.— naprej ra 100 kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za 100 kosov.
Pisemski papir
po K 1-50 naprej najrazličnejših oblik in barv.
za ci\nliste in vojake, od najvad-
livJLCl-i nejših do najfinejših v usnje ve-zr. ih, v vseh mogočih oblikah.
Uoine fijpsniee s
lenka^te; dobre pj> K 2.60, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše jx) ii. 7.50 za tisoč kosov.
• na radu i od 26 vin. r.aproj £v£iH!lIllS • dneet, kopi ni tintni K 1.50 ducet, „Mephisto-* K 2. ducet. „Ponkala*4, „Hardtmut", ,J\oh i Nohr" po K uucct in sicer vseh mogočih kakovosti, in barv,
r^nfln ^"j^^ij^e vrvte vseli Kirv in veli-vlltHJ kosti stekieuic, za. preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za stainpilije vseh barv.
Pisarniške potrebščine:
matov, nsjrazlivDviša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tiutniki, kuverti itd. itd.
iigouske krijlgg, ^ ^
likosti, mehko i - trdo vezane.
Tiskovna delci: ^
knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu.
ffslifdfl * Slovarje, slovnice, slovesne in fUljlVt e tujejey.ičue. leposlovne. y.uan-stvene in Šolske ter knjig-3 za mladino
HoFrtiđ 17'	iQ kovine, za obCine,
r&Lt'lu nrade, pi are, privatnike itd. Izvrstne točno v vseh oklikah. ^»ff^iiA« Cesarske in narodne v vseh brtiMUvLc velikosti ima v zalogi in jih izvršuj:* po naroČilu.
Igralne korte ^ssrfe
in domino v raznih velikostL
za YSs.kovx*sLue slike.
V/""
papirčki vseh vrst: škaiije po K 2 S'J napn?j, stročnice škat-ljc"po 32 rin. na; rej
eslsške potreMSne: z^-js:
in izvršuje pismena naročila £1U točno in naglo.
Pooblaščeni operat -r kurjih očes
MARKO KRIVTČIĆ sprejemi od 5 do 7 pop. ob n d Ijah od 9—2 pop. Trst, ul. Ac^ucdotto štev, 22 peluuadstropje.
328
ZDRAVNIK
mt Dr. Ktsroi PernUlt
stanuje v Trstu, u!. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za RetraRi«, nervozne fn otroSk« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)

m &3mni
Trst - Wm Stadion 10 - Trst iflpffOfl 81ZUOTBBPK
Ceria: L erste K 2. IL ursfe K1.
gaggssgrBBgsggagggBBPRggBaBBSgBa
„mm mmi itzu^. i Dre J.Cersnak
uradnik s pravico na pokojnino, z malim
posestvom od 20.000 K vrednosti, išče spoznanja z Kospo ali gospodično brez otrok — ev. tudi z otrokom, — ki nai bi imela toliko ali vsaj polovico od tega v gotovini, ev. tudi penzijo. V poštev pridejo le ponudile, z naslovom, z navedbo gornje gotovine in ev. penzije, s sliko (ki se v kratkem povrne), do 11. septembra 1916 nori sDuša« na las. oda. »Ediaosiiđ. 586
e	ZOBOZDRAVNIK

se Je presslil in ordinira 12M
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, i vogal ulice delle Poste.
Mm HflOJfiffiZ Mim. fcMraoj? i UMETNi ZOBJE. j
revsS^s zadruga
la^r^tis ie ectsRa
rr?£5«:a sairarcis^sks. cdcd
Ustanovijens 1964 feta» CENTRftiA: Za^rsb, v iast.na paSafi, wogai Ka?oyske ki Preradi ovi leve ulk«.
Podruinicst v Trstu, uh Imvmtm® 1,11=
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja :
I. Proti požarnim Skedarsia
1.	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, to varen).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalntškega blaga, gozpodarskih strojev itd.)
3.	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
!B. Zavarovanje steklenih šip« III. Na življenje.
1.	Redna zavarovanja.
a)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
b)	• „ dote.
c)	„ življenske rente.
2.	Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda.
Za vodo vo imetje..................K 4,429.578'9S
Izplačane odškodnine :............... K 7,362-159*69