Itev. 229 4 juuijMi, g torek, dne 6. oktobra 1908. leto XXXVI. Velja po poŠti: sa cclo leto naprej K 26'— hm pol leta „ „ M-— s« tetrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ „ 2 20 V upravništvu; sa celo leto naprej K 27 40 a pol leta „ „ 11-20 četrt leta „ „ 5-60 oi en mesec „ „ i go £a polil], na dom 20 h na mesec. Ptejamezne Stev, 10 h. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ..„^1- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sr »j« vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uril popoldne. CipraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -----Vsprejerna naročnino, Inserate Iffi reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. "rrJ-UJ1___■ _ ==5 Današnja številka obsega 6 strani. Novo slovansko corstvo. Deset stoletij približno je preteklo do današnjega dne, odkar si je bolgarski knez Simeon nadel ime cara in zavladal nad današnjo Bolgarijo, Trakijo, Makedonijo, Te-salijo, Epirom, Albanijo ter celo mogočni Byzane prisilil, da mu je plačeval davščino. Takrat je bila Bolgarija središče posebni kulturi; staroslovansko slovstvo je zacvetelo in pod Simeonom doseglo tudi višek, saj je car sam bil pisatelj. Pa že pod njegovim sinom je ta velika vladiko-vina propadla, precejšen del carstva je padel v roke Byzancu. Ustanovilo se je pozneje drugo bolgarsko carstvo in naposled tretje, čigar kralji so stolovali v Tirnovu. Tirnovski carji so kraljestvo povečali skoro do obsega, ki ga je imelo pod Simeonom in Jadransko morje je pljuskalo ob njega zahodno mejo, toda vsled neprestanih notranjih bojev med vladeželjimi bol-jari in z mnogoštevilnimi zunanjimi sovražniki je Bolgarija kmalu postala plen Srbov, za nekaj časa celo Tatarov in naposled Turkov. Zadnji tirnovski car je bil Šišman. Bajezid I. si je Bolgarijo docela osvojil, Šišman pa je umrl v ječi. Tako je v zadnji polovici štirinajstega stoletja Bolgarija postala turška provinca. Tako je ostalo do konca 19. stoletja. Upravljal je deželo beglerbeg rumelski, ki je stoloval v Sofiji. Sredi 19. stoletja se je ljudstvo vzbudilo vsled različnih vplivov k novemu življenju, leta 1844 je celo izšel prvi bolgarski časnik. Netilo in gonilo gibanja za neodvisnost so bili boji za cerkveno neodvisnost bolgarske pravoslavne cerkve od carigrajske. Duhovščina, menihi, vzgojeni na sveti atoški gori in škofje so stali prvi v bojni vrsti. 1872 je sultan s posebnim fermanom Bolgarom podelil lastnega eksarha in s tem je bila cerkvena samouprava bolgarska dosežena. Ta leta je tudi gibanje za politiško neodvisnost, ki v hrabrem bolgarskem narodu nikoli ni zamrlo, doseglo svoj višek. L. 1875 in 1876 se je Bolgarija po zgledu Bosne in drugih sosednih provincij vzdignila, toda Turki so upor s kruto silo potlačili in Marica se je pordečila od krvi poklanih tisočev. Velevlasti so posegle vmes in predlagale, naj bi se ustanovili dve avtonomni bolgarski pokrajini, Tirnovo in Sofija, upravljani od krščanskih guvernerjev, seveda pod turško suvereniteto. Turčija je to odklonila, kar je dalo povod rusko-turški vojski, ki se je končala z berolinsko konferenco. Tu se je določilo, da bodi Bolgarija kneževina z neodvisno ustavo in upravo, od Turčije pa v toliko odvisna, da ji plača davek. Kar se vzhodne Rumelije tiče, se je po čl. 13—22 berolinske pogodbe (1878) priznala kot posebna provincija pod vrhovno politiško in vojaško suvereniteto sultanovo, toda pod upravo krščansk. generalnega guvernerja. Rumeliji se je naložil tribut 240 tisoč turških funtov, ki se pa ni nikoli redno plačeval in je precej zaostanka. L. 1885. so pa rumelski Bolgari guvernerja Gavril-pašo Krestoviča pognali čez mejo in pro-klamirali unijo z bolgarsko kneževino. Takrat je bil v Bolgariji prvi knez Aleksander batenberški. Izvršil je unijo, toda se zaradi tega spri z Rusijo in Srbijo. Srbija mu je zaradi aneksije napovedala vojsko, pa je bila premagana (1885); Aleksander je hotel korakati proti Belgradu, pa ga je ustavila Avstrija s pretnjo, da mu stopi nasproti oborožena. Sklenil je mir in nato se pogodil tudi s Turčijo (1886). Glasom te pogodbe je bil Aleksander od sultana za pet let potrjen za generalnega guvernerja Rumelije in določilo se je, da naj ustavo in upravo revidira bolgarsko-turška komisija. Do te komisije pa ni prišlo, temveč se je izvršila popolna aneksija in Rumelci volijo celo v bolgarsko sobranje. Velevlasti unije še do danes niso priznale, temveč jo le tolerirajo. Bolgarija je plačevala sicer Turčiji davščino za Rutnelijo, toda ta denar ni tekel v turško blagajno, temveč se uporabljal za ^odplačevanje objesti turškega državnega dolga in tudi ni bil pod turško kontrolo. Aleksander se je vsled neprestanega nasprotstva Rusije odpovedal prestolu, sledil mu je Ferdinand koburški. Ferdinand je zasedel bolgarski prestol od nobenega drugega priznan, kakor od bolgarskega naroda samega. Velevlasti so mu bile nasprotne, v prvi vrsti Rusija. Seveda po § 38. berolinske pogodbe ustoličenje Ferdinandovo gotovo ni bilo, kajti ta paragraf določuje, da sme le prvi knez Bolgarije biti nepravoslaven, Ferdinand pa je bil katolik. Sicer pa je tudi njegova izvolitev bila proti členu 3. berolinske pogodbe. Toda koburžan se je izkazal za velikega diplomata, žal, da gre na ta račun tudi po- pravoslavljenje'katoliško krščenega prestolonaslednika Borisa. Ferdinand je polagoma pridobil zase vse velevlasti, celo Abd el Harnida je znal potolažiti. Posebno prijateljstvo ga je pa vezalo z Avstrijo, kateri se ima knez veliko zahvaliti. Ustvaril je takorekoč disciplinirano, moderno armado in sploh kneževino visoko povzdignil, vsled česar mu nekake absolutistiške oblastnosti ni zameriti. To je gotovo, da je potlačil nesrečno strankarstvo v deželi, da vsaj ne prevladuje tako kot n. pr. v sosednji Srbiji. Ferdinand je ves čas svojega vladanja hrepenel po kraljevi kroni. Neštetokrat je moledoval zanjo pri vseh evropskih dvorih. Velevlastem ni bilo veliko na tem, da bi se na ta način prekršila berolinska pogodba, saj ta je, kar se posebno iz zgodovine bolgarske vidi, že na vseh koncih in krajih prekršena. Krone Ferdinand zato ni dobil, ker pač ni bilo v interesu te ali one velevlasti, ki vseskup na Balkanu itak nič drugega ne iščejo kot lastno korist. To je seveda bilo vsakemu evropskemu diplomatu jasno, da mora formalno odvisna, dejansko neodvisna Bolgarija prejalislej postati tudi formalno neodvisna. Ravno-tako nihče o tem ni mogel dvomiti, da se mora Rutnelija popolnoma anektirati. Za Bosno stvar n. pr. ni tako jasna: imamo Srbe in Mohamedance, ki stremijo po turškem, oziroma srbskem gospodstvu. Ne tako v Rumeliji, kjer je tudi ljudstvo ene misli. Zadnji čas so se na Balkanu razmere silno izpremenile. Ne moti se, kdor jih vse izvaja — ne iz mladoturškega gibanja — temveč iz takozvane angl. - franc. - ruske entente. Te tri države so s svojo zvezo gotovo v prvi vrsti šle za tem, da oslabe vpliv stare trozveze. Najbolj se je to dalo doseči na Balkanu, tu je bilo mogoče zlasti Avstrijo zadeti v živo. Padla je miirzste-ška pogodba med Avstrijo in Rusijo in slednja je v Revalu stopila popolnoma na stran Anglije. Toda zdi se, da so napravili račun "brez krčmarja in ta je topot bil Aehrental, naš minister za vnanje zadeve. Aehrenthal je delal, kakor da bi angleško-ruske zveze ne bilo, nasprotno ji je delal, kadar je le nanesla prilika, lepe komplimente. V delegacijah je planil na dan z železniškim načrtom skozi Sandžak v Solun in se delal strašno začudenega, ko so angleški, francoski in ruski listi, katerim i so se pridružili kričavi laški, jeli hujskati | svoje vlade proti Avstriji, češ, da zasleduje na Balkanu ekspanzivno politiko. Za re-valski sestanek se Aehrenthal ni veliko zmenil, dočim je njegov kolega v Berolinu jbil silno nervozen. Kakšne namene je Aehrenthal imel s sandžaško železnico, sam Bog vedi; verjel vendar ni, da bo v doglednem času kdaj stekla. Gotovo je, da je s svojim načrtom vrgel bakljo v balkansko smodnišnico, kakor se je pred tednom izrazila avstrofobna »Times«. Ali je baron Aehrenthal tak razvoj tudi hotel , to je drugo vprašanje. Medtem so se pojavili Mladoturki. ki, kakor kažejo zadnji dogodki, med ljudstvom nimajo posebne zaslom-be in vpliva, temveč so pravzaprav le častniška, pretorianska stranka. Kdo je Mladoturke, ki so bili vedno brezpomembna klika, posadil na ministrske stole, to je tudi velika tajnost. Eni so djali, da nemški general von der Goltz, oziroma Viljem II., ki je na ta način hotel strmoglaviti vse, kar je Edvard VIII. iztuhtal, drugi so dol-žili Aehrenthala, tretji pa Mladoturke izvajali iz Angležev in tudi takih ni manjkalo, ki so slavili Clemenceaua, češ, da je prižgal luč francoske svobode in bratstva tudi Turkom. Dejstvo je, da je šla z nastopom Mladoturkov rakom žvižgat sandž. železnica, ona od Adrije do Donave, pot do So-1 luna, italijanska Albanija, neodvisna Makedonija itd. Ampak Mladoturki so napravili tudi drugače veliko zmedo. Začeli so se oglašati, da jim pripada Bosna, Egipt in Rume-lija. Berolinska pogodba je te pokrajine (egiptska zadeva je bolj zapletena) pravzaprav le zato postavila pod neturško upravo, ker turški režim ni bil vstanu jih upravljati; čim bi se izpremenil, bi bilo skoro naravno, da bi morale te provincije zopet pripasti Turčiji. Tako Mladoturki tudi argumentirajo. Sicer so se kar cedili mednarodne lojalnosti, toda poznavavcem njihovi nameni niso ostali prikriti. Saj je 4. t. m. veliki vezir sam izjavil, da bi, ako bi prišlo do revizije šepave berolinske pogodbe, Turčija zahtevala, da se ji Bosna vrne! In to je, kar smatramo za ključ sedanjemu položaju na Balkanu. Aehrenthal je to, kar je velik vezir 4. t. m. povedal, vedel že pred meseci. Čudno se nam predvsem zdi, da je baron Rauch začel ravno v tem času šariti z Velesrbi in zapirati raz- LISTEK. Sherlcck Halmes — ulomllec, (Spisal Conan Doyle.) (Konec.) Oči so ji žarele, jeza in zaničevanje sta plamtela iz njenih lepili potez, ponosno in ukazujoče je stala pred njim. »Ne domišljujte si, da me boste spravili v kozji rog«, je odgovoril, a stopil korak na stran. Samo če usta odprem in pokličem svoje služabnike, se boste nahajala zunaj. Vendar hočem prenašati vašo jezo in vam prizanesti. Zapustite takoj to sobo in odidite po isti poti, po kateri ste prišli. Drugega vam ne rečeni ničesar. Ženska je ostala na mestu, roke je stisnila na prsa iu njene tenke ustnice so kazale zopet isto usodepolno smehljanje. »V prihodnjosti nc boste nobenega življenja več uničili, kakor ste ga uničili meni. Nobenega srca ne boste več mučili, kakor ste ga mučili meni. Oprostiti hočem svet strupene kače. Tu imate svoje plačilo, vi pes, tu! — tu! — tu! — tu!« Potegnila je majhen,! lesketajoč revolver in je ustrelila približno dva koraka oddaljena v Milvertonove prsi štiri- krat .Omahnil je znak in padel čez pisalno mizo grozno tuleč in vzdihujoč ter brskal po papirjih. Nato se je zravnal, dobil še dva strela in se zgrudil na tla. »Zadet sem«, je zaklical. Potem se ni več ganil. Ženska ga je topo pogledala in ga še enkrat sunila v obraz. Nato ga je zopet pogledala, a ta se ni več ganil. Potem so se duri nagloma odprla, mrzel nočni zrak je zapihal v gorko sobo in maščevalke ni bilo več. Tudi, ako bi priskočila, bi ne mogla rešiti moža žalostne usode. Toda ko je ženska pošiljala krogljo za krogljo v trepetajoče Milvertonovo telo, sem hotel vseeno priskočiti, Tedaj sem začutil močno roko svojega prijatelja. Razumel sem, zakaj me zadržuje s trdno roko — da naju to nič ne briga, da je zadela lopova pravična kazen, da morava skrbeti za lastne dolžnosti in cilje. Komaj je odšla ženska ven, ko je hitro Holmes stekel k drugim vratom in jih trdno zaklenil. Takoj je bilo slišati tudi glasno vpitje in hitre korake. Pok strelov je vzbudil hišno služin-čad. V vsej naglici je skočil Holmes k omari, vzel cel kup pismenih zavojev in jih vrgel v ogenj. To se jc ponavljalo, dokler ni bila omara prazna. Zunaj jc nekdo pritiskal na kljuko in tolkel ob vrata. Holmes sc je hitro ozrl po sobi. Pismo, ki je bilo vzrok Milvertonove smrti, je ležalo s krvjo poškropljeno na mizi. Hitro ga je vrgel v prasketajoči ogenj in izlil naglo še olje iz svoje svetilke črezenj, tako da je plamen švignil visoko navzgor. Potem je odprl zunanje duri in ko sva bila zunaj, jih je zaklenil. »Semkaj, Watson,« mi je rekel, »tukaj lahko splezava črez vrtno ograjo.« Skoro se ne more verjeti, kako hitro se je razširil ropot. Ko sva se ozrla, je bilo že celo mogočno poslopje razsvitljeno. Glavni vhod je bil odprt in temne postave so tekale po poti navzdol. Ves vrt je bil poln ljudi in nekdo je upil, kot bi ga kdo davil, ko naju je zagledal prihajati z verande in nama je bil že za petami. Holmes je dobro poznal pota, tekel je navsoinoč skozi nasade mladih drevesc, jaz pa tik za njim. In za nama je sopihal najhitrejši zasledovalec. Šest čevljev visok zid nama je zaprl pot. Toda Holmes je bil z enim skokom čez. Ko sem plezal črezenj, sem zapazil, da me je dečak zgrabil za nogo. S par brcami sem se ga znebil in sem padel na drugo stran v živo mejo. Toda Holmes je hitro priskočil ter me vzdignil in sedaj sva tekla črez drn in strn po Hampsteadskem travniku, najin zasledovalec pa za nama. Ko sva tekla par milj daleč, se jc Holmes ustavil in poslušal. Za nama je ležal v zimskem spanju travnik, okoli pa je bila svečana tišina. Znebila sva, sc svojega zasledovalca in sva bila na varnem. V jutru po tej znameniti noči sva sedela pri zajiiterku in kadila pipe, ko je pritekel gospod Lestrade iz Scotland Yarda s svečanim, resnim ozrazom v najino stanovanje. »Dobro jutro, gospod Holmes,« je rekel. »dobro jutro! Smem mogoče vprašati, ali ste zelo obloženi z delom ?« »Ne toliko, da bi ne imel časa poslušati.« »Prosil bi vas namreč, ako nimate posebnega opravka, da nam pomagate v zelo zamotanem dogodku, ki se je izvršil preteklo noč v Hampsteadu.« »No, no!« je vzkliknil Holmes. »Kaj pa je bilo posebnega?« »Umor, silno skrivnosten in posebne vrste umor. Vem, kako radi in kako bistroumno preiskujete take slučaje in izkazali bi mi veliko dobroto, ako bi se peljali z menoj na Appledore Power in nam svetovali. Tukaj se ne tiče navadnega umora. Ze dolgo časa smo pazili na umorjenega — Milverton se imenuje — in med nami rečeno, bil je neke vrste oderuh. Priskrbel si je, kar policija za gotovo ve, papirje in je z njimi delal velika oderuštva. Ta pisma pa so bila vsa od morilcev sežgana. Vrednosti pa niso bile dotaknjene. Iz tega se sklepa, da pripada morilec višjim slojem in da jc hotel le družinska odkritja zabraniti.« Jične srbske učitelje in pope, ki so se že leta in leta navduševali za veliko Srbijo, pa so jih pri miru pustili. Bodi temu kakorkoli, velesrbska agitacija je na ta način zadobila resno lice in Avstrija je dobila en povod več, da dela za aneksijo Bosne, po kateri se Srbom v kraljestvu sicer res zelo cedijo sline. Toda — kako aneksijo doseči? Be-rolinska pogodba je proti. Anglija se strahovito protivi. Anglija je namreč zdaj najboljša posestrima Mladoturkom, od katerih upa zase debelega dobička na Balkanu. Italije se veliko ni bati, Aehrenthal je Titto-nija na sestanku gotovo dobro obdelal; ravnotako je pripravil Izvolskega, ki je nedavno posetil Avstrijo. Ostane še Francija. No — včeraj smo izvedeli, da je cesar Franc Jožef Fallieresu pisal lastnoročno pismo glede na Bosno. Kaj ima s tem opraviti Bolgarija? Zdi se, da jako veliko. Ko so se namreč vse te stvari pletle, je prišel knez Ferdinand na Ogrsko cesarja obiskat in tu so se mu izkazale časti, ki so imele z ozirom na zadnje dogodke v Carigradu nekako demonstrativen značaj. V Carigradu so se namreč Mladoturki preobjedli svoje slave — drugi pravijo, da so bili staroturki tako neprevidni — povabili namreč niso bolgarskega zastopnika na diplomatski diner in sicer z utemeljbo, da je Bolgarija vazalna turška država. Bolgarija je na to s tem odgovorila, da se je polastila orientske železnice, kolikor je teče po Rumeliji. Avstrija je nastopala pri tej stvari sicer zelo previdno, pa precej očito v korist Bolgariji. Angleži, ki so bili pred kratkem še prijatelji Bolgarije, so delali velik šunder. No, knez Ferdinand je gordijski vozel razsekal s tem, da se je čez noč proglasil za carja, kneževino za kraljestvo, Rumelijo pa meni nič tebi nič anektiral. Ali je bil pravi čas za to? Bog ve. Mi ne verjamemo, da je knez Ferdinand, ki je te dni veliko bival v inozemstvu, ta korak storil proti ali preko velevlasti. Mogoče, da Anglije nima za seboj, da bi druge za ta korak izvedele šele, ko se je izvršil, tega pač nihče ne bo verjel. Velevlasti se zaradi aneksije Rumelije ne bodo medse-boj sprle. Drugo vprašanje je, kaj poreče Turčija. Kaj poreko Mladoturki, ki so obetali osnovati veliko moslemansko carstvo, kaj staroturki, ki prvim očitajo, da so domovino upropastili in izzvali srd Allahov, ki se zdaj izliva nad Turčijo? Kaj poreče Srbija, ki že zaradi svojih aspiracij na Makedonijo ne želi močne Bolgarije? In kaj bo z Bosno? Pravijo, da bo Aehrenthal uporabil aneksijo Rumelije od strani Bolgarije nekako kot precedenčen slučaj, da anektira Bosno. Nekateri menijo celo, da je namenoma stvari na Balkanu gnal tako daleč. Gotovo je to, da se bo Bosna anektiraia in se bo to notificiralo morda že jutri, zdi se tudi, da se velevlasti temu ne bodo proti-vile; nasproti pa je Avstrija pripravljena svoje čete odpoklicati iz sandžaka, se torej odreči pravici ki jo ima po § 25 berolin-gke pogodbe in sandžak Turčiji vrniti. Če vse te zadeve ne bodo izzvale oboroženih konfliktov, potem z veseljem pozdravljamo oboje: aneksijo Bosne in pro- glasitev bolgarskega carstva: habsburškega orla nad Bosno in novo slovansko vla-■dikovino na Balkanu! XXX NEODVISNA BOLGARIJA. Mobilizacija? — Poparjeni Angleži. — Lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa kralju Edvardu. — Rusija na strani Avstrije. Tu prinašamo najnovejša poročila, med katerimi je tudi seveda veliko nezanesljivih. Dunaj, 6. oktobra. Za proklamira- nje neodvisne Bolgarije so izvedeli v avstrijskem ministrstvu za vnanje zadeve 5. t. m. ob 12. uri opoldne. Neki diplomat je izjavil, da je Avstrija za ta korak že prej vedela. Turčija seveda ne bo priznala bolgarskega kraljestva, če pa bo posegla po orožju, ni gotovo. Avstro - Ogrska pozdravlja neodvisno Bolgarsko. — Na turškem poslaništvu je vest zelo iznenadila. Neki turški diplomat je izjavil, da ne veruje, da bi Turčija mirno prenesla neodvisnost Bolgarije in aneksijo Bosne. Sofija, 6. oktobra. Tu vlada velikansko navdušenje. Vse je v zastavah. Topovi pokajo, godbe igrajo. Danes 6. oktobra, se vrše po celi deželi slovesne služ-i be božje. Uradi in šole so zaprte, vrše se velike vojaške parade. Carigrad, 6. oktobra. Mladoturki so zelo poparjeni. Boje se Staroturkov, ki bodo proglasitev neodvisnosti Bolgarije izrabljali proti mladoturkom. Vendar je veliko turških krogov, ki celo stvar gledajo bolj hladno. Proklamacija bolgarskega kraljestva za Turčijo ne pomeni posebne izgube. Nasprotno je položaj bolj jasen kot prej — tudi v Makedoniji se bodo odslej bolgarske težnje lažje kontrolirale. Prva posledica bo, da pade veliki vezir Kiamil-paša. Tudi na borzi je precejšnja zmeda. Papirji padajo. Pariz, 6. oktobra. »Temps« poroča: Razburjenje je v Turčiji zlasti med armado veliko. Ena stranka je za vojsko, druga proti; zazdaj je prva močnejša. Miroljubna stranka pravi, da vojska nič ne bo koristila, ker bi tudi v slučaju turške zmage velevlasti upostavile prejšnje stanje. »Temps« trdi nadalje, da postopajo Francija, Anglija in Rusija sporazumno in da se je Avstrija glede na Rusijo zmotila. S o f i j a , 6. oktobra. 40.000 rezervni-kov je že vpoklicanih, zdaj pa se je izdalo mobilizacijsko povelje za nadaljnih 65.000. P a r i z , 6. oktobra. »Matinov« dopis-Hik poroča iz Sofije, da je že 190.000 bolgarskih vojakov pod orožjem. V slučaju vojske bi se kontingent povečal za 380.000 s 110.000 možmi rezerve. Bolgarija baje namerava, ako ji Turčija vojsko napove, začeti z ofenzivo, zasesti Drinopolje in korakati proti Carigradu. Carigrad, 6. oktobra. Tudi Turčija se oborožuje. Od grške meje sta odpoklicani dve diviziji. Cesar Viljem je prejšnjo noč (4) poslal sultanu več brzojavk, na katere zdaj Kiamil paša odgovarja. Odločitev pade baje danes v ministrskem svetu. »Zločinci?« je vprašal Holmes. »Ali jih je bilo več?« »Da, bila sta dva. Skoro bi jih bili prijeli. Imamo odtiske njunih čevljev, imamo tudi njihov popis. In stavil bi, da ju bodemo zasledili. Prvi lopov je bil silno spreten. Toda drugega je prijel vrtnarski pomočnik in šele po krepki obrambi mu jo ušel. Bil je srednjevelik, močan mož — z močno brado, širokopleč, črnih brk in s črno masko nad zgornjim delom obraza.« »To je precej nedoločen opis,« je rekel prijatelj Holmes. »Oj, tristo medvedov, ta bi bil skoro ravno prav za Watsona.« »To je res,« je menil inšpektor veselo. »Utegnil bi biti opis gospoda doktorja.« Holmes in Lestrade sta se na glas smejala, dočim sem se jaz le z največjim naporom malo in prisiljeno zasmejal. Zdelo se mi je, kot bi imel glavo v levjem žrelu in jednaka čustva ne vzbujajo v človeku smeha. »Zalibog, da vam moram v tem slučaju odreči svojo pomoč,« je odvrnil Holmes. »Poznal sem Milvertona zelo dobro, imel sem ga za največjega lopova v celem Londonu, in po mojem mnenju se dobe zločinci, proti katerim postava nič ne zmore in proti katerim je privatno maščevanje opravičeno, seveda le do gotove meje.« »Toda tu se gre za . . .« »Ne, ne, vsako prigovarjanje je brezuspešno. Moje simpatije so v tem slučaju bolj na strani zločinca kot pa na strani žrtve in jaz zato odklanjam, da bi kaj v tej stvari posredoval.« val na njem, da je zelo zamišljen in iz nje-i govih pogledov in vsega ravnanja sem sklepal, da se trudi poklicati si nekaj v spomin. Med zajtrkom je neki dan skočil s stola in zaklical: »Pri Bogu, Watson, jo že imam! Vzemi klobuk in pojdi z menoj. V največji naglici sva šla po Backerski cesti navzdol in nato po Oxfordski cesti tja do — Regentcirkusa. Tukaj se je nahajalo izložbeno okno, v katerem so bile izložene fotografije imenitnih mož in lepih dam. Holmes je eno izmed teh podob ostro pogledal. Sledil sem njegovemu pogledu in videl knežje ponosno damo v dvorni opravi z diamantno krono na kakor izklesani glavi, katero so krasili gosti, črni lasje. Opazoval sem fino ukrivljen nos, karakteristične očesne obrvi, ravna usta in energično, majhno brado. Ko sem nato bral spodaj ime znamenitega in visoko-spoštovanega državnika stare plerneni-taške rodbine, katerega soproga je bila ta dama, mi je skoro zmanjkalo sape vsled začudenja. Moj pogled se je srečal s pogledom mojega prijatelja. Ko sva šla od okna proč, je položil prst na usta. Korakala sva počasi po Ox-fordski cesti, ko me je Holmes hipoma zgrabil za roko in mi pokazal svečano okrašeno kočijo, v katero sta bila vpre-žena dva krasna vranca in na kozlu kočije sta sedela kočijaž in služabnik bogato oblečena. Ko nama je prišla kočija naproti, sem opazil v kočiji bogato oblečeno damo in gospoda v fraku. Povsem soditi je bila ženitovanjska dvojica. »Ali si zapazil grb na koči;i,« me je vprašal Holmes, ko je izginila kočija med drugimi. »To je grb grofa Dovercourta.« Berolin, 6. oktobra. Tu se govori, da Mladoturki ne žele vojske, pač pa da je sultan zanjo. Dunaj, 6. oktobra. Neki visoki turški diplomat je izjavil, da bo Turčija varovala na vsak način svoje pravice. Vojska ni izključena. Velevlasti da so večinoma vse na strani Turčije. Tudi Avstrija da je Turčiji lojalno naklonjena, zakar da ima Turčija v rokah dokaze. Carigrad, 6. oktobra. Angleški krogi trdijo, da je Anglija zato proti neodvisnosti Bolgarije, ker je vsled tega vojska neizogibna. To pa da bi ne bilo v korist Miadoturkov. Če namreč sultan pošlje proti Bolgarom mladoturške makedonske čete, v Carigrad pa pokliče reakcionarne maloazijske, bo kmalu konec miadoturški slavi. Bukarešt, 6. oktobra. Rumunski kabinet je o koraku Bolgarije že pred mnogim časom bil obveščen. Rumunija bo v slučaju kakega konflikta takoj proglasila, da je nevtralna. Pariz, 6. oktobra. »Matin« poroča da se je Turčija obrnila do velevlasti, naj posredujejo. Budimpešta, 6. oktobra. Baje se je konferenca poslanikov baviia z namero revidirati berolinsko pogodbo. Turčija naj bi se za Bolgarijo oz. Rumelijo in druge stvari na drugem polju oškodovala. London, 6. oktobra. Avstro - ogrski poslanik grof Mensdorff se ie podal v Bal-moral, da izroči kralju Edvardu lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. London, 6. oktobra. Angleško sredozemsko bojno brodovje je dobilo povelje, da se okoli Malte koncentrira. London, 6. oktobra. Tu so zaradi tega poparjeni, ker domnevajo, da so glede na Bolgarijo in Bosno Avstrija, Nem-, čija, Italra in Rusija postopale svojevoljno in Anglijo ter Francijo obvestile prepozno. London, 6. oktobra. Večerni listi dolže Avstrijo in Nemčijo, da sta prekršili berolinsko pogodbo in izzvali vojno nevarnost. Baje bosta Anglija in Francija formalno protestirali. Rusija baje namerava, zahtevati, da se ji dovoli prost prehod skozi Dardanele in hoče, da se berolinska pogodba revidira. Anebsija Bosne gotovo. Rim, 5. oktobra. Avstroogrski poslanik grof Liitzov je izročil italijanskemu kralju lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. Berolin, 5. oktobra. Avstrogrski poslanik pl. Szogyeny-Marich je izročil cesarju Viljemu lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. Dunaj, 5. oktobra. Avstroogrska vlada bo jutlrl (6.) naznanila v okrožnici berolinskim signatarnim velevlastem, da je Bosno in Hercegovino anektiraia, obenem pa se odpove novipazarskemu sand-žaku (čl. 25. berol. pogodbe) in odpokliče odondod svoje čete. Sarajevo, 5. oktobra. Posebna izdaja »Sar. Tgbl.« naznanja, da je aneksija Bosne gotova, proklamacija se izvrši v par urah. Zagreb, 5. oktobra. 13. armadni zbor je dobil povelja, naj bo pripravljen za pdhod v Bosno. Baje bodo vse čete tega zbora odšle v okupirane dežele. Mesto 13. zbora pride na Hrvatsko 7. (Temešvar). Dunaj, 5. oktobra. Avstrogrskemu poslaniku v Londonu, grofu Mensdorfu, je cesar poveril posebno nalogo, da v Londonu uredi bosanske zadeve pri odločiv-,nih krogih. Od tega poslanstva bo odvisno, kdaj se bo aneksija Bosne proklami-rala. Peterburg, 5. oktobra. Tukajšnji informirani krogi trdijo, da sta se glede na priklopitev Bosne Aehrenthal in Izvolskij že dogovorila na svojem sestanku v Buh-lavi. O nameri Avstrije, Bosno anektirati. so vse velevlasti bile informirane, zlasti pa Rusija. Slednja želi, naj bi se sploh vse sporne balkanske zadeve rešile na mednarodni konferenci, ki naj bi se vršila na Dunaju ali Carigradu. Pariz, 5. oktobra. Večerni listi poročajo, da Francija priklopljenju Bosne ne bo delala težav, ako bodo druge velevlasti v aneksijo privolile. Zlasti »Journal des Debats« povdarja, da bo Francija Avstrijo podpirala, da prepreči izbruh svetovne vojske. Cesar Franc Jožef v svojih lastnoročnih pismih na vladarje apeluje na miro-ljubje. B e r o li n , 5. oktobra. Nemški listi soglasno izjavljajo, da bo Nemčija Avstrijo glede na priklopitev Bosne v vsakem oziru podpirala. Budimpešta, 5. oktobra. Aneksija Bosne se v kratkem objavi. Cesar bo izjavil, da razširi svojo suvereniteto na okupirane dežele in da velja tudi zanje dedno pravo habsburške rodovine. S Turčijo se bo Avstrija v tem oziru začela pogajati. Vse meri na to, da se aneksija Bo- sne Izvrši mirno, če mogoče, s popolnim privoljenjem Turčije, kateri se bo novipa-zarski sandžak vrnil. Carigrad, 5. oktobra. Nasproti dopisniku »N. Fr. Pr.« je veliki vezir Ka-mil-paša (predno se je izvedelo o lastnoročnih pismih cesarja Franca Jožefa) izjavil, da bo Turčija, ako pride do revizije berolinske pogodbe, Bosno zahtevala nazaj. Dunaj, 5. oktobra. »N. Fr. Pr.« povdarja v uvodniku, da je aneksija Bosne v nekem oziru tudi odgovor na srbske mahi-nacije. Kar se tiče oblike aneksije, bo ostalo razun nekake ustave vse neizpremenje-no. Bosno bo prejkoslej opravljal skupni finančni minister v sporazumu z obema vladama. Kake nove državnopravne sku-Dine ali razmere ne bodo nastale. R i m , 5. oktobra. Italija aneksiji Bosne ne bo delala baje nikakih težav. Bila je na ta korak že zdavna pripravljena. O tem sta se domenila Tittoni in Aehrenthal že na sestanku v Solnogradu. Dnevne novice. + Slovenci Bolgariji. Danes je bila iz Ljubljane odposlana naslednja brzojavka: Monsieur le president du conseil des ministres Tirnovo. Slovensko ljudstvo navdušeno pozdravlja zgodovinski čin osvobojenja bratskega junaškega naroda bolgarskega. Živela slobodna Bolgarska! Slava bolgarskemu kralju! Dr. Šusteršič, načelnik »Slovenskega kluba« v državnem zboru. + Duhovni svetnik župnik Gregor Malovrh umrl. Danes zjutraj ob 8. uri je po kratki bolezni umrl veleč, gospod duhovni svetnik Gregor Malovrh, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano. Rojen je bil 7. marca 1841 v župniji Poljane nad Škofjo Loko, v mašnika je bil posvečen 3. avgusta 1867. Služboval je kot kaplan v Preddvoru in v Cerkljah na Gorenjskem. L. 1880 je dobil župnijo Stranje, kjer je pastiroval 11 let. L. 1891 je prišel na župnijo Št. Vid nad Ljubljano, katero je torej vodil nad 17 let. Radi zaslug pri povečanju in prezidanju župne cerkve po potresu je bil 1. 1901 imenovan za kn.-šk. svetnika. Bil je mirna in blaga duša. Pogreb bo v četrtek ob 8. uri zjutraj. N. v m. p.! + Kako nemški listi lažejo. Te dni je zašumel ves gozd nemškega tiska v groznem razburjenju, ker da sta dva slovenska podčastnika napadla in oropala železniškega sprevodnika Antona Littnerja. Vojaška oblast je uvedla preiskavo in sedaj je prišla resnica na dan. Četovodja 97. pešpolka v Trstu Karol Likar je bil v družbi poddesetnika Petra Neluščka in nekega gospoda v civilu, ko so se srečali s sprevodnikom Littnerjem. Littner je mislil, da civilist govori razžaljivo o Nemcih in ga je vsled tega na sirov način napadel. Likar je priskočil svojemu spremljevalcu na pomoč, a pri tem mu je sprevodnik izmaknil bajonet ter ga skril v svojih hlačah. Ko je Likar to opazil, je udaril sprevodnika z roko po glavi in mu vzel orožje. Pri tem se je sam poškodoval na roki. Littner je na to zbežal. Velušček se prepira in boja za bajonet ni niti udeležil. Če je sprevodniku Littnerju res zmanjkala denarnica, jo je izgubil pri ravsanju za bajonet. — Vodja Likar ima najboljše konduite, je inteligenten mož — dovršil je realko — ter je izključeno, da bi ne govoril čiste resnice. Nemški listi pa pišejo o roparskem napadu! Tak »Kulturvoik« pa laže kakor cigan. — Gonjo proti dr. Brejcu je nemško koroško časopisje zopet pričelo. Ker ima kot izvrsten odvetnik tudi nekaj nemških strank, »Freie Stimmen« imenom navajajo dotične stranke, da, navajajo celo imena onih, ki so slučajno bili na nekem lovu z dr. Brejcem. To je res zanimivo. »Freie Stiinme« so nehote povedale, da že nemške stranke priznajo, da je najboljša odvetniška pisarna v Celovcu dr. Brejčeva. Tudi za Slovence krepko navodilo! — Poroka. V Kamniku se je poročil v nedeljo, 4. t. m., gospod dr. Viktor Jeločnik iz Wollersdorfa pri Dunaju z gospico Frido Martinčičevo. — Italijan zabodel Slovenca. Zaklan je bil včeraj na Savi pri Jesenicah tovarniški delavec Erjavec, doma iz Medvod, star 29 let. Zabodel ga je neki Italijan, ki dela pri vodovodu. Ranjena je vranica. Zdravnik nima upanja, da bi ranjenec ozdravel. — Zaročil se je včeraj g. Joško Zilierl. učitelj v Škofji Loki z gdč. Anico Kobal. istotam. — Ogenj na pokopališču. V Prigorici. župnije Dolenjavas ima o nočnega čuvaja, kateri bi bil sam skoraj zgorel. Svoio posteljo je imel že delj časa na mrtvašnici, kjer je prav mirno počival. V nedeljo ve- čer okrog polnoči gre na svoj navadni prostor, da bi malo zaspal. Okrog ene ure se je začelo kaditi in svetiti iz mrtvašnice. Mož je komaj odprl vratica in skočil doli. Ves je bil že ožgan, poln velikih mehurjev in v glavo tako otekel, da so bile oči popolnoma zakrite. Revež je tako tulil, da ga je bilo pretresljivo poslušati. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Kako je za-žgal, ni znano. Ampak bojazljiv pa ni bil; morda si je mislil, da ga tamkaj vsaj nihče okradel ne bo. Spal je tudi gori, čeravno je bil spodaj mrlič. — Umrla je v Novem mestu sestra preč. gospoda kanonika Fran Povšeta, Ana Povše, rojena 1827 na Trebelnem. Oskrbovala je gospodarstvo pri svojem preč. g. bratu ter bila tiha, mirna ženska, sploh blaga duša. — Smrt v tujini. V šumi v Mount Sterling, Alabama, je umrl Slovenec Ivan Primožič. V stari domovini zapušča soprogo in petero dece. — Iz stanovanja je padel na ulico jn se ubil v Trstu dve leti stari sinček finančnega uradnika Alojzija Vidalija. + Goriški župan. Cesar je potrdil izvolitev Jurija Bombiga za goriškega župana. — Prepovedani klobuki v gledališču. Občinski svet v Inomostu je prepovedal damam v gledališču imeti klobuke na glavi. Ena žrteu celJsKIh nemških izjrednu — mrtua! Noč 20. septembra je bila v !Celju strašneja, kakor se je v začetku mislilo. Zdaj šele se je izvedelo, da so Nemci enega Slovenca natepli do smrti. Kakor so barona Lenkha tako natepli po glavi, da so mu morali zdravniki na glavi šivati, tako je bil tepen tudi Slovenec, čevljar O b u , doma za Brdom v Škalah pri Velenju. Dobil je tako težke rane po glavi in možganih, da se je siromaku začelo mešati. Zdravniška pomoč ga ni mogla ozdraviti. Te dni je storil konec svojemu življenju z — vrvjo —nesrečen, oženjen mož z ženo in otroci se je — obesil. Celjski razgrajači so tedaj ubili enega Slovenca! Nečuveno je to dejstvo! Lju&ijansKe novice. lj Nemško gledališče je včeraj otvo-rilo svoje predstave. Deželno gledišče so tem povodom zastražili orožniki, a okolu gledišča je vladala grobna tišina. Tudi v gledišču je bilo mirno in — prazno. V parterju je sedelo le okolu 50 oseb. Vseh vstopnic je bilo prodanih samo 240. Bil je velik fiasko. lj Slovensko gledališče. Danes, v torek se ponavlja Puccinijeva opera »Mada-me Butterfly« (Gospa metuljček). — V četrtek se igra prvič Angele Grimere drama iz katalonskega življenja »V dolini«. Glavne vloge igrajo gspa Borštnikova, g. Dra-gutinovič, gdč. Kavcka in gosp. Nučič. — Opereta pripravlja »Valčkov čar«, opera pa »Samsona in Dalilo«. lj Slaščičarna v gledališču. Nemški Madjar Voltmann je spodil iz službe slovenskega uslužbenca Dežmana. Ravnateljstvo deželnega gledališča je g. Dežmana takoj angažovalo za zbor ter je poverilo gledališko slaščičarno g. Jak. Zalazniku. lj Zahteva čudakov. Beljaški občinski svetniki morajo biti čudaki posebne vrste. Z vso resnostjo so v občinski seji belja-škega občinskega zastopa zahtevali, da mora mestna občina ljubljanska na svoje stroške zopet napraviti in izobesiti vse nemške napise, ki so z ljubljanskih trgovin zadnji čas izginili. lj Umrla je učiteljica gdčna Ana Pod-rekar. Pogreb bo jutri, v sredo. lj Glasbena Matica v Celju. Pogoji za ustanovitev^ Glasbene Matice v Celju so izpolnjeni. Šola za petje, klavir in gosli se bo otvorila 1. novembra. lj Slovensko gledališče. Ker nekaterim obiskovalcem slovenskih predstav vzlic opetovanemu pojasnilu še vedno ni jasno, kako je letos z garderobo v slov. gledališču, naj bo slav. občinstvu še enkrat povedano, da je tako za abonente, kakor tudi za dnevne odjemalce sedežev garderoba popolnoma prosta in je z vsako sedežno vstopnico združena tudi brezplačna garderoba, kar je tudi razvidno na vsaki sedežni vstopnici. — Obenem se naznanja, da je za slovenske predstave dobiti še sledeče lože: V prvem redu na levi polovica št. 2, v drugem redu pa cele lože in sicer na levi št. 3, ' na desn,i pa št. 2, 3. 4 in 5. lj G. Samuel Gruška nam poroča, da njegova žena ni nobene slovenske služkinje pretepla ali jo spodila iz službe. Gospa ima tudi sedaj slovensko služkinjo. Dotična notica je prišla pomotoma v list. lj Poročila se je v protestantovski cerkvi godčna. Ana Somnitz s c. kr. gozdarskim inženirjem Hans Jiirgensom. lj Iz Škofjih ulic smo dobili pritožbo, da neki brezdelni sin železničarja Stiha nadleguje Slovence in psuje ljudi. Naj bi policija malo pogledala na brezdelne nemške pobe. lj Denarnica z malo vsoto se je našla. Dobiti jo je v Gradišču št. 4 pri hišniku. Izpred sodišča. Šišenske demonstracije pred okrajnim sodiščem. Sodnik deželnosodni svetnik Potrato, državno pravdništvo zastopa državnega pravdnika substitut dr. Kremžar, obtožence zagovarja dr. Šavnik. Iz preiskovalnega, zapora se privedejo Jože Bertoncelj, Vinko Oblak, Leopold Lustrik in Adolf Host-nik, ki so bili aretirani v Šiški potem, ko so bile razbite šipe na šulferajnski šoli .V preiskovalnem zaporu so se nahajali 8 dni. Po žandarmeriji je bilo aretiranih deset oseb, štiri so ostale v preiskovalnem zaporu. Jože Bertoncelj izpove, da ni kriv. V Št. Vidu je bila veselica. Gostilne so bile še odprte, ko je prišel v Šiško. Ljudje so hodili sem in tja. Šel je domov mimo Kan-kerta, ko so ga prijeli orožniki. Šip ni pobijal. Vinko Oblak je šel z Bertonceljem mimo šole. Šip ni pobijal. Leopold Lustrik ni bil aretiran pred šolo, marveč na cesti. Adolf Hostnik ni metal kamne. Povedal je, da so bili pri Kankertu v gostilni skupaj. Stali smo pred Kankertom. Zagvi-šen ne morem reči, da so bili sobtoženci zraven. Bertoncelj izpove, da ima revolver vedno pri sebi, orožnega lista nima. Dr. Kremžar predlaga, naj se preloži razprava, h kateri naj se povabijo orožniki, ki so obtožence aretirali in še ostalih šest obtožencev. Bertoncelj: Zandarji so vse pobrali, kar so dobili. Sodni svetnik Potrato proglasi sklep, da se razprava od-godi, da se vrši skupno z ostalimi 6 obtoženci. Povabijo se orožniki ki so aretirali obtožence. Zaslišani Bertoncelj, Oblak. Lustrik in Hostnik se izpuste na proste noge proti obljubi, da ne pobegnejo. Zasebne tožbe zaradi razžaljenja čaisti povodom ljubljanskih demonstracij. Mart in Guček, poslovodja tvrdke Ecker v Ljubljani, je tožen od Filipa Pristova, črkoslikarja, zaradi razžaljenja časti. Dne 19. septembra, ko so dragonci razganjali ljudi na Dunajski cesti, je vpil Guček skozi okno: Windische Baraben, werd's Ruh geben, \vindische Bagage, bra-vo, bravo, hauts nur fest zu auf die windi-schen Faloten. Dne 23. m. m. je Guček pri »Zeksarju« bil kritikovan. Beliču je Guček rekel, da je vsakdo lažnik, ki to trdi, mu je Pristov navedel priče, ki so to čule. Guček je na to rekel Pristovu: »Vi pa prisežete za dva krajcarja,« kar je ponovil večkrat. Pristov toži Gučka zaradi razžaljenja časti. Sodi g. dvorni tajnik dr. Bulovec, tožnika zastopa g. dr. Šavnik. Pristov izjavi, da Gučku odpusti, ako da 40 K Ciril-Meto-dovi družbi, 40 K ranjencem in da plača sodnijske stroške. Guček ponuja 20 K Ciril-Metodovi družbi, 20 K ranjencem in sodnijske stroške. Končno se stranki poravnata tako, da Pristov Gučku odpusti in sicer Guček prekliče na zapisnik razžaljivo izrečeno mu očitanje o lažnjivcu in »Vi pa prisežete za dva krajcarja« in da plača 30 K v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«, 30 kron v korist nedolžnih ranjencev v roke dr. Kokalju kot blagajniku tozadevnega odbora in da povrne stroške zastopanja, kakor jih bo odmerila sodnija, in sicer prve zneske tekom treh dni. Zasebni obtožitelj izjavi, da poravnavo sprejme. Z ozirom na poravnavo izreče sodnik oprostilno razsodbo. Leopoldina Schwarz toži zasebnega uradnika Bajžlja zaradi razžaljenja časti, češ, da jo je s sestro 22. septembra 1908 na Marije Terezije cesti opsoval: »deutsche Hunde«. Bajželj je dokazal, da se je Sch\varzova korenito zmotila, zato je bil Bajželj oproščen. Štajerske novice. PROTESTNI SHOD v Dobovi dne 4. t. m. je vlada prepovedala; vršfl se je kljub prepovedi lep shod pod) milim nebom. Vlada si ni upala shod s silo zabraniti. š Bližnji polom na Spodnjem Štajerskem. Iz Maribora nam poročajo: Mnogemu nemškemu, oziroma nemškutarske-mu trgovcu na Spodnjem Štajerskem se že majejo tla in v kratkem bomo doživeli mnogo polomov. Mnogo trgovin stoji cel dan praznih, ne da bi stopil črez prag le en slovenski kupec, in koniiji imajo sedaj mnogo časa premišljati svoje vsenemške surovosti. š Slovenci v nemškem gledališču. Kakor smo slišali, obiskujejo nekateri Slovenci nemško mariborsko gledališče. Brez komentarja. š Slovenski tečaj za Nemce. Iz Maribora se nam poroča: Da si bodo Nemci lažje služili kruh med Slovenci, se bo vršil v Mariboru slovenski tečaj. Torej tudi Nemci se bodo učili tisti zaničevani bindi-šarski jezik, s katerim vendar ne pridejo dalje po svojem izreku, kakor do hišnega praga. Ali ni potem to nepotrebno? š Novo vino je graški magistrat iz zdravstvenih ozirov prepovedal točiti do 20. oktobra. š Z oreha je padel In se ubil v celjski okolici posestnik Maks Čatar. Razne stvari. Pisatelj ustrelil po nesreči svojega tovariša. Iz Stockholma poročajo: V »Grand Hotel Anglais« je v soboto ponoči pisatelj Henrik Berger več svojim prijateljem pokazal nek revolver, ki se je pa pri tem sprožil. Krogla je zadela pisatelja Nodlcndsa v desno oko, tako da se je takoj zgrudil. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer ie kmalu potem umrl. Lep šolski ravnatelj. V Genovi je šolski ravnatelj Rizzi ustrelil dekana Don Carla Danese. Pri zaslišavanju je izpovedal morilec, da ne pozna svoje žrtve. Umoriti je hotel kakega duhovnika. Policaj požigalec. V Kunevvalde na Saškem so orijeli nekega policaja, ki je zažgal v 14 hišah. Prijeti policaj ie priznal svoje zločine. Kolera v Lvovu. V nekem hotelu prve vrste v Lvovu je obolel neki nemški potnik na bolezni, slični koleri. Uvedli so najstrožjo preiskavo. Mark Twain okraden. Znani ameriški humorist Mark Twain se je hote! tatov obvarovati tako. da je na vrata svojega stanovanja obesil listič z napisom, da je vsa njegova srebrnina iz krivega srebra. Vkljub temu so prišli lopovi ter mu odnesli vse dragocenosti. Mark Tvvain na iih je čul in telefoniral sosedom in policiji, ki je tatove prijela. PRADE ODSTOPI. Poslaniški krogi trde, da je Prade obnovil v ministrskem svetu svojo prošnjo za odstop, ker se mu ni posrečilo, da bi bili opustili Nemci v češkem deželnem zboru obstrukcijo. Vnela se je daljša razprava. Končno so odgodili rešitev o Pradejevi de-misiji. DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI. Ob demonstracijah v Budimpešti so delavci na policijo dvajsetkrat (ustrelili. Stražniki so potegnili sablje in ranili več oseb. Aretirali so 27 demonstrantov. Telefonska In brzojavna poročila. ANEKSIJA BOSNE IN HERCEGOVINE. Dunaj, 6. oktobra. Bližnja historična izjava o aneksiji Bosne in Hercegovine bo povdarjala historične pravice naše države do teh dežel in pragmatično enakost. Dunaj, 6. oktobra. Na hodnikih drž. zbora se je danes o aneksiji Bosne in Hercegovine živahno razpravljalo. Cehi so z ozirom na slovansko solidarnost za aneksijo. Jugoslovani se nadejajo od aneksije pomnožitev njihovega političnega upliva. Nekateri žele, da se Bosna in Hercegovina priklopi Hrvaški, nekateri Dalmaciji. AVSTRO - OGRSKA VOJNA UPRAVA DEMENTIRA MOBILIZACIJO NAŠIH CET. Dunaj, 6. oktobra. (Uradno.) Od tu in inozemskih listov razširjene vesti, da je mobiliziran en ali več avstro - ogrskih vojnih zborov, nimajo nikake podlage. Vojna uprava ni tozadevno ničesar odredila. ITALIJA O ANEKSIJI IN BOLGARIJI. Rim, 6. oktobra. Oficiozna »Tribuna« zagotavlja, da se zaradi aneksije Bosne in proglasitve bolg. neodvisnosti svetovni mir ne bo kršil. Oboje je bilo velevlastem že znano. Celo Turčija se bo konečno morala udati dejstvom. STALIŠČE ANGLIJE. London, 6. oktobra. Pri uradu za zunanje zadeve izjavljajo, da Anglija aneksije Bosne in bolgarskega kraljestva ne bo priznala, dokler ne privoli v to Turčija. Anglija bo izkušala Turčiji zagotoviti kako odškodnino. Ni verojetno, da bi prišlo do vojske KAJ PRAVI SRBIJA? Belgrad, 6. oktobra. Tu je na tisoče občinstva priredilo izjave simpatije pred angleškim, francoskim, ruskim in laškim konzulatom. Srbske vojaške vaje bodo odpovedane. Časopisi pišejo jako bojevito ter posebno ostro proti aneksiji Bosne in Hercegovine po Avstriji. VESELJE V BOLGARIJI. Sofija, 6. oktobra. Tu je nepopisno veselje. Kralj Ferdinand je izdal manifest, v katerem še enkrat ponavlja svojo izjavo o neodvisnosti Bolgarije ter pravi, da naj pomlajeno Turčijo vežejo z neodvisno Bol- garijo prijateljske vezi. Vest, da Bolgarija mobilizira, tu uradno dementirajo. V TURČIJI MALA MOBILIZACIJA. Carigrad, 6. oktobra. Ravnokar je turška vlada odredila mobilizacijo v malem obsegu. Carigrad, 6. oktobra. Z ozirom na splošni položaj ni verjeti, da bi nastala vojska. Razpolženje tu je sicer zelo napeto, vendar je upati, da ne bo oborožena sila vmes posegla. JESENICE DOBE LEKARNO. Dunaj, 6. oktobra. Ministrstvo notranjih zadev je zavrnilo pritožbo zoper os-nutje lekarne na Jesenicah. Ernestu Koželju podeljena koncesija je postala tedaj pravomočna in Jesenice dobe svojo lekarno. SUSPENDIRANI PROFESORJI. Osiek, 6. oktobra. Tu sta brez pravega povoda suspendirana radi »političnega delovanja profesorja Poič in Popovič. OBSEDNO STANJE V ZAGREBU. Zagreb, 6. oktobra. Vseh sem došlih orožnikov je 160. Vsi orožniki so v popolni bojni opremi. Nihče ne ve, kaj Rauch namerava ž njimi. Zd žrtoe. Darovi, poslani upravništvu. Za žrtve: G. Tomaž Bizelj, gostilničar pri Kolovratu, 10 K; slav. slovenski klub p. Pliberku 11 I<; neimenovan 1 K; g. Jernejec Peter 2 K; slav. tvrdka Peterka v Ljubljani 20 K; g. Mihael Ažman 5 rkon; g. Ignacij Ažman, žel. stroj. 3 K; g. Andrej Vodišek, užit. paznik, 1 K; g. Franc Grobelnik, užit. paznik, 1 K; g. Iv. Drašler, Dole, 2 K; g. Jožef Petrovčič, Dole, 1 K; g. M. Malovič, Novo mesto, 2 K; g. Ivan Silvester, Vipava, 5 K; g. V. Marinko, Dunaj, 2 K; II. drž. gimnazija 5 K 10 v. — Darovi za spomenik: g. Tomaž Bizili, gostilničar pri Kolovratu, 10 kron; g. Jernejec Peter, 2 K; g. Mihael Ažman 1 K; slav. županstvo Jesenice, Gor., 31 K; g. Ivan Silvester, Vipava 5 K; g. V. Marinko, Dunaj, 2 K; g. Ivan Drašler, Dole, 2 K. — Hvala plemenitim darovalcem. Slovenci in Slovenke, posnemajte jih! Članice ženskega oddelka »Slovenske krščansko socialne zveze« za spomenik 20 kron, za žrtve 50 K. .tj izoorna dietična namizna pijača. 1 J O dobroti Biiinske vode naj se vpraša domači zdravnik. 9 Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani. m 1646 40-8 Doječe matere dobe nove moči z uživanjem Scot-tove emulzije. Utrujenost jenja, otrok postane rdeč in zadovoljen bolj kakor prej. Scottova emulzija daje materi moč in pogum v vsakem slučaju in je vrhtega prijetnega okusa in lahko prebavljiva. Cena originalne steklenice : 2 K 50 vin. : r Dobi se v vseh lekarnah. : Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scottove-g» ravnanja. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 6. oktobra. Pšenica za oktober......11'80 Pšenica za april'.......11'99 Rž za okt..........9 64 Oves za okt........ . 812 Koruza za maj 1. 1909 ..........7 46 Efektlv: 10 višje. Meteoretogično poročilo. Vi&ina n. morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. 9 a Ča» opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ■ a .5 ZB >ai » 5 9. zveč. 7367 13 91 sl. jug jasno 00 6 ! 7. zjutr. 2. pop 42 0 11 4 43 0 15 9 sl. svzh. sr. jvzh. oblačno del. obl. Srednja včerajšnja temp. 14 6°, norm. 122°. t 2610 Josip Podrekar. c. kr. cenilni nadzornik v pok., naznanja v svojem in v imenu svo|ih hčera, gospej Josi-pine Sušnik, Hermenegilde faich, Marije Golob in Avguste Schr6-der, prežalostno vest, da je njegova nad vse ljubljena hči, oziroma sestra, svakinja in teta, gospodična Ana Podrekar učiteljica po dolgi mučni bolezni previdena s sv. tolažili katoliške vere 5. oktobra ob 4. uri popoldne mirno zaspala v | Gospodu. Pogreb se vrši v sredo 7. oktobra ob 4'/< uri iz hiše žalosti Rimska cesta 23 na pokopališče k Sv. Kriiu, kjer se položi truplo drage rajnice v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek 8. oktobra ob 8 uri zjutraj v župni cerkvi trnovski. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 6. oktobra 1908. Izjava. s Trgovec Korošec s v Mariboru, IVIagdalensko predmestje, lahko s pričami dokaže, da se nobeden njegovih uslužbencev ni udeležil demonstracij proti Slovencem. 2609 1-1 Z RrojiSKii pomočnika Z dobro izurjena, sprejme v trajno delo takoj 26ii IVAN SLANA, 3-1 krojaški mojster, Sv. Petra nasip štev. 67. Oobtro ohranjen glasovir z angleško mehaniko in 7 navskrižnimi strunami se radi selitve ceno proda. Gosposke ui. št. 3 i. nadstr desno. 2603 1—1 Proda se, dobro ohranjena kopalna banja Dunajska cesta štev. 31. — vrata štev. 6. 2604 2 1 Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov. Izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah. Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja. Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka 2261 12—10 Rocco, Ferlan in drug Rovinj, Istra. ^rži Žalostnim srcem sporočam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni Bog prečastitega gospoda Gregorija Malovrha prezasiužnega župnika, kn. šk. duh. svetnika, predsednika katol. dru&tva rokodelskih pomočnikov, člana kr. šol. sveta in občinskega odbora Itd. danes, v torek 6. t. m. ob 8. uri zjutraj v 68. letu njegove dobe po kratki mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, poklical v boljšo domovino. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8. uri. Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Vida v Št. Vidu. Blagega rajnika priporočam v pobožno molitev in spomin. V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 6. oktobra 1908. Valentin Zabret 2612 kapelan. E 2409/8 Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 17. septembra opravilna štev. se prodado 83. oktobra 6908 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. II. na jawni dražbi razna vina, kis, sodi, 2 decimalni tehtnici, 2 ročna vozička, 2 težka vozova, sobna oprava itd. Reči se smejo ogledati dne 8. oktobra 1908 v času med 9—V2IO uro dopoldne v navedeni hiši. 2602 1—1 C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V, dne 17. septembra 1908. Največja svetlolikalnica in pralnica na Kranjskem Ljubljana, Koiodvorske ulice štev. 8 je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika. •: :: Cene so znižane in nižje kot drugod. :: :• Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano. Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 9 ^V. Jtr Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni ZZ^I Lepo ' posestvo z gostilniš ko c brtjo in tobačno tr»f«ko, blizo 20 oralov lepih, rodovitnih njiv, travnikov in gozda, Itžeče 5 minut od železniške postaje, v bližini dveh jezer, z enonadstropnim poslopjem, s hlevi z živino, s krmo, z žitom se zaradi družinskih razmer proda. V kratkem se začne t tu tudi premog kopati. Naslov pove uprav. „Slovenca". 2601 3-1 Razglas. Službo dobi bodisi dekle ali vdova brez otrok,. 30 — 40 let stara, dobrega vedenja, snažna in zanesljiva, v hišnem delu, posebno v kuhanju navadne hrane vešča. Piača po dogovoru. Prosilke naj se obrnejo do podpisanega ter pri-lože spričevalo z zmožnosti, potrjeno od ondotnega g. župnika in župana. Domače Vipavke imajo prednost. 2605 2—1 Šturije pri Ajdovščini. Ivan Defranceschi posestnik. fleckenpferd-lilUno-mlečno-mlla. 'fis? Najmilejše milo za kožo. ~~&ff£ 67>i 40-27 Le najfinejše, porušene kokosove orehe predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakoršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito ledllno mast ki se rabi za praženje, kuhanje in pecivo. V Angleškem skladišču oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. II ========================== obsege zalego čez =============================== f| |§ II 25.000 komadov najnovejše jesenske in zimske konfekcije II Ktr ar^r za gospode, dame, dečke, deklice in otroke. Čudovito nizke cene! — Prodaja na debelo z znatnim popustom. — Čudovito nizke cene! Priloga 229. štev- »Slovenca*® dn& 6. oktobra 1908. Pfulske razmere. (Izvirno poročilo »Slovencu« iz Ptuja.) Junaki. Ko so štirje nemški junaki bili v ponedeljek zjutraj na policiji pod ključem, so tako močno razsajali in kričali, da se je daleč naokolo slišalo, in se je zbralo veliko ljudi, ki so slišali sledeče čedne reči: Ti prokleti Ornig, sedaj si nas zaprl, ko smo za tebe delali; bomo ti že pokazali... Pa seveda ti si sin slovenske matere, mi pa smo Nemci.« Na povelje ptujskega glavarja jih je policija takoj izročila sodniji. Kakor se je že poročalo, so ptujski mestni očetje v posebni seji takoj izrekli ogorčenje nad tem pobalinstvom in sklenili poplačati vse stroške. A kako ptujski Nemci res obsojajo tolovajstvo na Slovence dne 27. septembra, se jasno vidi iz tega, da prihaja po večerih velika truma nemških gospodov« in tudi več dam, ki pred sod-nijo, kjer so ptički shranjeni, prepevajo čedno »Wacht am Rhein«! Čedne razmere! V poročilu o štirih ptujskih nemških ptičkih, katera je pri razbijanju šip dne 27. septembra zasačila ona ženska, je popraviti ime Schumenak v Jurschenak. Zopet demonstracije. Človek bi ne verjel, a res pa je: Dasi-ravno so se Ornig in njegovi pomagači v nedeljo, dne 27. septembra, s svojo in gor-nještajersko policijo nesmrtno blamirali pred celim poštenim svetom, ko so v tako nepopisnem strahu pričakovali slovenskih čet, ki so šle v njih razburjeni fantaziji proti Ptuju, potem pa ni bilo ne žive duše, a glejte, kaj se je na Ptuju v soboto, dne 3. oktobra, zopet zgodilo: Komaj nastopi mrak, se usnje vse polno gornještajerskih žandarjev po ulicah. Vse prebivalstvo je v trenutku zginilo za zaklenjenimi vrati, kajti reklo se jc: Danes pa bodo Slovenci res prišli! Ubogi paša Ornig, tvoje blama-že še ni dovolj, sedaj si pokazal tudi svojo slabo in nemirno vest. Resnica je, katere ne strebi s sveta noben državni pravnik, da se ptujskim Nemcem tresejo hlačice, da kar vse šklopota. — In takoj po osmi uri 'zvečer se zglasi znana nemška ptujska fa-kinaža; ob vsakem voglu, na vseh klopeh po mestu so se nastavili znani junaki, ki so čisto po tolovajsko žvižgali in dajali neprestano znamenja. Po Gosposki ulici in na Glavnem trgu si slišal: »Wacht am Rhein«; velik zbor nemških kotnijev in drugih se postavi blizu poslopja »Okrajnega zastopa«, kjer so ložirali došli orožniki, ter zapoje, najbrže žandarjem v čast, buršovsko »Wir Deutsche, wir fiirchen ja niemand . . .« Slovenci na Ptuju in okolici se vedejo nasproti še vednim izzivanjem od strani nemških fakinov mirno; gredo mimo nemških trgovin naprej k svojim . . . Nasledke že čutijo ptujski Nemci: obrnili so se nemški trgovci na duhovščino, naj za božjo voljo intervenira pri ljudstvu; odgovorilo se jim je mirno: Kako zahtevate vi ptujski trgovci, ki ste v svojem listu »Stajerc« doslej pustili duhovnike na tako podel način blatiti in vsa leta sem zasramovati, posebno po Linhartu, kako zahtevate sedaj od nas, da vas branimo?! Dokler vi ostanete pri Ornigu, dr. Plachkyju, »Štajercu« in Linhartu, pač •ne morete od nas ničesar pričakovati! Nemški terorizem na Ptuju. Voditeljica ptujskega otroškega vrtca, rojena Nemka, ki je do 25 let v splošno •zadovoljnost opravljala svojo službo, je morala takoj pustiti to svoje mesto, ker jo je nekdo denunciral, da se je v počitnicah pri obisku svoje sestre, katera je omožena s slovenskim učiteljem v Ormožu, udeležila neke slovenske slavnosti. Nemška klika je zahtevala, da se takoj odstrani, in paša Ornig je rekel: Zgubi službo! Napad na Slovenca. Minulo sredo zvečer ob 8. uri je neznan fakin zgrabil mirno domov gredo-čega organista g. Šentjurca blizu ožbald-ske cerkve za vrat, ga z vso močjo treščil v jarek in pretepal s palico. Seveda ni nihče nič videl . . . Konec stauke u Vevčah In Medvodah, RAZSODILO c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko 0 nesoglasjih med delodajalcem In delojemalci v papirnih tovarnah v Vevčah, Goričanah in Medvodah. Da se doseže sporazmna rešitev nesoglasij, obstoječih med tvrdko Leykam-Josefsthal, delniška družba za papirno in tiskovno industrijo, kot posestnico tovarn v Vevčah, Goričanah in Medvodah, ter med stavkajočim delavstvom teh tovarn, sešli so se — sledeč mojemu vabilu — obojestranski zastopniki in zaupniki dne 30. septembra 1908 v poslopju c. kr. deželne vlade k skupnemu posvetovanju. Pri tem sestanku se je glasom zapisnika z dne 1. oktobra 1908 dogovorilo, da prične delavstvo dne 2. oktobra 1908 v vseli tvornicah z delom, ter da se podjetnica, kakor tudi delavstvo glede vseh pre-pornih točk brezpogojno podvrže mojemu neizpodbojnemu razsodilu. Ta posel, ki mi ga je poverilo obojestransko zaupanje, rad prevzamem ter, ko je delavstvo dne 2. oktobra v resnici pričelo zopet z delom, izrekam o prepornih točkah sledeče razsodilo. A) T i č o č e se t o v a r n v V e v č a h: 1. Delavci in delavke se imajo pride-liti zopet svojemu prejšnjemu delu; mas-reglovati se ne sme nihče. 2. Plače se imajo izplačevati vsakega plačilnega dne ob pol peti uri popoldne. 3. Glede dela ob praznikih ostane vse pri starem; ustanovi se, da je tovarniško ravnateljstvo v zadnjih letih dajalo delavstvu v papirnih dvoranah ob praznikih prosto. 4. Cezdobne ure ob delavnikih in delavne ure ob nedeljah se imajo plačati v dnevni plači stoječim delavcem in delavkam kakor doslej kot rdeče ure s 50-od-stotnim poviškom. Glede profesijonistov, ki so dosedaj ob nedeljah delali navadno od 8. ure zjutraj do 3. oziroma 4. ure popoldan, se imajo rdeče ure vračunati na ta način, da se bode plačalo sedem rdečih ur, če se konča delo pred 3. uro popoldan, in osem rdečih ur, če traja delo do četrte ure popoldan. 5. V kolikor dopušča potrebni obrat, je omogočiti uposlenim delavcem in delavkam, da se udeleže pogrebov svojih tovarišev in tovarišic. 6. Dnevna plača delavk v papirnih dvoranah se uredi na sledeči način: Na novo sprejete začetnice dobe v prvem polletju po svojem vstopu dnevno plačo 80 vinarjev, in v nato sledečem pol-ietju 90 vinarjev. Po preteku tega časa se pridele akordnemu delu, če je prostora za ito in so deležne prideljenega jim akorda. Dnevna plača v drugem letu službovanja znaša 1 krono, po dveletnem službovanju 1 krono 10 vinarjev, po sedemletnem službovanju 1 krono 20 vinarjev, in po dvanajstletnem službovanju 1 krono 30 vinarjev. Za delavke, ki so že 25 let v službi, se določi dnevna plača z 1 krono 50 vin. Te določbe veljajo tudi za delavke, ki so že v službi, in učinkujejo torej nazaj. 7. Podjetništvo ima skrbeti, da dobe delavci in delavke pravočasno premog za dosedanjo znižano, to je režijsko ceno. 8. Vprašanje glede morebitne pomno-žitve osobja v kotlarnici se odkaže obrtnemu nadzorniku v poizvedovanje in na-daljno povzročbo v smislu predpisov. 9. Profesijonistov se ne sme rabiti za cestna dela. 10. Z delom pri holenderjih in papirnih strojih je ob ponedeljkih prejkoslej pričeti ob 4. uri zjutraj ter dobe delavci za obe uri pred šesto uro, kot doslej, dvojno plačo. 11. Nočna šihta, ki dela v »Werku« od sobote zvečer šeste ure do nedelje zjutraj šeste ure ima takoj po končanem delu iz- vršiti čistilna dela, ki se kakor doslej ra-čunijo z rdečimi urami. 12. Vsak delavec in vsaka delavka ima pravico, pritožiti se ravnateljstvu, če se ž njim slabo ravna; ravnateljstvo mora te pritožbe natančno in čim preje preiskati ter v danem slučaju proti krivcem postopati. 13. Zahtevi delavstva, da se naj za dnevno plačana dela pri papirnih strojih in ■holenderjih ter za dnevno plačana dela nosilcev blaga, v slučaju, da kak delavec izostane, in morajo ostali delavci na njegovo mesto stopiti, plačo izostalega delavca razdeli med ostale delavce, se ne ugodi. 14. Za poškodbe strojev ali materi-jala, ki nastanejo radi premalega števila strežnega osobja, delavec ne jamči. 15. V slučaju, da se premesti delavec nli delavka višje plačilne kategorije začasno k delu, ki se slabše plačuje, in se to ne zgodi na lastno zahtevo delojemalca, se za to začasno delo plača ne sme zmanjšati. 16. Mazači pri transmisijah v Jane-ziji dobe iste premije, kakor mazači trans-misij v Vevčah. 17. Ce vsled izjemoma dodeljenih slabih papirnih sort kaka akordna delavka misli, da so se ji radi takih slabih papirnih sort, njeni plačilni dohodki v enem plačilnem razdobju zmanjšali, ima pravico pri tovarniškem ravnateljstvu prositi za odškodnino. 18. Vse dnevne plače se povišajo, in sicer delavcem za 20 vinarjev na dan in delavkam za 10 vinarjev na dan; glede delavk v papirnih dvoranah pa ostane pri posebni ureditvi dnevnih plač, ki je določena v točki 6. tega razsodila. Poslovodje, mojstri in nadzorniki ne spadajo v kategorijo delavcev. B) T i č o č e se tovarn v Goričanah in Medvodah. 1. Delavci in delavke, med temi tudi delavec Jurman, se imajo prideliti zopet svojemu prejšnjemu delu; masreglovati se ne sme nihče. 2. Vse dnevne plače se povišajo, in sicer delavcem za 20 vinarjev na dan in delavkam za 10 vinarjev na dan. Poslovodje, mojstri in nadzorniki ne spadajo v kategorijo delavcev. 3. Zahteve glede zvišanja akordne plače, dalje, da se nastavi en »filtrer« in da dobi limar pomočnika se — ustrezaje želji delavstva — odkažejo podjetništvu v blagohotni prevdarek ter v rešitev do najjasneje 1. decembra 1908. K temu pripominjam, da odgovarja moje razsodilo glede: povrnitve k delu (A. in B. točka 1.), ure izplačevanja mezde (A. točka 2.), dela ob praznikih (A. točka 3.), nedeljskega in čezurnega dela (A. točka 4.), udeležbe pri pogrebih (A. točka 5.), dnevne plače delavk v papirnih dvoranah (A. točka 6.), dobivanja premoga (A. točka 7.), osobja v kotlarnici (A. točka 8.) uporabe profesijonistov (A. točka 9.), pritožne pravice delavstva (A. točka 12.), odgovornosti za poškodbo na strojih in blagu (A. točka 14.), premestitev k slabše plačanemu delu (A. točka 15.), premije mazačev pri transmisijah v Jameziji (A. točka 16.), zmanjšanja dohodkov vsled slabih papirnih sort (A. točka 17.), koncesijam, ki jih je tovarniško podjetništvo privolilo in meni naznanilo, potem, ko se je bilo delavstvo vrnilo k delu. Te kon- cesije smatram kot poštene in primerne razmeram podjetništva in delavstva ter ! sem jih zaradi tega neizpremenjene spre-j ,jel v svoje razsodilo. To razsodilo stopi v smislu točke IX. navedenega protokolaričnega dogovora z dne I. oktobra 1908 z učinkovanjem nazaj z dnem 2. oktobra 1908 v veljavo. Od tega razsodila dobe po en izviren izvod v nemškem in slovenskem jeziku: Osrednje ravnateljstvo tvrdke Ley-,kam-Josefsthal, delniška družba za papirno in tiskovno industrijo na Dunaju, ravnateljstvo papirnih tovarn v Vevčah pri Ljubljani, ravnateljstvo papirne tovarne v Goričanah pri Medvodah, Anton Jeriha, delavec v D. M. v Polju št. 22, Anton Ber-igant, ključavničar v Medvodah št. 6. V L j u b 1 j a n i, dne 5. okt. 1908. Teodor baron Schwarz, s. r., c. kr. deželni predsednik vojvodine Kranjske. * » ♦ O tej razsodbi se obvesti delavstvo danes zvečer na shodih pri Devici Mariji v Polju in na Preski. Shoda se vršita v on-dotnih delavskih domih. V 2238 8 4nt on $arc Ljubljana, ^v. Petra cesta št. tf priporoča v lastni šivalnici izdelano —----perilo ===== ja otroke, gospe in gospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in $ifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vedenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. Jfakor znano le dobro blago in zelo primerne cene. Naročila za venkaj točno in zanesljivo. Opozorim na razstavljeno perilo v ,,Narodnem domu". 2541 se takoj odiia. 3—3 Več se poizve na Martinovi cesti št. 38. Oobro ohranjena satiemska garnitura se radi pomanjkanja prostora ceno proda v Ilirskih ulicah 21, I., Ljubljana. 2528 3—3 ilMHKMHMMikH ® Stavnemu občinstvu, posebno pa pre-K častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro nrejeno podobarsko In pozla-tarsko obrt v Wolfovih ulicah it. I nasproti franfii&kanske cerkve ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljevitd. in zagotavlja kolikormožno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih. Cene zelo zmerne! Priznano dovršena delal 466 Z odličnim spoštovanjem 52—29 ill&ks* Gotzl podobar in pozlatar. ■m M m Odvetniška pisarna dr. F. Brnčič-a in dr. M. Pretuier-ja v Trstu, Via Nuova št. 13. sprejme 2571 3-2 izvežbanega koncipijenta ki ima pravico substitucije na dež. sodišču. Nastop 1. decembra t. 1. januarja 1909. Plača po pogodbi. Koncipijenti, ki poznajo italijanski jezik, imajo prednost. I. ali Ustanovljena leta 1854. Prva domača slovenska pivovarna Telefon ftt. 210. G. AUER-ieviii dedičev Mano, (Doifooe ulice štev. 12, Llubllana Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno moreno pivo S G trs&gn »*£» u,«, a oltKTA I. Ufcl li,s a wt.| Mi ifal.lar.Ml: Otabna H, Milu ifra«, M«i. ali«. SV, SUMa UaSkn * ' ~ -- - - —.....-.......... P ® cl. y ss k is f e « : ■tona II, Malt atrac, M* Cm*?«* UlCTUk! gitmlNHK, HSA1I*« jKSfis ''JMt. Me« J »3 »3 a« ■ e Oe»«i»s 1. »■•Ili.ll. 1, II. Tab.ralraalt I, IU. U.(■>(•.•. TT (*•>•< Kt..vigi), III. LI-»a.gaaaa IT, IT. Wlad.tr Ha.jt.lra.aa II. W. Sahl.br...aralra»« II a. fl. Ha aa p«, do r hirati. M, VII. Marlakllaralraaaa TI, VIII. LarataalaMaralraaaa ^9HjsinliD« utotai&kR družb« « ISO '82 4», IX. Alarralratta II, XVIII, Vlkrliffaeilrutta II. XIX. Othllacat Ha.plalr H »IX. na«»ltlr*ii« 91. JERCIIR^ IDunaJp l» WoU*«i*e 1 .iV.-v i-pim. K 80,000.0«'.". *lMr nUi< K t,006 00* IT nakup in prodaja TMk Trt mt, driavnih papirjav, akd), prioritet, uetavnic, arafik <5 Velika zaloga raznih 2267 slovenskih pioSč m gromofoM ceniki od gramofonov In ploSč na razpolago. Fr, P. Zajec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, štv. 26. 3 Razprodaja j vsakovrstnega blaga: | izdelane bluze, predpas-| nike, modrce, zawpwt«ic«s | zimske plaft^e itd. po nizkih f cenah, t Za obilen obisk se najvljudneje I priporoča 2558 6 3 | PAVLA BABIČ trgovina, Kranj. »'W *8P W WW «33F Radi preselitve se ceno proda hiša v Vižmarjih št. 61 z gospodarskim poslopjem in velikim ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt. Pojasnila daj^ posestnik ravnotam. 2535 6 4 Hotel Jirija" v Ljubljani ':!£' Tri minute od južnega kolodvora. Telefon štev. 163. Podpisana si dovoljuje slav. občinstvu uljudno naznaniti, da so vsi prostori hotela „ilirija" popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem za točno in solidno postrežbo cenjenih gostov preskrbljeno. Priporoča se priznano dobres kuhinja ter najboljša domač« in druga vina. — Vina v buteljkah. Izborno vedno sveže delniško in plzensko pivo. Sprejema se opoldanski in večerni abonement na hrano. Slavna narodna društva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, ciruž-binskih večerov, zaključenih zabav, banketov, ženitvanj itd. Potujočemu občinstvu so na razpolago udoh«® urejene, najelegantnejše sob« za tuje«. m« ■*.. at »j»s%. Marija Novak hotelirka. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporofia 2388 4-3 rrr— * m- 1 Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron. Lastna glavnica K 354.64515. Stanje vlog 30. jun. 1908 čez 14 milijonov kron. 2379 i Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Kongresni trg štev. 2, 1. nadstr., od novembra 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6 (za frančiškansko cerkvijo). Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4'I 01 2 0 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vloinik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. junija 1908: K 14,225.902-59. — Denarni promet ▼ letn 1907: K (4,812.603-92. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. =F= Za nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnice na razpolago. = Dr. Ivan Su3teril£. predsednik. V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Odborniki: Josip Slika, stolni kanonik podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik In tre. v Št. Vidu n L|ubl|ano. — Fran Povie, vodja, graičak, det. odbornik, drž. in dež. poslanec Itd. — Anton Kobl, posestnik In trgovec Breg p. B. — Karol Kauschegg, veleposestnik v LJubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbo n v Ljubljani. Frančiiek Leskovlc, hišni posestnih in blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor SUbar, župnik na Rudniku. 645 umski MOST sladek, pristni beli in rude, fl, NOUSKOUlČ domači pridelek tvrdke in na Rimski cesti št. 5 varns laS- Stanje hranil, vlog: nad 26 milijonov kron. žen denar! Rezervni^zaklad: nad 900.000 kron. ! 41 »1 " ,„„„ J.fi' - V'Pt«{."TO?? eisssM'E .....' rad mi ps. 10 rm Pl hranilnica ljubljanska u lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje rievzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračuniia vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, s vedo či zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 2425 n Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in ustom c.Kr, poštne hranilnic?. Hranilne knjiiioe se sprojemajo kot goi«w d«nar, ne da bi se prekiniilo rajih obrestovanje. UM d jm im jm O Mfi d tm i & mi mm ' mm ¥ Ljubljani, Stritarjeve ulic* stsv n K — sprejema vloge na knjižioe in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po 4V ^PTf Kupuje in prodaja vrednostne papirje vaeh vrst po kulantnam kuriu. —»t i i»iisi————■——1 ■■ dpuiisioa a w šBdoip&Mb g I ffreesKMrvnl fond s i ? « E 900.000.. i 'i b