\
4. številka.
Trst, v sredo dne 7. januvarija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST" feoaa enkrat na dan. rarun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne
Naročnina znaša :
ca celo leto........24 kTon
ca pol leta........12
ca četr leta........ 6
ta en meoec........ 2 kroni
Jfaro^nino ie plačevati naprej. Na na-ro^bf l>rex priložen*1 naročnine §te uprava •e o-.ira.
P3 tohakamah t Trs»tu «e prodajajo po-
»aierne 'tevilke 6 *totink (3 nvč.); itv«-n Trpta pa po 8 stotink (4 dtć.i
Telefon «5tr. Syo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravnlatvo ln sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr.
izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Kmetijstvo pa obrtništvo na Slovenskem.
<H jrdni tihi pHindiajsetletnici).
( Dopis »lov. rodoljuba). Pri »Edinosti« je sotrudoik tudi gosp. Fran Pod gornik. Med temi, ki poznajo nekoliko njegov duševni razvoj — meDim — eem tudi jaz. Znano mi je, da se on ni hotel nskdir baviti s politiko, a tudi v obče pihati De, dokler se ne utrdi filozofski v naziranju o svetu in življenju. Ko pa je videl, da je to dosegel vsaj načelno, ni se več bal ne javnega govora, ne pisanja. Jeseni !. 1*77. je bil nekoliko doma v rojstni dolini. Takrat ga je neki bližen znanec spodbujal, naj vendar kaj nap še za Slovence! Po*iuš*l ga je in takoj napisal prvo sv« jo slovensko razpravieo ter jo poslal tedanjemu uredniku Mariborske .Zore«, gosp. Janku Pajku, ki je nedavno umrl kakor upokojeni piof. dr. J. Pajk. Sestavek Pod-go*n kov je bil natienen v številkah »Zjre« od septembra do konca dec. 1877., in sicer pod naslovom : »Misli oduševnem napredku Slovencev«. Morda ne bo odveč, ako prepišem "iz tega spisa jeden odlomek, in ticer (Ker je ta sedanje razmere značilno) tisti odlomek, ki ga je tedanji urednik »Slovenskega Naroda«, e. Jurčič, 7. nov. 1*77., št. 254. in pot*m 8. novembra priobčil v podlistku svojega lista. Ta odlomek se doslovno glasi :
»Obrtnije do«*1 daj slovenski narod v imeniti meri nim».*> Kar je, 6luži bolj za dcmače potrel>e. Pa če tudi podlego obrtništva vist ko zboljšamo, imamo premalo ravne, rodne zemlje, da bi mogli pridelkov v masah obrtniki v pre- in izdelovanji podajati. Iz tega pa sledi, da s'ovenski svet De bo mogel tf* svojimi pridelki in izdelki kupčij in prevrata (preobrata v svoj dobiček prestvariti. Tudi ni upanja, da bi «e mogla razviti na Sloven skem velika kupčijska mesta, kakor na razkrižju potij. Ono znano pomorsko mesto**) je zdaj bistveno v tujih rokah, katero tudi pr.hoJnje ne bo dajalo j>osebnega dobička Slovencem. Ako tedaj tudi slovensko zemljo z železnicami prepredejo v veči meri, kakor do zdaj, Slovenec ne bo imel mnogo svojega izvažati. K većemu bo videl tuje blago po domači zemlj prevažati in odvažat'. Povsem nam je sklep dovoljen, da slovenski narod velikega bogastvi ne bo nikoli dosegel in ga
» Velja ta -o<U>a tudi Ae <lai>es. < »p. ur. -Ivi,-, : » Seveda Trst.	Op. ur. ..&
ne more doseči. Karkoli sme Slovenec upati, je, da bo s pripomočki in soveti deloval in sebe ob svojem pošteno na neki stopinj omike redil. Vsi drugi upi so brez realne podlage, torej nikakor ne pametni.
tudi izobraženejši del imenovali. Tu bi se pa zopet cepil v stan bolj vsakdanje in više omike. To bi pa morda žalilo, a poleg bi bilo še nerazvidno. Bolj praktično bo, če poštevamo vso drugo manjšino v meščanstvo
Samo ob sebi torej se razume, da mo-	in skupino više omike. Neprijetnost bi na
ramo za sedaj vse tiste poskušajo odobravati, ;	stala le v tem, da stanujejo više omikani
ki merijo vzboljšanje ravno podanih močij	tudi v mest h, in taki, ki so na stopinji
katere so tla, brez katerih ne moremo nič	meščanov, tudi razun mest. Pa naj bo jim s
početi. Kacijonaluo bi bili morali tu početi ;	tem rečeno, da jih nočemo izpuščati, kjerkoli
pa historične prikazni imajo pogostoma za-	so, ampak da vse radi imamo, in da smo le
držke tako, da se večkrat ne razvijajo po	nespretni, boljeo praktično razdelbo najti, naravni poti. Kjer koli so ee tedaj gospo- Da je kmečki stan v veliki večini na
darska društva na Slovenskem enega ali več	Slovenskem, priča tudi izrek, da pogostoma
j oddelkov enovala, bile so to naredbe zdra-	slišimo, »Slovenci eo kmečki s:an«. Tudi
vega uma. Če tudi s početka take naprave	Koseskega »Kdo je mar ?« ima to stališče
vidno ne koristijo, je že to neprencenljivo,	pred očmi. Natanje pa naj statistika naše
da so vednostnega in praktičnega načela,	mnenje potrdi. Vsaka reč se s časom dalje razvija, da je le (Zvršetek pride.) enkrat prav začeta. In da tukaj s hvalo, ki
Politični pregled.
V Trstu, 7. januvarja 1903. Vstop slovenskih štajerskih po-
jo princip jelno podpiramo, ne zaostanemo, moramo spccifično prikazen navesti. Vsem Slovencem znane »Novice« i mi jo zraven drugih zaslug, ne gledč na to, a!i so svoj namen povsem dosegle ali ne, zaslužno me*-t3 slancev V deželni zbor. Kakor znano, v kulturni zgodovini. Ni pa treba tukaj sta toliko c. kr. namestnik, kolikor deželni dalje hvaliti, katere pokrajine slovenske pred glavar v otvoritveni seji »zadoščenjem« po-drugimi ekonomično napredujejo; naj mar- zdravljala zopetni vstop slovenskih poslancev več za naprej vse skupaj skrb obračajo v v deželni zbor. SJno ju je veselilo, da je poboljšanje prve podlage. Naj pomislijo, da; deželni zbor zopet polnoštevilen. Mi smo že
je delavnost tukaj bolj neodvisna kakor vsaka druga, če se ozrejo, s čem se ima narod po drugih straneh boriti, predno si le podlago ustvari.
Tukaj tako rekoč po tihotapsko utegnem > toliko napredovati, da bomo smeli ponosni biti. In koliko dela je tukaj ! Kdor je obupal nad drugim delovanjem in drugimi vspelr, naj se tu sem podi. Koristil bo pri-hodnjikoni, ko b: tudi v najhujšem morali v tujem duhu izobraževati se. Naj pomisli, da bodo ti s novi v najhujšem slučaju še vedno indo evropskega debla, in da za tem še tiči splošno ime, koje se zove človeštvo. Ko bi jaz moral špecijalno razvijati, kako naj se tu na
izvajali, da s tem izrazom »zadoščenja« nista imenitna gospoda še prav n č storila, ampak njiju dolžnost da je, da ves svoj vpliv zastavita v to, da bo postopanje nemške ve čine tako, da bo slovenska manjšina ne le mogla vstrajati v zbornici, ampak da bo mogla tudi delovati za gospodarsko in kultu-relno blaginjo svojih volilcev! Ako gospoda prelivata le solze veselja na zopetnem vstopu, ne da bi se brigala za to, da bo večiua odslej kazala tisto spoštovanje in upoštevanje manjšine, kakor jo zahtevata duh in namen parlamentarnega življenja, potem so njiju solze zel<5 hinavske! »Domovina« izvaja:
»O kom drugem bi ee reklo, da ga
dalje počne, bi strokovnjakom v polje; peče vest, ali visoka vlada že zdavnaj nima zašel, iz katerega me lahko zavrnejo. ZadoBti ! vesti, kadar gre za krivice, ki jih je storila je navesti pogoje, katerih vreBničenje dober Slovencem ona sama, ali pa njeni ljubljenci.
sad prihodnjosti obeta. Drugo prevažno merilo na slovensko ljudstvo samo kot tako
Oni ljubeznjivi pozdrav je bila fraza, kakor smo jih od vlade navajeni, kakor berač
položiti. Ako smo do zdaj v mislih imeli	mraza. Radovedni smo le, ali bo c. kr. na-
narod na sploh, moramo ga zdaj v njegove	mestnik tudi takrat kazal tako prijazno lice,
glavne skupine razdeliti. Gotovo primerna	ko bodo naši poslanci zahtevali — čujte,
razdelitev za Slovence je, ako trdimo da je	gospod c. kr. namestnik--najodločaeje za-
glavni in največi del kmečki stan, in vss	htevali, da preneha dosedanje preziranje naših
; drugo v manjšini štejemo kar naravnost k	narodnih, kulturnih in gospodarskih teženj,
nekmečkemu stanu. Nekmečki stan bi lahko	da se končno prizna našemu narodu, kar mu
je bilo že zdavnaj zagotovljeno, ali vzlic temu dosedaj še vedno pritrgano.
Da, naši poslanci so sli v deželni zbor, ali slavna vlada in njeni srčki naj pomnijo, da odslej ne bodo imeli pred seboj krotkih jagnjet, pomnijo naj, da bo bliskalo in grmelo, da prej ne bo miru, dokler ne bo zadnja naša zahteva uresničena. Igraj m o »v a b a n (| u e< ! Vlada in Nemt i hočejo boj, zakaj bi ga mi ne sprejeli?! Zavest, da stoji ves narod za njimi, bo dajala naš m po« slancem moč, da 1 odo vztrajali na svojem mestu tudi v najhujšem boju. Sicer je pa to tudi njihova sveta dolžnost, saj jih je narod zato izbral, da vrše njegovo voljo, in narod hoče Bvoje pravice!
>e bo dolgo in pokaže se, čegava bo zmaga !«
Spravna akcija. Kakor je bilo že naznanjeno so se vponedeljck eešli v ločene konference zaupniki s Češke in iz Moravske Pa tudi ti konferenci sti bili še posvečeni formalnostim. Kakor v prvi Bkupni otvoritveni seji so govorniki izrazili svojo priprav-jenost za pogajanja. Obema konferencama je priobčen novi vladni elaborat, a dr. Koerber je povdarjal, da vlada nikakor ne zahteva, da bi se isti ne smel spremeniti. Pozval je obe kon-erenci, naj proučiti te predloge in naj izrečeti svoje mnenje. V moravski konferenci je došlo med nemškimi in češkimi zaupniki do kontroverze, kdo je kriv, da se je spravna akcija, zasnovana po dež. zboru, ponesrečila. Dr. Koerber je priporočal, naj zaupniki čim prej dado svoj odgovor. Izlasti je povdarjal to v konferenci iz Češke, češ da je čim hitreji razgovor potreben zato, ker bo v kratkem zopet sklican državni zbor Češki in nemški delegatje so se morali obvezati da bodo varovali tajnost o vsebini vladnega eleborata. V ponedeljek so imeli svoja posebna posvetovanja toliko češki, kolikor nemški delegatje. Tudi med obojestranskimi zaupniki in ministerskim predsednikom so se vršila posebna posvetovanja ; v katerih je isti razlagal načela, od katerih se je vlada dajala vodit o sestavljanju elaborata.
Konečno naj še omenimo glasove, ki zatrjajo, da je vlada pripravljena za slučaj, da tudi ta akcija ponesreči. V tem slučaju da hoče vlada oktroirali toliko uravnavo jezikovnega vprajanja na Češkem in Morav-skem, kolikor tudi nov poslovni red za zbornico poslancev.
Španski državnik Sagasta je umrl Isti je bil opetovano minister in ministerski predsednik. Bil je pristaš liberalnih in demo«
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji.
tfpieai K.saver-Šandor-Gjalaki ; prevel K. C.
Lev je zamotal list, napisal še pre«»ej
nečitljivo adreso, dal list gostilničarju, da ga odda na jutršnjo pošto. Potem je, ne da bi se menil za račun, napisan na črni ploščici, poravnal istega, zažgal cigaro ter ustal, da bi izišel iz gostilne. V ta hip eo «8 odprla vrata in v sobo je stopila mlada, krasna gosp ca. U:la je ti ko izredne lepote in pojav nje je bil tako nenavadno dražesten, da je Blinjev <5 obstal zamaknen ter se proti svoji volji globoko priklonil.
III.
—	Ali ni bil danes pri vas noben voz zame? NUem prispela na predpoludanski vlak — a sedaj nimam voza — se je obrnila lepa deklica do krčmarja, zahvalivši se BL'-njev ca na pozdravu, ljubko ali kratkim in nekoliko zmedenim kakor sramežljivim poklonom.
—	Voz? Ni bilo nikekega voza, gospiea
— jej je odvrnil Ž d.
—	Torej ga ni bilo ? Kaj je to zopet ? j Bi li mogla tu dobiti voz ?
—	Moj voz sem dal nekim trgovcem, ki so šli preko na Štajersko. Kakega kmeta ne bi vzeli ? Res — kasno je že. Ni mnogo do devete ure. Ali glejte — tu gospod se vozi v vašo okolic > — pak bi morda on hotel ? — obrnil se je krčmar do Leva.
Lev je stal vedno na istem mestu in moral je ves čas od strani gledati na kraan > deklico. Imela je na sebi dolg temen redin-got od m^dre barve, ki jej je pokrival vso ' obleko, ki pa ni mogel skrivati divne dovršenosti precej visokega stasitega telesa. A bila je v resnici predivna — skoro čarobna ! Gosti plavi lasje brez zlatega sjaja bili so temno pepelnasti in nenavadno svetli. Bili so spleteni v enostavno angležko frizuro. Očesi sta jej bili veliki in temni — kakor žametasti, bili sti ^podolgaste oblike in velikih zenic, v katerih se je kresil in tresel solza n blešč in bili sti zasenčeni od dolgih kakor vlažnih trepalnic ter obokani od črnih obrvi. Nje ravni nosič se je spuščal od ozkega in precej nizkega čela do draiestno urezanih malih ustnic, za katerih rudečim
robom je bliščala belina malih gcstih zobičev. Precej dolgi kakor labudov oviti vrat je padal v divno zloženi nekoliko ozki rameni, ki sti se spuščali do polnih laktov v krasno zaokroženi črti. Preko jedrih nežno zabočenih prsi se je poševno vil jermen potne torbice, ki se je prislanjala k pasu. Ni si bi!o lahko misliti v«Č9 lepote in veče harmonije, nego je bila v vsej tej prikazni te mlade nekako osemnajstletne deklice. Vsaka forma in vsaka linija se je skladala ubrano in vse je bilo zaokroženo, vse nežno in vse oblito čarom nedolžnega deklištva in sveže mladosti. Ta harmonija se je pojavljala tudi v vsaki kretnji, v vsem vedenju — cel<5 v veaki gubi obleke. A ves ta sjaj — vse to čarobno razkošje je bilo odeto neko ljubo skromnostjo in dobrotnostjo, od katere je dobivalo poseben čar, kakor se pomladni cvet, posut od rose, polepšava tudi njenim brilijantnim ble-stenjem. Očesi sti jej sijali miline in zvestobe, krasni liei sti por < leče vali sramožljivosti, in sladki in ljubeznjivi smešek napravljal je v obrazu dve dražestni jamici. Na Leva je napravila deklica silen, nenavaden utis. Bilo mu je kakor da gleda v neki novi svet! In
on je v hipu pomislil na poznane mu mestne lepotice z njihovo modo — njihovim nenaravnim prenavljanjem — njihovo samosvest-nostjo! O tem je nekako čudno delovala nanj vsa ta prikazen — kakor da ga je spominjala na nekaj — kakor da je budila v njem nekaj — ali kaj ? !
Ko se je Žid obrnil do Blinjevića, obrnila je tudi ona ono krasno glavo do njega in se priklonila na lahko. Na ustnicah jej je plaval nasmeh, kakor da je hotela reči, kako ona dobro uvideva svojo fatalno, skoro smešno situv&cijo, ali — ali —
—	Ne — ne — dragi gospod Jakob!
—	je posegnila naglo kičouarju v besedo in sveži obrazek jej je oblila dražestna rdečica cd sramožljivosti ali male jeze.
—	Ako gospica želi, jaz sem pripravljen
—	mi bo le ljubo — je hitel Blinjevič uljudno, ako tudi nevoljno. Želel je biti sam; no, čutil je, da mu uljudnost veleva drugače. A slednjič bi taka krasna deklica omehčala tudi bolj trdega človeka ! — Kam potuje gospica? — se je obrnil sedaj do krčmarja.
(Pride še.)
kritičnih Mej in je imel radi tega če-to konflikta » španskimi generali. Dvakrat je moral bežati iz Madrida : povodom ustaje leta 1*55. in 1 *♦»*». Oba krat je ubežal na Francozko. Saga-ta je bil odličen državnik inje njegova smrt napravila globok ntis v Madridu. Kraljeva rodbina je pokarala največje sočutje na njegovi smrti. 1 >a si je sedanja vlada konservativna, vendar je minVterski svet sklenil, da se spominu Sagaste izkažejo največe časti. Truplo pokojnika so pienesli v komoro, kjer t-3 je iilož li. Občinstvo je prihajalo kropit v velikih mn ž cah. Tudi sam kralj je prišel in se bržkoDe tudi udeleži |>ogreba.
Iz Hrvatske. V drugi polovici tega mestna se bo vršilo v Zagrebu posvetovanje delegalo* hrvatskih opozieijonalnih strank v dosego s|H>raiumljeoja it» zložnosti v opoziciji. Predsednik kluba koaliraae opozicije v saboru, dr. Š. Breszi vensk v, je pozvtl na to posvetovanje tudi delegate iz Dalmacije.
Kruppova afera v novi luči. Nemška socijalno-demokratična stranka, katero je bil nemški cesar obdolžil, da je ona zafcri-vila smrt Krup, ovo, je ukrenila vse možno, da razjasni vso to afero v luči resnice in da ' dokaže resničnost svojih podatkov. Sedaj prinaša socijalistiškj »Vonriirtfl« prave senzacije, ki mečejo čudno luč na nemškega cesarja. »Vonrats« dokazuje, da med nemškim cesaijem in pokojnim Kruppom ni obstajalo nikako prijateljsko razmerje, ampak da je tu le pretiravanje ViljelmoTO. Ko so italijanske novme raznesle vesti o homoseksualnih iraa«>aih Kruppovih na otoku Capri, da je bil ceear Viljelm prvi, ki je svetoval Kruppu, naj zapusti otok. Ko se je Kruppova žena oornila do cesarja. Daj jej pomore, da se jej mož povrne, verovala je tudi ona vestem v italijanskih listih in veroval jim je tudi cesar sam. kajti malo ta tem je menil, da Kruppa treba staviti pod kuratelo.
Ta izjava cesarjeva je najhuje delovala na Kruppa. ker se je bal najhujšega, dobro poznavajoči odlcčno^t svojega cesarskega »prijatelja«. V tem hudem položaju se je zavzel za Kruppa bivši minister mornarice ter je prepričal cesarja, da si je vse one vesti izmislila Kruppova žena. Na to je cesar spremen'1 svoje stališče, pak je menil : Žena mora pol kuratelo! lo res so to pametno ali histerično žeoo spravili v norišnico.
O Kruppovi smrti vlada popolna ta-jmstvenost. Prav oni dan, ko so prišli v Essen trije zdravniki, da bi odločili o nadaljnji usodi Kruppove soproge, je Ivrupp umrl po n<>či. Prejšnji večer je bil še zdrav. Morda se je bal, da bi zdravn ki mogli mesto žene njega spraviti v norišnico, pak je — pravi »Vorwa*ts« — raje izbral fizično nego moralno smrt. ( m je Krupp za-tisnil ~voje oči, da je njegova žena postala povsem zdrava, a ce*ar da je bil prvi, ki jej je izrekel svoje sočutje na izgubi svojega »najboljšega prijatelja«.
V taki luč: predstavlja afero socijalistično glasilo.
Tržaške vesti.
Nekdanji komorni strežaj cesarja Maksimilijana. Te dni je umrl na Dunaju
vpokojeni nadzornik dvornih obedov Anton G r i 1 1 v dobi 64 let. Pokojnik je bil rodom Ceh, žeoa pa mu je bila Barkovljanka. A naši kraji so se mu omilili tako, da so Da njega lastno željo njega truplo prepeljali z Dunaju na pokopališče v Barkovljp.
Pokojni Grill je bil prvi komorni strežaj nesrečnega cesarja Maksimilijana, v čeg ar bližini je bil tudi v tistem usodnem trenotku, ko so nesrečnika Maksimilijana pri <£ueretaro ujeli. Tudi Grill je bil zajet od upornikov in izpustili so ga bili še le p> dolgem času. Grill je vedel mnogo pripovedovati o tistih groznih dogodkih in je čutstvom pijetete hranil mnoge spomine na nesrečaega cesarja Maksimilijana. Povrnivši se je bil vsprejet v avstrijsko dvorno službo. Postal je nadzornik dvornih obedov in je v tej lastnosti spremljal tudi blagopokojno cesarico Klizabtto oa mnogih nje potovanjih po morju. Za dobe svojega dolgega službovanja je dobil raznih odlikovanj od svojega in druzih vladarjev. Ko se je bil povrnil iz Meksike, bil je vsprejet tudi od cesarja in od starišev cesarjevih, katerim je moral poročati o zadnjih urah Maksimilijana.
Naši Barkovljani hranijo zvesto hvaležen spomin pokojnemu cesarju Maksimilijanu, saj so bili njegovi — sosedje. Saj je še živih prič med njimi, ki pripovedujejo, kako dobroten jim je bil pokojni cesar, ko je bival v
njihovi bližini v gradu »Miramar«, kako ljubeznjiv je bil z vsakomur in kako naklonjen je bil temu našemu ljudstvu. Glavni priči o tem — čudno naključje — sti odšli v večnost ena za drugo: pokojni naš Ivan vitez Nabergoj in sedaj Anton Grill! Bodi jima lahka zemlja slovenska!
Obtožbe proti tukajšnji okrajni bolniški blaerajni. Med raznimi vsakdanjimi bolj ali manje važnimi dogodki v Trstu, zaslužuje v visoki meri zanimanje od strani javnosti kampanja, ki jo je zapričel dr. De-pangher proti okrajni bolniški blagajni in katero kampanjo nadaljuje neizprosno v »Ri-formi« od številke do številke. Obtožbe, ki ki jih iznaša v javnost dr. Depangher proti rečeni blagajni, so najhuje — tako hude, da morajo — v slučaju, da so resnične — vzbuditi najodločneji odpor v delavskih masah.
Mi ne vemo, da li vse obtožbe imenovanega doktorja odgovarjajo resnici; ali to vemo, da je (in sicer ravno zato, ker so obtežbe najhuje) njim, ki vodijo upravo rečene blagajne v neizogibno dolžnost, d & pred javnostjo dokumentarično dokažejo neresničnost D e p a n -g;h er j e v i h obtožeb, ali pa da proti njemu nastopijo — tožbo.
Istotako neizogibno potrebno je, da pojasnijo slučaj nekega Tito Conte-a, o kate- I rem pripoveduje včerajšnji »Sole« in katerega uredništvo označa kakor tipičnega z vsklikom na adreso Conti a: Z!o, ako je trpiš v diužbi z drugimi, je na pol ve-' selje !
Rečeni Conte pripoveduje, da tri leta že plačuje v okrajno blagajno in prvikrat se je zgodilo sedaj, da je ostal v postelji. Bolan je bil od 26. decembra do 2. januvarja, torej 8. dni. Da-si ni popolnoma ozdravel, je šel vendar zopet na delo. Ko pa se je predstavil pri blagajni, da bi prejel pristojajočo mu podporo za 8 dni, mn te podpore niso hoteli dati, ker da nima knjižice ! Tri leta da so torej prejemali njegove prispevke, ne da bi se bili kaj menili za knjižico, a sedaj, ko bi mu morali dati kar mu gre, odrekajo, ker nima knjižice ! In ko se je skliceval na svoje triletno plačevanje, da so se mu še Bmejal' v lce !
To bi bil suhi slučaj, o katerem pripoveduje Conte. Će je resničen, potem se mora reči, da je tako postopanje — naj blažje rečeno — nezaslišano: in če ta slučaj — kakor bi bilo posneti iz zatožeb Depangherjevih — tipičen, potem pa naravnost kriči po od-pomoči.
Mi smo ozirom na gori omenjeno kampanjo dr. Depangerja ostajali v rezervi, pričakuje, da se stvari pojasnijo. Ker pa vidimo, da pojasnila le noče biti, ker so tu krvavo zadeti življenski interesi siromašnih delavcev, moramo začeti klicati gospodi upraviteljem okrajne bolniške blagajne: dajte pojasnila! V ta klic nas sili še posebno dejstvo, da gre tu za interes premnogih slovenskih delavcev.
Za vitalne interese dtlavskih mas gre tu. Če ne gre drugače, naj te mase same uvedejo akcijo v ta namen, da pridejo stvari na jasno. Po naravi stvari bi se moralo vodstvo italijanskih socijalistov postaviti tej akciji na čelo. Ce pa morda ono iz razlogov, | katerih mi ne umejemo, ncč» tega, potem naj delavci sami store, kar je potrebno, da bo institucija, ustanovljena njim na korist, j tudi res odgovarjala svojemu namenu. Mi ! moramo itak obžalovati, da dobivamo z Du- j naja le fragmente socijalne refjrme, da ni zistema in ni kake celotnosti! Tem huje je. ako še ta malo vsled postopanja poklicanih organov v praksi postaja ali iluzoriČno, ali pa ce!6 naravnost škodljivo za one, ki ravno potrebujejo organizovanega varstva !
Ob zvršetku leta UHfcŽ je celjska »Domovina« v članku, črtajočem naša polo^enje, napisala mej drugim tudi nastopno :
O kranjskih razmerah ne moremo drugega reči, nego tla jih iz srca obžaljujemc. V zadnjem času smo tudi opazili, da hočejo nekateri presaditi kranjske razmere v obmejne pokrajine. "Tem pač moramo svetovati, da naj ostanejo s svojo razdirajočo politiko tamkaj, kjer so bili d >sedaj. Ako nam že ne morejo, ali pa tudi nočejo koristiti, naj nam vsaj ne škodujejo.
S Primorskega so nam vse leto dan za dnevom prihajale žalostne novica o zatiranju našega ljudstva tam doli. Zatira je Italijan in zatira je slavna c. kr. vlada, ako ne ravno direktno, tem doslednejše pa s tem, da pospešuje Italijane povsod, kjer jej je mogoče,
da-si bi morala vedeti, da si tako vzgaja in redi kačo v svojem nedru, katera komaj čaka, da jej izlije svoj strup v srce. Ćudno, zares čudno je ravnanje slavne vlade. Kar se godi v Trstu in Istri, je edino le mogoče v naši Avstriji, v kateri ima oni največ pravic, ki najbolj vpije in komaj, komaj že čaka trenotka, da skoči preko črno-rumenih kolov. Drugje, recimo v Nemčiji, bi imela vlada za take neodrešence pripravljeno pošteno šibr, pri nas ee jih pa boža in boža in daje sladkorček za sladkorčkom ! One pa, ki se protivijo takemu ravnanju, in to smo mi Slovenci, one pa tepe ob vsaki priložnosti. Dokaza za to našo trditev pač ni treba, ako samo omenimo boj za ljudske šole v Trstu.
Turška vlada ni toliko pristranska, kakor c. kr. avstrijska, in s t9m je dovolj rečeno. Edino svoji žilavosti in zavednosti se ima naš narod na Primorskem zahvaliti, da ga že zdavnaj ni pogoltnil nenasitni Italijan. Upamo, <la bodo naši vztrajali na začetem delu, in prihodnje leto jim morda prinese zmago, kajti končno mora le zmagati — pravica.
Dogodki t Riemanjih. Iz Ricmanj nam eporočajo, da so dogodki zadnjih dni doveli do tega, da je tamošnji narodni sklenil popolnoma odstraniti vsako 1 a t i n s k o z n a m e n j e, ki bi jih morda še vezalo na latinski obred. Dne 6. t. m., na praznik sv. Treh kraljev po latinskem koledarju, so sklenili občinarji riemanjski, d a se v Riemanjih uvede vztočni cerkveni unijatski kole «1 ar. Tako je bil torej dne 6. t. m. za njih delaven dan, a praznik TBogojavljenja (sv. Treh kraljev) bodo praznovali po vztočnem obredu dne 19. t. m. (dne 6. po julijanskem koledarju.) Ia začeli eo tudi takoj po&t>pati po tem sklepu. Ljudje so se razšli na delo po polju, za otroke je zvonilo v šolo in zbrali so vsi otroci (ni eden ni manjkal) pred šolskim poslopjem s knjigami v rokah. G. učitelj je bil seveda v največi zadregi in je poslal otroke domov z opozorjenjem, da danes ne more biti šole. Na to so šli otroci se stariši na delo. — Daljših svojih opazek nočemo dostavljati.
Vprašanje o izseljevanja. »Slovenea« piše :
»Prav umestno piše v tem oziru sobotna »Edinost« : Navihan agent bo vsikdar znal iskati poti, da se izogne določilom zakona. In bo navihanec znal tudi onim, katere hoče zvabiti, dajati potrebna navodila v ta namen.« Tako je neki »navihanec« zvabil mnogo naših ljudi v Južno Ameriko, kjer so prišli v roke največjim oderuhom. Isto se je zgodilo mnogim dalmatinskim izseljencem v Avstraliji. To je, kar se mera urediti. In to se zgodi tudi proti volji raznih agent ur, ker to zahtevajo koristi ubogega ljudstva in ugled države.«
Pevsko društvo »Kolo«, To društvo je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor. — Iz tajnikovega poročila posnemamo sledeče podatke o delovanju tega društva : V pro-šlem upravnem letu je »Kolo« priredilo tri plesne venčke, koncert v Barkovljah, koncert (obletnica razvitja društvene zastave) pri sv. Jakobu, velik izltt v Rihenberk, izlet v Boljunc. Zraven teh korporativnih izletov je bilo več manji h v tržaško okolico, kjer je po možnosti vspodbujalo brate okoličane k vztrajnosti in je porabljalo vsako inožno priliko, da probudi čim vtč zaspanih mestnih prebivalcev.
Število podpornih in tudi rednih členov je v minolem društvenem letu precej naraslo, kar svedoči, da ee »Kolo« vrti svojo pot — naprej.
V tem tajnikovem poročilu je nadalje izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so kakor si bodi podpirali to društvo. Posebna zahvala je pa izrečena slavnemu uredništvu »Edinost'«, katero je drage volje priobSevalo vse objave in naznanila, zadevajoče to društvo. Zahvala se ^je izrekla nadalje slav. »Delavskemu podpornemu društvu«, katero prepušča »Kolu« po jako nizki čeni društvene prostore.
Končno se to poročilo v lepih besedah spominja svojih dve»i v prošlem letu preminulih členov : gg. Frana Boneta (ki je našel tragično smrt o [februvarskih dogodkih) in Aatona Subana. Zboro\alci, pozvani po društvenem predsedniku, so stoje zaklicali trikraten Slava blagima pokojnikoma. (O tej priliki naj omenimo, da pok. Bone še danes nima nagrobnega Bpomeaika !) Tajnikovo poročilo so zborovalci soglasno odobrili.
Iz blagajni kovega poročila povzemamo, da je to društvo aktivno in da je imelo v minolem letu nad 7000 K prometa. Kakor prvo, tako je bilo tudi to poročilo soglasno odobreno. Ker sta bila v minolem letu gg. Kravos (blagajni*) in Kolb (arhivar) obre-kovana po ljudeh, stoječih izven društva, je občni zbor izrekel tema gospodoma soglasno zaupnico. Občni zbor je Bklenil. naj se »Kolo« vpiše v »Zvezo slovenskih pevskih društev«. Z volitvijo novega odbora je bilo zborovanje zaključeno.
Predsednikom je bil zopet izvoljen gosp. Miloš Kamuščič. — Imena odbornikov in drugih funkcijonarjev prinesemo potem, ko se odbor konstituira.
Pevsko društvo »Danica«. S Konto-velja nam pišejo:
Včeraj je priredilo tuk. pevsko društvo »Danica« pevski večer, katerega so se udeležili skoro izključno domačini v precejšnjem šteyilu.
Zabava je bila kaj prijetna v vsakem obziru.
Naši »Daničarji« so nam zopet polnili srca in duše z našo milo slovensko pesmijo, ki nas vselej navdušuje in vspodbuja k novemu delu.
Istotako nas je vspodbudil in navdušil g. Jaka Stoka v svojem lepem govoru, v katerem nam je priporočal slogo in skupno delovanje v zboljšanje našega moralnega in gospodarskega položaja.
Priporočal nam je, naj ostanemo vedno zvesti svojemu rodu, posebno pa da se pripravimo na napade, ki nam jih bo odbijati v bližnji bodočnosti.
Tako lepega večera se skoraj ne spominjamo, škoda res, da nam je č»s prehitro pošel. Poslovili emo se pa v trdni nadi, da se v kratkem zopet snidemo na tako lepi domači zabavi.
Pevskemu društvu »Danici« pa izrekamo svojo zahvaio ter mu priporočamo, naj nam v kratkem z^pet priredi kako prijetno zabavo.
Železniška postaja v Rocolit. Dne 3.
t. m. se je podala na lice mesta komisija me&taega sveta in magistrata, sestoječa iz g. Gairingerja in dra. Boccardija, katera sta zabeležila na zapisnik, da cesta za vozove pred postajo mora biti «S ali najmanje 7 metrov široka. Kar se tiče druge ceste na levi strani železnice, naj se ista zniža na višino sedanje ceste na Katinaro.
Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo naznanjenih 1305 slučajev bolezni. Od teh je bilo 1132 oseb spoznanih zdravih, tako jih je še 1611 v podpori. Med te je šteti 20C bolnikov, kateri spadajo zavarovalnici proti nezgodam. Konstatiranih je bilo 165 prestopkov zdravnikovih odredeb. Podpore v minolem tednu je bilo izplačane 15.596*56 K.
Zlat prstan, vreden 60 K je bil ukraden Dragotinu Z. iz Skednja.
Izginol je 27 lntni Dragotin Degian Antonio. Odšel je iz očetove hiše ne ve se kam. Stvar je naznanjena redarstvu.
Župnik cerkve pri jezuitih je naznanil včeraj rederstvu, da so mu nepoznani tatovi odnesli 600 K.
Poneverjenje. Vodstvo orožniške postaje na Prošeku je dobilo nalog, naj opazuje ceste in poti in naj zasleduje nekega Matjeviča, kateri da je neki tvrdki na Reki po-neveril nekaj tisočev kron. In re? se je vodstvu žandarmerije posrečilo včeraj, da je Matjeviča aretiralo na postaji v Miramaru, ko se je z zadnjim vlakom vozil v Trst. — Matjeviča so priveli v tržsške zapore.
Ormibe premičnin. V četrtek, dne 8. jan. ob 16. uri predpoludne &e bodo vsieU taredh© tutc. c. Kr. okrajnega sodišča st>. civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : ulica Pas<iuale Besenghi, 2 konja in 1 voz ; ulica Rena in ulica del Pozzo 1, hišna oprava in obleka; ulica Torrente 22, hišna oprava: Sv, M. Magd. zgornja 130, hišna oprava ; ulica Lazzaretto vecehio 16, hišna oprava ; ulica San Giovanni 8, vrniž ; An-drona del Moro, vrniž ; ulica Madonna del Mare, papirni stroj; ulica Montuzzi 12, hišna oprava; Androna della Punta 31, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 3.5 ob 2. uri popoludne 8 8 C. — Tlakomer ob7. uri zjutraj 760.5. — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop. ; oseka — .— predpoludne in ob —.— popoludne.
Društvene vesti.
Odbor politirnaza društva >Kdinost<
bo imel svojo sejo v soboto svečar ob navada i uri.
Z« mo>ko podružnico družbe sv. Cirila in Ketodija v Trstu so darovali: gosp. Škerl Hanibal 2 K kot preostanek nekega računa z g. Andrejam Bogotaj v Škofjiloki, vrla čebelica gč. Ivanka Grk v Skednju nabrala med sorodniki in prijatelji na dan sv. Štefana 3 K, Štefan Grk dodal 1 K in g. Ivan Sigmund 50 stot., vesela družba pri »Frankfartu«, kibici pri gg. dr. G. in Stečko 4 K. Srčna hvala!
Vesti iz ostale Primorske.
X	kanonik. Cesar je Imenoval
župnika pri sv. Martinu pri Lsbinju, Ivana Belec a, kanonikom v konkatedralnem kspitlju v Pulju.
/ Shod vinogradnikov. Z Vipavskega nam pišejo:
V gostilni »pri Rebku* vršil se je dne t. m. zaupen shod vinogradnikov ondotne okolice pod predsedstvom g. G. M^dveščeka, nadučitelja v Sv. Križu. Shod je bil sklican od gospoda učitelja Možine po inicijativi vrlih Brejcev. Skromnemu povabilu sklicateljev sta ee takoj odzvala gosp jda dr. Turna, deželni poslanec v Gorici, in Štrekelj, potovalni učitelj kmetijstva in Komna. Tdeležba je bila nad vse pričakovanje obilna in to samih treznih mož, ki so parno sledili izvajanjem gg. govornikov, kar daje najlepše upanje za njihov napredek v bodočnosti.
Razpravljalo ee je v glavnem o reorga-niraciji vinarsk:h in sadjarskih zadrug ter prišli do zaključka, da se naj ustanovi v Gorci nekaka centrala vseh vinarskih, sadjarskih in drutih gospodarskih zadrug za ves slovenski del dežele.
Po dovTŠenem zborovanju je bila jako animirana svcbodna zabava in se je v ožjem krogu na predle<r nekega v Trstu živečega nabralo 5 kron 4» stot. za družbo sv. Cirila in Metodija, ki se izroči tržaški podružnici ! Darovalcem srčna hvala I
smelo : Saj bi jih nastavljal, ko bi jih imel ! Na drugi strani pa se izganjajo iz dežele! In tako deluje šolska uprava neprestano in dosledno na to, da izpodriva slovenske učitelje, da zabranjuje slovensko šolstvo. * Tužna nam majka !
Razne vesti.
Krvava drama. Na S lvestrov večer se je v Prozorju na Hrvatskem izvršila grozna drama. Kmet Imbro Vinek, sila surov človek, mnogobrat kaznoven, ki je nedavno temu odsedel jedno leto ječe, je bil uprav nečloveški proti svoji ženi in svojim otrokom. Da se reši žene in treh sinov je dne 29. m. m. izzval takov poboj, da so morali vsi bežati iz hiše. Zagrozil jim je, da ga ubije s sekiro, kdor ne gre iz hiše. Naslednjega dne se je nečlovečki oče sešel s srnom Štefanom v neki drugi hiši domačega sela ter je pozval po-plednjega, naj gre ž njim domov. Tu pa je nečloveški oče pograbil sina za vrat in rga za<"-el dubiti. Sinu se je posrečilo iztrgati se iz rok očetovih, a sin je v jezi pograbil sekiro ter udaril ž njo očeta po glavi tako eilno, da se je le ta mrtev zgrudil na tla. Sin se je sam prijavil sodišču.
Amerikansko. Sotrudniku lista »Echo de Pariš« je pripovedoval te dni ljubimec saksonske prestolonaslednice, učitelj Giron, da je zastopnik neke amerikanske novine tebi jnskim potom ponudil 1500 frankov za 20 vrstic, pisanih od roke pr.ncesinje.
Obrekovanje Rusije. Ruski Ihti protestirajo proti raznsšanju krivih vesti o Rusiji. Pripovedujejo se namreč celo pripovedke o neredih na ruskih vseučiliščih, o p »litičnih demonstracijah ruskih »lijakov. Trdilo se je, da je bilo izgnanih iz Moskve dvajset tisoč brezposelnih delavcev, da so bili v Saratovu resni izgredi in da je bilo v Petrogradu aretiranih več odličnih oseb. Ruski listi zatrjajo, da so vse te vesti rama izmišljotine brez ni-kakega temelja.
Vesti iz Kranjske-
*	Kri zastrupil. V svarilo ljudem pri-občujemo po »Slov. Narodu< : Trgovec in hišni posestnik Anton Verhovec na Poljanski cesti št. 66 v Iv ubija ni se je o zbiranju civeb pred 14 dnevi zbodel v roko, na kar se mu je začelo gnojiti. Gnojno mesto na roki je prebodel z iglo in si o tem zastrupil kri. Moral je v bolnišn e >, kjer so mu roko prerezali, da je odtekla zastrupljen* kri. Položaj njegov je nevaren, ker se je bati, da se vsa kri zastrupi.
*	Olrinski zastop v krhkem je imenoval župana dra. Tomaža R »miha in dra.
Ivana Tavčarja častnima občanoma.
-HMMM) kron znaša glavni dobitek loterije dunajskega društva za umetne obrti Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 15. j a -nuvarja 1903.
Vesti iz Štajerske.
— Enakopravnost na Štajerskem.
Slovenskemu trgu Sevnica na Štajerskem je bil oHjubljea dvojez čen p* č it za tedaj, ko bo potreben nov j ečat. Nov pečat je res prišel, ali — samonemski! Tako postopanje poštne oblast: ni 'e skrajno krivično, ampak je tudi — far zejsko.
Vesti iz Koroške.
Slovenske učitelje izganjajo ! Iz
Celovca p šejo »Slovencu« : G. Rudolf Mencin, učitelj v Šiocijanu, je imenovan za učitelja St. I ju pod Turjakom na Štajerskem. — Kratka, za mnogokoga mrnla nepomenljiva je ta novica, a vendar je v nji pravcata slika naših žalostnih šolskih razmer. Z »pet mora slovenski učitelj pobegniti iz dežele, v drugi deželi si iskati službe in kruha, ker mu ob vladajoč h razmarah na Krroskem nočejo pu-etiti mesta ! Kakor pod rajnim nadzornikom ^iobancem, tako in še huje je pod vladajočim Pallo, da namreč slovenskemu učitelju, io naj je še tako vesten in priden učitelj, zagrenjajo življenje tako, da mu nagajajo, kjer le mor*jo, da koneČno odhaja iz dežele. Dober del tega Feve tpTavlja nadzornik Palla, ki že skrbi za to, da služba slovf n-skega učitelja {»ostaja kolikor mog< če — neprijetna. In tako je že lepo število izvrstnih slovensk h učiteljev moralo zapustiti deželo. In na prit' žbe slovenskih poslancev, da pri-manj k uje slovenskih učiteljev, odgovarja Palla
K reformi dijaštva.
(Po <lr. Gaule-ju predaval A. R
(Zvršetek.)
Pradedje niso imeli smisla za naravo, kateri ee je oživil šele početkom minolega stoletja. Kdo je imel pozneje zmisel za pogled na alpe ali morje? Ia mar nas ne prevzema ta pogled ? Mar nas ne < jačuje? Mar ne pozabljamo ž njim na težave in skrbi ? To je — užitek! Dalje: niso li naravne skrivnosti za vsacega nekaj prežanimivega, na katerega preiskovanju se naslajajo vedno širši sloji. Slednjič: ni li umetnost, ki je bi'a po-preje le nekaka specialiteta za plemenitaše in in-gataše, razvedrilo že skoraj za vsakoga ? Le prepočasi se razvijemo, prepočasi spoznavamo lepoto sveta in pravo uživanje! Zakaj neki ? Ravno radi tega, ker se jih toliUo med počitkom zaletava k sike holu in se omamlja pa »pozablja skrbi«.
Tak človek seveda nima časa za spoznavanje nara vine in življenske lepite. Občutke si je ravno z alkoholom naredil neobčutne in Čudno ni, da nima zmisla zi vfselje, navdušenost itd. Z oz>rom na presoje vanje moČij vedno slepljen od alkohola, se le težko bori z bedo in tudi veliko trpi r«di nje.
Boj proti alkoholu je že danes precej razvit. Bolj ko je država ali dežela napredna, ttmbolj ga pobija. Vspehi so naravnost velikanski. V vzhodnih deli^ Severne Amerike je že alkohol popolnoma izginil iz družabnega življenja. V to pa ni pomagala država s eilo, katera ni nikjer dobra, pač pa vedno in vedno razpravljanje o tem vprašanju, ki je povsodi trd lo, da je alkohol škodljiv in da je življenje šele brez njega pravo.
Tamkaj uporabljajo delavci svobodne ure kaj pogosto za znanstvena raziskovanja. Njihove hiše so čiste in z lepimi vrtovi obdane. Obleka jim je snažna, da-t-i skromna. Na prvi pogled se vidi, da oče denar porablja, mesto za alkohol, za olepšanje in zboljšanje domovjs. In nima mar c ča večji užitek na tem nego od fclkGh<-la ?
A kaj nas vendar zadržuj«, da se ne moremo otresti tega alkoholnega mačka? Nič druzega nego dedščina srednjega veka, ki je
prešla kakor navada v naše meso in kri. Da so tedaj ljudje pili, je umljivo. Ličeni sd bili v gospodo in sužnje. Prvi so, v svesti si, da jim ne more nikdo vzeti poseatva, pre-sanjali vae življenje v večni omami; drugi so bedni in obupni pili, da so zaspali in se tako osrečili. Nobeno sredstvo jih ni namreč rešilo suženjstva, a alkohol jih je tešil!
To je bilo nekdaj in to nas sili delati kakor nekdaj ! Ljudje ne vedo, da to ni več moderno — popivati. Srednjeveške razmere so izginile. Le grda razvada je ostala, kakor da svobodna družba ne bi izpodrinila sužnjev pa gospode! Poglejmo pa, koliko nas stoji ta dedščina! Statistika pravi, da je največkrat pijančevanje glavni ali vsaj postranski vzrok smrti. Kdo prihaja navadno v norišnice ? Kdo postaja razbojnik, tat, ubijalec itd. ? Le malo mislite in videli boste, da je skoraj pri vsih Burovoetih sodelovai alkohol! In prav nič se ne motimo, če trdimo, da nekultura našega naroda, ki nas tlači na barbarsko stališče, na stališče bede in reve, korenini največ v pijančevanju. In mar ni ravno slovensko dija-štvo, žalibog, temu zlu jako podvrženo? Rečemo in pravimo, da je dijaštvo, v kolikor pijaneuje, tudi ktivo narodnega ginevanja, narodnega pešanja !
Tovariši ! Tudi vi ste krivi, da se narod ne more povspeti, dokler ne razbijete spon, v katere vas veže alkohol, dokler nimate ; moči v sebi, da ste zatrli to kugo Slovenstva !
S tem odvržete sokrivdo na narodni bedi, s tem pa si tudi povečate upanje na boljšo bodočnost svojega naroda. Sami pa boste uživali Bvet z večim občutkom in z veČo radostjo !
Tovariši ! Vas zadevlje alkoholna vprašanje pred vsemi; kajti vi ste izbrani za voditelje naroda v orihodnjosti. Vi ste upanje, nada Slovencev! Ako pa hočete biti pravi vodje, merate korakati že ssdaj z najboljšim vzgledom na čelu naroda!
Ne ozirajmo se, ne posnemajmo one inteligence, ki nima, in v svoji fiii, visoki izobraženosti noče imeti vpliva na ljudstvo, na kmeta ! Naj se le še nadalje sramuje jezika in izraza priprostega Slovenca, češ, da ne zna ž njim niti govoriti niti občevati !... Mi tega nočemo ! Nas cilj naj je jediako^t mej meščani in dfželani. Izobrazbo dajmo vsem rojakom !
Dolžnost je torej vsacega izmed nas, da stopa mej narod in ga bodri in poučuje radikalno ! In ravno zato upamo, da dobimo sobojevnikov tudi proti alkoholu, ker je to korenina zla! Na tlelo torej ! Kadar bomo potem potrebovali pomoči v boju za naše narodne svetinje in naroden napredek, ne ho z nami vpilo le par frakarjev ali pa razkosane kupice ljudij, marveč s prepričanjem in zavednostjo se bo bojeval z nami ves narod, vse občine, in tudi hribovske občine!
burskih voditeljev, katerega so se udaležili Botha, Delarev in Smuts. Posvetovali so se o sestavi adrese, katero naj bi izročili ministru za kolonije Chamberlainu. V načrtu a* prosi za amnestijo in dovoljenje, da se v tujini živeči Buri povrnejo v domovino.
BIRMINGHAM 7. (B.) Na nekem shodu volilcev je imel Austen Chamberlain govor v katerem je izjavil, da je vojna sicer minola, ali da je rešiti še velikih nalog, katerih se dežela ne sme plašiti.
xx«********x*nnx
x
X X X X X X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge y Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej fin\on Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna poMštra primorste dežele.
Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
V Album pohlfttev brezplačen.
X X X X X X
s
X X
s
X X X
X X X
XXXXXXXXXXXXXXXX
Izvrstno delujoča gostilna
»Pri zlatem levu t v Kanalu v soški dolini se (laje v najem odnosno se tudi proda. Gostilna ima velike hleve, obširen vrt, dvorišče in 10 opremljenih sob za prenočevanje tujcev.
Preskrbljena je tudi z vso hišno in gospodarsko opravo.
Radi gradnje bohinske železnice obeta se gostilni še večji promet. Ponudbi* sprejema lastnik
A Križnic, Kanal.
Brzojavka poročila
Anglija v Orijentu.
LONDON 7. (B) »Daly Telegraph« piše glede na Dardanele: Naš materijalni interes v Orijentu je nehal. Ali vendar kakor velika pomorska vlast Anglija ne sme dovoljevati, da se drugim dovoljujejo predpra-vice. Vzlic prijateljskim odnošajem do Rusije moramo siliti na to, da sultan spolnjuje sv<je obveze.
Ustaja v Maroku.
TANGER 7. (B.) Brz javka iz Feza beleži, da se je položaj zboljšal. Pomanjkanje na živilih je nehalo. Skoro vsa mogočna plemena, ki so se bila pridružila upornikom, javljajo fultanu, da se mu zopet podrejajo.
Nasrodba med Avstrijo in Odrsko.
BUDIMPEŠTA 7. (B.) Ogrska korespondenca pisarna javlja z Dunaja: Predpo-ludne ob 9. in p( 1 uri je bila minieterska konferenca, na kateri so nadaljevali posvetovanje o protokolih, ki jih imati sestaviti obe vladi in o reakciji sklenjenih dogovorov. Konference bo se udeležili oba ministerska predsednika ter finančni ministerBohm Bau erk. O poludne je bil ogrski ministerski pred sednik v avdijenciji pred cesarjem. Popo-ludne se je Szell odpeljal v Budimpešto. Obojestranski referenti dovrše svoje delo tekom predpoludne ter določijo končno veljavni tekst uvajalnega zakona k avtonomnemu carinaiskemu tarifu in tudi določila za promet z živino. Ogrski strokovni referenti odpotujejo jutri v Budimpešto.
Dogodki t jnžni Afriki.
PRETORIJA (B.) Pod predsedstvom Sehalk Burgherja je bilo tu posvetovanje
Naznanilo-
Podpisani večletni gostilničar v znani i u zelo obiskovani gostilni »Pri zlatem levu« na trgu v Kanal u otvori 1 sem sedaj vis-a-vis v svoji hiši na novo :
„Hotel Ulaga".
Zagotovi jam najboljšo in točno po. strežbo z jedili. Točim pristna izvrstna domača črna in bela vina ter Dreher-jevo pivo v sodčkih. Imun p. ti. gostom na razpolago elegantne sobe za prenočišče, shrambe za vozove in hleve za konje. V kratkem napravim na vrtu tudi kegljišče in krogljišče.
Prosim za obilen obisk ter se bežim z vsem spoštovanjem udani. •
Fran Ulaga
lastnik.
^ Pozor na ta užig na zamašku
J T T
mas
V Rocolu
je na prodaj hiša s 2 prostori in pri-Iežečini zemljiščem. Več se izve v našem uredništvu.
ta	^
iMsaaier Len liizi 1
^ Prva Ia največja tovarna pohtftva R^	vae£> vrst.
rea-TRST
-
TOVARNA: j	ZAJLOGH:
Via Teta, i Piazza Rasarfa it t vogal	I (Šolsko poslopja)
Via LMtaaaa | Ia Via Rib«rf« »t. 21 Ttlafea ftt. 670. -MOM-
Velik kbmr tapecarij, sremi ta cUk. U-vrfmj« Uiačba tadi p« posebnih m&Crtlh.
0«a« brli konknrtnoi.
ILUITIV94IJ CIIII ZASTGIJ II r&AlEO Predmeti poatavio se na pai oorod afl železnico irantco.
®
ca m
m pi \m
I®
„Edinost
se prodaja
razveo v že znanih tohakarnah v mesto in okolici tudi pri
Josipu Dane v
na Opeinah 204
Paglianova pijača
XXXXXXXXKKX3CXXXXXXXXKXXXXKKXXXKX
X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx»
• • • prof. Ernesta Pag-liano §••
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na liigije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte ae vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko.
Naroebe je naslovljati na tvrdko
prof. črncst pagliano, Jfapolj, 6alata San jtfarco štev. 4.
X X X X X X X X X X X X X X
r
■00—00
in
Benjaminu Podboj na VerUeli št. 170 (jjošket).
Oklic!
Sorodniki <lne	12. 1!M>2. v
Ljubljani rmrl^a gospoda Josipa Schlaf-ferja. bivšejia trgovca in hipnega p<>-Festnika. fcdaj zasebnika v Ljubljani, se v njihovem interen poživljajo, da se nemudoma pri pndpisamm oglase, ker se gre za d*-dne pravice.
I>r. M Pire. odvetnk v Ljablj*n:.
Kolodvorske ulice it. 26.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno j>ol i tirane.
gogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobraznani
ic zalogi pohištva
Rafael Italia
Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst
TRGANJE X X KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa-	"uf ^^^preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po-^^ Želrdčne	trPotčeve9a soka in franco"
služi antirhetiminega ^jT težka prebivljarja pri po^^Vslte9a čaja. <>na *poštnino
.....	.	-	»Jco te denar nanre* .1 j.■
manjkanju teka, ktncMijn, rerav.d	w_ , (<> Pri"
in bruhanju grče in prenapeti 5ekdec.	n-iih bolečinah
7»fli?enje, nfval krvi v glavi, čreveece Volezri ^^^ tre»w. nađaljne
00000 zdravi 000000
mazila. < vM Mtkleuiri
ft točnim navodila m in s pnttniM, ak w <l<n;ir napn P"«*' J *<»
t r »Šte.
ŽIVOTNI BALZAM
T O H
■JAO C« ffls-f.»j«ii:u jrti,»i>as otiiujM <1 i;i uio|ipoAT.n s njij)a<i| ivrg of»CT ni I < <1 ••f||pa rjiiq w anr^ -ifi«[pyo »<> rqrj< Ju onfjrprn ■j. 1: qrjn ip \	nj^njjd ofo^
b jTjrj mhioao^iva m ćiiiifi<|.>y<> Ti ikviii
NIHVOIdCa
za notranje in m : nje 1 olezni. 2 eld. SO nvČ.. 24 s-tekUnit-
0	jf OS" 1
litino, alo se denar ni prej ^^ ^f,^,,, lekarni	fAidnn: jraap »s
1: 'ooraiMKl nt «>ni.i o.Mifr', fitluil b iiiii.TDiij rn9f>
*a}Sj oqBJodn z iabjcI -po -aaotsioau auzo)( afinjp ui 3|nz -absd auoios -o^oj 33j| ez
VOVNOd VAONVnil
0 0
0 o o
o o o
000%
o o o
M. Aite
trgovina z man i fakturnim blagom
ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5.
si dovoljuje obvestiti alavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem.
V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago naj bol se lcakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce. o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prdčkov ter vsake vrste peril r bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence.
Poskušati, za se prepričati!
0 0 0
o o o
o o
Zaloga šivalnih stroje?
za domačo rabo in obrtnike.
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kani ? i
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste ! obuvala za moAke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obu-j v alo na. debelo in drobno.
I
Lastnik : Peter Rehar.
Svilene plinove MREŽICE!!
.RO¥ALM
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NE PREGORL JI VE LUČI
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
o	—=
5 letno jamstvo
Mebanik-specijalist za popravljanje strojev vseh vrst
RUDOLF ROTTL
TRST. — Piazza S. Caterina št v. 2. — TRST
Hm- Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne niročbe se izvrže takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se iivršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič Čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda.
oooooooooooooooo
Epilepsija.
Kdor trpi na omotici, krču in drujrih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurta.«
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo žili temno p< Ltirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne ittlelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naroči Lelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojioi rojakom v mestu, okolici in na dežel: v Lmisiu gesla : STOji k svojim !
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-|Ticto0ijevo
cikorijo.
Naznanja ni sem odprl
klavnemu občinstvu, da
Čast mi je naznaniti p. o. s1, občinstvu I mesta Trsta in okolice, da sem te dnj otvori I I zal« £o da!m»tin*kih naravnih vin. Pr.»-! dajim jo zmernih cenah na dtbilo in vi steklenicah. Zah ga se nth:»ja v hiši Emila
Alk._i:	_ i r _ n i	. . o
grofa Alberti-ja.
zadej na dvorišču.
u 1 i c a G h e g a š t. 8
Namizna vina, črna, bela „Opollo" (scMlcber).
gostilno
v ul. Bel ved ere št 23 B.
ločil bom izvrstna iti pii^tna, vina. in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč.,
belo vipavsko po 40 nvč.	________ _ ^___o__________^
Kuhinja bo vedno preskrbljena z tlo- ^»očasčalo ne svojimi nirodbami ter st^m vršilo j brimi jedili.	, oa narodno geslo : Svoji k svojim !
STROKOVNE KNJIGE
za krojaštvo.
1.	Knjiga krojaštva za moško obleko 6 K
2.	Krojni uzorci „ - ■ „ 3 „ Obe kiijiffi ob jednem naročeni 8 K.
1. Toaleta za žensko stroko .... 3 K
3
Pekarna in slasčičarna
Antona Feternel
t ulici Solitario št. 25.
Podpisani f»riporoča svojo pekarno in slasciČarno, v Vcaterej se dobiva trikrat na | dan svež kruh in slasSice vsake vrste. Prodaja tudi: vsakovrstne moke iz ogrskih mlinov po najnizjui cenah, in pristni najfineji i cfošk v steklenicah.
Sprejema se tudi dom^č kruh v pecivo
Udani A. Peter n el.
FRAN JIRAS
Prodajam tudi na a ven in pristen tro
p i nj e v ec i n o 1 j e.	j 2. Krojni VZOrci za perilna oblačila
Ker po naša dalmnt nnka vina ne famo ! „	. .	.	.. , , ...
na glaFii kakor izvrstna, j mpak še znamenita,'	VZOrCI za otroška oblačila . 3 „
tudi k a k o r o k r e p 1 j a j o č a z a b o I n i k e j Vse tri knjige ob jednem naročene H K in raalokri v ni k e, nadejam se za trdno,! Knjižice za vpisovanje mer za meške ali občinstvo najmnogoštevilneje j	ženeke x kr(JDO
Naslov:
da me bo
Priporočam se za obilen obisk
Pran Valetič.
Odličnim s[>oštovanjem
Matko Paić.
M. KUNO, Ljubljana.
■
i
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
▼■e	rent, zastavnih pwm. prijoritet. konunalnih
obligacij, ureik, delnic, valut, novcev in deviz
Promeue izdaja k vsakemu žrebanju.
Ljub/ianska kreditna banka v Ljubljani
^^^^	^ • A I |	I •	11 A	^mm^^mmm^^^mmmm^
civilna in vojaška krojačnica
TRST
ulica Čase r m a št v. g "•C
se priporoča v priliki imenovanja gg. častnikov in kadetov.
v rezervi. Moško obleko iz tu in inozemskih snovij izvršuje točno in po jako ugodnih cenah.
■
I
ZamenjavTa in eskomptuje
izžrebane vrednostna ' PaPlrje in novćuje zapale ^ upone
Špitalske ulice štev. 2.
Daje predujme na vred. papiije.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi
£ -- ————-
Vink "u,uje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
._,_» i- inka**o menic.	W Borzna naroč
Eskompt in
ooila..
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekot'em računu ali na vložne knjižice proti usroilnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do
======= dne vzdiga,	...... .--------
Promet s Čeki in nakaznicami.