■»■rja Izhaja vsak dan razen nedelje In praz-alkov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Ino-temstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje* ¥ Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od tl.—12. dopoldan in od 6.-7. zvečer. '±_ Uredništvo ■» Ljubljani sprejema vse urednišlt rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino in inscrate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslovi Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ni. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste Posamezna številka 6 vinarjev. Stev. 165. V Ljubljani, v sredo dne 20. decembra 1911. Leto L Na počitnice. Danes ima državni zbor zadnjo sejo pred božičnimi prazniki. Večina poslancev zapusti še nocoj Dunaj, da se vrnejo najbrže šele meseca februarja v državni zbor. Zakonodajno delo bo zopet za dva meseca ustavljeno, kakor da je res tako malo posla, da se čas lahko tako brezskrbno trati. Poslanci se razhajajo, ali prebivalstvu ne prinašajo za božič takorekoč ničesar. Z velikimi upi je ljudstvo pozdravljalo sestanek nove, v poletju izvoljene zbornice, ali doslej se je izpolnilo le jako malo nad. Kandidatje, ki so jih volilci poslali na Dunaj, so imeli jako mnogo obljub, preden so bili izvoljeni; ali parlament, ki je sestavljen iz njih, je razočaral ljudstvo. Bojevitost »mož, ki so se v agitaciji kazali leve, se je na Dunaju večinoma iz-kadila kakor kafra in junaki, ki so doma grmeli in razsipavali strele, so se gori izpreme-nili ▼ pohlevne ovčice, ki jih pastir lahko goni, kakor se mu poljubi. Grof StUrgkh žvižga, meščanske stranke v parlamentu pa plešejo. Največje razočaranje so poslanci buržo-azije pribavili ljudstvu v vprašanju draginje. Treba se je spomniti, na kakšen način je bilo sklicano zadDje zasedanje, da se prav spozna satirična komedija, ki se je odigrala na Dunaju. Zbornica je bila sklicana na zahtevo socialnih demokratov, ki so utemeljili svoj predlog s tem, da je nujno potreba U3pešnih ukrepov proti draginji. Kljub temu, da je vlada hotela odlašati in da so agrarci z našimi klerikalci na čelu poizkušali zavlačiti, je vendar večina sklenila, da se ima zbornica sklicati prej nego je bilo prvotno nameravano. Ta sklep je bil zelo razumljiv. Draginja je prav nenavadno razburila vse prebivalstvo. Na čelu protidraginjskemu gibanju je korakalo delavstvo, kije seveda najbolj čutilo udarec podraževauja. Ali tudi izven delavskih krogov je naraščala nezadovoljnost. Zlasti urad-ništvo in učiteljstvo je prihajalo v podoben položaj, kakor delavstvo. Dočim so se izdatki množili od dne do dne, so ostajali dohodki neizpremeujeni; neizogibna posledica nem-merja med potrebo in pokritjem je bil primanjkljaj. Namesto nezadovoljnosti se je že pojavila razdraženost. Na neštetih shodih so se sklepale energične zahteve in tudi meščansko časopisje, ki je moralo računati z razpoloženjem v uradniških in uradništvu podobnih slojih, je bilo polno ogorčenih protestov in radikalnih zahtev. Pod pritiskom tega splošnega gibanja se je sklical parlament. Takoj prvo uro se je vnel boj proti vladi zaradi dnevnega reda. Socialno demokratična zahteva, da se začne ne mndoma razpravljati o draginjskem vprašanju, je zmagala. Kazalo je, da so se začele meščanske stranke vendar zavedati svoje najnujnejše dolžnosti. Baron Gautsch se je upiral vsem zahtevam, od katerih je bilo pričakovati resne in nagle pomoči. Ali meščanski poslanci so Se mislili na svoje volilce. Tedaj se je zazdelo, da je poslala neznana usoda Gautschu nalašč Njeguševo nepremišljenost na pomoč. Z njegovimi streli je hotel nahujskati meščanske stranke zoper socialno demokracijo in jih odvrniti od draginjskega vprašanja. Tudi to se mu ni posrečilo. Proti socialnim demokratom so se že dali razdražiti; a ko je bilo treba govoriti o draginji, so morali tudi meščanski, celo krščansko socialni poslanci govoriti hote ali nehote prav tako kakor socialni demokratje. Baron Gautsch se le še ni vdal in ko je v draginjskem odseku spoznal Bnevarnost“, da se sprejmejo predlogi drja. Rennerja je uprizoril znano komedijo z veterinarji na tajni seji, hoteč naslikati hudiča, ki se baje skriva v argentinskem mesu. In zopet ni imel sreče. Pie-jasuo je bila burka pripravljena in preveč razumljiv je bil njen namen. Dolgo je bilo videti, da ostanejo meščanski poslanci vendar enkrat hrabri. In upanje med prebivalstvom je naraščalo. Tedaj je baron Gautsch odstopil. Njegova nervoznost je postala tako velika, da je dvomljivo, če je zadnje čase še natančno vedel, kaj da govori. Žugauje in zmerjanje, katero je posvečal uradnikom in zlasti železničarjem, je imelo take oblike, da je bilo za korektnega Gautscha čisto nemormalno. Na njegovo mesto je stopil grof StUrgkh, ki si je že dolgo gladil pot do ministrskega predsedništva. Kakor so bile Gautscha pozdravljale nenavadne simpatije, tako je sprejelo StUrgkha splošno nezaupanje. A namesto, da bi ga bil novi šef vlade izkušal ulažiti, mn je dejal še več povoda. Glede na argentinsko meso je oblastno izjavil, da vlada kratkomalo ne izvrši sklepa, če zaključi »boruica kaj takega, 8 čimer se ne strinja on, grof StUrgkh. In takrat je meščanskim junakom padlo srce v hlače. Tisti hip, ko je bilo najbolj potrebno, da bi bil parlament vstal v obrambo svojih pravic in odtočno pokazal vladi, kateri prostor ji gre po duhu ustave, je StUrgkh zmagal, in večina, ki je Gautsch ne s konci-liantnostjo ne z argumenti ni mogel sestaviti, je zlezla StUrgkhu kar sama pred noge. Ko je prišlo v zbornici do odločilnega glasovanja o argentinskem mesu, so meščanske stranke omahnile, pa so kljub svojim obljubam, kljub korajži, ki si jo bili kazali prej, glasovale kakor je hotel StUrgkh. Rennerjev predlog, ki nalaga vladi da dovoli vsako prošnjo za uvoz argentinskega mesa, brez časovne in kvantitativne omejitve, je padel in sprejet je bil vodeui predlog Poljakov, da naj vlada poskrbi za argentinsko meso po potrebi. Dr. Ravnihar, ki je bil za svojo osamelost poiskal zavetja v mladočeškem klubu, nam je takrat dopovedal, da nič ne de, če je glasoval proti Rennerjevemn predlogu, češ Stein-hausov predlog je ravno tako dober. Danes bodo nemara tudi politični začetniki razumeli, kakšna kardinalna napaka je bila odklonitev Rennerjevega praktičnega predloga. Dne 22. novembra je bil sprejet Stein-hausov predlog. Mesec dni je minil. In kaj je vlada doslej storila zaradi argentinskega mesa? — Niti prsta ni ganila, niti zmenila se ni za vso stvar. In danes pojde državni zbor na počitnice, StUrgkh mu bo voščil vesele praznike, za uvoz itaesa fpa se bo brigal toliko, kolikor za lanski snegl S Steiuhausovim predlogom je stvar pokopana. Argentiusko meso se bo uvažalo na Angleško in v Belgijo, v Italijo in v Švico, ali Avstrija mu ostane zapita. Za to dobroto, ki je zlasti zdij po zimi posebno „hl8godejna“ se prebivalstvo lahko zahvali meščanskimi poslancem. Argentinskega mesa ni; novih davkov bo tem več, zakaj teh bodo gospodje ljudstvu rajši privoščili celo zbirko. Gospodje prvega reda. Med mnogimi nepotrebnimi institucijami, ki jih imamo v Avstriji, je nedvomno takozvana gosposka zbornica ena najne-potrebnejših. 2e naslov tega zavoda izpričuje, da imamo v njem pravzaprav le relikvijo iz preteklosti, ki jo navsezadnje lahko hranimo, ki pa nima dandanes no-l enih življenskih pogojev in nobene življenjske pravice več. Zakaj »gospodov« v tem zmislu, kakor se i;,ra.'.a v n-«!ovu go-ooske zbornice, ni več v Avstriji, odkar so naši očetje postali svobodni državljani. »Gospodje« — »Herren« — »Signori« sc bili nekoč graščaki, ievdalni gospodarji, l aterim so bili kmetje dani v last, »leibei-gen«;gospodje so bili člani prvega stanu, dokler so bili v državah in deželah še sta novi; signori so bili gospodarji aristokra-tičnih mestnih republik — skratka, go- spodje so bili višji, gospodujoči ljudje za raziiko od »prostega« ljudstva. Ali gospodje te vrste so umrli; danes nima noben baron več podložnih duš, temveč mora biti vesel, če ima sam svojo. Odkar je minulo podložništvo, umal-nivši se drfa\>i;n-stvi:, smo vsi gospodje. Ali raznovrstni knezi in grofi ne razum i-jo, da so leta ves čas tekla, pa mislijo, da .ima iijili gospodstvo še vedno tak pomen kakor v dobi križarskih bojev. Domišljajo si tudi, da je »gosposka zbornica« nekaku predpostavljena poslanski, invčasi jim pridejo muhe, da hočejo nastopati kot varuhi poslancev in kot kuratorji Avstrije. Ker je inesčanstvo v socijalnem življenju tako slabotno in tako malo samozavestno, da smatra vsakega barončka za človeka in pol ter vsakega princa za polboga, je rojenim zakonodajcem zrastel greben, pa mislijo, da jim gre v politiki nekakšno prvenstvo, ki jih postavlja nad zbornico pravico, ne le da kritizirajo zakone, spre-piavico, ne le da kritizirajo zakone, sprejete- v poslanski zbornici ter da jih izpre-minjajo, ampak da čit&jo »drugi« zbornri leviti. Ker je bil Bienertii v svoji velemodro-s*i razpustil državni zbor, misleč da bo rešil svojo ministrsko eksist^co in ker jc potem Gautsch predpisal novo izvoljen! zbornici toliko počitnic, da je prišla za mesec dii prepozno do dela, je bilo nemogoče glede na reformo državnozborskega opravilnika stjriti kaj d.» ugtga, kakor podaljšati provizorično reformo za leto dni. V Avstriji se mora prenašati jako mnogo provizorijev in provizorični opravilnik gotovo ni najhujši med njimi, če se je zbornici, za katero velja, sami zdelo, da bo izhajala z njim, si pač ljudem izven zbornice poslancev ni treba beliti glave zaradi tega. Toda ^osposka zbornica, ki navadno sama ne ve, čemu je na svetu, si mora od časa do časa sugerirati, da ima kakšno nalogo in kakšen namen, visok namen. Ko je dobila od poslanske zbornice sprejeto podaljšanje provizoričnega poslovnika, se je nekaterim visokoplemenitim gospodom zazdelo, da bi bila to prilika, ob kateri bi gosposka zornica lahko pokazala svetu, da je na svetu in da ima vzvišen poklic. V komisiji gosposke zbornice je bil knez Schonburg izvoljen za referenta o poslovniku, in ta visokorodni gospod je ANTON ČEHOV: Ženska sreča. Generala Zapupirina sa pokopavali. K hiši pokojnika, kjer je godla mrtvaška godba in so se razlegala vojaška povelja, so z vseh strani vreli ljudje, ki so si hoteli ogledati pogreb. V eni izmed skupin, hitečih k pogrebu, sta bila uradnika Probkin m Svistkin, oba z ženo. — Nazaj! — iu je ustavil policijski komisar z dobrim prijaznim obrazom, ko so dospeli do kordona. — Nazaj! Prosim, jstooite nekoliko nazaj! Gospoda, mi re moremo nič za to! Prosim, stopite nazaj! Sicer, dame naj le gredo skoz... izvolite, niesdames; ampak vas pa prosim za božjr voljo... Zeni Probkina in Svistkina sta zardeli od te ljubeznivosti policijskega komisarja in smuknili skoz kordon, a nju moža sta ostala tostran živega plota opazujoč hrbte redarjev, pešev in na konjih. — Zlezli sta skoz kordon! — je dejal Probkin in zavistno, skoro sovražno pogledal za ženama. — Čudno srečo imajo krila, pri moji veri! Moški ne bodo nikoli vživali takih predpravic kot ženski spol. In kaj pa je posebnega na najinih ženah? Navadni ženski, s predsodki; pa so ju spustili skoz. A naju, dasi sva vladna svetnika, ne spuste za nobeno ceno — Ampak čudno sodite, gospoda! — je dejal policijski komosar in očitajoče po-ghdal na Probkina. — Če spustimo vas, se začnete takoj prerivati in kaliti red; dama pa si po svoji delikatnosti nikoli ne do- voli kaj podobnega! — Nehajte, prosim vas! — se je razsrdil Probkin. — Zenska se v gneči zmerom prva preriva. Moški stoji in gleda na eno točko, a ženska razprostira roke in suje okolo sebe, da ji ne pomečkajo obleke. Kaj bi govorili: ženske imajo srečo zmerom in povsod. Žensk ne jemljo v vojake, a na plesne večere imajo brezplačen vstop; in telesne kazni so zanje odpravljene ... In za kakšne zasluge, se človek opravičeno vprašuje. Če je deklica spustila robec na tla, ji ga moraš pobrati; če vstopi, moraš vstati in ji ponuditi svoj sedež; če odhaja, jo moraš spremiti... Pa vzemimo činovne razrede! Preden postanemo, jaz ti ali kdo brug vladni svetniki se moramo truditi vse življenje, a deklica ramo truditi vse svoje življenje, a deklica se je pol ure poročala z državnim svetnikom — pa je že visoka oseba. Da postanem knez ali grof, moram osvojiti ves svet, Sipko moram vzeti, biti nekaj časa za ministra, a poljubna Anka ali Katinka, H se ji še ni mleko do dobra posušilo na ustnih, pometa pred grofom s svojo vlečko, pomežikuje malo s svojimi očki, — je že visokorodna... Ti si pravkar postal vladni tajnik... Ta činovni razred si dobil, a lehko rečemo, s krvjo in potom; a tvoja Marija Fomišna? Zakaj je ona vladna tajnica. Iz popovske hčerke se je čez noč prelevila v uradnico. Lepa uradnica! Naj poskusi enkrat z našim delom, takoj ti vpiše došle akte med odposlane. — Zato pa poraja z bolečinami otroke, — je pripomnil Svistkov. — Velika stvar! Stala naj bi enkrat pred uradnim načelnikom, kedar prav pošteno ošteva človeka, pa bi se ji brž zazdeli porodi kakor zabava. V vseh, prav vseh rečeh imajo prednost! Poljubna deklica ali dama iz naših krogov sme generalu take zasoliti, kakor jih ne smeš izreči niti beriču. Da... Tvoja Marija Fomišna gre lahko smelo z vladnim svetnikom pod pazduho! Pa poskusi ti enkrat! V naši hiši, ravno pod nami, živi neki profesor s svojo ženo... On je v činovnem razredu generala in ima red sv. Ane prvega razreda, pa bi slišal enkrat, kako ga pozdravlja: »Bedak! Bedak! Bedak! Čisto preprosta babnica, iz purgarske familije! Pa naj bi bilo: ona je vsaj zakonska žena; odkar stoji svet, je tako urejeno, da zakonske žene zmerjajoj! Ampak vzemi nezakonske žene! Kaj j vse si dovoljujejo! Do sodnega dne ne fpozabim slučaja, ki se mi je prepetih Kmalu bi me bilo konec, in le molitvi svojih staršev se imam zahvaliti, da se je srečno skončal. Lani, se spominjaš, me je vzel naš general s seboj na deželo, da sem mu vodil korespondenco ... Delo je bilo prav otročje, komaj za uro ga je bilo na dan. Opravil sem svojo stvar, potem pa sem se sprehajal po gozdu, ali pa sem v družinski sobi poslušal lakajske pesni. Naš general je samec. Njegova hiša je kakor polna čaša, služabnikov je kakor pasje zalege, ampak žene ni, ki bi vzdrževala red. Služinčad je razbrzdana in neposlušna a nad vsemi poveljuje baba, Vjera Nikitišna. Ona naliva čaj, sestavlja obed in kriči nad lakaji... Grda, zlobna baba, dragi moj, in kakor živ satan izgleda. Debelo, rdeče vreščalo... Če začne kričati nad kom in vreščati, je najboljše, da zbežiš. Najhujše niso psovke, ampak to vreščanje. Moj bog! Nobeden ni mogel shajati z njo. Ne le v služabnike, ampak tudi vame se je zadirala bestija... Pa sem si mislil: le počakaj, ko se naključi pripraven tre nutek,. razložim načelniku vse o tebi Ves zaglobljen je, sem si mislil, v službo, pa ne vidi, kako ga ciganiš in kako ravnaš s posli. Le potrpi, odprem mu oči. In odprl sem oči, prijatelj, a odprl sem jih tako, da bi bil kmalu svoje oči zatisnil na veke, in da me je še sedaj strah, če se le domislim. Nekoč grem po hodniku, pa zaslišim vreščanje. Najprvo sem mislil, da koljejo prešiča, potem sem poslušal in slišal, da Vjera Nikitišna nekoga zmerja: »Osel! Tak capin! Zlodej!« — Koga ima? — si mislim. In naenkrat, bratec moj, se odpro duri in vun skoči naš general, ves rdeč, z debelimi očmi, lasje — kakor da bi se bil sam vrag valjal po njih. A ona za njim: »Capin! Vrag!« — Lažeš! — Moja častna beseda! Po meni, ve5 je kar zavrelo. Naš je ubežal v svojo sobo, a jaz sem stal kot bedak na hodniku in nisem ničesar razumel. Preprosta, neizobražena baba, kuharica — pa si dovoljuje take besede in tako obnašanje! Misiim si, da jo je general hotel odpustiti* a ona je izkoristila okolnost, da ni prič, in ga je pošteno zlasala. Vseeno, pojde vsaj proč! Pogrelo me je... Podal sem se k njej v sobo in dejal: »Kako si se pre-dtznilo, malopridno babše, s takimi besedami obkladati visoko osebo? Ali misliš, izdelal poročilo, v katerem se izraža vsa nadutost in domišljavost privilegirane kaste. To poročilo ^resega vse meje, ki so mu v najsvobodomiselnejšem zmislu določene po logiki, pa izraža kritiko poslanske zbornice in sicer kritiko, ki ošteva in zmerja poslansko zbornico, kakor da so gospodje aristokratje postavljeni za vzgojitelje poslancev in za sodnike nad njimi. Najprej se poročilo previsokorodnega gospoda kneza znaša nad tem, da je poslanska zbornica zopet sklenila provizorij. Potem pa modruje, da so bili naši poslovniki sestavljeni v dobi »normalnega političnega razvoja« in da niso obsegali nobenega varstva proti »tedaj še neznanim in neslutenim izgredom«; nadalje govori o obstrukciji, očita poslanski zbornici, da ne zna napraviti reda, da se ne more odločiti za saniranje parlamentaričnih razmer, graja, da se ni sprejel paragraf, po katerem se poslanci lahko izključijo od sej, pa pozivlje vlado, da naj se upira vsakemu zakonu, ki bi jo prisilil, da mora odgovarjati interpelacijam, dokler ne bo sprejet popolnoma nov poslovnik. - Kar smatra taka knežja pamet za »normalen« političen razvoj, o tem se ni vredno prepirati. Da se zdi vsaka demokratična izprememba gospodom »nenormalna«, je stara reč, in posebno jim je vse nenormalno, odkar je vpeljana splošna in enaka volilna pravica, ki je celi četi njihovih plemenitih tovarišev odvzela sedeže V poslanski zbornici. Za politične nazore teh penzijonistov se že davno ne briga živ krst v državi. Ali če je ustava ljudem, ki nimajo niti enega volilca za sabo, dovolila, da se smejo sploh še kaj meniti o zakonih, k' jih je že sklenila zbornica poslancev, ne dovoljuje dostojnost, da se privilegirani ljudje, ki nimajo nobene odgovornosti na-pram ljudstvu, znašajo nad zbornico izvoljenih poslancev kakor histeričen uradni predstojnik nad pisarniškim slugom. Naj-manje pa se to podaja v stvari, ki se prav nič ne tiče gosposke zbornice, ker velja poslovnik, ki ga sklepa zbornica poslancev, edino le za to zbornico in ker si celo vsako privatno društvo in vsak privatni zbor sam sestavlja svoj opravilnik. Avstrijski gospodje lordi se redkokdaj oglašajo. Ali kadarkoli hočejo pokazati, da žive, pokazujejo le to, da je gosposka zbornica coklja našega političnega življenja in da je v njej le preteklost oka-menela. Gospodje pač mislijo, da je od Anglije do Avstrije jako daleč. Ali s tehničnimi daljavami so se zmanjšale tudi politične. Poraz, ki ga je angleška gosposka zbornica doživela v svojem konfliktu s poslansko, ni ostal tako tajen, kakor dogodek na Martu. Avstrijski lordi so še naj-modrejši, kadar molče in kadar nihče ne misli nanje. Cim se zganejo, opominjajo vso demokracijo na svojo nepotrebnost in če bodo večkrat na tak način opozarjali nase, bodo pač sami krivi, da se bo javnost začela baviti z gosposko zbornico drugače nego bo gospodom ljubo. Prevzetnost ji ne more prav nič koristiti. Naročajte se na Zarjo! ker je ilaboten starec, da se nihče ne potegne zanj?« Nato sem jih ji priložil ne kaj na tolsta lica. Ce bi bil slišal, prijatelj, kakšen vik in vrišč je zagnala. Zatisnil sem si ušesa in odšel v gozd. Čez dve uri mi prisopiha deček nasproti. »Izvolite se oglasiti pri gospodu.« Grem, vstopim. Sedel je raztogotenega obraza kakor puran in me ni pogledal. — »Kaj pa ste napravili, — je dejal, — v moji hiši?« — Kaj takega, prevzvi-šeni? — sem mu odgovoril. — Če mislte na zgodbo z Nikitišno sem se pa potegnil za vašo prevzvišenost. — »Vaša stvar ni, — je dejal, — da se vmešavate v tuje lodbinske zadeve! — Razumeš? Rodbinske! In potem me je začel oštevati in zde'avati, da bi bil kmalu umrl! Govori! je, govoril,, rohnel, rohnel, potem pa se je naenkrat zahohotal brez vzroka. »Kako ste se le upali? ... — je dejal. — «Kjc ste vzeli pogum? Čudno! Upam, prijatelj, da vse to ostane med nami... Vaša gorečnost mi je razumljiva, ampak sami uvidite, da vam je nadaljno bivanje v moji hiši nemogoče ...« — Tako torej! Čudno se mu je zdelo, da sem naklestil takega zanikrnega satana. Baba ga je premotila! Tajni svenik je, red Belega Orla ima, nobenega predstojnika nima nad seboj, ampak stari babi se pa pokorava... Velike predpravice, prijatelj, ima ženski spol. Ampak... snemi čepico! Generala ne-so... Koliko redov ima, moj bog! No, zakaj, za boga, so pustili dame naprej, ali se te mar razumejo na redove? Godba je zaigrala. NOVICE. * Skrivnostna ljubezenska dram«. V draždanskem hotela sta se zastrupila 32lptni Študent Langjoff in njegova nevesta, obadva z Danskega. Bazen par popisanih papirjev, kopij in danskega denarja niso našli pri njiju ničesar. Imena na perilu in vsa druga znamenja, ki bi se dalo iz njih sklepati na osebnost mladih samomorilcev, so bila skrbno odstranjena Zategadelj sumijo, da sta mlada ljubimca na vedla napačna imena. * Samomor pr| telefona. V Novem Yorku se je ustreli/a bogata tovarnarjeva žena Robinsonova, ki je imela luibezensko razmerje z lesnim trgovcem Tockrerjem. Preden je Robinsonova izvršila samomor, je telefonično poklicala ljubimca in mn dejala koncem razgovora, naj pazi na strel, ki bo končal njeno življenje. V naslednjem hipu je že slišal Točk-rer dva strela, ki sta naglo padala drug za drugim. Brzo je hitel v gospejino stanovanje in jo našsl mrtvo pri telefonu s prestreljenimi senci. * Stebri družbe. V Jeni so zaporedoma trikrat poneverili mestne denarje in vsakokrat sn se udeležili tega poneverjenja mestni veljaki. Najpreie je poneveril več tisoč mark uradnik, ki je pobiral denar za nnstno plinarno; njemu je sledil policijski tajnik, ki se je tudi pregrešil na tuji lastnini in se je nato sam javil državnemu pravdništvu. Te nečednosti so privedle občinski svet do tega, da je skl>nil splošno revizijo. In komaj so začeli meščani pozabljati na ta poneverjenja .boljših" ljudi, že je planila med nje vest, da je pobegnil policijski asesor Koch s policijsko blagajno. * Nepričakovano božično darilo. V Quedlinburgu na Nemškem je vrgla boginja sreče podčastniškemu zboru drng« kompanije ondotnega pešpolka lepo bogato božično darilo v naročje. 15 podčastnikov je skupno vzelo srečko pruske razredne loterije. Zadeli so na srečko 200.000 mark ter pride na vsakega nad 13.000 mark. * Vlbar r milanskem gledališča. Pri predstavi Armide se je dogodil v milanski „Scali“ hrupen prizor. Orkester je zaigral kraljevo himno. Vsi gledalci so vstali s sedežev, samo socialisti so demonstrativno obsedeli, med njimi glasbeni kritik socialno-deraokratičnega „Avantiia“. Patrioti so vsled tega uprizorili velik hrup in so se pomirili šele tedaj, ko sta „Avantijevegau kritika odvedla iz gledališča policijski komisar in stotnik karabincev. * Zvit roparski napad. V Parizu je dobil dragotinar po telefonu obvestilo, nai pride z dragocenostmi v hotel. Dragotinar je šel. V hotelski sobi pa so ga napadli trije možje in ga z revolverji prisilili, da jim je izročil svoje dragocenosti v vrednosti 7000 frankov Nato so mu zamašili usta, ga zvezali in pobegnili. Bop so kmalu odkrili in enega izmed roparjev prijeli. * Smrt detektiva. V Parizu je zasledoval detektiv zločinca, ki je bežal pred njim v podzemeljsko železnico Tik pred odhodom vlaka je planil zločinec v vagon in že se je pričel vlak premikati. Železniški uslužbenci so zaprli vratca vagonov, ko je naenkrat na vso sapo prihitel detektiv in potisnil nazaj uslužbenca, ki mu je hotel zabraniti vstop v vlak. Detektiv je ravuo odpiral vagonova vratca, ko je omahnil in padel pod vagone. Kolesa so šla čez njega in je bil takoj mrtev. * Krvavo maščevanje. V Butterwicku sta se vračali seBtri Izabela in Ivana Steffeuson ponoči s plesa. Kmečki sin Jonas Marachalje ustrelil na deklici iz puške in je bila Ivana takoj mrtva, Izabela pa se bori s smrtjo. Morilec se je po krvavem dejauju sam ustrelil. Marschal je bil ljubimec Izabele, ki pa ga je v zadnjem času zapustila. To je fauta navdalo s takim obupom, da je izvršil krvavo dejanje. * Moličre na Japonskem prepovrdau. Na Japonskem je vlada prepovedala Moliorova dela, češ da je Muliere anarhist in bi uteguila njegova dela motitijubstojtči red na Japouskem. * Morski roparji na Kitajskem. Murski roparji so napadli kitajsko mesto Makao, meščane so pomorili in mesto oplenili. Portugalske torpedovke bo takoj odplule na lov za roparskimi ladjami, jih dohitele iu par izmed njih potopile. * Samomor učenca. V Mannheimu se je obesil lttletni sin brivca Molha, ker je imel slabo izpričevalo. Starše je žalostni dogodek tem bolj potrl, ker je pred par dnevi povozil enega izmed njih otrok tramvaj in ga usmrtil na mestu. * Vslod Spekulacij morilec in samomorilec. Trgovec Sauer v Oberurselu ua Nemškem je izgubil vsled nesrečnih špekulacij vse premoženje. V obupu je streljal z revolverjem na svojo rodbino iu usmrtil nato še samega sebe. Desetleten Sauerjev sinček je bil mrtev na mestu, druge pa so prenesli težko ranjene v boln’jo namočena obveza se je odvezala. Tako so tirali nezavestnega morilca na morišče in ga obesili. Dogodek je zbudil splošno uevoljo. Jena Hollinshlohada so samo posvarili zaradi streljanja v dvorani in ga odpustili. * liegltev Iz skrajne nevarnosti. Ob železniškem prelazu blizu Beroltna je napadla delavca Avgusta Boseja božjast. Zgrudil se je na tla in se oklenil poleg stoječega učenca Leopolda Schmelinga. Ta ni imel moči, .da bi obdržal božjastnika in je padel obenem z njim na tir. V tem hipu je prisopihal vl..h. V zad nj m trenutku je planil na tir delavec Viljem Vogt in se mu je posrečilo, da je rešil učenca. B ž|a8tnega delavca pa je vlak popolnoma zdrobil. Ljubljana m Kr hujsko. — Skof Jeglič se zopet jezi nad nekle rikalnimi časopisi iu sicer zdaj zaradi tega, ker so njegovi pastirski listi, s katerimi grmi proti .pokvarjenemu časopisju** toliko kolikor bob ob steno. Gospod Bonaventura se bo moral še mnogo jeziti, zakaj če njegove kletve že zdaj nič ne zaležejo, bodo zalegale čimdalje manj, ker enostavuo ne more biti drugače. Naj poizkusi gospod škof, kak-' bi bilo, če bi ljudem prepovedal jesti in jim zažugal, da pridejo v pekel, ako ga ne ubogajo. Naravno je, da bi dosegel fiasko. Njegova prepoved glede na časopisje je pa čisto podobna m zato mora biti učinek povsem enak. Seveda, če bi prihajali na Slovenskem sami idiotje ua svet, bi že šlo; ti bi se zadovoljili z .Domoljubom" in .Bogoljubom". Ali zdravi možgani imajo drugačne potrebe, prav tako kakor jih ima zdrav želodec. Zato se trudi gospod škof zaman, kar nam je seveda vseeno. Ce ga jeza veseli, naj se jezi in če mu delajo kletve veselje, naj preklinja. Ali četudi je škof, bi mu vendar svetovali, da naj bo previdnejši s svojimi izrazi, zakaj tudi takemu milostivemu in domišljavemu zelotu ne daje nihče pravice, da bi smel zmerjati ljudi drugega mišljenja s .spridenimi osebami". Zaradi nas se lahko smatra za živega svetaika, kljub temu je tako zmerjanje nesramno iu nič naj se blagi mož s svojim čudnim pojmovanjem krščanstva ne čudi, če mu enkrat kdo odgovori v tistem tonu, katerega se nauči od ujega. — O uradnem gospod trškem druStvu nam pišejo: „. . . Neizogibui konec se bliža, uradniško gospodarsko ( društvo je na smrtni postelji. Na zborih članov, ki so vsi apatični, raz lada ta konzumna organizacija svoje težave, naznanjajoče smrtni b ij. Kdor pozna vrednost številk in kar se za njimi skriva, namreč za onimi številk mi, ki so jih razni gov miki na občnem zboru .Uradniškega gospodarskega društva" in sicer od predsednika Wo!fa do poslanca Beisnerja in sodnega svetnika Višmkaria povedali, ve, da je „Uradniškega gospodarskega društva" konec. Konkurz ali pa likvidacija! Saniranje je nemogoče l Vse lepe besede o zopetni povzdigi so piazoa fraza, N. pr. manufakturama blaga da je za 40.000 kron Je že prav; ali koliko pa je vredna ta zaloga? Niti 10.000 kron ne bo dobiti zanjo! Za .Glavno" in .Agro-Merkurjem" poide tudi .Uradniško gospodarstvo društvo". Zopet lep nauk, da je treba za gospodarsko orgauizaciio res sposob ni h ljudij! — Oprostit*, malo primero. Dobil sera v roke letno poročilo .Konzumnega društva za Ljubljano io okolico" za tekoče leto. Že na občnem zboru uradniškega društva je nekdo omeujal napredek drugih konzumnih organizacij, pa opozarjal tudi na delavsko Ce dobi človek, ki zua čitati številke, to poročilo v roke. tedaj mora pritrditi tej primeri. Delav sko društvo je priča, da organizacija konsu-raentov ni piazna beseda, temveč da se s premišljenim gospodarstvom lahko veliko doseže. Zakaj številke, pregledno razvrščene v .Zadružnem koledarju", da jih vsakdo lahko razume, kažejo resnično lep napredek. Uradniško društvo gre v pogubo, delavsko si utira pot. Tu me je obšla misel, da bi bilo pač ravno na konzumnem polju treba združevati moči, namesto da se cepijo. Zadržka pač ni nobenega, da se ne bi mogli tudi uradniki pridružiti de lavskemu konzumnemu društvu, ki je na zdravi podlagi. Večje število članov pa razmeroma manjša režija — to je gotovo pot, po kateri se prihaja do dobrih uspehov. Združitev vseh moči je temeljna ideja zadružništva in se mora tudi tukaj obnesti." — O gle Jallšf u predava danes tvečer ob 8. sodrug E. Kristan. Predavanje priredi .Akademija". Vs op prost. Prostovoljni prispevki v pokritje stroškov se pobirajo. — Božičnico priredi .Zveza krojaških pomočnikov v Ljubljani" v nedeljo 24. t m. v prostorih restavracije Matjan. Turjaški trg št. 1 (prej .Katoliški dom"). Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. Za mnogobrojni obisk prosi odbor. — Brivnice in božični prazniki. Slavno občinstvo se opozarja, da si da ostriči lase po možnosti mfd tednom. Brivnice bodo v nedeljo 24. in pondeljek 25. t. m. odpit* do 12. dopoludne, v torek 28. t. m. pa bi d j ves dan zaprte. — Železniška nesreča na Viču. Poročilo .Slov. Naroda" o železniški nesreči na Viču je netočno iu napačno. Vlak ni povozil voza med čuvajnicama 644 in 643, ampak med 644 in 645. .Slov. Nared" piše, da je bil voznik ravno na sredi prelaza, ko je čuvaj zaprl preČnice in da tako voznik ni mogel ne naprej ne nazaj. Besnica je pa ta: Ko je bil voznik ravno na sredi prelaza, je začel čuvaj zapirati prečnice. Nato je voznik zadel ob kam^u železniškega mostu in ni mogel ne naprej, ne nazaj. Medtem je čuvaj zaprl prečuice. Na vpitje voznikovo pa jih je takoj zopet odprl. Vozirk je nato hitro odpregel in odgnal oba konja. Ker je bil vlak blizu, je čuvaj prečuice zopet zaprl. Vlak je pridrvel in v trenutku zdrobil voz. Čuvaj je bil torej pri tem popolnoma nedolžen. Dopisnik .Slov. Naroda" se naj pa drugič popolnoma orientira o stvari, o kateri mjsli poročati. — Prijeti vlomilci. V zadnjem času so se dogodili v mestu trije vlomi, ne da bi prišli na sled vlomilcem. Dva vloma sta bi a v Bončarjevo trgovino pred Škofijo, eden pa v stauovanje sester Souvan r Bethovenovi ulici. Pri vseh treh vlomih je bilo škode za 2000 K. Dne 11. t. m. je zvedel stražnik, da sedita v gostilui poleg starega pokopališča že vse {popoldne dva sumljiva možakar|a, izmed katerih ima eden ročno torbico. Zahteval je telefonično pomoči, ko pa se je vrnil k gostilni, je dobil obadva moža že na cesti ter ju je aretiral. Mož s torbico se je izdal za Josipa Merlaka, mlajši pa za Novaka. Ko ju je privedel stražnik do železniškega prehoda na Dunajski cesti, sta se spustila v beg. Merlak je bežal po BleweiCovi cesti. Pri železniškem prehodu proti dižavnemu kolodvoru je vrgel proč ročni kovček. Ko mu je prišlo nasproti nekaj moških je splezal čez plot in tekel na travnik poleg predilnice in se kril v prekop. Tam ga je našel stražnik in ga pj hudem odporu aretiral. Merlak je doma iz Lokev pri Gorici. Na prsih ima mojstrsko izvedeno tetoviranje, ki predočuje drevesno deblo, ob katerega pritiska kača mačko, ua vrhu je gnezdo na vejah pa sedita tička z razprostrtimi peroti. Torbico, ki jo je vrgel od sebe, so preiskali na policiji iu našli v njej šest vitrihov, pilo, [razne liste in drugo drobnjarijo. Novak pa je ušel in so bila vsa poizvedovanja brezuspešna. Tekom poizvedovanj so dognali, da sta imela oba vlomilca še eoega tovariša Ivana Mlačnika iz Železne kaplje, ki je usLžben na Dunajski cesti pri tvrdki za izdelovanje umetnih kame-nov. Prijeli so ga takoj drugi dan in spoznali v njem zločinca, ki je bil leta 1907 obsojen ua dve leti težke ječe vsled tatvine. Nadalje so tudi dognali, da so vsi trije vlomilci pred dvema letoma skupaj odsedeli kazen v Gradiški. Tisti vlomilec, ki se je izdajal za Merlaka, se piše pravzaprav za Janeza Tavčarja ter je doma iz Ivanjega gradu pri Sežani. Tavčar je jako nevaren vlomilec V poletju I. 1908 so ga prijali s pajdašem pri vlomu; ko je obsedal večmesečno ječo, je moral k vojakom v Sežano, odkoder je pobegnil v Trst in je ustanovil s svojima kolegoma iz ječe vlomilsko družbo iu so uvršili v okolici mnogo vlomov. Prijeli so jih pri vlomu v vilo V Ljubljani je imela vlomilska trojica svoja posvetovanja pri Mlačniku. Novak se piše pravzaprav za Bubniča in je doma is Istre ter je nevaren vtomilec. Bubnič iu Tavčar sta stanovala pred nedavnim časom pod napačnimi imeni v Kolodvorski ulici. Slutijo, da je imenovana trojica izvršila še več vlomov po Spodnjem Štajerskem, Kranjskem iu Trstu ter da ima še več kolegov. Mlačnika in Tavčarja so fotografirali, nato so ju izročili dež. sodišču. — Divja lovca. V gozdu G^lobičevca pri Postojni je zasačila orožniška patrulja dva mlada divja lovca, ki sta imela lovski puški. Ko sta fanta zapazila orožnike, sta se spustila v beg. Zasledovanje orožnikov je bilo brezuspešno. — Mrtvega so našli. V Podstudencu pri Kamniku so našli dne 14. t. m. ob 7. zjutraj mlinarja in posestnika Martina Podstu* denška mrtvega v strugi ob mlinu. Zločin je »ključen. Najbrž ja ponesrečenec odpiral ponoči zatvornico, pa mu je na mokri deski spodrsnilo, da je padel v vodo in utonil. — Sej4 lesnih delavcev in Teselifi' nega odaeka je danes ob 6. zvečer v društvenih prostorih. B a b š e k. Štajersko, — Trbovlje. V četrtek dne 21. t. m. je ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu" važna diskusija. Rudarji in rudarske žene naj se je v čina večjem številu udeleže. — Regulacija učiteljskih plač. To novem načrtu, ki je bil od deželnega odbora odobren, se razdele učiteljske plače takole: I. v 1., 2., 3. letu (počenši od dneva definitivnega imenovanja) 1400; II. v 4., 5., 6 = 1600; III. v 7., 8., 9. = 1800; IV. v 10., 11.. 12. = 2000; V. v 13., 14, 15. = 2200; VI. v 16., 17., 18. => 2400: VII. v 19., 20., 21. = 2600; VIII. v 22., 23., 24., 25. = 2800; IX. 26., 27., 28., 29. = 3000; X. v 30., 31.. 32. in 33 letu = 3200 X. V razredih I. do VII. se avanzira po tri in tri leta, v zadn ih treh, VIII., XI. in K. razredu pa po štiri iu štiri leta. Kakor je iz načrta htzviduo, odpadejo draginjska doklada, kvinkveniji in decenlji. — Rudniška nezgoda t Velenjah. V soboto due 9. t. m. popoldne je zasulo na št. 22. rudarja Jerneja Tomana. Po trudapol-nem delu so ga potegnili izpod premoga in izpod kangarja. Strankin vestnik. Podružnice Slov. del. zveze »Vzajemnost" imajo v tekočem tednu sledeče redne mesečne sestanke: Škofjeloška podružnica priredi v soboto 23. t. m. ob 8. zvečer društveni sestanek v 'gostilni pri O. Guzelju. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek se ne igra. — V petek zvečer prvič opera „Carmen“ za par abouente. Opereta. Snoči je gostovala gospa Polakova iz Zagreba v vlogi pevke Angele v Lebarjevi opereti »Grof Luxemburški". Ga. Polakova je ljubljanskemu občinstvu tako dobro znana, da zadostuje koustatirati, da je njen glas še vedno poln svežosti, njena igra mična in rafinirana, da se zna krasno kostumirati in da se giblje na odru elegantno kakor v pra vem salonu. Občinstvo jo je pozdravilo takoj ob nastopu, žela je viharne aplavze iu dobila šopek rož. Tudi sicer je bila predstava v celoti dobra, le da se pri reprizah vtihotapljajo bolj-inbolj vsakovrstne grobosti, katerih pri p:e-mieri ni bilo opaziti. Nekateri igralci zelo na pačno presojajo efekte; če se izgovaria »lju-Iju-ljubezeu", ni učinek komičen, ampak zelo neprijeten. Tisto sicer tako vsiljivo, ali po pravici osamelo klako nezrelih »gurmanov" smo že omenili; vsaj kadar je gost na odru, se ji ne bi bilo treba tako klanjati, da se ponavlja tako plitva točka kakor polka v drugem aktu. Zavlačenje namreč itak nič ne koristi opereti, pri kateri mora človek včasi kar mižati, da mu neslani dogodki na odru (kakor glupi feti-šizem rokavice) ne pokvari glasbenega užitka. Odborova seja »Matice Slovenske" br v sredo, dne 20. dec 1911 ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Vsebina, obseg in honoriranje publikacij za leto 1911 4. Program za 1. 1912 5. »Matica" ob 50letnici svojega obstauka. (Referut g. Milčinskega). 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti. Državni zbor. Dunaj, 19. decembra. Danes je zbornica gladko nadaljevala razpravo o davku na pivo in žganje. V debato so posegli ^osl. Kalina, Funk, Fresl, Lossl, dr. Viskovsky; razen češkega radikalca Fresla so se vsi debaterji ogrevali za povišanje davka na alkoholne pijače. Od socialnih demokratov je govoril sodr. Schacherl, ki se čudi vladnemu nogumu, da nekaj dni po odklonitvi ljudskih zahtev v mesnem vprašanju stopa pred ljudstvo z novimi davčnimi terjatvami, ne z razbremenitvijo, temveč z novo obremenitvijo ljudskih slojev. To je vladna parola in večina ji ubogljivo sledi. Še 11. maja 1909 je bila v zbornici vložena interpelacija, ki omenja »težke pomisleke zoper zvišanje davka na pivo«. Z ozirom na "odraženje piva vprašuje interpelacija finančnega ministra, kaj misli proti temu ukreniti. Interpelacija je podpisana od gospodov, ki so danes najzvestejši oprode grofa Stiirgkha. Vse svoje težke pomisleke bodo zavili v pohlevno resolucijo in jo odkazali finančnemu odseku, za nove davke pa bodo glasovali z obema rokama. Danes se vlada izgovarja, da bodo dežele vkratkem zvišale davek na pivo, če ga ne zviša država. Ta izgovor pa je prazen, ker vlada ni primorana, da take deželnozbor-ske sklepe predloži v sankcijo. Podoben je morali žepnih tatov, ki si mislijo; če ne ukrademo mi, se krade še vseeno, tofej ukrademo raje sami! To je tripolitanska morala! Za njo se skriva velika neodkritosrčnost. Majave postave, žganjarji, naj stabilizirajo naše finance! To so resnični patriotje, stebri armade in šole. Kakor jata jastrebov se snuščajo država, dežela, žgarijarski šlahčiči, Židje in maziljenci na ubogo ljudstvo in mu trgajo z živega telesa meso, kos za kosom. Slišali smo, kdo dobiva ž^anjarske premije, premije za trovanje ljudstva, državne premije za povzročanje srčnih in jetrnih bolezni, živčnih in možganskih boli, premije za polnjenje bolnic, blaznic in kaznilnic. Ce človek primerja to premiranje žganjarstva z lepimi besedami ministrov, ces. namestnikov itd. na protialkoholnih shodih, vzkipi nad to brezobrazno hinavščino. Nad 98 milionov je donesel državi 1910 davek na žganje, za 29 milionov več nego 1898. V minulih 12 letih vsega vkup 1 milijardo in 125 milionov kron! Doma se je popilo milion hektolitrov, t. j. nad 100 miljonov litrov čistega alkohola. Ne le da država deli nagrade za alkoholno zastrupovanje domačinov, temveč plačuje tudi premije na izvoz — pro lil 7 K. V »slavno« anektirane dežele Bosno in Hercegovino izvažamo 5000 hi, to ja 500.0000 litrov protikulturnega seruma, in to plačujejo avstijski siromaki, katerim samim nedosiaja kulture; taka je naša kulturna misija na Balkanu. Kdo bo plačal? Žganjarskim baronom ne prihaja niti v sanjali na misel, da bi iz svojega plačali svoje patriotično navdušenje za domovino, za vojne barke, za brainbno reformo. Vse novo breme bodo zvalili ljudstva na rame. Da bi se trajno zmanjšalo žganjepitje v sled višjega uavka, ni upati, pač pa bo tem ljudem, ki žive v suženjstvu^ alkohola, ostajalo še mani denarja za hrano, še slabse se bodo oblačili, še slabše skrbeli za duševne potrebe. Zato so tudi abstinentje med socialnimi demokrati proti zvišanji, davka na pivo in žganje. Drugod porablja država desetinko dav k * v p otialkoholue namene, pri nas zapira žrtve svoje alkoholne politike v ječe in biaznicc. Zakon proti pijanosti je romal v koš. Če bi zbrali vse solze, ki jih alkohol iztisne ženam in otrokom, solze kesanja po ječah, solze bolečin po bolnicah in blaznicah, nastalo bi jezero gorja in bolesti; in če bi zbrali kletve in zdihe, nastal bi vihar. Ta ocean in ta orkan bi podrla družabni red, ki ne živi le od izkoriščanja, temveč tudi od otrovanja ljudstva. Po izvajanjih generalnega govornike Hudeca je zbornica odkazala davčni pre i-logi finančnemu odseku. Nato je prišla na vrsto razprava o poročilih diraginjskega odseka. Po kratkih izjavah poročevalcev je zbornica sprejela zakon o državnih prispevkih za stanovanjsko oskrbo, o davčnih olajšavah in o stavbnih zadrugah; dalje je sprejela odsekove predloge za po-vzdigo poljedelstva in o zasilnih zgradbah. Manjšinski predlog posl. Winterja (soc. dem.), da naj tisti posestniki, ki jim vsied državnih melioracij priraste vrednost zemljišča, vračajo subvencije državi, je bil odklonjen, zakaj med meščanskimi poslanci, z mest in z dežele, je lepo število subvencioniranih posestnikov. Jutri bo zbornica obdelala odsekovo poročilo o mezdnem zboljšanju drž. delavcev, dalje zakon o nočnem delu ženskih v rudnikih in celo vrsto drugih reči; po-tem začno božične počitnice. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Damdnm bombe. Carigrad, 20. dec. Napram italijanskim dementijem o rabi razstrelil od strani italijanskih čet. izjavlja vojno ministrstvo, da *ma dumdum bombe, ki so zaznamovane z znamko italijanske državne tovarne. Mirovno posredovanje ? Pariz, 20. dec V tukajšnjih diploma-tičnih krogih se vzdržuje vest, da predlože velevlasti takoj po božiču Turčiji in Italiji mi-lovne predloge. ___________ Volitve na Hrvaškem končane. Zagreb, 20. dec. Volitve bo končane in je njih rezultat naslednji: hrvaško-srbBka koalicija je pridobila 4 mandate, izgubila jih je 8, vseh mandatov . m a 24: stranka prava je pridobila 4 mandate, enega je izgubiia, i m a vseh mandatov 27; vladna s t r a n k a je pridobila 8 mandatov in 3 izgubila ter ima 2 9" mandat o v *, kmečka str a n k a je pridobila 1 mandat in 1 izgubila ter ima 8 manda- tov; srbsLoradikalna stranka je pridobila 3 mandate, ta stranka ni imela preje nobenega paslauca v saboru. C e n-trov klub je izgubil vseh pet mandatov iu nobenega pridobil. V splošnem pomenijo volitve hud poraz za bana. Ogrl v delegacijah. Budimpešta, 20. dec. Ogrska delegacija se z ozirom na sestavo bistveno ne spremeni. Namesto umrlega poslanca Majlendeija kandidira prejšnji zbornični predsednik B er c e v i c z y. Just-hova stranka odpošlje poslance grofa Batthyauyja, Ludvika Holla in 8amuela Bakonyija; K o š u t o v a stranka pa Franca Košuta, grofa Alberta A p p o n y i j a, Belo M e z 5 f f y -j a iu Zoltana D e z y j a. člani ogrske delegacije se snidejo na posvetovanje v petek ob 6. zvečer. Velik požar. B u d i m p e š t a , 20. dec V t o v a r n i za lesno izdelke bratov M e i s t e r je izbruhnil včeraj velik požar. Najbrž je zlobna roka zanetila požar. Škode je 3 0 0. 0 0 0 K. Zgradba se Je podrla. Košiče, 20. dec. Pri gradnji novega šolskega poslopja se je zrušila stena inpodsulao8Pm delavcev. Dva delavca sta bila mrtva, šest smrtuonevarno ranjenih. Volumska afera r Galiciji. B r o d y , 20. dec. Predvčeranjem so prijeli tu žensko, ki pa se je na policijskem komisariatu o njej izkazalo, da je m o š k i , oblečen v žensko obleko. Aretiranec je 1 j u d-skošolski učitelj Newalewski i z Varšave. Našli so pri njem pisma, ki dokazujejo njegovo vohunstvo v prilog R u s i j i. Češki duhovniki proti knezoškofu. Praga, 20. dec. Del češkega duhovništva, ki se imeuuje naprednega, priubčuie protest proti kardinalu-knezoškofu ker ne dovoljuje semeniščnikom razen par katoliških listov nobenega berila in jim prepoveduje znanstvena dela. Roparski napad v brzovlakn. B e u t h e n, 20. dec V brzovlaku Petri-kava-Varšava so napadli baučuega blagajnika Schusterja roparji in ga oropali 200.000 mark, Roparp so pobegnili. Iz carjeve države, Peterburg, 20. dec. 'Socialno demokratična frakcija ruske d u m e je vložila interpo acijo na podlagi dokumentov nekega Kozakova, iz katerih je razvidno, da je znani predsednik zveze ruskih ljudi dr. D u b r o v i n najel leta 1906. Kozakova in še dve drugi osebi, da bi umorili poslanca Karavajeva. Morilce je tudi plačal. Orožniški častnik, ki mu je bilo podrejeno politično vohunstvo, je pri umoru Karavajeva stal na straži, da so morilci lahko ušli. častnik je tudi zagotovil Koiakovu. da bodo umor zvalili na Žide. Ko je dr. Dubrovin najemal politične morilce, je ostro napadal W i 11 e j a in je pripovedoval članom zvoze, da je ukradel W i 11 e kot minister carju mnogo p i s e m iu jih hrani v berliuski banki Mendelsohn Car je pretd, da bo d a 1 p r i -j e t i W i 11 e j a. Ta pa je izjavil, d» objavi v tem sluiajn carjeva pisni a. Dubrovin je nadalje izjavii, da ima na razpolago več milionov, da dobi tista pisma. Socialno demokra-tičai poslanci so vprašali justičnega ministra, če so mu ta dejstva znana in zakaj ni dal prijeti Dubroviua. Ministrska Kriza v TnrčlJI. Carigrad, 20. dec. Ministrski svet je sklenil, da odstopi, ako zbornica odkloni izpremembni predlog o razpustitvi zbornice, Ker tu računajo z odklonitvijo predloga. so‘ dnevi S a j d o v e g a kabineta šteti. Viničarski nemiri na Francoskem. Pariz, 20. dec. V Epernayu so zopet izbruhnili nemiri med viničarji, ki obmetavajo s kamenjem vinske trgovine. Prišlo je do spopada med orožniki. Zarota proti predsednika Mehike. Pariz, 20. dec. „Newyork Herald" poroča, da so prišli na sled zaroti proti predsedniku Mehike M a d e r u. Predsednika so nameravali ustreliti v hotelu. Med zarotniki sta tudi dva generala. Carnegle za mirovne namene. Bern, 20. dec. Carnegie je obljubil mirovnemu biroju za leto 1912 z n e s e k 10 0 tisoč frankov. Homatije v Perziji. Teheran, 19. dec. Prejšnji šah je sedaj vGimiš-Tepe. Meditiji so odklonili rešitev spora z Rusijo, kakor ga je predlagal kabinet. Rusija baje prične v četrtek prodirati na- prej. Prebivalstvo Teherana je brezbrižno. Samo žene vztrajno nadaljujejo z bojkotom proti Rusom Trgovine se danes najbrž odpro. Odgovorni uredma Pran B a r 11. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zahvala. Povodom bridke izgube našega očeta oziroma soproga KARLA ČUDNA izrekam v svojem imenu in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za častno spremstvo rajnkega k zadnjemu počitku, najsrčnejšo zahvalo. Globoko zahvalo izrekam zlasti firmi Julij Meinl, za krasni venec, kakor tudi za udeležbo pri sprevodu. Zahvaljujem se nadalje zastopstvu zveze les del. v avstr, kakor tudi domači duhovščini za spremstvo, sl. pevskemu odseku društva »Vzajemnost" pod vodstvom g Baloga za krasno tolažilno nagrobno [petje. Presrčna zahvala vsem. V Ljubljani, 19. dec. 1911. Žalujoča soproga. f* 3 zlati nauki! Kdor s „FLOKI VN-om se krepča, Zmeraj dober tek ima! II. Če želodec godrnja, Pij »FLORI A N- “, pa rd.d III. Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa J Postavno varovano ® Laška in dunajska ® S - - kuhinja - - 0 g_ 1 g Selenburgova ul. 7 g nasproti glavne pošte. B Vsak čas se dobe mrzla in go?ka je- g dila, zmiraj sveže morske ribe in iz- ■ vrstno in ravno došlo vino ..Brioni". B Fina polenovka. Kuhinjo vodi staro- _ znani kuhar gospod Sornato Sprejema I se abonente na hrano in deklice v m pouk. Na novo urejeni prostori. — 1 Slavnemu občinstvu se najvljudneje ■ priporoča Ljudevit Haidinger. | Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami Jernej Bahovec naslednik Ivan Gajšek Ljubljana. Sv. Petra cesta 2. (Palača Assicurazione Generali). Tovarniška zaloga pisemskega papirja Iti Šolskih zvezkov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, pluninske itd. — Založništvo nastenskih slik za Černivčevo računteo. — Slikarske pMHUMBHkP-barvice, čopiče Itd. — Čr«Ha vMn vrste. — Te: lika zaloga kipov slovenskih-literatov. — Spornih-ske knjige. Modna in športna Q = trgovina = | = Nasproti= glavne pošte Krasne bluze i iz svile, volne, batista in barhenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Moderci - najmodernejši kroj v krasni izberi. Batist in šifon moderčki. Damski klobuki in čepice, otročji klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki. Pletene jope v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boa in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov. Špecialiteta šerp za gledališče, svilnate in čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato blago modno in gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki in pa modni baržuni, pliši, tenčice. t Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke frotir brisalke in vse druge kopalne potrebščine. Jesensko, zimsko tricot perilo, majce, spodnje hlače. Reform hlače, iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke. ...• | Kožuhovina boa, mufi, klobuki, čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čipkaste, krasne ročne torbice, denarnice in verižice. Narodne zastave 1 1 .f } t narodne torbice, blazine, preproge tableti, zagrnjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport. Potrebščine za šivilje čipke, čipkasto blago, čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamenterija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in baržunasti trakovi, podloga gumbi, zlate in srebrne resice, čipke, ' žnor, porte in trakovi. Modno perilo kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in barvasti. i Cilindri, klobuki trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno znanih Borsalino in Pichler klobukov. Čepice iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovinaste. f Trikot perilo kakor srajce, majce, hlače, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža. Dežniki in palice vsake izvršbe in cene, glaloše, nočne čevlje najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamaše, pletene patent gamaše, potovalni pleti in odeje, zračne blazine. Kravate, pentlje samoveznice, vedno najzadnje novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep. Špecialiteta gumb za manšete, prsi in ovratnike, rokavice iz sukna, kože, volne in pletene, naramnice in podveze, vsemogoči sistemi in cene. Za lovce pleteni telovniki, (flanele srajce iz volne in polvolne), dokolenice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. Nepremočljivi plašči iz oljnate tvarine. ■ Milo, dišave ustna voda, voda za lase, kolinska voda, zobna krema, puder, ščetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke in klobuke, glavnike, zrcala obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne predmete. Za turiste volnene srajce, sviterji in nogavice, dokolenice, nahrbtniki, specialiteta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijum posode itd. Modna in športnaf Q = trgovina m | i = Nasprotim glavne pošte