MftnTna plačana v gotovTHT Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 187 Maribor, četrtek 20. avgusta 1931 JUTRA« Izhaja razim nedelja in praznikov vsak dan ob 16. Račun pri poštnim č#k. lav. v Ljubljani it. 11.40& Velja masačno, prejeTian v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din ' Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 ^...... | Oglati po tarifu Uredn. 2440 Uprava 2455 I Oglas« apra]ama tu« oglatnt »Jotrt« V Ljubljani, Praiarnova ulica it. 4 Grof Betltlen o svojem odstopu VLADA PRIPRAVILA VSE ZA SANACIJO DRŽAVNIH FINANC TER NAJELA TUDI VELIKO INOZEMSKO POSOJILO. Bethlenov padec Dogodek, ki se je pripetil včeraj dopoldne v Budimpešti, je nedvomno eden najbolj zanimivih zunanje - političnih dogodkov v zadnjih tednih v Evropi. Grof Bethlen, ki je od 25. aprila 1921 — torej nad 10 let — upravljal Madžarsko ter vcdil njeno zunanjo politiko, je pod pritiskom »izrednih razmer«, kakor pravi madžarska brzojavna agencija, odložil državno krmilo in se namerava^ baje sploh popolnoma umakniti iz političnega življenja. , Bethlenov nepričakovani odstop je izzval ne samo v madžarski javnosti temveč sploh v vseh evropskih političnih krogih silno senzacijo in to tembolj, ker je demisija posledica izrednih, za Madžarsko silno neprijetnih okolščin. Še nedavno je vsa Madžarska z velikimi svečanostmi praznovala desetletni jubilej svojega premierja ter ga pri tej priliki proslavljala kot moža, v katerem so utelešena vsa stremljenja madžarskega naroda in se je smatrala tedaj njegova pozicija bolj utrjena kakor kdaj poprej. In Srof Bethlen se je res tudi sam čutil tako močnega, da je kljuboval vsem napadom opozicije ter ni niti mislil na to, da bi se Umaknil z vodilnega mesta. Letos, junija Meseca, si je pri volitvah v parlament, 2c>pet zagotovil ogromno večino v parlamentu in torej ni bilo prav nobenih iz-8’edov, da bi se v doglednem času izpre-toenil dosedanji režim na Madžarskem. Kakor strela z jasnega neba je zato u-Sinkovala sedaj vest, da so »izredne prilike« kar čez noč pomedle Bethiena in Negovo vlado. Sicer še ni znano, kako se bo končala madžarska vladna kriza, toliko pa je že gotovo, da predstavlja de-frisijo Bethienove vlade političen dogodek prve vrste, ki bo imel morda še ^alekosežne posledice. Ni izključeno, da 've z Bethlenovim odstopom tudi zaključna njegova epoha v madžarski notranji zunanji politiki, ter da se pripravlja tudi na Madžarskem pod silo razmer po-Poln preokret v njeni politiki. Toda ta ll8'banja so vsekakor za enkrat še prekanjena in bodo še'e bližnji dnevi prine-?'* malo več jasnosti v zakulisne dogod-Ke- ki so prisilili Bethiena, da je odstopil. Težka gospodarska kriza, v kateri se 2vija ves svet, je uprav zadnje čase z ^So silo pritisnila tudi na Madžarsko. *’°lofcaj je postal celo tako kritičen, da je ?0rala vlada izdati naredbo o izrednih lanenih ukrepih ter se je odbor triintrl-^setorice, ki je bil izvoljen od parla-®nta kot njegov nasvetovalni organ, bah*"0 pernianentno posvetoval o nared-, s pomočjo katerih naj bi se doseglo ^Det ravnovesje v državnem proračunu '}> ,(MreP'l gospodarski pobožaj države. 0gr se /e pojavI1 močea BUDIMPEŠTA, 20. avgusta. Madžarski brzo,avni korespondenčni urad objavlja danes daljšo izjavo ministrskega predsednika grofa Bethiena, v kateri so pojasnjeni razlogi negovega odstopa. — Grof Bethlen izjavlja: »Ker se je posrečilo najeti veliko inozemsko posojilo v znesku s milijonov funtov šterlingov ter je vlada skupno z odborom triintridesetorice parlamenta pripravila vse potrebne odredbe za sanacijo državnih financ, ni več nobene ovire, da izvedejo ta program druge osebnosti, ki so bolj sveže kot jaz, ki sem stal že 10 let na najbolj odgovornem mestu mad žarske države. Težki bosi, ki sem jih preživel v tem razdobju, so moje zdravje tako razrahljali, da smatram za potrebno, da se vsaj za gotovo dobo umaknem iz aktivnega političnega življenja. Novi odstop je najbo?.,ši dokaz za to, da se nam :e posrečilo premagati finančno in gospo darsko krizo, tako da je povratek v normalno gospodarsko življenje zagotovljen. Naš politični sistem ni vezan na osebe in zato tudi ne pride v notranji in zunanji politiki do nobenih izprememb. Ostal bom še nadafje aktiven politični sodelavec svojih prijateljev in bom mogel sistem tudi še vnaprej računati z mojim sodelovanjem. PARIZ, 20. avgusta. Nenavadna demi-sija madžarske vlade je imela na vse tukajšnje politične kroge senzacionalen u-činek. Listi so sicer še nekoliko rezervirani in ne objavljajo nobenih obširnih komentarjev, vendar pa je večina pariških listov mnenja, da je kriza deloma posledica Bethlenovega zrahl:anega zdravfa, deloma pa tudi posledica velike finančne krize in dogodkov zadnjih tednov. Socijalistični »Populaire« meni, da se sistem na Madžarskem ne bo izpremenil in se more zato upravičeno sumiti, da je izvršil grof Bethlen dobro premišljen načrt, da bi se lažje posvetil delu za restavracijo habsburše dinastije na Madžarskem. Berlinu, nato pa bo ministrski svet, kakor poroča »Echo de Pariš«, razpravljal o splošnem finančnem položaju ter berlinskem potovanju ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda. V Londonu še ni odločitve LONDON, 20. avgusta. Tudi na včerajšnji seji ministrskega sveta še ni pad-ia odločitev o sanacijskih ukrepih deav-ske vlade. Seja je trajala celih 9 ur in je bila prekinjena šele ob 11.30 ponoči. Kakor poroča »Daily Herald«, na seji ni prišlo do sporazuma. V'ada ;e načelno sklenila, da se podpore za brezposelne ne sme o znižati, pač pa bodo znižani prejemki ministrov za 20 odstotkov in v gotovem odstotnem razmerju tudi prejemki sodnikov, policijskih uradnikov, učiteljev in drugih državnih nameščencev. Vlada je dalje sklenila zvišanje gotovih davščin, višina sama pa bo določena še^e kasnee. Na važnejši problem pa ostane prejkoslej lOodstotno zvišanje carin, ki Še vedno ni rešen. V vladi so v tem pogledu mnenja deljena in so se nekateri ministri z vso odločnostjo izrekli proti povišanju carin. Sklepi vlade bodo danes sporočeni voditeljem opozici.e. Za danes popoldne je sklicana skupna seja ministrov ter izvršilnega odbora delavske stranke in bodo na seji izvršeni sklepi po mnenju notra-nje-političnih krogov dalekosežnega pomena in v gotovem pogledu tudi merodajni za usodo delavske vlade. Mussolini — načelnik državnega sveta RIM, 20. avgusta. Italijanski državnt svet, ki je praznoval včeraj desetletnico svojega obstoja, je sedaj postavljen pod direktno pristojnost ministrskega predsednika Mussolinija. Mussolini opravičuje svoj korak s tem, da je sedanji zakon o delokrogu in pravicah predsednika vlade postavil italijansko javno pravo na popolnoma novo fašistično podlago in bo mogel zato državni svet po njegovem naziranju tako uspešnejše vršiti svojo funkcijo in še okrepiti ugled fašistične države. Francija in Rusija LONPON, 20. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih se zatr u:e, da je bila med Francijo in sovjetsko Rusijo skle- njena pogodba o nenapadanju. Na podlag} te pogodbe, ki je uspeh zadnjih pariških pogajanj, se Franci a in Rusija zavezujete. da ostanete v primeru, ako bi bila ena od obeh držav napadena od kake druge države ali skupine države, medsebojno nevtralni, razen, ako bi napadena država j kanci za predsedniško kandidaturo sama izzvala oboroženi konflikt. Dalje se 1 nator Morow zatrjuje, da so Trgovska pogajanja med obema državama že toliko napredovala, da bo v kratkem podpisana tudi ta pogodba. KANDIDATI ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE V AMERIKI. NEWYORK, 20. avgusta. Za volitve ameriškega predsednika, ki se bodo vršile prihodnje leto, sta se pričeli že intenzivno pripravljati tako republikanska, kakor tudi demokratska stranka. Kot kan didat demokratov bo nastopil guverner Franklin Roosevelt. Republikanci se do-sedaj .še niso mogli sporazumeti o osebi svojega kandidata. Vsekakor je zelo verjetno, da 'sedanji predsednik Hoover ne bo kandidiral, ker so mnogi republikanci nezadovoljni z njegovo gospodarsko po-iitiko. Mnogo izgledov ima med republi- se- Avstrijsko posojilo pred Društvom narodov ŽENEVA, 20. avgusta. Na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Društva narodov, ki bo otvorjeno 1. septembra, sta dve novi vprašanji. Prvo se nanaša na prošnjo avstrijske vlade, da naj Društvo narodov prouči gospodarske in finančne težkoče Avstrije, drugo pa se tiče grško-bolgarskega izseljevanja. Izredni francoski ministrski svet PARIZ, 20. avgusta. Danes bo imela francoska vlada izredno sejo ministrskega sveta. Predsednik republike in vsi ministri, izvzemši Brianda, so zato prekinili svoje počitnice in že prispeli v Pariz. Na NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI V ITALIJI. RIM, 20. avgusta. Po zadnjih statistikah je narastlo število brezposelnih v Ita liji samo tekom julija za novih 64.000 o-seb, tako da je doslej že 637.156 oseb brez posla. Od ttjga uživa brezposelno podporo 230.000 oseb. Vlada proučuje sedaj načrt za regulacijo reke Pad, ki jo misli napraviti plovno od izliva v Jadransko morje pa do Milana, do kamor bi lahko plule manjše ladje. Sovjetski bomboni. Budimpeštanska policija je dobila iz Szombathelyja obvestilo o nenavadnem ■odkritju. Med bonboni, katere je prodajal neki ambulantni prodajalec, so našli /mnogo bonbonov z ruskimi napisi, s slikami ruskih plesalk, kozakov in ceio s fotografijo Stalina. Prodajalec je izjavil, da je dobil te sladkorčke od neke budim-peštanske tvornice. Budimpeštanska policija je uvedla sedaj strogo preiskavo, dnevnem redu seje ministrskega sveta je da ugotovi, odkod in na kak način so predvsem uradno imenovame Francoisa prišli ti sovjetski propagandistični bon-Ponceta za francoskega veleposlanika v | boni na Madžarsko. odpor proti sanacijskemu načrtu, ki ga ,e izdelal Teleszky, opozicija pa je odklanjala vsako odgovornost za nepopularne odredbe, ki jih je nameravaa izdati vlada ter razvila med narodom silno propagando proti sedanjemu režimu. Zatvo-ritev bank in hranilnic ter ustavitev borznega prometa so izzvali tako močno pomanjkanje denarja, da je morala vlada staviti pod strogo kontrolo vsa plačila v Inozemstvo. S tem pa seveda ni bil otež-kočen samo uvoz, temveč je inozemski kapital pričel tudi izgubljati zaupanje v madžarsko gospodarstvo. Grof Bethlen je čutil, da se mu majejo tla pod nogami in se je zato v skrajni stiski oprijel še zadnje bitke. Šel je v Ka-noso ter poslal najbolj sposobne in vplivne finančnike in diplomate v Pariz, da izposlujejo tamkaj posojilo za Madžarsko. In prav tu je nedvomno iskati pravi vzrok za Bethlenov odstop. Francija je sicer izjavila svojo pripravljenost, da v pretežnem delu sodeluje pri razpisu mad žarskega posojila, zahtevala pa je obenem od Madžarske gotova jamstva in stavila gotove pogoje, v katere pa grof Bethlen ni mogel privoliti, ker bi to po- menilo popolno desavuiranje dosedanja njegove politike in sploh popoln preokret v madžarski notranji in posebno še zunanji politiki. Vladna kriza na Madžarskem gotovo ne bo trajala dolgo. Prekritičen je položaj in pretežka kriza, ki jo pravkar preživlja Madžarska. Novo vlado čakajo težki časi in težke naloge in vsako odlašanje bi položaj še poslabšalo. Že nn bližja bodočnost bo pokazala, ali pridejo z novo vlado na Madžarskem na krmilo države samo novi možje, ali pa tudi aova politična orijentacija. Na Mariborskem otoku SVETLE I N SENČNE STRANI NA KOPALIŠČU IN KOPALCIH. Naše kopališče ima zaznamovati letos vsekakor velik napredek. Lani so se kazale na vseh koncili in krajih, neuglaje-nosti, spominjajoče na dolgotrajno dobo Stvarjenja, ko so na otoku kraljevale lopate in motike, je govoril oblastno besedo beton mešajoči stroj, je klel v svoiem narečju prekmurski delavec in mariborski zidar, satracenoval češki polir, hreščali lori po zarjavelih tračnicah... Vsega tega ni več!! Deloma človeška roka, deloma pa mamka narava je posegla vmes, vse je zravnano, z mehko travico poraščeno, nasajeno, ograjeno, negovano. Srečna je bila vsekakor misel, da so ob vhodu na otok zasadile jagnedi. Visoko v zrak bodo molile svoja vitka stebla in vabile s svojimi vihrajočimi vejami kakor zastave ljudstvo na otok. Prijetno iznenadi skrb uprave za zabavo in razvedrilo obiskovalcev, nekaj miz za ping-pong, dve igrišči za »Wo-lley-Ba!l«, okrog kopališča trata za žo-ganje in druge igre. In glej! Ob nedeljah je vsega tega še premalo, prostori so sko roda pretesni in se žoge bijejo na betonu okrog bazenov, kar morda neprijetno ob čuti kak sitnež, ki bi se rad na solncu zazibal v mehke sanje. Novost tvorijo letos tudi lesena prenosljiva ležišča, ki jih je, kljub velikemu številu — posebno ob nedeljah — vedno premalo. Pa se razvijajo za nje tihi boji, spremljani po divjih pogledih in je morala uprava nabiti tablo: ni tvoja posest ležišče, če položiš nanje svojo kopalno kapo. Do gotove mere ta »kodeks« pomaga, kape potujejo z ležišča na beton, kjer se tudi dobro počutijo, vsekakor boljše kakor njihov gospodar, ki mora mesto na leseno ležišče tudi na trdi beton. Nu, kakih 20 takih »pričn« več bi res ne škodovalo! Pihne jo vsekakor ura nad glavnim poslopjem; gre dobro, a kaže slabo — pravijo nekaterniki, ki jim kar v glavo ne gre, da ima pravico do ekzistence ura, ki nima številk in jih nadomestujejo le bele črte. Se bodo tudi tej neobičajnosti privadili. Nasadi okoli kopališča čakajo uresničenja načrtov, ki se izdelujejo baje v Ljub Ijani. Lux ex oriente! Prav bi bilo, da bi se tekom zime izdelali in da bi v rani pomladi zapele sekire in žage, lopate in motike. Res je pa, da zahteva vsaka stvar, ki naj bo dobra, časa, da se razvije. Dveh nedostatkov bi se dotaknil in dal s tem spodbudo, da se odpravijo. V levem krilu kabinskega poslopja še ni 7/aves. Ni potrebno daljše razmotrivanje o njih potrebi, stvar leži na dlani. Prosimo! Nujno bi bilo želeti, da bi se napravila na vrhu nove ceste, tam, kjer se ustavljajo autobusi, lopa. Kako neprijetno je čakati odhajajočim na autobus tam gori na pekočem solncu, v oblakih prahu, pa tudi ob slučajnih nevihtah na dež- ju! Tisti prodajalec brezalkoholnih pijač, ki se je tako nerodno naselil na mostišču, naj bi kolibo in sebe in svojo robo preselil v neposredno bližino lope in ustreženo bi bilo njegovemu obratu in publiki. Še nekaj besed o publiki. Vse od soln-ca ožgano, mlado in staro, obojega spola in se marsikdo prav nič ne razlikuje po svoji koži od Arabcev in Kabilov, a se nekateri, osobito ena Eva, z velikimi zlatimi uhani, bližajo tozadevno prebivalcem Konga ali Nigerije. In je na tisto Evo na pr. kar divji kopalni mojster, ker mu z ozirom na črno polt dela hudo konkurenco. Belci so redkost in jih publika nekam sočutno, morda celo prezirljivo o-gleduje. Postave krasne! Moški imajo prednost seveda; šport, telovadba in narava kuje in oblikuje mišičje in ogrodje, a se ženski svet tozadevno razmeroma le malo udejstvuje. Kipar bi med vsemi stoterimi in stoterimi predstaviteljicami nežnega spola pasel svoje skozi očala umetnosti gledajoče oči nad — tremi, štirimi, a bi znale biti te res popolne. A ste jezne, kaj ne, ve vse druge? Pa je že tako in nič ne pomaga; kopalni dres pač ni promenadna obleka, ki mnogokrat prav marsikako napako in napakico zakriva. Mondene šege se uvajajo polagoma tudi pri nas. Ponašajo se nekaternice že z dvema, celo tremi kopalnimi oblekami; seveda, ko vila iz vode zleze, je kopalna obleka mokra in ni prijetno v njej sedeti na solncu. Pa hajd po drugo in tretjo, seveda vedno lepšo in razkošnejšo v kabino, potem je ugodnejše pod toplimi žarki poletnega solnca in še bolj toplimi pogle di številnih občudovalcev. In kako se druge... jezijo, ki nimajo dveh ali celo treh kopalnih dresov! In je to višek u-godja! Čuden vtis napravljajo danes na Člo veka dolgolaske. Kot nekake eksotične prikazni učinkujejo posameznice med sto terimi bubi-glavicami. Pač hitro se privadimo pametnim in brezumnim novotarijam, ki naj jih diktira moda ali pa higi-jena in kako naglo se jim zopet odvadi mo! Le poglejte, kako se ozirajo ljudje za damo, ki se je usmelila, da je oblekla sicer moderno, a dolgo krilo. Publika je, osobito ob nedeljah, precej nedisciplinirana. Za žogo, ki preleti mrežasto ograjo, skoči težak ded, opirajoč se na ograjo: odtod skrivljene žice, pričetek razdejenja, ki je neizogibno, ako teh razvad ne odpravi paznik. Res je seveda, da en kopalni mojster, ki igra razen drugih vlog tudi vlogo paznika, ne more biti vedno povsod in da je gospoda na pram opominom precej — objestna. O drugih malenkostih bi se dalo še mar sikaj povedati; za javnost bodi to dovolj, saj bo vodstvo uprave najbrže samo prišlo na marsikai, kar še ni popolno in bo treba v bodoče izpopolniti. As. Mariborski in dnevni drobiž Tragična smrt vojnega inualiča Davi ob pol petih ie opazil policijski stražnik na obhodu po mestnem parku, da leži na neki klopi poleg pavilijona za godbo neznan mož. Stopil je bližje in začutil oster vonj po lizolu. Domneval je takoj nesrečo in res ugotovil, da je bi! mož že dalje časa mrtev. Poleg samomorilca je še ležala stekleničica, v kateri bilo še nekaj kapljic lizola. Na klopi pa je bila zaprta aktovka in en zavitek. Stražnik je takoj telefoniral na policijsko upravo, od kjer sta prihitela dr. Zorjan in načelnik kriminalnega oddelka Canjko, ki sta ugotovila dejanski stan ter odredila prevoz trupla v mrtvašnico na Pobrežju. Iz dokumentov, ki jih je Imel samomorilec v aktovki, je bito razvidno, da je težki vojni invalid, inženjer Maurič Er-hard, rojen 1877. leta v Stari cesti pri Ljutomeru, ki se je leta in leta poganjal za invalidnino ter živel nadvse trigifno življenje. V aktovki so bila še Štiri poslovilna pisma, polna tuge in obupa, naslovljena na polici:sko upravo, uredništvo »Mariborer Zeitung« na tajnika Invalid- skega udruženja Martina Pravdiča in še na neko osebo. Tragično preminuli Maurič je bil 100 odstotni vojni invalid. Odrinil je takoj pri četkom vojne na fronto v Galicijo, kjer se je pri neki priliki sprl z znanim madžarskim aristokratom Pongratzom. Zaradi tega je bil obsojen na leto dni ječe in degradiran kot poročnik. Pozneje mu je cesar k"zen odpustil, moral pa je služiti v naprej kot običajen prostak. Pozneje je prišel na soško fronto, kjer je eksplodirala v njegovi neposredni bližini granata ter mu po večkrat zlomila vse ude in celo vrsto reber. Poleg tega pa ga je zadel še kamen v hrbtenico ter jo tako ranil, da je ostal za vedno pohabljenec. Iz fronte so ga odpeljali na Dunaj, kjer je ležal tri leta v bolnici. Pred dvema letoma je prišel v Jugoslavijo, da bi dobil kot v Staro cesto pristojni jugoslovenski državljan našo invalidnino. Brez sredstev je romal sedemkrat v Ljubljano intervenirat in živel v Mariboru od milosti ln naklonjenosti drugih ljudi, ki so mu nudili zasilno prenočišče ter dajali vsakdanjo hrano. Prosil je tudi, da mu podele trafiko. Prva prošnja je bila odklonjena, ko pa je dobil dovoljenje za otvoritev trafike v Ljutomeru, pa je bil že čisto brez denarja, ker je medtem potrošil še denar, ki ga je hranil za otvoritev trafike. Odšel je peš iz Ljutomera v Maribor in hodil opiraje se na dve palici to pot deset dni. Medtem je jedel le trikrat. Zadnje dni je bil čisto obupan. Poslednji udarec pa je bil zanj sklep, da se mora naseliti kot občinski revež v domači občini, ki mu je bil sporočen preteklo nedeljo. Kraljeva zahvala Mariboru. Na pozdravno brzojavko ob priliki 10 letnice vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra, ki jo je poslal g. župan dr. Juvan dvorni pisarni, je prejel danes sledeči odgovor: »Dr. Juvan, župan mesta Maribor. Zahvaljujem se Vam in mariborskim meščanom za čestitke in izjave vernosti ter vdanosti. Aleksander.« — Pohorje in kraljev jub!!ej. Tudi planinci ozir. letoviščarji na Pohorju so praznovali 17. t. m. desetletnico vladanja kralja Aleksandra. Vse planinske postojanke so bile okrašene z zastavami. Kmalu po 20. uri pa se je razvil izpred Pohorskega doma pod vodstvom pohorske godbe sprevod, ki je vodil naravnost na razgledni stolp. V trenutku je nosil železni stolp pezo 40 oseb. Na vrhu stolpa, pod zvezdnatim nebom, od kjer se je nudil krasen razgled na morje lučic po dolinah, osobito pa na razsvetljeni Maribor, je svirala godba, visoko v zrak pa so švigale rakete. Veličastna, nepozabna slika! Sprevod z godbo se je nato vrnil pred Pohorski dom, kjer je bila proslava zaključena s kresom. — Na potu v Lwov je danes potovala skozi Maribor jugo-slovenska ekipa za mednarodne strelske tekme. Ekipo tvorijo inž. Jovanovič iz Beograda, Gorup iz Zagreba, Vrtunski iz Novega Sada, Milovanovič, Milenkovič, Čolovič vsi iz Kragujevca, Mitrovič iz Petrovaradina. — Iz Hotinje vasi. V soboto, dne 15. tm. je prostovoljno gasilno društvo priredilo veliko tombo lo, koje čisti dobiček je bil namenjen za nabavo nove motorne brizgalne. Prvo tombolo, žensko kolo, je dobila gdč. Čuček Veronika iz Slivnice; moško kolo Štern Sebastijan iz Radizele; žensko kolo Brezovšek Marica iz Bač; moško kolo Lošič Ivan iz Rač; prašiča Vele August iz Orehove vasi; 50 kg pšenične moke, Bregant Matej iz Orehove vasi; otroški voziček Koren Josip iz Frama; moško obleko Jemec Andrej iz Maribora; žen ske čevlje Tement Alojzija iz Dobrove; moške čevlje Pungortnik Alojzija iz Hotinje vasi. Po tomboli se je vršila velika vrtna veselica. Za svoj god — v bolnico! Posestnikovemu sinu — 26-letnemu Ludviku Jerčiču od Sv. Križa nad Mariborom se je pripetila težka nezgoda. Ko se je z dvokolesom vozil mimo Kamnice, je ob nekem kamnu padel tako nesrečno, da si je zlomil levo ključnico. Ko so ga prepeljali v bolnico, je dejal: »Lepo go-dovno darilo!« — Več ko smola. Pred tedni smo poročali, da je v Košakih neki avtomobilist prevrgel od zadaj 30-letnega Rudolfa Viteza iz Pišku-peoa pri Varaždinu. Komaj je Vitez od poškodb, dobljenih pri tej nezgodi okreval, je padel včeraj z avtomobila in si zlomil levo nogo. Moral je vnovič v bol nico. — Komično predstavo je uprizoril na državnem mostu 66letn upokojeni progovni delavec, K. Jurij iz Košakov. Mož se je precej odobrovolji po raznih lokalih ter se postavil na dr žavnem mostu pred držalo, na katerem je bil pritrjen svoje dni avstrijski dvo glavi orel. Na držalo je razpel svoj dež nik ter pričel nato ljudem pridigovati, da bi morali zgodovinske spomenike bolje čuvat!, kakor so jih leta 1918 in da je bilo škoda orla, ki je bil kakor nalašč ustvarjen za okras državnega mostu. Ljudje so se temu predavanju smejali, dokler ca n prekinil stražnik. — Iz otroškega vozička, ki ga je pustila za nekaj trenutkov na Glavnem trgu gospa Lovša Marija, je neznan tat odnesel nahrbtnik, V nahrbt niku je bilo 130 dinarjev gotovine. —• Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi ma'e množine »Franz Josefove« vode iztreb-jenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah i.a notran o medicino so dosegli celo pri polstransko o-lromelih z »Franz Jose.'ovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Fr-nz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskib trgovinah. Nesreča ob državni meji. Od severne državne meje nam poročajo: V nedeljo se je v okolišu obmejne občine Lučane vršil večji lov, na. katerega so bili povabljeni tudi nekateri jugoslovanski mejaši. Lov je skraja potekel dobro, nesrečno naključje pa je hotelo, da je neki posestnik iz Arveža zadel po nesreči svojega najboljšega prijatelja Karla Helda v levo stegno. Šibre so prebile žilo odvodnico. Ker ni bilo blizu lovišča zdravnika, so sami udeleženci nudili svojemu lovskemu tovarišu prvo pomoč, kolikor so vedeli in znali. Prepeljali so ranjenca v Lipnico, kjer je v bolnici izdihnil. Tragičen slučaj je našel na meji mnogo odmeva. — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 213, prodanih pa je bilo 120 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 50—70 Din, 7—9 tednov 90—130, 3—4 mesece 150—200, 5—7 mesecev 300 —400, 8—10 mesecev 420—500, 1 leto 560—750, 1 kg žive teže 6—8, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. — Stanovanja za 23. do 26. avgusta iST mo za udeležence pedagoška teča* ja. Prijave na Pedagoško Centralo v Mariboru, Zrinjskega trg 1. — Tombola Slov. ženskega društva v prid Počitniškega doma kraljice Marije se bo vršila v nedeljo dne 20. septembra, v slučaju slabega vremena eno oziroma dve nedelji pozneje. — Prijave za enoletni trgovski tečaj Slov, trg. društva v Mariboru se sprejemajo dnevno od 10.—11. ure Zrinjskega trg 1 (drž. trgovske, akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. Z::!:tevajte brezplačno prospekte od ravnateljstva tečaja. ___ Iv. Heričgo mi., Maribor, Koroška 15, izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema v to svrho spadajoča dela in popravila po najnižji ceni. — Trinadstropni autobusi Pred dvema letoma je prepovedal ministrski predsednik Mussolini vožnjo z električno železnico po notranjih okrajih Rima. Namesto električne železnice so uvedli avtobuse, ki pa so bili vedno prenapolnjeni. Zaradi tega je naročila uprava rimske občine najboljšemu konstruk-terju italijanskih avtobusov, inženjerju Sagliu, naj izdela načrt za avtobus, ki bi vozil vsaj 150 oseb. Sedai je izdelal inženjer Saglio načrt za veliki avtobus-ki ima tri nadstropja in prostora za 190 oseb. Avtobus je dolg 13 m in 4.80 visok-Prvi avtobusi te mamutske veličine Ž® vozijo po rimskih cestah, kjer vzbujaj0 nemalo zanimanje občinstva. Generalna stavka Arabcev v Palestini Poslednje čase je postalo razmerje židovskimi kolonisti in Arabci v Pale' stini zopet skrajno napeto ter niso novi spopadi izključeni. Vodstvo arabske čine palestinskega prebivalstva je izdajo proglas na Arabce, s katerim progU1-^ splošno stavko Arabcev, ker so izročil* Angleži velike množine orožja v čuvan.6 židovski policiji. Splošna stavka se i® pričela v soboto na ob!etnioo pričetH* zadnjih velikih nemirov, pri katerih r bilo ubitih veliko število Zidov in Ara«' cev. Hlndenburgova francoska sablja. V »Petit Parisenu« objavlja berllnsK dopisnik tega lista, da je bil francoski slanik de Margerie pred odhodom na pust sprejet v privatno avdijenco P predsedniku Hindenburgu, ki mu j® ,j5 tej priliki pok’onil sabljo, katero je i*’ ' denburg v vojni 1. 1870 uplenil ne,. kJer vlada v kaznilnicah še vedno v ednjeveški sistem. Nova španska usta-m ,?.® Pripravlja tudi v tem pogledu te-v t ret°rme. Kolika čast je za Kcnto-stvn°J'menovanie, dokazuje najbolj dej-vnu’ So dosedaj samo štiri ženske niCeale Pfi sodišču v Madridu za odvet-Špansv v s°dstvu je bila ženskam na ker m Cm i?aPravliena koncesija s tem, Šauto £ W pravne zastopnice v vpra " ločinov> storjenih v afektu. Za _ _____________ ^......_ _ odslej vozil njegov vlak skozi gozdove du. Radijske posta e na Vranglovem oto-;samo ob deževnem vremenu. Tako vozi ku, na Novosibirskih otokih, ob ustjih Oba • sedaj ta vlak samo ob dežju. Najbrže pa in Jeniseia, na Novaji Zemlji in Špicber- '■ bo končal kmalu še s temi deževnimi gih, bi sprejemale poročila o vremenskih j vožnjami, ker so mu pričeli konkurirati prilikah in poizkušale ugotoviti, kje se ’ avtobusi, nahaja čoln. Ekspedicija bo zanimiva po- s sebno zato, ker se bo pri tem lahko ugo- j tovila moč in smer ledenih struj, kar je j . ... ., v . ... velike važnosti za oceanografska dela. i Iz Mainza v Nemčiji poročajo: Neka, Poizkusi s to ekspedicijo bodo izvrSe-1 sedaj že 46 let stara zenska, je zmogla, ni že prihodnje leto. Nekje, v bližini ka-j da je veljala dolgih 12 let za moškega, ke radijske postaje, bo izvršena poizkus-'”® da bi odkrili njen spol. Sedem let je na vožnja s kako ladjo, opremljeno z | bila nastavljena za nočnega čuvaja in aparati Molčanova. Ce se bo stvar po- uradnika pri društvu za zaklepanje du-srečila, bodo pripravili potem novo eks- i n> P°Pr®j Pa le bila ze pe: let namešce-pedicijo 'na kot delavka v avtomobilskem parku Ideja 'je sama po sebi razmeroma eno- ,neke?a Bloškega okupacijskega pol-stavna, vendar je za njeno tehnično- ka- Stvar je prišla končno na ta način na dan, da je njen moz s svojo invalidsko izkaznico' zahteval od države rento, enako izkaznico pa je imela tudi njegova žena. Splošno pa se domneva, da oblasti ne bodo nič ukrenile proti njej, Čeprav je potvorila uradne listine. Povsod, kjer je bila uslužbena, je dobila namreč najlepša izpričevala. mehanično izvedbo potrebno mnogo de-j la. V tem pogledu bi bilo pač potrebno medsabo no podpiranje mednarodne znanosti. Posebno važno paje sodelovanje ruskih in nemških učenjakov. španskega poslanika na Nizozemskem je bila imenovana gospa Izabela Palencia, predsednica španskega ženskega saveza. Zal pa ie ona morala odkloniti ta mesto, deloma iz rodbinskih razlogov, deloma radi tega, ker hoče vse svoje sile posvetiti lastni državi kot aktivna članica številnih ženskih organizacij. se Zauarouanje in kazenska usmrtiteu V nekem malem mestu v državi Indiani je John Hamond pred leti zavaroval za življenje za 10.000 dolarjev. Bil je tako previden, da je vnesel v svojo zavarovalno polico pripombo, da mora zavarovalnica izplačati dvojni znesek, ako bi se morda smrtno ponesrečil, Ne dolgo potem je Hamond umoril svojo ženo in je bil obsojen na smrt. Pol leta kasneje je bil res usmrčen na električnem stolu in zavarovalnica je izplačala njegovim dedičem 10.000 dolarjev. Toda' dediči s tem niso bili zadovoljni. Hoteli so imeti 20.000, češ da je Hamond po nedolžnem vsled »nezgode* izgubil življenje. V obtožnici so navajali dediči, da so »go-tovi ljudje« Hamonda kljub njegovemu protestu nasilno posadili na neki stol, ga zvezali z jermeni in proti njegovi volji napeljali potem tako močen električni tok, da je umrl. Hamond pa je bil na u-moru svoje žene nedolžen in gre torej za obžalovanja vredno nezgodo. V Washingtonu bo te dni padla odločitev o tem zanimivem dogodku, s kate- Medklubski odbor LNP, službeno. V soboto dne 22. in v nedeljo dne 23. t. m. se bodo vršile sledeče tekme: v soboto ob 17. mednarodna tekma Grazer Atletikklub:SK Železničar. V nedeljo ob 9.30 na igrišču ISSK Maribora: finalna tekma za pokal SK Ilirije med ISSK Mariborom in SK Železničarjem in ob 17. GAK:SK Železničar. Službujoči odborniki: v soboto g. Lorber, v nedeljo dopoldne gg. Nerat, Fišer in Ilovar, popoldne g. Marusig. Tajnik. Male športne vesti. Mednarodni teniški turnir Jugoslavija: Avstrija, ki se vrši v Porečah, je končal včeraj z zmago Avstrije. Matejka je porazil Schafferja 4:6, 6:0, 6:0, 6:4. Stanje je sedaj 2:2. Danes se vrši zadnji match in sicer se srečata Kukuljevič in Eifer-mann. Plavalni dvomatch ČSR:Poljska se je končal z zmago Čehov s 63:39. Na tekmovanju je bilo postavljenih po 5 češkoslovaških in poljskih rekordov. Edina jugoslovenska tekmovalka na plavalnem prvenstvu Evrope v Parizu gdč. Lampret Nada (Ilirija) je včeraj odpotovala iz Ljubljane. Jug Dubrovnik je včeraj gostoval v Karlovcu in nastopil proti KSU. V vaterpolu je zmagal Jug s 7:0. V plavanju o-menimo le: 50 m prosto: Grbič (Jug) 28, 200 m prsno: Lukažič (KSU) 3:12, 3X100 m mešano: Jug 3:542, 100 m prosto: Matič (J) 1:05. Meddržavni tenis match Jugoslavija: ČSR se bo vršil v dneh 22. do 24. t.m. v Pardubicah. Za 1 dinar — 14 dni zapora Pred sodiščem v Veliki Kikindi se je moral zagovarjati zaradi prevare v škodo države ugledni in znani seljak Milivoj Janičin, župan v Sajanu. Obtoženi Milivoj je pisal neko pismo svojemu sorodniku v Baji in nalepil na kuverto že žigosano znamko. Pri razpravi se je zagovarjal s tem, da ima doma dve škatlii. V eni so nerabljene, v drugi pa že rabljene znamke, s katerimi krpa strgane bankovce. Po pomoti je v mraku vzel iz škatlje za rabljene znamke že žigosano ter prilepil na pismo. Sodišče pa ni verovalo v njegov zagovor, ker je bil obsojen že zaradi sličnih prestopkov in mu prisodilo 15 dr' '-trogega zapora, kar je vsekakor precej za 1 Din škode, ki jo je hote! povzročiti državi. Deset tisoč zasebnih letalcev. V Angliji je bilo izdano pretekle dni desettisoče dovoljenje za vožnjo z zasebnimi letali. Prvo tako dovoljenie je bilo izdano pred 21. leti. Število zasebnih letal se je pomnožilo samo v zadnjih dveh letih za dvakrat. Od 10.000 voznih dovoljenj jih je 2000 v posesti žensk. Gladovna stavka v poljski jetnlšnicl. Kakor poroča socijalistični list »Robot-nik«, je stopilo 150 političnih kaznjencev v kaznilnici Grodno v gladovno stavko Jetnik: stavkajo že od 7. avgusta, ker jim rim se bo bavilo najvišie sodišče Zedin-iie' 'etnlška uprava prepovedala Čitanje jenih držav. lknjig in nabavlianie dodatne hrane. Bašenie z uinom To se seveda ni zgodilo pri nas, temveč v neki vasi blizu Ancone v Italiji, kjer je objel ogenj neko kmečko hišo. Od vseh strani so takoj prihiteli kmetje na pomoč. Ko pa so se pripravljali, da spravijo svoje brizgalke v akcijo, so se mori prepričati, da ni v vsej okolici niti kapljice vode. V tem kritičnem položaju so izvršili kmetje junaški sklep. Namesto vode so dali za gašenje na razpolago vino. V nekaj minutah so bili odprti vsi vinski sodi in gasilci so pričeli gasiti o-gr ‘ z vinom. Uspeh seveda ni izostal. Vas je bila sicer brez vina, zato pa so kmetom ostali njihovi domovi. Najstarejši uradnik na svetu. Nestor vseh uradnikov na svetu je vsekakor Jack Yorhis, šef volilnega urada na newyorškem magistratu. Te dni je imel svoj stotretii rojstni dan. Kljub svoji visoki starosti pa prihaja starček še vedno v svoj urad. Njegovi tovariši so mu priredili za rojstni dan majhno slavje, na katerem so mu razen iskrenih čestitk izročili tudi veliko torto. Obenem pa so ga pri tej priliki tudi prosili, naj jim razloži, kako je mogel pri 102 letih ostati še tako svež in gibčen. Toda slavljenec je samo kratko odgovoril: Svojo visoko starost sem dosegel samo s treznim in pametnim življenjem. Zdravnik ženi bolnika: »Vaš mož je o-bolel na takozvani koniskl mrzlici.« “ Zena: »To je pa že res mogoče, gospod zdravnik, saj je bil še včeraj na konjskih dirkah.« Vrsta 3635-18 Te smo priredili za gospodinje, ko hodijo na trg. Trpežen in udoben polčevelj z nizko peto in z gumo. Praktična obutev za vsako žensko. Šolske počitnice so na zatonu. Otroke treba pripraviti za šolo. Staršem je dolžnost, da se pobrigajo, da jim bodo otroci dobro obuti. Otrokom noge hitro rastejo, zato se stara obutev njihovim nogam ne prilega dobro. Kupite jim ob pričetku šolskega leta novo obutev. Pripravili smo1 veliko izbiro za moško in žensko deco. Mislili smo tudi na starše in smo jim pripravili praktično obutev za delo in za praznik. Omogočili smo vsakemu, da more za malo denarja kupiti dobro in koristno obutev sebi in svojim otrokom. OBIŠČITE NAS — POSTREGLI VAS BOMO V POPOLNO ) * - ■ ZADOVOLJNOST! A , • A A. ■ : Vrsta 1634-22 Elegantni polčevlji iz telečjega boksa rjave barve. Dovršeno praktični so in neobičajno udobni, šolarjem za šolo in za praznik. Vrsta 2941-00 Otroške sandale iz mehkega usnja z gumastim trpežnim podplatom in s podpetnikom. Vašim ljubljenčkom neobhodno potrebne. Otroške 39—, ženske 49.—, moške 69.— Din. & * Vrsta 3922-00 Športni čevlji za otroke. Naredili smo jih iz rjavega boksa in z okrašenim jezikom. Trden podplat jamči, da jim bodo čevlji dolgo izdržali. Vrsta 3762-22 Te smo priredili za bolj žive dečke. Proizvajamo jih iz mastnega kravjega usnja, Imamo pa tudi prav take iz mehkega usnja. Praktični' čeveljčki za vsak štrapac. Vrsta 2852-05 Praktični čevlji iz laka ali iz rjavega telečjega boksa. Dovršeno se prilegajo nogi. Hoja v njih je jako udobna. ,V ■ Vrsta 1834-22 Čevlji iz laka ali boksa za učence. Polkoničasta oblika daje čevljem posebno eleganco. Docela so udobni in praktični. Vrsta 242 Elastični in trpežni telovadni čevlji. Neobhodno potrebni učencem pri telovadbi. Čevlji jim bodo izdržali vse leto. Vrsta 2852-05 Čevlje iz laka s spono smo priredili za otročičke. Nosijo se ob ne-neljali in praznikih. Imamo prav take čevlje iz rjavega boksa za navadne dni. Vrsta 1937-22 Elegantni polčevlji za gospode. Imamo jih črne ali rjave z gumastim podplatom. Praktični za vsako priložnost. Vrsta 0167-00 Bakandže iz močnega mastnega usnja, z gumastibi podplatom in peto. Jako trpežna in praktična obutev za vsakdanje delo. Vrsta 3267-02 Trpežna obutev iz čvrstega boksa. Jako praktičen in udoben čeveli. Zlasti priljubljeni so lovcem. Vrsta 3967-22 Udoben čevelj iz črnega boksa. Z gumastim podplatom se nosijo ob deževnem vremenu z usnjatim podplatom za praznike. Vrsta 9677-22 Čevelj iz črnega telečjega boksa z našitim močnim podplatom iz usnja. Polšiljasta oblika je za hojo zelo udobna in elegantna. Učenca za torbarsko in sedlarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 2371 Sobo, lepo opremljeno ali prazno s posebnim vhodom, oddam. Kosarjeva ul. 38. 2405 Kupim takoj kompletno spalnico, razno pohištvo, obleke, čevlje, plačam v gotovino. M. Makor, Studenci, Aleksandrova c. 1. 2407 Dobroidočo delikatesno trgovino in točilnico oddam s.l. septembrom. — Naslov v upravi »Večernika«. 2385 Postrežklnja za vsa domača dela dobi službo. Vprašati na Aleksandrovi cesti 59, drugo nadstropje. 2406 f/v ijr OVK I T. SOKLIČ J vr. Maribor ffjl Uradnik išče sobo za 1. september z hrano in oskrbo. Ponudbe pod »Center«. 2404 šolske torbice, aktovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah v novo odprti torbarski delavnici. Sprejema tudi popravila. Josip Karlo, Kopališka ul. 2, Scherbaumov paviljon. 2287 zastopniki se sprejmeio Spomnite se CMD s p Najceneje kupite! Nogavice, damske, moške In otroške. Pletenine vseh vrst, za dame, moške In otroke. Razna roina dela In pred-tiskanje. Toaletne predmete v novo otvorjeni špecijalnl trgovini Slavko Černetli Maribor, Stolna ulica 1 M. Ztneee V senci landfrlam imu, 186 V Zdajci pa se je ustavil skrit med šopi še neraz-cvetelih lilij, ki so se pripravljale, da se ogrnejo zdaj pa zdaj z dišečimi kelihi. Namignil je Sansaku, naj obstane tudi on in naj ne dela šuma. Nato je razgrnil rahlo dva gosta šopa grmičja in Sansak je zagledal poslopje polurazpadle zunanjosti. Bil je stražnl paviljon. Kralj je trepetal. Res, njegovo srce je utripalo kakor v davnih dneh njegove prve ljubezni. »Vse, kar ljubim, biva tu!« Je zamrmral sam pri sebi. In podoben mlademu študentu, ki gleda svojo oboževalko iz daljave, je čakal kralj, oči uprte proti paviljonu... Zdajci pa je prebledel in prijel Sansaka za roko. V okvirju enega izmed pritličnih oken se je pojavil obraz mlade deklice, ki se je zdelo, da gleda istotako tesnobno v modro nebo in čaka dogodka, od katerega zavisi njeno življenje. »Ona!« je zahropel kralj. Bila je 2ileta. Toda deklica je izginila kmalu, in kraljevi prsti, stisnjeni okrog Sansakove roke, so se počasi razlek-nili. Kralj se je obrnil k plemiču: »Ali si videl Sajisak?« »Da, sir.« »Kaj ne, da je krasna?« »Sir, meni so minili dnevi, ko sem se vprašal, ali so ženske lepe ali grde!« Kralj pa ga ni poslušal več. Kakor priklenjen po magnetlčnl sili, so se bile uprle njegove oči iznova v razdrapani paviljon na okno, in čakale ljubke prikazni, ki si jo je nadejal zagledati znova. Dolgo časa je stal Franc I. tako in se potapljal ,v svoje koprnenje. Zdajci pa je zavzdihnil in se obrnil proti gradu, kakor da se je vzdramil iz sanj. »Torej ljubi Vaše Veličanstvo to deklico še vedno?« je vprašal Sansak. »Še vedno, prijatelj! Bolj blazno kakor kdaj prej... Ta ljubezen me muči in tira v obup..,, a zdaj je konec vsega...« Sansak je srepo pogledal Franca I. »Kralj je gospodar!« je izpregovoril. »Da, smrt božja, gospodar sem. In pravim ti, Sansak, konec je tega! Nocoj jo ugrabiva, ali slišiš?« »Dobro, sir,« je dejal Sansak hladno. »Ob kateri uri?« »Kakor hitro sd jame delati noč.« XXXVIII. Pomladni večer. Margentina in Magdalena Feronova sta se bili do* menili med seboj, da obvestita Ziileto šele v najzad* njem trenutku o rečeh, ki se pripravljajo. Dan je torej potekel deklici precej mirno. Zvečer pa jo je začelo vznemirjati Margentinin« nervozno vedenje. »Kaj vam je, mati?« je vprašala večkrat. Margentina je odgovarjala nejasno, kakor da bi se ogibala točnega odgovora. Ko je tonilo solnce za obzorje, je začela Margentina marljivo pripravljati večerjo. Takrat se je pojavila Magdalena, ki je bila ves dan ostala zaprta v svoji sobi. Bila je bledejša nego po navadi, im Žileta si »» tnogla česa, da ji ne bi povedala tega. . . »Drago dete,« je dejala Magdalena, »ne vznemirjaj se zaradi mene.« Potegnila jo je k Odprtemu oknu; obe sta se naslonili za trenutek. Nad parkom se je razgrinjal tisti neopredeljivo vedri pokoj, ki dela gozd tako veličastven proti večeru; že so se daljšale sence, in med vejami je dih nočni hlad. , Vonjava mladega brstja je dajala mlačnemu ozr čju še posebno mehkobo. . m Nebo je brez meseca; toda na bledpmod ozadju se je užigalo nekaj zvezd, migljajočih plahe lučke v vetru. Icdaja Konzorcij »Jntta« Ljub liani; oredstavolk Izdalatelja in uredniki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska Uskarna d. d- predstavni Si ANK U OEltil-A f Maribor*