i Največji ileveuid dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto - . - $6 00 „ Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 v GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. AB( 9 The largest Slovenian Daily Lb* | the United States. j Issued every day except Sundays tj ^ " and legal Holidays. 75,000 Readers. ® TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of MarcL 3 ib<9 TKLEi'UN: CORTLANDT 2S7S NO. 302. — ŠTEV. 302. NEW YORK, SATURDAY, DEC EI£Bil£; 26, 1025. — SOBOTA, 20. DECEMBRA 1925. VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXIII POLOŽAJ V STAVKARSKEM OKROŽJU PENNSYLVANIA Lewis *e bo sestal z lastniki premogovnikov, a premolar ji se upirajc. — Konferenca se bo sestala v torek, potem ko je Lewis obvestil delodajal* ce, da je pripravljen razpravljati o kateremkoli načrtu. AMERIŠKI TRGOVINSKI TAJNIK siik;i nam kaičr ani^i-iA1:^ trjrov ja. Možak j«* pr>-vl>r.o n. 1 ropi v imenu Amerike r:i/ . • HAZLETON, Pa., 25. decembra. — Mezdna pogajanja, kojih namen je napraviti konec sedanji stavki v antracitnih rovih, se bodo pričela prihodnji torek v New Yorku. To novico je objavil pozno včeraj ponoči Alvan Markle, načelnik skupnega komiteja delodajalcev »n premogarjev, ki je reltoi v nadaljneni. da sc razpravljalo o kateremkoli načrtu. Ugotovilo Markla je bilo izdano po sprejemu brzojavke župana Durkana iz Scrantona, v kateri je slednji objavil, da je John Lewis, predsednik premogarske organizacije, pripravljen pogajati se glede kateregakoli načrta, ki bi vrnil industriji mir. Istočasno pa je župan Durkan obvestil tudi majorja Inglisa, predsednika mezdnega komiteja delodajalcev, naj skliče Markle konferenco na čafe in mesto, ki bi bilo primerno za obe stranki. SCRANTON, Pa., 24. decembra. — Brzojavka, katero je poslal John Lewis komiteju županov, se glasi: — Governer Pinchot me je naprosil, naj očistim napačni utis, ki je nastal vsled stališča premogarjev in o katerem se je neprimerno razpravljalo. Dejstvo, da so pristali v Pinchotov načrt, ne ovira nadaljne konference z delodajalci. Zupan Durkan je nato brzojavil majorju Ingli-su: —Vrata so odprta. Obe stranki lahko dosežeta popolen sporazum. V namenu, da ne bo niti najmanjše ovire, je predlagal naš komitej, naj se skliče konferenco ob primernem času in na primernem mestu. Na tisoče stavkujočih premogarjev in njih družin je pozdravilo z veseljem novico, da je predsednik Lewis ripravljen sestati se z delodajalci glede kateregakoli mirovnega načrta. Ljudje v okrožju polj trdega premoga so prepričani, da bi tri korak hitro napravil konec stavki antracitnih premogarjev. PITTSBURGH, PA., 25. decembra. — Pitts-' burgh District Federated Miner's Association, no- j N6Hiškcl vl&dd. va organizacija, katero so stvorili unijski premogar-ji v premogovnih poljih mehkega premoga zapadne Pennsylvanije, se je odpovedala vsem stikom z organizacijo United Mine Workers of America. Delegatje, ki so se udeležili sestanka~v hotelu Pitt so izjavili, da je bila vprizorjena akcija na pogajanjih, ki so trajala dva dni in da so bili sprejeti principi, ki pomenjajo novo dobo v premogar. industriji tega dela dežele. Ti delegatje baje reprezentirajo stvar uslužben-, v cev v rovih mehkega premoga v zapad. Pennsylva-\h-ia. Xn t koče nadaljnih bo zn-niji ter stvar uslužbencev številnih neodvisnih kom- tekom Iavil. k pomožne akcije. ijita IIomv.t-.i'f vofli! v K v V Siriji je baje sklenjen mir V Siriji je bilo poclisano premirje med vstaški-mi domačini in Francozi. — Tozadevne novice niso bile še potrjene, Sutherland — varuh tuje lastnine Predsednik Coolidge je imenoval Sutherlanda novim varuhom lastnine inozemcev. — Bivši senator je sledil Hick-su. WASHINGTON. D. C.. 2.',. dee. Predsednik Coolidge je imenoval včeraj Ilowarda Sutherlanda, prejšnjega republikanskega sena. rriV](4 iranc0sKe torja z West Yirgimje.ua mesto izpustilo varuha inozemske lastnine. Suther ' -,„ • fiviJu. land ie sledil Fredericku Iliek>n. . a -:„,v o- i j .\n2rl11a. _ d»*<\ —. ki je umrl pretekli teden v ne- ; n„ , J j iz Damaska poročajo. na. okušajo kem gledališč« v Washingtonu. , .»• „ • ^ ^ | r rancoz; po;p»*,iti mirovna poga Sutherland jo bii odvetnik v.innja / Druži. Kranco-itiiii obla-Wasliingtonu, odkar ga x le:n slim f-o d osle baje >k;\i,:?io v/m-1922 porazil pri volitvah v West mirljive vesti glede položaja na Virginiji demokratični senator verni meji Sirije, kjer >0 baj; Xeel. Ravno pred 110 je zapustil ; koncentrirane tur.ske tolpe. Poro • '•nat. je zahteval Sutherland pre-| ealo se je, da >0 Turki zasedli iskavo veteranskega urada potom več francoskih j ostojank. posebnega komiteja. Prišli so J Franeo^ka mirovna di-letrai-ija. vsilil tega na dan škandali, ki sn. ki s,- *,• ]>ogajala z voditelji Dru. imeli za posledico kazensko za-le-! ynv, se je vrnila z Damaska. Cla-dovanje ravnatelja Forbesa. j j;i te delegacije so izjavili, da so Novi varuh inozemskega imet-' "Papoini gu de miru. a «0 nis0 hoja je star šestdeset let. lt,:li odločno izre^ti, dokler se m V senat je bil izvoljen dvakrat. KA.JIRA. Egipt. 2."». decembra, tflasi se. da je bilo podpirano premirja med Druži ter francoskim vrhovmim komisarjevi v Siriji. We politične jetnike, katere so oblasti, se bo oa.-t izdumuo, k >r se gla>i v i^tem Švica se mora formalno oprostiti, ker se sicer ne bo misija udeležila konference, katere nameravajo sklicati v Ženevi. c_ ŽENEVA. Švica, 25. d-eembra. Izjava ru>ke svjetske vlade, da v.-Tj,- b<* videic žila nobem- razofo-zt-vaine konference, ki lii se vr-'a na švicarskih tleh. je ustvarja v Švici dramatičen politični p«>!ožaj. ("ela zadeva "je v zvezi z umorom sovjetskega od]K>>lanca. Vac-lava Vorovskija v Latisannt*. Švica. t;-kom maja meseca leta 192.1 .11 uiiai tiNflfvim procesoan. 'tekom katerega je 1 * i ft morilec fon-ia*ii opiv;ščen. Tukaj s«* daje izraz;« bojaznim. • !a bo odpovedi Rusije konično prv -ilila Liv ja zopet no uveljavi jen je normalnih odnoSajev s Svieo. odvisno od fonnalnega oproščenja švicarske vlade glede umora Vorovskija 111 načina, kako se je vodilo proces preti morilcu. Državni s.vet v Ženevi je sklenil. da bo odposlal v ponded j ek do legacijo v Bern, ki bo razpravljala o celi zadevi s prejšnjim švieat-kim predsednikom Motta iji dru-rimi člani zveznega sveta. filasi da bo i:':vkla ženev-ka deiega^'ija v prilog dogovora ' Rusijo. X ki uradnik l/ure narodov j • ;.! pred kratkim v Remu. da r:i-pravila o i-n^tkim problemu. Liga narodov boji. da Jvo namerava :ja razoroževalna k: nferenca brezuspešna. ker -e Rusija trajno iti loolagi> potrebne sklnde finaaieiranje različnih podjetij. Belgijski proračun. BRUSELJ. Belgija, 25. dec. — Pošlanska tabornica je sprejeta danes prvo eitanje vladnega proračuna ea leto 1926, v katerem sc Vladne dohodke na ter ixdatke Pozneje je pričela poslanska zbornica z razpravo glede drugega čitanja in glasovanje glede tega bo postalo zaključno. Senat bo nadaljeval * svojimi razpravami noč in dan, kajti pro. račun mora biti odobren pred 31. decembrom, ko bo nastopil nori finančni minister avojo službo. Večina novih uslužbencev bo za. polena pri popravi eest i:t poti v ruhrskem okraju, ki so prišle iz rr«da tekom francrs-ke okupacije. Namerava se rgraditi tudi večje Število gorskih cesta. Celo r.aij-manjše vasi dobile dovoljenje, da prično s potrebnimi popravami, da se na ta način odpomore zadregi, 3ci je nastala vsled nezaposlenosti. Državno ekonomsko ■ministrstvo bo prispevalo k toza devnim skladom. RIM. Italija, 2f). .lovt»snn-;tini in sijajem, na naravnost j kj jP lasten j-mrowu sveln. je zaprl ]>apež Pij XT. sveta vrata katedrale svetega Petra ter zaključil s tem proslavo dva in dvajsetega jubileja rinu-ko-katoliške ecr-^ k ve. Cerimonija j-e bila izvršena v navzočnosti 50.000 romarjev v baziliki sami ter števlnih tisoče v. ki so stali zunaj, na obširnem trgu. Pa p ž je prišel v katedralo natančno <"»1> de.setili. spremljan od kardinalov v polnem ornatu. Med njimi je bil tudi kardinal Jlave* iz New Yorka. WAsrnxiiTox. r>. <•.. 23. «ie<-. Včeraj je bila zaključena preiskava irlede uiiičnija zračne ladjo •>he:»audoali. Mornariško "sedise** ^ j" nato jv>svetovafe) glede do-liarilnega materijala. Poročnik Ko^endahl je govoril v ime i.:i preživelili članov posad ke. Izjavit je. da je b*la nesreča neizogibna in da je ni 2*e od godila včeraj zvečer do pon-deljka, ko bosrta pričela razpravljati o finančnem problemu, ki se davno ni končan. O novih finančnih načrtih finančnega ministra Doumer.la bo kabinet razpravljal dane>. a finančni minister noče nodati 11 i kakih natančnih podatkov pled«* tega načrta, prijatelji vlade pa pravijo, da bo traja! pri svoji zahtevi, da se dvojno ob-dači v~e traov.Mke dobičke. Ministrski predsednik Brand j • baje rekel, da je doživel že dosti opozicije iz vrst svojih lastnih prijateljev in da je skleni} izvoje-vati boj do skrajnejra konca. Pripravljen jc sprejeti večino središča in desnice, če hi postalo to potrebno. da spravi svoje načrte f-kozi zbornico. Železniška nesreča. Line potniških včeraj zjiHraj. -1 nl- CIl A RLE STO X. s. r. 2"». det.. JStirje moški -o umrli in številni nulaljni ljudje hiii poškodovani vsled koi:;:ij" dveh Atlantic foa daj Houcks Corner. Ko je pripetila ne-i vozila r.ba v!nka v južno 1K O v /1' V -bližl! ^o.T K K7 KARfW>A.TTF 8H NA 'OI.AS NAROHA' NAJVEČJI si />vFvafn n\kvvpr t združenih državah. f B DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so na£e cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1C00 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki xna£ajo manj kot en tiaoi dinarjev računamo posebej: IS centov za poštnino in druee stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplafnje ToStni Čekovni oral". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9 20 500 Ur..........$22.00 300 lir .......... $13^0 1000 lir..........$43.00 Tri naroČilih, tki ma&ajo manj kot tM Ur, raionsm p* 16 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplatnje LJiifcljuib kreditna banka v Trstu. Za poSiljatre. ki pre«-saJo PITTTISOC DINARJEV ali pa DVAT1SOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tem razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATTE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Pcotal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street Hew York. H Telephone: Cortlandi II ■■igZF'zr.-^T'-.r-- . .. QiiAS NAŽPftA, 26 SEC! 1325. GLAS NARODA (8L0VBNH DAILY) Qwnod and PMUUd by iLOVSNIC PUBLISHING COMPANY fl Corporation) fnmk Bakaer, pro«—i__Lonte Btnidik, fr#a—ror PUot of baimes* of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 11 Q L A 8 NARODA" "Votes of the People" _ ZANIMIVI IN KOBISTNI PODATKI (Foraiin — jumto* sutmu.) | Peter Zgaga | KAKO SE DOB i¥A PATENT. Število tujerodcev. tki želi pa-'posebno navedbo (claim), kak del tentirati kako iznajdbo, je večje, izumitelj smatra za svojo iznr.jd-kot. hi čiovek mislil. Foreign bo. Lznajditclj mora to vse potr- Iunsd Svrtf Day Except Sundays and Holidays. Za eelo Uia velja iiat ca Ameriko in Kanado_______$6.00 Za pol Uia_______%3.00 Ca Če tri let j________$1.50 Za New York eaeeloloto — *7j00 Za pol leta____-_$3JK> Za niotemstva ta eelo Uia — $7.00 Za pol leta ______ $340 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. ''Glae Naroda" iehaja v taki dan izvzemii nedelj in Ctopifti bret podpisa in osebnosti se ne priobčaje?« Denar naj se blagovoli poJiljau po Money Order. Pri spremembi kraja narožni-»7, prosimo, da te nam tudi prejšnje bivališče nssnani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. WALL STREET IN MUSSOLINI Language Information Service dobiva neprestano pisma od ljudi, ki vprašujejo za informacije v po~ gledu patenta. Vladanje prošnje patenta je precej komplicirana 'tvar, ki zahteva navadno pomoč strani posebnega odvetnika. Vendarle mnogim čitateljem. ki se zafnimajo .za to, b<> gotovo všeč. da tu v splošn/ih j>oteza4i razlaga-mo, kako se dobiva patent. Podelitev patfenta daje iznajd*-leljti pravico. da sme vsakeanu drugemu zabraiiiti izdelovanje, rabo ;n prodajo svoje iznajdbe zn dobo 17 let. Treba pa zapomniti si. nikaiskim poročevalcem precej podrobno L/ra-zil glede razmer v Kvropi ter j«' podal na temelju tega. kar je v del, več praktičnih nasvotov glede Združen Mi držav samih. Francija, — je rekel. — boVha na svoji demokraciji. Prav tako tudi Nemčija. Seveda, tudi Ru.-ija. — Te tri dežele. — je izvajal v nadaljnem, — so tri dežele z lepitbl i kančku vladno obliko, a lavno te potrebujejo v največji meri stabiliziranja. Mu-soLni pa je ideal Barrona, lastnika Wall Street dournala. — Francija in Anglija, to je francoski in angleški narod, bi z veseljem pozdravili Mussolinija. ki bi napravil red iz kaosa, ki bi stavil trdno roko na mesto dem« ralir.ujoče demokracije. Kot da ni bil še dovolj natančen s temi "ugotovitvami*", je Barron nadaljeval: — Vsakdo, ki pozna Evropo in ki opazuje odprtimi očmi razni« re posameznih dežt4l, mora prizna.i. da - ► dežele z diktatorjem na vi-ku. da jim gre gospodarki najboljše in da >e jim ni treba pritoževati nad političnim glavobolom. Dejstva govore glasnejše kot pa politične in ekonomske t< rije. Kaj P^ j<* najbolj imponiralo temu možu. iz Wall Street na go-*>podari vu Mu.ssolinija ? Dejstvo, da so se dale Združene države potisniti na stran z borno svoto dveh tisoč milijonov dolarjev v.a italijan-ke obveznosti? Ali pa mogoče okoliščina, da je dal Mus-olini nadomestiti proste in neodvisne deiav>ke organizacije z < no ->anio potezno peresa s fa-šistovdiimi "organizacijami".' To -o popolnoma čedni dodatki, a sami ni-o zadostovali, da se navda tega lakaja ameriškega finančnega kapitala s tako ljubeznijo do .Mr--olinija. Raditega hočemo na-v< kar pravi on sani: Mussolini je velik, to je dane- resnica, katero je vsakdo spoznal. Kar je storil in š • -trn i v zunanji in notranji politiki, je skoro brez izjeme dobro t< r ka/e velikopotezno-'t. Še višje kot vse njegove uspeti e jia stavljam nj^ove načrte za ra/.Šir jen je Italije. ki imperij. koje«ra upliv >e 1h» steza! jir^ko celega .sveta in kojrga trgovina bo imela vsejiovsod važno besedo. Ali je to. kar najbolj imp< niia na Mussnliniju tema propaga-lorju Wall Streota.' Njega tnegaloman-ki in fantastični iiuperijaili-stieni načrti, ki bi morali izzvati nove vojne in ki bi stali na milijone človeških življenj. — č« hi jih mogli Miiat.rati resnim. O leni sovetla dvomimo. kajti najnovejši govori Musti. najl.olj neodgovornega bahastva in ]>retepa.štva. prepojenega k alkoholom. K temu se poda pripombo, katero smo našli v nemškem ! i s! u *'Tagcbnch**, pripombo, ki nam dela Mussolinija današnjih dni bolj razumljivim - — Zakaj je zamolčalo u< luško ča>opisje to. kar je v Italiji javna skrivnost, kar istoji v vsakem pari'kem li>tu ter je znano vsakemu časnikarskemu poročevalcu, nastanjenem v Rimu. — da je nain-reč Mussolini sifili^tik in da -e Idiža štadiju paralize t Iz tega ni ' reba delati nikakih moraiičnili za.ključkov. Taka nesreča se je pripetila že marsikateremu boljšem«. To dejstvo pa pojasnjuje nekaj na politiki Mu^-olinija. Mogoče bi i»ila naloga Lige narodov, koje higijen-ki odelek je najbolj aktiven med vsemi, naj pošlje dobrega Kpeeijalista v Rim. da »i ogleda b ilnika, kojega bolestno stanje se tako dobro krije z bolestnim stanjem celega naroda. Ali je blaznež na vladarskem i>restoaten-ta j ako dvomljive vrednosti. Pa-entni urad v "*Va.diingtonu ima eznam patentnih odvetnikov, kajti le registriram odvetniki 'tnajo pravico zastopati v patentnih stvareh. Prošnje za patent treba vložiti na Commissioner of Patents. Iznajditelj mora podpisati prošnjo. Popolna prošnja vsebuje petero stvari: 1. prvo pristojbino v znesku $10; 2. prošnjo- 3. specifikacije in navedbe: 4. pm-sego in 5. risbo, ako je ipatrebna. Vse listine morejo biti pisane ali tiskane v aigleščini. Prosilec dobi številko svoje prošnje in te se more potem vedno posluževati v dopisi van ju s patentnim uradom. V naslednjem podamo kratek opis petoirice točk. ki sestavljajo prošnjo za patent: Prošnja. — Mora biti naslovljena na Commšssioner of Patents. V njej se mora nahajati ime, bi-valaiče in postni naslov i znajdi-telja, ime iznajdbe in podpis fz-najditeija. Specifikacija. — To je opis iznajdbe in karfoo se iedelnje in kako naj ae raft». Opis mora biti tako popoln, jasen in jedrnat, da ga vsak strokovnjak lahko razume. SpecifiktocBja se mora zttijnciti s ... JaiMaL. '. šlevilu prošenj .za patente, se pa-t«iit!ii urad bori / velikimi težavami pri reševanju prošenj. I\oii-.ivf< j>a je lani povečal luidže? patentnega urada, tako ila »-o se razmere nekoliko izboljšale. Tež ko sj j,» predstaviti ogromno delo tega utada. Tekom leta 1924 je patentni urad sprejel či z inO.OOO prošenj vseh viNt Ui dohil je več kot Tri milijone na pristojbinah. NASTOP ZIME. | Znižanje uradniških plač na Poljskem. 1 i-Varšave porčajo. da je ministrski svet v načelu sprejel preti !og finnančnega ministra glede redukcije drtžavnih izd&tfkov za 1. 1926 v znesku 500 milijonov zlatnikov. Kakor znano, vscibuje ta znesek tudi znižanje uradniških plač. Soči jalni demokrati so uvedli močno agitacijo proti sanacijskim načrtom finančnega ministra. ROJAKI. NAROČAJTE 8B HA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. V lanih jutranjih urad torka. 22. decembra. — da bodimo natančni; ob 3.:VV7 vzhodnega časa — je soince vstopilo -v znat Ovna in pričel se je zimski letni čas. Pa naj je bilo že toliko mraza ali snega, uradna zi-ma se j«.1 še V sedaj pričela. Istoča-no v.> je pričelo poletje v južni heniisfer; — ako to vas kaj potolaži, ko mraz pritisne. Med tem. ko smo začeli zmrzovati. v dužtii Ameriki in Avstraliji začenjajo misliti na poletne počitniee. Kajti ko mi v severni zemeljski poloohli imamo zimo. oni v južni i:na ji> poletje in narobe. Poleg tega. da je bil tnresk decembra začetni dan zime v severni hemisferi. je Isti tudi najkrajši dan leta. Oj> :10 stopinjah -everne širine (približno pri Jacksonville. Florida) v tem najkrajšem dnevu mine 10 ur 1:1 minut meti vzhodom in zakohoni -olnea •. ob 35 -topinjali (približa v širini Santa Harbara. f'al.) pa le 9 tir 49 minut: ob vzporedniku 45 ob katerem leži Philadelphia, pa ic bil dan le 9 ur 19 minut dolg. dočiin prebivalci mesta Minneapolis (45 stopin) imeli le S ur 4(i minut dolg dan. Od torka naprej, ko se je soln -e nahajalo najbolj na jugu. s<-'sto začenja pomikati proti sove-ti. Dnevi postajajo daljši in dalj-i. Soince začenja nam dajati čim dalje več gorkote. '.ker njegova opoldanska lega na nebu je čim dalje višja in zato njegovi žarki orihajajo k nam bolj navpično. To je nekam čudno, kaj ne? Saj naj najhujši mraz še le pride. Razlog, zakaj ne postaja vedno bolj gor-ko. je namreč tak. da naša zemlja e vedno oddaje gorkoto. ki jo je nabrala tekom polet ja. in to mnogo hitreje, nego jo sprejema. Še le proti spomladi začne zemlja nabirati "prebitek gorkote in vreme ptočacno jezni na :^to stvar. * Ce je res pred zoro največja tuna. lahko naša civilizacija pričakuje v najkrajšem času solnč-nega vzhoda. * Vse, kar je prav. Včasih je tre-!»a malo ciganstva. toda do gotove meje. Nesramno ciganstvo tudi vsakomur. Nesramen eiga.r. je pa. pater Koverta. kot bosti* uvideli iz okrožnice, katero je podal svojim zaupnikom. V okrožnici boste opazili, ila ne vsebuje ltesede "koverta** ali " kovert ica Ta izraz ne vleče več. Za na« 'oiliestilo m je izmislil besedo "žakeljčekTo je umevno, kajti "'žakeljček** več d rži kot pa kremna " kovert ica Torej, čitajte rojaki in sami "•resodite. Pater Koverta zna fehtati in si v,r dobesedno takole : * Bratje, velik primanjkljaj imamo v tiskarni. Ta potrebuje nujno denar in pritiska tudi na nas. Plačati moramo ! Do Božiča «uuo obljubili pora v- Izpred starokrajske porote. Celje, 3. dee. • ker ju je čul trgovski vajeoiec. ki Krvav konec nesrečnega zakona, i je zbudil srvojega gospodarja. — Pred porotnike je stopil 42 let Tr?ovec ^ ^ ^J v trgovino, stari delavec Frane Bukšek iz o{codl>r ^ en 7j,kovtx' I>obegnil Ravnocirja pri Rogatcu. Oženil se ii ga ^ gova žena je bila 17 let mlajša od 1 tudi la Oroz- njega. Obtožen je bil. da je ubil mkl 80 na bllžnji or1" ženo Marijo. Ona in njena mati! T.LS ,Uje?ra C'ev,ja 111 zdel° iim sta bili znani prepirljivki Vdaja- je* da Je to ^led ^ P^antowi. — li sta se prostituciji in tudi radi < Nje?OVc-a Ct'vlja ,UtH thii'- tatvine sta bili že kaznovani. _,la SVeza trava- RaKen s0 Bukšeka. ki je prinesel v zakon sk pn tr^ni nidi - 1500 dinarjev, je pričela žena,SlHn padel takoj 1,11 »'^fanta kmalu zavidati in sovražiti. Pre-j"1 Matkn Pr,',sk;,va ^<>?nala. piri so bili „a dmnneni redu. Je nnel Par{'ant tioina Priče pravijo, da je bil Bukšek' KrH,MOV Trboveljske krben človek, a ženski hndobnr. <^žhe v Rajheu- hurgu. i ji cevni natezalnrk. ki je V časa h sta ga celo tepli. Kmalu p^ žen it v i je Bukšok uvidel. tla ima njegova žena razna razmerja. l>a hi ga dražila, mu je celo sama kazala slike in pisma svojih Ijuhim-eev. Tako seveda j.- moralo ]>rit! do katastrofe. , Ko se je dne 20. septembra ve- i nil Bukšek zvečer z dela d< glavi. Po zločinu je takoj {-.iMu-g nil Oil doma in povedal «.o«.edom kaj je storil. Ženo so ^pravili «• eelj.-.ko bolnieo. kjer je imir-n. Porotniki »o vprašanje urb l hudodelstva uboja zanikali. p~ trdili pa vprašanje glede malomarnega ravnanja, ki je zakrivilo smrt. Obtoženec je dobil nato 11 mesecev strogega zapora bil ukraden pri tvrdki Dukič. ko je bil Parfant š.- pri njej v službi. Porotniki -o potrdili -aino vprašanje tatvine železja in natezalm-ka. dočim so Matkovo krivdo <]>loh zanikali. Parfant je bil obsojen na f> nu'seeev težke ječe. Matko pa ,fe il oproščen. Samomor dveh nemških gledaliških igralcev. V Monakovem jii izvršil samomor jedva 32-h-t ni igralce Kihard Kidlei haiis. I "strelil — jt. radi ne-«rei\ne ljubezni. Iz i«; ga v/- tk:i si j,, n davuc* končal življ.-ije h ta l v Bu-lini}'e«!i rojeni igralec Jurij Oal-liiiia«ev v (iraak naročnik naj ponovr vojo nar«H*ntno. kdm* je na dol-ru. Kdor ima pa še kaj me-ecev >aj ponovi sedaj mesto čez neko-1 ko mesecev. Komur toraj naročnina poteče v de<»embru ali v januar j«, naj bi oriskočil 1 isftu na pomoč in naroČ-lino poravnal takoj sedaj. Ako bodo ti naši naročniki v«>i t o rili >»vojo doii-žnost. bo najmanj polovico te potrebne svote skn-paj. 2. V.-ak naročnik, če še ni letos -o -toril. naj nam pridobi ali sam plača vsak cn^ga novega naročnica. morda sorodnikom domov. Tti '►i pa dobili toliko, da bi se vse *c drugo plačalo in rešeni smo «tiske in še nokaj bi ostalo za sf-'o in potrebo. 3. Prilagamo pa vsem naročnr-kom mali "žakeljčtik" za Miklav ža. Miklavž ibo ikmalu hodil okrog. Dajte, dragi inaročniki. dajte, mita vit c mu tudi za Vašega sirote-ka. prijateljčka. Morda bo imel tudi zanj ka.k darček za ' krist-miN prezent". Oajfte vsak nekoliko za pokritje dolga. Lepo pro-«imo! l>a pa ne bosle zastonj žrtvo« vali. ker zastonj danes nihče ne more dati ničesar, boni pa tudi jaz vsakem n. kdor mi bo poslal do Božiča a'li obnovitev naročnine ali za Miklavža, vsaj $1.00, dal lep rožni venčak. katere sem kupil v ta namen v Rim ni in jih dal blagosloviti sv. Očetn. Kdor bo pa poslal novega naročnika. dobil bo pa še poseben dar. Zato. ibrat je, 'kar krepko na noge vsi! In do Božiča ibomo postavili lishu krepko novo podlago za naprej. Sprejmite vsi in vsak ivy^ebej moj iskren poadrav! Rev. Kazimir. * Kdo ve. kje je pobral besedo 'žak<4jčeik'? Najbrž je pod Tritn-kovim vplivom. KMALU BODO LJUDJE ZI-Vai STO LET Rusija in Francija. Novi ra.«?ci poslanik Kakovski je izro«Vd sv.ij,. poveril ne li^iine pre Isednikri republike. Kakor pn ■očajo i/. Pariza namerava •»ovje'r-«ki ljudski komisar za vnanje deve ( ičerin obiskati Pariz in z Pred poroto >e je zagovarja}' namenrwn. ila -e ponovno «e«tane adi goljsifije in vlačugarstva : m:nistr. predsednikom P.rtan-i let stari bivši trgovski pomočnik l«">m. Rndolf Žemljic od Sv Križa pri ' ~— Krapini. Obtoženec se je dne 30. junija 1919 izdajal gostilničarju Ani 'un Vidmarju v Trbovljah za vinskega trgovca iz K rapine ter je oklenil ž njim več pogodb zn dobav, vina. Pri tem je dobil nad 10.000 l'tiarjev are. Zemljič je bil radi tatvine že iprej kaznovan, a ko -o ra decembra 1922 zopet prijel«, "e pri Rimskih toplicah }X>l>egnii -traži z vlaka. T")o 19. septembra se je potem potepal po svetil. -Ililija je prišel v Smarie pri Sevnici, kjer se je'izdajal za velikega vinogradnika iz K rapine, pobral zo-•".et za skoro 4000 dinarjev are in izginil. Poi*otniki -o obe vprašati ji gle-*e hudodelstva goljufije potrefi-i. "\"prašan.je glede vlačugar>*fvn pa. zanikali. Tvan Zemljič je bil nato bsojen na 1"> mesecev težke ječe. Vlom in tatvina. Pri trgovcu Avgustu Sotlerju v Senovem pri Rajheoiburgn '-ta 23 let stari, v št. Pavlu pri Prebol-Lu rojeni strojevodja Franc Par-,'ant in njegov ]>oHvrat let st;<- Kra-.ii o-.ke -tafi-tike kažejo, da je bila leta ls;}f) povprečtia življenjska doba :>9 let in f> me-eccv. Angleške statistike kaže ji. da je bila leta 18f>0 povprečna življenjska doba 40 let in 10 nn s^e\. Ainei-: Orenko Vino je tudi važen čini-telj. Za pn«prečenje bolezni je potrebno odpraviti zaprtje, in Tri-nerjevo Orenko Vino ga odpravlja. V slučajih slait»ega teka. za-I prt ja in poilobnih želodčnih ncri-do\- ga nima vrsfrnika. "'Snow. V. D.. a kupil Trinerjevo Grenko Vino in takoj opazi I rai'Jiko. -To-eph Prelmznv. Rox 22". Ali imate Tri- •i kurjač Frsuic Matko iz <'epelj , m< rjev Stenski Koledar z;i leto >ri Vranskem, v noči 1^1. septem-j 1926 ? (e ga vam ni dal vaš lckar-ora vlomila in si nabrala 25.000 nar a'i proilaj.nlee zdravil. pošlj>-Iinarjev raznega blaga. Izpod ko- te 10e za pfrkritje ]iošiljalnih pala sta zid in vdrla v trgovino, -tro-kov tia Joseph Triner Co.. kjer sta začela po svoje gospoda- S. A>hland Ave.. Chicago, riti. A robe nista mogla odnesti. III. (Ad.) NOVO LETO pričeti pravilno je velikega pomena za celo leto in poznejšo dobo. Pričnite ga z nalaganjem vsaj malega dela svojega zaslužka na obresti ter nadaljujte z nalaganjem redno. Pri nas lahko pričnete novo vlogo z zneskom: $5.— ter nadaljujete s poljubnimi zneski. Obrestovati pričnemo vloge z vsakim prvim v mesecu ter plačujemo obresti po: 4% FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, K. Y. GLAS NARODA, 26. DEC. 1925. K O R Z A R J I. ' j (Nadaljevanje.) Pri zavzetju Vera ruza se je namreč pripetil čudo v if slučaj, -Iti je bistveno pomagal KLibustcjcem k velikemu usrpehu. Ko so se namreč bas pripravljali za ka. Začudeno se Klrbu >tejei previlno bližajo, da no juidejo v zasedo. Toda na spu secaiem mo.vtu jib »prejme nekdo, ki na mah razprši vse dvome. Sam pogled nanj |>opo)noma pomiri KlibusJejce in jih silno razveseli. Ta nepricaikovaiii prijatelj je bij namreč Henečaai Loredan >;tari W SžiM IZ ŠPORTNEGA SVETA mmmkmmm solnčni žarek, ki se odbija v čr-nean drgetu. Bil je zares nenavaden pogled. Dvoboj dveh žensk, ena v krat- j kem krilcu, druga v hlačah - do- j kolenieah. Tudi po postavi sta si obe tak orazlični, kakor po obleki. Španka je drobna in vitka, j črni lasje so počesani v krasen j vozel, ki jo dela za cel pedenj večjo. Angležinja pa je krepka, da J>i mogla zviti zlatnik, med1 prsti.; široka plava griva ji prosto pada na pleča, ki >o široka kakor moška. Borba med tem robustnim borcem in vitkim dekletom je do-kaj neenaka. Tomaž vidi to razliko in se hoče iznova vreči med sovražnici. Toda Granvmont ga zadržava : — Kaj ne vidite, da sc brat in tovariš, čigar «»led se j, bila žo pred letom izgubila, in ki sopadeta jutri, če ju zadržite da-se sedaj ob splošni pozornosli vseli J ties? Bolje j«', da si vsaj mi ohra« bratov vrač« nazaj v njihovo dru- nimo hladu okri! ži>o. \a vprašanja izjavlja Lore-dan. da ga je neka privatna zadeva silila, da živi več ko leto dni v Vera P nizu mirno meščansko življenje. Pri prvem znaku pa. da je mesto napadeno od prijateljev in tovarišev, je takoj pustil 1o življenje in pokazal npet svojr staro naravo. C i ni je spoznal, kateri Flibustejci napadajo, .se y? splazil v trdnjavo, in pri naskoku je z golim mečem skočil v sredo branilcev ter jih tako prestrašil, da so začeli vpiti: — Izdajstvo! izdajsl.vo! — ter pobegnili na vrat na nos. Tako je Benečan Lo-redan čisto sam premagal trdnjavo s štiridesetimi topovi in jo predal Flihustejeeni. To mu je s«:-re.Ia prineslo veliko slavo in še večji delež dobička. Tudi drugi pivci so že došli gledat. Sedaj sroje okrog nasprotnic v krogu in kličejo: — Fair plav! — Enaka borba! — To *r pravi, oni zahtevajo, da se spoštuje stara flibustejska šega in da se nasprotnicam pusti svobodna volja. Po tej šegi ne sme dvo-bojnikom nihče priskočiti na pomoč. razen da pobere padlega s tal. — Tlej. prostrrra ! — iznova zavpije Mary Račkam in od-topi za korak, da dobi zalet. Tn sedaj plane nad Juano. nameri svoje bodalo proti njenemu obrazil in jo hoče z drugo roko prijeti, da jo vrže ob tla. Kajti kakor je rekla Tomažu, res ni imela namena, da ubije svojo nasprotnico, ampak da jo vzame s«- Potem se jc Loredan podal na mn v šolo. Sicer pa sta obe ženski krov 'Lope podlasice', ki si jo je rajo izbral kot 'Fling Kinga* ter z drugimi vred odjadral na Kravji otok, kjer ni zamudil nobene veselice. J nana ga je zapazila ill je taka-uredila, da se je Z njim večkrat, sestala — vedno v Tomaževem spremstvu — v en: ali drugi bezniei na otoku, kjer via pot nil vino in žganje tekla v vein ok i h po mizah. V družbi P>c-nečanovi. ki je bil prav tako lep in galanten, kakor hraber, je .Tu ana kar oživela ter razcvetela, v svoji I.-pot i in %lohrem razpoloženju da s,, je tudi Tomaž kar čudil nad to ltožanstveno žensko. Prišel .)♦• pa dan. ko je bilo tudi njegovega veselja kraj. Ta dan so vsi krokali pri 'Sivi papigi'. — Pridružili so v* jim drugi, tako kapitan Grmnmont v lastni osebi, dalje Rdečebradi s svojo Man-Račkam. Flibustejko. Izprva je potekala zabava v najlepšem redu. in popili so več ko polovico svoje pijače v najlepši slogi. Ro I>}1 vta bili obe ženski nekoliko vinjeni. sta se po nesreči sprli, kakor se večkrat pripeti v takšnem stanju. Prepir pa se je tako razvile!. deloma iz tajnega razloga, deloma pa. ker je bila Flibustej-ka zopet po moško napravljena v tonu. kakor nečak napram vla-eugarskemu dekletu, nakar je nastal ravs in kavs. — ProJcleta nesramniea! — je zatulila Man*, — vlačuga si m nič drugega! Obe poskočita tako naglo, da prevrneta svoje stolce. Sedaj si stojita, oko v oko in so obkladata z najbolj sočnimi psovkami. Tomaž. Grainmont. Rdečebradi in Loredan se zaman trudijo, da bi jih spravili vsaksebi in jih pomirili. Pretirani bes je obe ženski ohladil do neke sovražnosti, ki se ni dala več prikrivati. Z veliko odločnostjo zahtevata sedaj obe, da se jima prizna stara korzarska pravica, da odločita svoj spor, ne da bi se smel kdorkoli vmešavati. — Pri Zveličarjevi krvi! _ se roti Marv Raekam. in že je potegnila svoje b'odalo. — odstopite vsi. ali pa zakol jem koga ! Kapitan Tomaž, preveč rada te imam, zato te tvoje ljubeč ne bom dejala * iz kože! Le nA lice jej dam nekaj za spomin, da ne bo več gobct> otresaSa! Juana si s svojimi krasnimi -obrni grize spodnjo ustnico. Tndi ona je že potegnila bodalo, ki je nosi vedno s seboj za pasom, do-^ *Iej bolj za parado, ko za rabo. : Sedaj njolči. oči »e ji zlovešče \ svetijo, ko dra oglja, ali pa kakor DESfflFEKOA DENARJA MflTOHt »:«» CO. M|W VM> Najboljši ameriški drsalec j-' .Jo«* Moore. ki ga vidite na sliki. Dosegaj je posekal še vse rekorde. Dne 27. decembra lm nastopil v liovnn Madison Square Garden v New Yorku. Umetno izdelovanje dijamantov Revija **Le Monde Medical** jvoroča. da se je neki Francoz pritožil ministrstvu narodnega zdrav jt. da je jKipirnati denar, s katerim imajo praviti vsi sloji, pogo-sto zelo umazan. Ne gre pa samo J za papirnati denar, nego tudi za j? novčiče, ki >o večinoma tudi tako uma.za.ni. -da bi jih človek ne vzel v roke. če bi slučajno ne bili j tako ze'o potrebni. Minister na-I rodnega zdravja je dgovoril na j pritojsbo s tem. tla je naprosil j franeosko zdraviliško akademijo. | £ ' naj izreče svojo merodajno sodbo ]N <» nesnagi na denarju. Zdravniška ! g akademija je izjavila, da na de-124 narjn sicer iti mnogo bakterij, i 9 vendar pa ni izključeno, da prena- j šajo z denarjem ljudje tudi no-j 'vame bakterije. Zdravniki, ki -o! ,se pečali s tem problemom, so da- 1 ;li novčanice tleči, ki je imela škr-'atinko. ju vendar 11 i t i v tem slu- • čaju ni bilo na novčanieah baci-i j lov ški-lat.iiike. Xa kovanem de. ; , narju so našli še manj bakterij. I . in sicer za to. ker se rabi zlat > in Severa's Gothardol. Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevraigične bolečine- Cer.a 30 m 60 centuv. Zahtevaj t« najprej pri Ickciju. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA SPOSTOVANJE MATERINSTVA j-rebro deloma samo po sebi. delo- i r— , ma pa v obliki >oli kot dezinfok- , , , . • , - i (vaiske lastnost i. ki Izmeti vseh dragocenih kamnov ki jih je Moisisan dobil pri več kot »''J-k;* sredstvo. Tudi bakreni in .je naj bori j čislam dijamant. ki je | petdesetih poskusih, ni znašala nikIJ*arvo za raizvoj bakterij. poskusih. po svojem kemijskem sestavu čist j več kot samo 10 milisramov! [ s kri sta'izovani ogljik. Prekrasen! Približno ravmo ita^o malenko-1 je njegov sijaj in divno pre'liva- 1st ne uspehe kakor Moissan. je do- le svetlobnih barv na njegovih ploskvah nam očara pogled. Ni ga lepšega kamna «>d dijamanta v -ege] Ruff. Najsi je Izvedel poizkus lako ali t;nko. vedno je mo?"I ugotoviti, da se ogljik pretvori v vsem rudninskem kraljestvu, pred i dijamant samo pri teniperaturr njim pobledi lepota kralja kovin ■ uad lfiCO stopinj C in pod tlakom — zlata. ki znaša nad t koč atmosfer, pa so Na novejših bankovcih jih je bi-'n' ,-V Nahajališča naravnih dijamant- j pri tem delu nastala zrnca dija-'lo manj. na starih in bolj nmaza- 1>n nih zakladov so silno redka; naj- jmanta tako majhna, da jih more- „ih pa več. Omenjena zdravnika starejša sn v Vzhodni indiji, naj- mo komaj opaziti s prostim oče- sta iirej v praktičm Tako pravijo franci^ki zdravniki. Njihovo mnenje pa na>pio-luje sodbi, ki »o jo izrekli o denarju ameriški ztlravnrki. Ameriška zdravnika 'DarVngfton in Park -ta na-"la že leta 1915 na poedinih 1 bankovcih 20 do 70.000 bakterij. ' Ljudje v-e )>remalo cenijo in pazil je jo nekatere prav lepe ž:- j o v mnogih . hlčaj: i i Inii'.j razvite nego pri j •'•lovi-»ku. Shičaj. ki -e j,- <|ogodil nekje na Dolenjskem, nam dokazuje. kako veliko spoštovanj«- i-majo živali do materinstva. mogoče je človek že poskusiL d;: svrhe ne uporabljiva. bankovcih nemoteno razvijali po v resniei bili tekmiei. kakor se je sedaj kmalu izkazalo. Juaua drži z levico svoje krilo, da se ne zaplete vanj, in ima le desnico svobodno za borbo. Ulitkoma odskoči vstran, da se iz.-ogne bodalu, naperjenemu jjroli njenemni obra.zu ter sune od strani. S prc Flibustejki usta ter se vrže z vso silo nanjo. . . Zadnja izdajalska psovka je tako združila obe sovražni tekmiei. kakor v zadnjem ljubavnem objemu. Druga drugo držita za lase in obe rezili zazvenita, razparana roka Mary Račkam pa moči obe t eels i s ourkom vroče krvi. Objem ne traja dolgo.1 Mnogo preslaba omahne Juana naenkrat vznak in pade. Flibustejka pa nanjo. Obe to pot molče obležita na kamenitem tlaku. Gledalci mislijo, da sta obe mrtvi. Ko pa t>. dignejo ta negibni in zagrizeni par, vidijo, da je mrtva le Mary Račkam, ki se je pri padcu nasadila na .Tuanino bodalo skozi srce. Juana pa jc bila le v omedle-vici zaradi močnega padca, pri katerem je "z glavo in tilnikom udarila po trdem tlaku. Bila Je jedva ra>njena. Ko ne je po dolgem času zavedla, je bil Tomaž sklonjen nad njo. Reznica je .sedaj prazna, ker so jo vsi zapustili, najprvo Loredan in Rdečebradi. Tomaževe oči so strmo -uprte na Juano. z zamišljenim in zagrizenim izrazom. .Tua-na se vzravna in pogled aokrog sebe. PotemVpa vpraša z glaaom. v katerem zveni 5e ^edno mrtvaS-ko sovraštvo: — Mrtva? , več mesecev. Tz tesra sledi, da je bi dijamant nadomestil z drugr- i Tz vsega povedanega sledi, da površina denarja dobro sredstvo mi snovmi, a dijamant je ostal še Ui narava še ne bo dala v d ogled- zn mpršen razvoj l>akterij. Tre-do danes nedosegljiv. Ni vse zla-j nem času odkupiti monopola na ba je seveda priznati, da je d to. kar -e sveti. !in še manj dijamant., kar ima dijamantni sijaj. Tako/, van i umestni dijamant. s katerim se marsikdo ponaša, je povsem drugega sedava. «k|kor pravi. sestoji namreč iz kaj enostavne snovi, silicijevega dioksida. — torej iz povsod, razširjenie kre- i zdelo vanje dijamantov. KAJ JE FETIŠIZEM je infekcija denarja zelo težka in da bi imela tudi *ka. kr j je imela eneira mladiča na n. k i zidani polici v pred kuhinji. in j nato šp.anjelka. Ker j«> bilo zunaj i precej hladno, so ti»1 i p-iei v bli-| zini mačke naredili materinsko j i po-teljo. španjelka j«- kmalu opa-j '.ila svojo sosedo iu je ni več pn-' stila na polico. Ma<"ka jt- -kočila na bližnju omaro in s., ni upala k uiladreit. ki .jc neprestano mijav-kal. Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino Pest m K oh (litrski del. Pnrjlarje o praznikih. h t nih časih in mrli h. Prentntjovna industrija v -tmf-riki. Dtlt k t irska igudba. a b no I'-in de- šajo nalezljive bolezni. Posebno nevarno je jemati bankovec v u=- (>, aja za fillir|| tVt.iži/,.)n k(>r ,>n m,s ollno. ta. ,kar se po^y-to dogjija na trgu. ie.ee pre,i- ^ 0)m. jitt,v ]jlthexni ua ob_ , kjer branjevke V našli,-i sfi-kajo k,-, telesa last- l">Vl"^'■•ll<•<• med zobe. Tudi štet j« Psiea polici in a!i pa na kako samo izvira iz portugal- ^denarja s prxlinjepimi jirsfi je n^-j ke«»a fniticao ali i/ italija'nske«ra varno. T .I«- nato zagiuila pr«»li '.a-i',» nleuro- posm-ila francoskemu ke.mikti; J 1 J \t ■ - t> e v i-i , vem mnenju takrat, kadar je !'«•- Moissaaiu m Nemcu Riuu. /aliliog ... . . tis še v izvezi z o-ebnostj ». Na ]>ri- rtalijaiiskega varno. To je menda edini -hii-a. »omeni čarovnijo. — ,l;j s() n;i dobrem tis?i. |oleg grafita in oglja črna in prozorna dijamantna zrnca. — vdelana v amorfen in močno stisnjen ogljik. Iz tega je takoj spoznal. da je za nastanek; dijamanta potreben poleg močne tempe-ratiure tudi visuk jiritisk. in to poznanje je bWo d ločil no za njegova nadaljna raziskovanja. — Zgradil je električno peč. v kateri je mogoče doseči izredno visoko temperaturo in v njej pri 3000 stopinjah stalil s sladkornim ogljem pokrito železo. Na ta na« čin dobljeno maso je. nato hitro ohladil v vodi. Iz skrepenele.ga. izredno trdega reakcijskega proizvoda je odstranil železo in sili- mer -nekdo je zaljubljen v majhne no ž ice in 'ljubi svojo ženo *a-i mo zato. ker ima majhno nogo. — j Pri velikem fiitišizmu je ta zveza pov-em pretrgana. Fetiš je ločen oil osebe in ljubljen sam jk> sebi. Predmet felišizma. torej fetiš, je 'a h ko kot rečeno del telesa, last-' nosti. pa tudi normalno ali abnormalno duševno stanje. i Neke posebne vrste fetišizem je ! zaljubljenost mlade ni če v regan jala ZASTAVE svilene ameriške, slovenske j Sigurno 55% ceneje kot drugod. in hrvaške i ... -regalue. prekoramnice. tro- j _VICTOR NAVINSEK, bojnice, znake. uniforme itd i 331 greeve st, conemaugh, pa. kate z raznimi kislinami, grafit ?o^kus modificiral na razne načine, takn so\mi fetišizem. Od vseh delov te-j le^p igrajo lasje in noge največkrat. vlogo fetiša. Kodri ljubljenih oseb v medaljonili so na dnevnem redu. Najpopularnejši je fetišizem, ki se tiče čeveljčkov, na-zvan po francoskem y>esnikii Re-tuiiu de la Bret on ne fetišizem. —■ V Retifovem romanu "Monsieur Nica-hvs" je zbiTal junak" copate svojih Ijmbic. Historična ironija je da je 1>U Goethe kot fetiš sam fe-t ištst. O tem priča njegova kore-spomdenca. v kateri prosi Kesrt-nerja. naj miu l>ošlje Txrttin glavnik. v • nekem drugem pismu pa Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! (Dalje prihodnjič.) .T w naprimer je med drugim raeitalil r j prosi gospo von Stein. naj mu po- električni peči srebro, v njem raa- klani svoj dežnik. Z? v 54. letn topi! ogljik, potem pa to ra^top- starosti je fantaziral Goethe nmo hrtro ohladil. TikIi tu je na- le«tel na dijamantna zma. Koliko truda in energije, pa ts-Iko ma lenkost ni usrpeh i! Skupna teža vseh dijamantnih kristalov, o finih čeveljčkih go«pe Vulpin-sOA'e in se je tolažil, kako drag spomiii mu bodo in kako navdušeno jih pritisne na srce. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj posije znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Svetoma metla. Divji konji v Mon/ani. luži: nirska ruda pn teklnsti. (i umi j —— noro zlatu aiutovne finance. Strašna hohztu — rak. Doživljaji lačni ga r Vurku. Sew Tain za hrezami. Sibirske sliki. Abdel Krita. Dogodi k na ladji. Ivghšk* državnik Lord C 'r-zon. I'h ine in iir.l na X or folk r/ •_. Sirup c kriminalisftki. Izgubi j* ni kontinent. Žiriji nm,t r mm s!, ;h glnborii^dh. Prodiranji r polarno r»;e/. Yr- Amudscn o svojem polarnem volet-u. Jljolmar 11 rant ing. K 'ta i si, a. Sunjotsen. Koliko se popije na svetu. 1'stroj tihsa in značaj. Xačrt novega koledarja. Pa eel Hindi nburg. Smrt Roberta La Follelta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Ž id o v ska u n i verza Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. S mesnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT ŠTRLET NEW YORK CITY >, -M L - \ GOSPODAR PLAVZEV. Francoski spisal Cteorgei Ohnet Za "Glas Naroda" priredil O. P. I GLAS NARODA. 2fi. DEC, 1925. mm (Nadaljevan je.) Kiiko bi ne mogel proMixxhir plavžev ljubiti takega popolnega • ja. ki je združevalo v sebi v srečni harmoniji telesno mienost z i :alično le]K»to.' Sploh pa. ali -se ni iz ljubezni poročil ž njo i Ne aje ->e na ponižujoče posdbnosti položaja, je vzel žensko, katero zapustil vojvoda in ki je bila brez premoženja. In vse to le radi-ker je bil srečen, da jo lasiuje. kot bi bila dejanji tak izvan-i Jen zaklad. Tako, si je r< kla Athena U, — poteka življenje Claire, ki je . Ijena vst povsod, dočim je puščala ona, Athena is. ljudi brez-i rižne. Seveda an dvorili tudi njej. Kaj pa so bila vsa ta prizadeva-j . . vse te salonske galanterije v primeri z odkritosrčno, globoko i.i neomajjio ljubeznijo, katero j»- znala vzbujati Olaifv? V sitnosti svoje Ijirhoi-ii urnost i se je pečala prav posebno z golom Derblav. Pričela m* j<- kazali in-mio. tla mu ugaja in tekom t j u večera ga je obsipavala s '{>»>zornostnu. GoKpodarja plavžev je .* v resnici ljubeiznji\ im. S svojo temno poltjo, svojimi črnimi. Kratkko pristriženimi la-mi in > svojimi veiikiaui, rjavimi očmi. s!ičea Arabcu. Atheuas se je čiutiia naenkrat zelo razburjeno. . kdar ni noben moški vzbudil v njej sličnih občutkov. Co bi biia i j. / .. >žna zaljubiti V v moškega, m je mLsliia. tla bi mogel bili • ■ Filip in prevzeta od misli na bole-T, katero bo s tem povzroči-i » .air«-. «.,. j«. izročila svojemu naravnemu koket.stvu z ognjem .k' jiotil cal o njo siij m o. Občutila je naravnost peklensko vese-.» je za]»azi!a. kako >e je lice ("lair* pomračilo in kako je ]»<•-. slednja nemirna in preplašena. Athenaks je čitala duševno l>olot na čelu one. katero je sovra-".<•;• spozna hi. da je našla slabo mesto, kjer tulili« izvede smrtni udarce. V v siiicj j.- bjio o!>naš;tn,je Filipa ono !.<>/.[ salonu ter je kramljal ž njo. Kil je ravno dosti galanten, da je loi prijeten in dosti hladen, da ni dal >povoda za domnevanj*-, da je z voj votlin jo bolj zaupen k«.t s kako drugo žensko navzoče družbe. < V prav se je znal obvladati na v.se mogoče načine, bi pozoren opazo-vabc lahko zajezil, da ga je muči o živahno razburjenje. Dočim se ■u je polastila vojvotlinja, napela kot mlad pav ter ga vodila na- • krog po salojiih in rastlinjakih, je vid-el, da se je vojvoda pribli->al <'!a;rc in da >«• je smehljaje pomenkoval žnjo. naslonjeni iui ojk>-;<» naslanjače, v kateri je .sedela. Hiio je V m k rat .da -Ja Claire in Gaston iz tiiko neposredne bli-;i»e in bi t z vsakih prič izmenjavala svoje mwli. Stresel se je in oidila ga je rdečica. Za trenutek je trpel Jako strašno, da je krče-.ito stisnil roko \ojvodinje. — Kaj pa vam je.' — je vprašala vojvod in ja, ki je stisnila ro-!.o kavalirja ter se pričela smehljati. Ostri duh teh cvetk ter vročina rastlinjaka me omamljata, j.* otlvrnil gospodar plavžev. ki je zopet poslal miren.__Vrniva re v salon, z očmi Ukajoe vojvodo, ki se je še vedno zabaval s t 'laire. Izza obeda je bil vojvoda neviden. Po ve de l je del -svojih gostov -v »jo kaditno sobo ter jih seznanil tam s svojimi finimi smodka-jiii in cigaretami. V teku pol ure pa se je odstranil od :svojih gostov z izgovorom, mora izpolniti svoje dolžnosti kot hišni gospodar. Hotel se je r; bliža t i Claire, a ker je p<*nal ponosni značaj mlade žene, si ni <1 al v prizor it i odkritega napada. Drugače sicer -skrajno drzen. >e je čutil njej nasproti plašnim, b ! pa je. da IkkIo prve besede, katereji bo rekel med štirimi oč-i m j večje važnosti za njih bodoče medsebojno stališče. Mogoče bi bilo boljše še -počakati ter prepustiti času, da ugladi »■u. prodno bi sam nastopil na njem. Bligny pa je že dospel do • • i upu je ciničnega egoizma, da ni mogel še nadalje zadrževati za- uja ene svojih muh. VMed tega je pričel prodirati kramljal ' I . s svojimi prijav ed j i in se mudil nekaj časa pri ženskah. Kot ro-..r A,t /ver je vedno bolj in bolj obkroževal Claire. Naenkrat je -»•• i naravnofct do nje ter se sklonil nad stol, v katerem je sedela ' »aire. - Ali .se danes zveč» r popolnoma dobro počutite? — je vprašal . priliznjenim glasom. — Skoro trepetajoč prihajam, da se informi- glede vašega zdravja, kajti bojim se. da me ne boste brez ne-» "i.. videli v svoji bližini. ( I aire m? je živahno obrnila in motreč vojvodo z ostrim pogle-« m. je odvrnila pogumno: - In zakaj bi va_s ne videla brez nevoljc? Ali bi prišla k vam. i gojila napram vam občutke, katere mi pripisujete? Vojvoda je melanholično zmajal z glavo. -- Izza vaše poroke je prvikrat, da imava priliko govoriti ne-i < tene, — je odvrnil. — Vidini pa. da si .sedaj še ne bova priznala : -.nice. Ena največjih trpkosti mojega življenja bi bila. če bi vam . mogel, po svojem nehvaležnem obnašanju, obrazložiti danes raz-. gov, ki bi mi lahko .služili kot izgovor. — Nikakih op.-avieH ne potrebujete, verujte mi, — je odvrnila ' i are mimo. — Ali wm vam kaj očitala in ali res mislite, da za-;l.!/i c očrtke 1 Priznati moram, da bi bil to tloka^ izvanredne domišljavosti. — Oproslila ste mojo težkega bremena. — je zopet priče! ojvi tla. — Moja p<»roka je bila ena fatalnili potreb pariškega živ- i., nja. Nahajal sem >e nekega dne v položaju, ko sem moral izbirati med svojo snč-o in svojo častjo, floral sem odplačati dva dolga. S -.• m. da sem odplačal enega, sem moral zanemariti dnugega. Žrtvoval sem svojo ljubezen, da rešim, svoje ime. Vidite. Claire, to sem vam hotel povedati. — fi drugimi besedami rečeno vas je go»i>od Moulinet rešil iz mračnega položaja in v zaiivalo ste ve poročili z njegovo hčerko, — s par milijoni dote vred. IJiblija pravi, da je sladko delati pokoro In se več. če »ojii prav razumela, občutite eelo zavest Izpolnjene dolžnosti. Vsi od tega morate biti zelo srečni _ in vi vidite, kako me to veseli. Pod želom teh ironičnih besed se je vojvoda stresel. — In vi ? — je vprašal hitro. — Ali ste srečna? — Vi ste edini, ki nima pravice vprašati ine glede tega, _ je odvrnila Claire ponosno. V r*tcm trenutku se je vrnil Filip z vojvodmjo in G*rton je po. kimal s kratko kretnjo glave na gospodarja plavžev. Ko je zapazil, da je postala Claine nemirna in da je preWed^Ia, je vi^el nanjo k rajno porogljiv pogled ter rekel: . — Pač zaslužke, da se vas ljubi bolj. / . ^fijPri tem se je priklonil ter se umaknil počasnih korakov. x . < ' . . . V s : iMg.'. i \ ■ s 4 SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK PARIS 16. JANUARJA FRANCE, 30. januarja. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 ali C oseo. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ali LOKALNI AGENTJS hmmmmh^^^^ i "laire se je stresla ob misli, da ,jc znal vojvoda uganiti njeno skrivnost. Dvomil je o njeni sreči, katero je unala pred svetom kazati s tako dovršenostjo. Slutila je. kakšna nevarnost, ji preti, kajti vojvola je bil tiiko prezvesten. da je bil pripravljen pečati se ž njo. Kako bi mogla preprečiti jezo -svojega moža, .ki bi gotovo opazil za-dedovanja vojvode? In kako mi j ostane ona sama neprizadeta v tem boju z vojvodo in njegovo ženo? * (Sklenila je sobežati. Pomignila je svojemu možu in v njegovi Iružbi sc je odstranila tako hitro kot da je grad v plamenih. Ko stii sedela v vozu. se je črnila Claire .kot oproščena in ni se )a!a vprašati svojega moža : -— Kako ste našli vojvodinjo ! — Zelo mična je. — je odvrnil Filip raztreseno. Mlada žena je »mahnila nazaj, a znala skriti prtd svojim možem razočaranje, ki ja je občutila. Že sama beseda "mična" jo je globoko prizadela. Ni zapaziia tona popolne brezbrižnosti, s katerim je bila ixgpvorje-iia ta beseda. — Nikdar več. ne bova prišla v Varčne, — si je mi-dila Claire. Ob istem času pa se je pok a/a da pred duševnimi očmi Filipa elegantna postava-(ia^tona. ko sc je sklanjal nad Claire ter ji šepeti v idio s perfidnini smehljajem siaiXidar plavžev -svoje močne pesti. V resnici nista vrnila več v Vareiine. Dva tedna pozneje s-ta povabila Ga.stona in vojvodinjo na obed. a nato ista se branila .sprejeti vsako na dalj no povabilo. Stara markiza, ki je preža!ovala svoje samotne dneve na Beau-iieu. kot osamljena grlica, ni še nikdar prestopila >raga grajščine Vareune. (Xlsotnost gospoila in gospe Derblav sc je taon kmalu zapazilo in pojavile >o sc različne govorice. Pri Claire pa je bila na obisku baronica Preiont in Atheaiais je videla vnaprej trenutek, ko bo moral celi svet vrjeti v spor med Pont-A ves lies in Varcnne. Xa vsak način je skušala prebiti led, ki je postajal med obema družinama vedno trdnejši Le veliko slavijo, aa katero je bila povabljena cela dobra družba dežele, bi 11102I0 mi- a liti primeren povod za to. V tej zadregi ji je pomagal La Brede. Ixmi^Iil si je velik lov. ki ji je nudil to sijajno idejo. Očetu je prepustila skrb za malenkosti. se odpeljala v Pont-A vesnes ter se kmalu \rnila z žareči m obrazom. kajti dobila je povoljen odgovor. In dan na dan je strmela v ek- vpres. Prišel pa je zimski vozni red iu ž njim je ekspres izginil. Vrnil se bo -s 1. majem. f'e se bo zopet enkrat ustavil pred čuvajnico, ga čuvajeva žena ne bo pustila, da se odpelje brez nje. Neprestano j? hodi ta misel po glavi. Ce pa jo uiož vpraša, na kaj misli, odgovori kakor marsikatera žeaa na to vprašanje soproga ali ljubimca : — Ah. na nič! Železniška nesreča. SANTIAGO, Chile, 23: dee. — 110 milj severno od Valparaksa je "•koči! s tira osebni vlak. Sedem je bilo u^mrčenih. 40 pa ra-njeaiih. Kretenj« pantikov • Shipping New* IŠČEJO SE: (ritschthallev iz Mari- fDatip n^ndtiii* > Charles Henry Hirsch. Ekspresni vlak Prvi opomini, ki jih je imela eu-1 Okrožnica je opozorila čuvaja na vajeva žena iz svojih otroških let, j ti novost, in njegova žena je z ve-<0 bile tračnice, ki so se raztezale liko radovednostjo pričakovala 1. v neskončnost, puh an je in žvižganje vlakov in mala čuvajnica. — pred katero je tolikokrat ^taJ njen oče z rdečo zabavo. Sest bratov in sester je imela, vsi so bili mlajši od nje. - Ko se je. poročila, je njen oče dobil boljše mesto, njem mož pa očetovo, taki da je ostala v isti hišici. Kadar zazvoni zvonec, gre zapirat cestni prehod čez železnico, vzame malega Pavla v naročje in se z zvito rdečo zastavo postavi pred čuvajnico, kakor je to dela-ui njena mati dolga leta, kadarkoli ni utegnil oče. Z oken čuvajnice visijo rdeči nagelni, 11a malem vrtu raste različno sočivje in osem solnčnic, ki •*> najlepše v vsej okolici. Ozek pas sveta ob tiru je zasajen s krompirjem, in košata lipa sklanja svoje veje nad hišico, poleg vhoda pa visi kletka z dvema kanarčkoma. Cuvajeva žena pozna vse vozove, ki se dnevno vozijo preko pre-:a bivall-ee Cleveland, O.: St j epa li Mat a ko vie iz Novakov; zadnje bivališč Panama, lil.; Miloš Gjerič; zadnje bivališče Monongahela, Pa.; Charles Peterson (Dragu t in Vrabec) iz Zaigreba; zadnje bivališče San Francisco, Cal. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen. da to naznani Izse-jeniškemu poslancu (Commitinier of Emigration) -Ufi W. 22. St.. New York Cit v. 2t. decembra: MaJesUc. Cherbourg. 29. decembra; Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. 2. Januarja: Olympic, Cherbourg. . 6. Januarja: L)e Urusse. Havre. 7. januarja: Albert UaHln, Hamburg. 9. januarja: l~evi:itli&n, Cherbourg: Berengaria, Chertfoure; La Savoie, Havre. 12. januarja: Muenchen. Cherbourg, Bremen. 14. januarja: Thuringin, Hamburg. 16. januarja: I'arlB. Havre; ilajcstlc, Cherbourg. 20. januarja: Pres. Hard ng. Bremen. 21. Januarja: DeutBchland, Hamburg. Hrfmen. Bremen. 23. januarja: Andanla. Cherbourg. 27. januarja: Sutfren. Havre. 29. Januarja: Martha Washington. Trat. 30. Januarja: Aquitama. Cherbourg; Franoa, Havre. ^ 6. februarja: Olympic, Cherbourg; firs Roosevelt. Bremen. 10. februarja: l.a Savuif, Havre. 11. februarja: * Westphalia, llan^burg. 13. februarja: I*ari$, Havre: America. Bremen; Pittsburgh. Ch»rU.«urg, Bremen. 16. februarja: Berhn, Cehrbourg, Bremen. 17. februarja- Albert Bullin, llamburff. 20. februarja: Aqnitania. Cherbourg; r*res. Harding', Bremen. 24. februarja: l>e Grass«; Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. • NaSi parni ki na tri vijake RESOLUTE. RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND in znani enokabinskl parnlkl CLEVELAND. WESTPHALIA MOUNT CLAY. THURINGIA $198 — Iz NEW YORK A do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) TEDENSKA Ol»PLUTJA Za povratna dovoljenja In «ru-gf. ii.i'ormuc. je >-e obrnite na lokalnega agenta aii na United American Lines (Barrimaa Line) Joint Service with Hamburg American Line 35-39 Broadway, New York. IŠČEM 4 VEŠČE DO GARJE_______ ?a delati francoske do»e; šum« v j v hribih. Plavam vsaki mesec. IV jPOZOR C I T A T E L J I! šit«» na : John Malnar, i BLAZNIKOVE PRATI K E so Boxley, Ark. i nara prosimo rojake, -----j uaj jijj ne naročajo več. Ce hočete natančno poznati raz-j Naročite SLOYEXSKO-AME CUNARD V JUGOSLAVIJO U>rekt» Cht-rboursa) Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. l.JUr.UASO in nazaj tw BERENGAEIJI) coin AQUITANUI ) MAURETANIJI $206 in davek 8 in pol dne do JjgoslaviJe. Odplutja ob stibi'liih. Tiskaj nahranjeni potn.kl žm> prijuiS.-eni. ne rta bi bili podvrženi kv.jti. Vsi l«>tiuKi tretjeKu p.i2r»-du so v kabin.uli. Nepr^kosljvb CistoOa. 1 zborna hrana. Za podrobnosti vjira.šajt« lokal, agenta ali pa CUNARD LINE ?5 Broadway New York maj, ko je stopil v veljavo novi vozni red. t'eprav jo. ekspres »vijrml m i mm kakor blivk, se ji je njegova bajna slika vendar vtlsnfia v spornim. Omenila je žena svojem« možu krasoti vlaka, opremo, elegantne potnike. . . toda ta ji ni ničesar odgovoril. Dragi dan sc .je še enkrat začela meniti o ekspresu, to da je kmahi spoznala, da njen mož ni v staam zanimati se za take stvari. Ni mu liotela povedati, da je sanjala, da se vozi v ekspresu. da sedi na mehkih baržunastih bktzi-uah, v e le pa ret ni veseli družbi in da gleda skozi velika okna, kako bliskovito beži pokrajina. . . Po (ko*ilu je bihi že vznemirjena. Neprestano je mislila na ekspresni vlak. Pet minut pred njegovim prihodom je že stala z zastavo v roki in nestrpno čakala. In zopet je švignil mimo kako* blisk. Gledala je vsa zamišljena za njim in šele zdravnikov glas j« je prebudil iz sanjarenja. Xeko soboto pa se je ekspres moral ustaviti ravno pred čuvajnico. Čakal je t.H minute in to so bili blaženi trenotki za čuvajev o ženo. Kar vriskala bi bila najraj-ša od veselja in sedla v vlak. — Kaflco rada bi bila mlada dama, k! je sedela ravno polog okna in si lepotieila dbraz. ali pa ona pri drugetn oknu. ki je bila v pogovoru z dvema mladima gospodoma, kadila cigareto z zlatim ustnikom in na katere prstanu se je lesketal ogromen demant! Trpela je strašne muke, ko s* je vlak polagoma odpravil v tek; čutila je, kako je priklenjena na •dbm, na {vsalkdkanjo i brezkončno revščino, in vendar je tako blizu tira, ki pelje v daljni, lepi svet. Bridko je jokala, ko je leg)a spat. mere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1026. Stane petdeset centov. V njeiti je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. RIKAXSKI KOLEDAR, ki je ja ko zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Naroda. Za dobro vdrgnenje »e ne more nI' primerjati z dobzim, starim Pain-Expcller-jem * Pri prvem znamenju prehlada k poaluiite tega uborntgi domaČega pripomočka ter preprečite kompli- 35 in 70 centov po lekarnah. Pazite M tvorniiko znamko Sidro. P. AD. RICHTER ft CO. Berry ft South Stb Sta. Brooklyn, N. Y. PREHLAO MkMUlUA MOSKII ZaKMteM Proti i Nvbavlte si aa bol ito mai^tn PREPR£*_8A aa MOJICE Velika tob>s6c. Kit <4*a) $1 V« Ukaraar> a8 Su-yjch Dep t: B m Baekman St.. New Yerk hiitc aa ofcrwCnieoL POZOR ROJAKI! Xaš ]>otovalni zastopnik Mr. JOHN Ž L"ŠT bo obiskal rojake po Westmoreland Co.. Penna. Komur je potekla naročnina na CJlas Na-rotla. naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne fcnjijro, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". "V'.jv. v JJroda taln.t I't-ri«^ Po najnižji ceni NAJBOLJŠE BLAGO Iz naOe prodajalne na d<-belcr. I.ahko^globlte r«lo. pukano in Ci-Bto mehko ix>rj«. Ml prodaj«mo na debelo ter vedno sveže in čisto bla-go, ne pa preležano kot v drugih trgovinah. Tofilljamo po Ameriki In Kanadi. PiSIte po BREZPLAČNE uaorce perji in druge podrobnosti. ALBERT STETZ. Dept. 3, 1SS Pasaalc St.. Pasaaic, N. J. POZOR! Nas zastopnik Mr. Joseph Koren iz Milwaukee, Wiss., bo \\. in 12. decembra obiskal naročnike v Sheboygan, Wis. Prosimo e it atelje Glas Naroda, da mu gredo na roko. Upravništvo "Glas Naroda". Pozor čitatelji. Opoiorlte IrgOTd te t brtnike, pri kfttsrih kupi J«te ali naročat« U 1U1 ■Jik postrežbo sadoTolJai da oglašujejo t listu ''Glas tfaroda". S Um bosU ▼stregli mm. Uprava "Olai Karoda' ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Pozor .rojaki! .V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) ,Kiuiga je krasno trdo vezana te* stane $3.00. Slovenic Publishing Company Hew York, H. T. Kako se potuje v stari; kraj in nazaj v Ameriko1 Kdor j« naaMnJon potoratt j ■tari kraj, je potaebao, da J« aa cančno poučen o potnih listih, prt Uagl la drugih strarah. Fojasrlla, ki Tam Jih dati vsled naše dolgoletne lskutoj* Vam bodo gotovo t korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne par nikt, ki teajo kabina tudi s DX raaradu. ki Je stopila ▼ reijaro • X. Julije« 1824. morejo tudi uedrto7ljai< dohiti doToUeuje oetatl r iliimls eno leto ln sko potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja lsdaja gest ralnl nase ln liki komisar s Wash ington, D. U. Proflnjo ta tako dc ▼oljenje ae lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te m pottje prosilcu ~ stari kraj gla son nanoreJSe odredba KAKO DOBITI 8VOJOl IZ 8TAREGA Kdor fell dohiti sorodnika al svojca ia starega kraja, naj aa^ prej plfe sa pojasnila. Is Jugoala •vije bo prlpuKenlh v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napre ▼■ako leto po «71 priseljencev. Aneriikl dristljanl pa aasMxrt) dobiti sem lene ln otroke do U. la ta brea, da bi bill Itetl v kvota T rojene osebe se tudi ns itejeje kvoto. B ta rlS la otroci od lt. Si >1. Ista smeriiklh driavljanov f Imajo prednost v kvoti, pojasnila. gs; tudi preko Trsta costovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 92 Cortlandt st„ Ntw Tsrfe Prav vsakdo— kdor kaj iscei kdor kaj ponuja; kder kaj kupuje; kdor kaj predaja; prav vsakdo priznava, da Ima je ftndovit uspek —• MALI OCKLAA1 "Olai Vaieda " /