poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev« 243 Ljubljana, nedelja 21. oktobra 1934 Cena 2.- Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Teleton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11 Praga čislo 78.180, VVien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Knez miru Vsi smo bili priča, s kako globoko ljubeznijo, ki more izvirati le iz hvaležnosti in neomejenega zaupanja, se je ves naš narod poslavljal od svojega vladarja, iztrganega mu toliko prezgodaj. Šele marsejska katastrofa je zunanjemu svetu, pa tudi mnogim v domovini sami odkrila, kaj je bil svojemu narodu kralj Aleksander. Ni mu bil samo vladar, bil mu je oče, bil mu je vodja v najlepšem in najpopolnejšem pomenu besede. Njemu je narod zaupai. v njega je upal; pod njegovim vodstvom ni prav nič dvomil, da bo dosegel najlepšo bodočnost. Ravno zato vse prebivalstvo Jugoslavije izgub-o tako silno občuti. Naša huda narodna nesreča pa nam je tudi pokazala, kako izreden ugled in kako globoke simpatije je uživa! naš Veliki kralj po vsem civiliziranein •svetu. Ni bilo šc političnega zločina, ki bi izval tako nedeljeno in ostro obsodbo, kakor jo je marsejsko grozodejstvo. Že takoj od prvega hipa pa si je bila vsa civilizirana javnost tudi na jasnem in je brez ovinkov priznala, da smrt kralia Aleksandra ne znači le izgube za Jugoslavijo, marveč veliko izgubo za vse človeštvo. Mnogi, ki se prej tega še niso zavedali ali pa niso hoteli priznati, so zdaj sprevideli in morali potrditi, da je bil naš pokojni kralj eden najboljših mednarodnih državnikov, eden največjih in najuspešnejših mirotvorcev sodobnega sveta. On. ki je po volji usode svoja najlepša mladeni-ška leta prebil na bojnih poljanah, je po doseženem cilju, po ustvaritvi Jugoslavije., postal najgorečnejši, a tudi nad vse uspešni borec za mir in spravo med narodi. Junaški in zmagoviti vojskovodja je postal pravi knez miru. Goreč in uspešen mirotvorec je bil naš Veliki kralj. Vsa mednarodna politika Jugoslavije je bila od njega usmerjena v pravcu konsolidacije in pomir-jenja Evrope. Naj so bile naše notranje politične ' razmere kakršnekoli, naša zunanja politika je bila vedno ravna in v svoji liniji vedno enaka. Zato je tudi šla od uspeha do uspeha. Temelječ na trdnih vezeh v vojni skupno z zavezniki prelite krvi je neprestano smotreno gradila tudi mostove preko vseh razpok, ki so ostale. Mala antanta, poklicana v življenje izključno po želji, da se ohrani in utrdi mir, je postajala od leta do leta močnejši mirovni činite!li. Vedno številnejše so bile tudi poleg nje in Francije države, s katerimi so nas vezali prijateljski stiki in skupna stremljenja po okrepitvi miru. Krono naših prizadevanj po pomirie-nju narodov pa predstavljata balkanska zveza in zbližanje z Bolgarijo. Vsi ti razveseljivi uspehi, ki so močno utrdili mirovno misel v vsej Evropi, so bili v glavnem delo in zasluga kralja Aleksandra. Poleg simpatij, ki sa jih je priboril v svetu s svojim brez-primernim osebnim junaštvom in s svojo neomajno zavezniško zvestobo, mu je njegovo mirotvorno delo pridobilo tudi spoštovanje in simpatije pri narodih. ki so se v vojni borili proti Srbiji in njenim zaveznikom. To se ni pokazalo le v odmevih, ki jih je vzbudila v kulturnem svetu njegova mučeniška smrt, zločinsko povzročena ravno zato, da se prepreči njegovo delo za mir. V enaki meri ali še bolj sta ugled ir spoštovanje s strani inozemstva prišla do izraza z izredno počastitvijo, ki mu jo je vsa Evropa izkazala na njegovi zadnji poii in ki je šla daleč preko mednarodnih običajev. Čeprav sama v veliki tugi, je velika Francija poslala k pogrebu samega državnega poglavarja in ž njim najodličnejše predstavnike svoje države. Angleški kralj je določil za svojega zastopnika lastnega sina, rumunski kralj je prišel osebno, bolgarski kralj je poslal svojega brata, italijanski svojega bližnjega sorodnika; diktator Nemčije je kot posebnega pooblaščenca poslal enega svojih najintimnejših sodelavcev, iz bratske Češkoslovaške pa so prihiteli k nam nje-nj najodličnejši državniki. Nad 20 držav je bilo zastopanih pri pogrebu s posebnimi delegacijami, Francija, Velika Britanija, Češkoslovaška, Rumunija, Turčija in Grčija pa so v počastitev kralja Junaka poslale še oddelke svoje vojske, da mu izkažejo zadnjo čast. V uteho nam je, ko vidimo, kako zelo se zaveda svet dela in zaslug našega Viteškega kralja. Ob enem pa nam šp bolj jasno kaže silno izgubo, ki nas je doletela, in veliko odgovornost, ki jo sedaj imamo, ako hočemo ostati vredni svojega pokojnega Vodje. Tudi kot knezu miru mu bomo najbolje služili, ako bomo vse svoje moči posvetili napredku in okrepitvi Jugoslavije, ker bomo s tem najuspešneje delali tudi za napredek in konsolidacijo vse Evrope. Vojaške vesti Beograd, 20. oktobra p. »Vojni list« objavlja ukaz. s katerim sta na predlog vojnega ministra stavljena na razpoloženje maršal dvora divizijski general Aleksander Dimitrijevič in upravnik dvora, pešadijski polkovnik Kosta Pavlovič. Demlsija celokupne vlade V skladu s parlamentarnimi načeli je vlada g. Uzunoviča včeraj izročila kraljevemu namestniku demisijo, ki je bila sprejeta — Obe zbornici Narodnega predstavništva sta na svojih včerajšnjih sejah v celoti izvolili dosedanji predsedstvi treben. T>e tako bomo mogli verno nadaljevati politiko narodnega in državnega edinstva ter dovrš ti važno delo, ki ga je započel biagopokojni naš vladar ter se oddolžiti njegovi poslednji zapovedi: »Čuvajte mi Jugoslavijo! (Narodni poslanci navdušeno kličejo: Čuvali jo bomo! Živela Jugoslavija!) Narodna skupščina je prešla nato k izvolitvi novega predsedstva. Po izvol tvi začasnih tajnikov in skrutinatorjev ter razdelitvi glasovnic je bil odrejen kratek odmor, nato pa se je izvršilo tajno in poimensko glasovanje. Ko so skrutinatorji prešteli glasovnice, je predsadn k g. Isako-vič objavil naslednji rezultat: Pri volitvi predsednika Narodne skupščine so dobili: dr. Kosta Kumanudi 249, dr, Metikoš 20, Nikola Preka 8 glasov, štiri glasovnice so bile prazne. Za predsednika je bil torej z ogromno večino zopet izvoljen dosedanji predsednk g. dr. Kosta Kumanudi, kar je Narodna skupščina pozdravila z dolgotrajnim aplavzom. Za podpredsednika so bili izvoljeni Karlo Kova-čevič z 235, dr. Avdo Hasanbegovič z 246, in dr. Kosta Popovič z 250 glasovi. Deset glasovnic je bilo praznih, ostale pa so bile razcepljene. Za tajnike so bili izvoljeni Dragomir Stojanovič z 245, dr. Dragoljub Jevremo-vič z 23S, Gavro Miloševič z 243, Ante Kovač z 242 in Milan Mravlje z 234 glasovi. 14 glasovnic je bilo praznih. Po objavi rezultata je predsedujoči Zakovic pozval novo izvoljeno predsedstvo, da prevzame svoja mesta ter izročil predsedstvo med viharnimi ovacijami vse zbornice dr. Kumanudiju, ki se je v imenu vseh članov predsedstva zahvalil za izkazano zaupanje, ki je tem pomembnejše, ker je Narodna skupščina sedaj že četrtič izvolila isto predsedstvo. Ponovna izvolitev, je nadaljeval dr. Kumanudi. dokazuje, da smo mi svoje dolžnosti vršili tako kakor ste želeli. Narodna skupščina bo v svojih ciljih in političnih pojmovanjih ostala dosledna vse od začetka Pa do konca svoje periode. Z vso pravico smem reči, da bo tudi to poslednje zasedanje Narodne skupščine izi>olnjeno z delom. koristnim in plodonosnim za kralja in domovino. (Viharno pritrjevanje.) Svo. ji državi in svojemu narodu Pa bomo vsi, skupaj služili najvestnejše in najbolj pr>-žrtvovalno, če neomajno nadaljujemo narodno in državno politiko edinstva, ki ii je Postavil temelje naš nesmrtni kralj z? zgodovinskim 6. januarjem in če bomo neomajno šli po Poti, po kateri je tako odločno hrabro in modro hodil do svojega poslednjega vzdiha naš vzvišeni Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj, nesmrtni naš kralj. (Narodni poslanci kličejo: Slava mu!). Če bo njegova misel, njegova odločnost in njegova požrtvovalnost našla v nas dostojne naslednike, bomo čuvali in očuvali Jugoslavijo enotno, nedeljivo, složno in močno. (Dolgotrajno viharno pritrjevanje.) Ob kon-cu je dr. Kumanudi izjavil, da bo o konstituiranju Narodne skupščine obvestil predsednika ministrskega sveta ter sklical prihodnjo sejo, čim bo iobil od predsednika vlade obvestilo o sklica, nju Narodnega predstavništva. Senat Malo kasneje se je sestal tudi senat. Enako kakor v Narodni skupščini je prisostvovala tudi seji senata celotna vlada. Seji je predsedoval starostni predsednik senator g. Ivan Hribar, ki je v svojem go. veru poveličal spomin na pokojnega kralja in izrazil ogorčenje nad groznim atentatom, ki meče strašno luč na mednarodno politično moralo. Mi Balkanci, je dejal, ne moremo razumeti, kako je mogla ban-ditska skupina pripraviti in izvršiti atentat na našega vzvišenega in modrega kralja, ki je bil vedno apostol miru, ki ni nikdar posegal po tujem, marveč branil le to, kar je naše. Z zadovoljstvom pa je tudi ugotovil, da svet ni bil še nikdar tako enodušen, kakor je bil v obsodbi tega gnusnega zločina. Senatorji so poslušali govor g. Hribarja stoje ter počastili spomin pokojnega kralja s Slava! klici. Nato so sledile volitve predsedništva. Po izvršenem glasovanju je starostni predsednik objavil rezultat. Za predsednika je bil Ponovno izvoljen g. dr. Ljubomir To-' mašič, ki je prejel 60 glasov. Za StjePana Jankoviča je bilo oddanih 5 glasov, štiri glasovnice pa so bile prazne. Za podpredsednike so bili izvoljeni: dr. Miroslav Ploj z 58, dr. Uroš Krulj s 57 glasovi, 12 glasovnic pa je bilo Praznih. Za tajnike so bili izvoljeni z 58 glasovi dr. Djuro Ko. tur, Miljutin Dragovič in Asim Alibego-vič. 11 glasovnic je bilo praznih. Tako je bilo tudi v senatu v celoti izvoljeno dosedanje predsedstvo. Prevzemajoč predsedniško mesto, se je g. dr. Ljubomir Tomašič v imenu vseh članov predsedstva zahvalil za ponovno izkaiano zaupanje ter zagotovil, da bo najvestnejše vršil svoje dolžnosti v duhu programa, ki ga je razvil ob svoji prvi izvolitvi in ki ga je ves senat z odobravanjem sprejel. Odzvati pa se moramo tudi poslednji zapovedi nesmrtnega kralja Uedinitelja: čuvajte mi Jueoslavijo! Dr. Tomašič je nato zaključil sejo z do-stavkom. da bo o izvolitvi predsedstva obvestil predsednika ministrskega sveta in sklical prihodnjo sejo, ko dobi snoročilo o sklicanju Narodnega predstavništva. Beograd, 20. oktobra AA. Po seji senata in Narodne skupščine, na kateri so danes izvolili nova predsedstva, je imela kraljevska vlada opoldne seio. Na seji so sklenili, naj poda kraijevska vlada v smislu ustavnih določb ostavko. Predsednik vlade je odšel ob petih popoldne v dvor na Dedinju in izročil knezu-namestnlku za kraljevsko namestništvo ostavko vlade. Kraljevsko namestništvo je ostavko vlade sprejelo in jo upošte-* valo. Dosedanji vladi je poverilo upravljanje poslov do izmenovanja nove vlade Predsednik ministrskega sveta je obvestil o ostavki vlade predsednika senata in Narodne skupščine. Beograd, 20. oktobra v. Ostavka, ki jo je danes podala vlada gosp. Uzunoviča, je čisto normalna ostavka v zvezi z novim konstituiranjem Narodne skupščine in senata, ki je bilo izvršeno danes. Jutri se bodo pričele konzultacije z zaslišanjem predsednika senata in predsednika Narodne skupščine. Tudi nova vlada bo strogo nadaljevala politiko 6. januarja ter ni nobenega govora o kakršnikoli izpremembi dosedanje politične linije. Tudi vlada, ki bo sedaj imenovana, bo odločno nadaljevala pot, začrtano v šestojanuarskem manifestu in še z večjim poudarkom izvrševala poslednjo oporoko Viteškega kralja Aleksandra L Seja Nar. skupščine Beograd, 20. oktobra p. V smislu ustavnih določb sta se sestala danes senat in Narodna skupščina k seji. na kateri sta se ob začetku novega zasedanja na novo konstituirala. V obeh zbornicah je b lo izvoljeno v celoti dosedanje predsedništvo, s čimer je Narodno predstavništvo manife-st;ralo. da hoče tudi po smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja slediti brezpogojno njegovim intencijam n ciljem ter dosledno nadaljevati politiko narodnega in državnega edinstva Narodna skupščina se je sestala kmalu po 9. uri. Seji je predsedoval kot starostni predsednik najstarejši poslanec g. Mita Isakovič, k- je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal, da se sestaja Narodna skupščina k novemu zasedanju v času najgloblje žalosti za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem (vsi poslanci vstanjo in kličejo: »Slava mu!) k poslednjemu zasedanju v tej periodi. Nato je nadaljeval: »Kot najstarejši med vami sem preživel že mnogo težkih in bridkih trenutkov v zgodov ni našega naroda. Pozivam vas. da pričnemo v novem zasedanju svoje delo v onem duhu in v oni smeri, ki nam jo ie obeležil naš veliki kralj. Duh sloge in edinstva naj nas druži, zlasti v teh težkih časih, ko nam je ta duh najbolj po- Najbolj presunljivi del z zadnje poti Velikega kralja Mladi kralj Peter, spremljan od svoje vzvišene matere in članov kraljevske rod' bine, od kralja Karola, prezidenta Lebruna in zastopnikov drugih državnih poglavarjev za lafeto, ki vozi krsto s truplom njegovega velikega očeta Pomen sklepov beograjskih konferenc Nadaljevanje politike miru in temeljito razčiščen je ozadja marseilleskega atentata - Beograd, 20. oktobra. Z ogromno pokornostjo, kakršne je bil deležen le redko-Lateri dogodek v mednarodni politiki, je vsa me.dnarodna javnost spremljala včerajšnjo konferenco zunanjih ministrov Male antante in Balkanskega sporazuma. Ves svet priznava hladnokrvnost in treznost, s kamero je vsa Jugoslavija prenašala globoko bol ob izgubi svojega modrega vladarja in vod:te!ja, prav tako pa tudi vsa poštena mednarodna javnost priznava ne somn pravico, marveč tudi dolžnost poklicanih činiteljev mednarodne politike, da clo kraja razčistijo ozadje marsejskega zločina ter da enkrat za vselej 'ztrebiio ona zločinska gnezda, ki skušajo izven meja Jugoslavije motit' ne samo notranji red in mir v Jugoslaviji, marveč zastrupljajo s svojimi zločini tudi vso mednarodno atmosfero ter izpodkopavajo evropski mir, mednarodno sodelovanje in zbližanje. Vsa mednarodna javnost je zato napeto pričakovala rezultatov beograjskih posvetovanj, zavedajoč se, da je bilo težišče bi ž-njega razvoja mednarodnih dogodkov v tem trenutku v prestolnici Jugoslavije. Mala 'antanta in Balkanska zveza sta v teh usodnih trenutkih dokazala, da se zavedata težke odgovornosti pred vsem svetom, pa tudi svoje moči in svojega dostojanstva. Sklepi, ki so bili sprejeti na včerajšnjih posvetovanjih v Beogradu, dokazujejo, da s*a Mala antanta :n Balkanska zveza sle i ko prej trdno odločeni, nadaljevati veliko delo. ki ga je v svoji modri dalekovidnosti započel pokoini kralj Aleksander ter tudi v bodoče delati za mednarodno zbližanje in čim tesnejše sodelovanje; z enakim poudarkom pa tudi z vso pravico zahtevata, da tudi drugi pokažejo enakovredno lojalnost in dobro voljo ter iskreno in odločno sodelujejo pri splošni mednarodni akciji, ki naj enkrat za vselej onemogoči zločinsko delovanje Paveliče-vih in Perčicevih plačancev. V svojih sklepih, ki so bili objavljeni v identičnih komunikej h, ugotavljata Mala entanta in Balkanska zveza: 1. V svoji osnovi marsejski atentat ni bil naperjen snmo zoper življenje blagopokojnega kralja Aleksandra in proti edinstvu Jugoslavije, marveč je to v bistvu atentat proti sedanjemu redu v Evropi. Z njim ni b lo ogroženo samo živl jenje suverena Jugoslavije, marveč je šlo predvsem za razkosanje vseh držav Male antante. 2. Zato je stalni svet Male antante, pod- črtavajoč solidarnost vseh treh držav in popolno soglasnost v pogledu na cilje marsejskega atentata sklenil, da ohranijo Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunije hladno kri in mir, ki so ga pokazale od prvega trenutka, da pa istočasno zastavijo vse svoje sile, da se odkrijejo ne samo izvršilci zločina in njihovi pomagači, marveč tudi pravi organ'zatorji te široko razpredene zarote, ki ima za cilj rušenje sedanjega reda v Evropi. Zunanji mmstri Balkanske zveze so se v celoti pridružili stališču Male antante in prišli do soglasnega prepričanja, da streli v Marseilleu niso hoteli zadeti samo življenje, marveč tudi vse delo Viteškega kralja Aleksandra za stabilizacijo miru in reda v Evropi, posebno pa na Balkana. Znani inozemski, krogi, ki vi.dijo v iz-premembi sedanjega reda v Evropi možnost za dosego svojih peklenskih načrtov, so našli poklicne morilce, organizirali, materialno podpirali in vzdrževali teroristične organizacije, katerim so dali celo fasado popolne neodvisnost iin idealističnih pobud. Stalni svet Balkanskega sporazuma ni opustiil prilike, da podrobno razmotriva o delovanju teh visokih inozemskih krogov, ter se je v celoti solidarziral s sklepi stalnega sveta Male antante, da je dolžnost vseh evropskih vlad brez izjeme sodelovati pri akciji, ki naj ugotovi odgovornost za marsejski zločin, ki je tako težko zadel i Jugoslavijo i Francijo in z njima obenem vso Malo antanto in Balkansko zvezo. Ta mednarodna akc\ja naj v bodoče onemogoči slične zločine, naperjene v prvi vrsti proti važnosti držav in njihovih voditeljev. Istočasno je svet Balkanskega sporazuma ugotovil in odločno naglasil, da 7 o-črnski atentat na kralja Aleksandra r'ma prav nikake zveze z notranjimi prlikaitv v Jugoslaviji, marveč gre izključno za zaroto v inozemstvu. Sijajna afirmacija politične moči Male antante Pariz, 20. oktobra. »Temps« objavlja uvodnik o beograjski konferenci Male antante in Balkanske zveze, ter poudarja, da so sklepi, ki so bili sprejeti, kapitalne važnosti za ves nadaljnji razvoj mednarodnega položaja. Stalni svet Male antante se je jasno izjavil, v kakem duhu naj se nadaljuje polit čno sodelovanje v vzhodni in Proti preobilni debelosti uporabljajte samo neškodljive Slatinshe tablete *• hujienjt ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. it Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave neškodljive S i a t i n s k e tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) 74 Din. R«*. br. »a m. l im srednji Evropi. Je to eklatantna afirmacija jugoslovenskega edinstva po smrti kralja Aleksandra in sijajna konfirmacija Male antante v vsej njeni politični moči. V tesnem sodelovanju z zavezniki in ostal mi prijateljskimi državami morejo države Male antante, prav posebno pa še Jugoslavija, m tno gledati v bodočnost. Sloga balkanskih narodov večni spomenik kralju Berlin, 20. oktobra p. Današnji listi objavljajo obširna poročila o včerajšnjih konferencah Male antante in Balkanske zveze v Beogradu in naglašajo važnost včerajšnjih sklepov. »Volkischer Beobachter« piše, da se bo veliko delo miru in konsolidacije Balkana in s tem vse srednje Evrope, ki ga je započel pokojni kralj Aleksander, nadaljevalo in izvršilo tako, kakor je to želel zaslužni jugoslovenski monarh. Njegova zamisel bo v celoti ustvarjena. Sloga med balkanskimi narodi je zagotovljena. To bo najlepši in večno živi spomenik Viteškega kralja Aleksandra. Mirim kraljica čokolade Specialitete so: MLEKITA — mlečna čokolada, KAVITA — mlečna čokolada s prijetnim okusom kolonialne kave, MAS LITA — desertna čokolada z obilno primesjo kakaovega masla, GRENKITA — plemenita gorčica prave naravne čokolade. Zapomnimo si Imena, da zamoremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado »Močna Jugoslavija je v Interesu Evrope" Važen govor angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona o političnem položaju v Evropi po atentati! London. 20 oktobra. A A. Zunanji minister sir Simon ie fhiel snoči v Northingto\v-nu govor, v katerem ie glede na marseille-ski atentat pojasnil stališče britanske vlade nasproti sedanjemu evropskemu položaju. Iziavil je. da so atentati ne samo naijgnus-najša dejanja, temveč tud' najbrezumneiša izmed vseli političnih zločinov ter nato napravil paralelo med položajem, nastalim ■po sarajevskem ntentatu, in sedanjim položajem. Ničesar, kar se je zgodilo po sarajevskem atentatu, ie poudaril, ne more danes priti, ker bod0 vsi evropski državniki. o čemer smo prepričani, zastavili v<»s s-vo; vpliv in svojo m«?, da ne pride do slicnih možnosti. Za seboj imanio erenko izkušnjo štiriletne vojne in se zavedamo ne samo stral>ot. temveč tudi nesniotreno*ti klanja. Zastarela metoda puščanja krvi. da bi sp ozdravila kakšna nacionalna vročica, ie preživeta. Današnji svet in niegove izkušnje strome in morajo stremeti brezpogojno po ohranitvi mini- M?to je sir John Simon nadaljeval: Še pred atentatom sem opozori! na govor predsednika italvianske vlade Mussoliniia, ki ca ie imel v Milan j 6. t. m. in v katerem je poudaril žeVo italijanske vlade po zbližaniu z viaemi sosedi, posebej pa se s Francijo in Jugoslavijo- Čuvstva, kj jih ].e takrat poudaril Mussolini, so sedaj po smrti kralja Aleksandra še dragocenejša. Niti trenjtek ne dvomim, da tudi danes pred-stavliiajo politiko italijanske vlade Obisk kralja Aleksandra na Francoskem ee ie imel izvršiti v duhu nove etape na poti do splošnega zbližanja, podobne prejšnjim, ki jih ie obrazložil predsednik italijanske vlade Mussolini. Jugoslavija ie sedaj velika država, ustvarjena i združitvijo plemen, ki go se združila pod eno in edino suverenostjo po vojni. Bile so sicer težkoče in problemi pri njenih vladali in nični notranji organizaciji, toda čuvstva njenega naroda ne kažejo nikake želje po razdružitvi. Britanska politika se je T>o teh žalostnih dogodkih trajno prizadevala, ne da bi prevzela kakšno novo obveznost. in priporočala strpnost in zmernost v vseh smereh, zakaj, kakor drugi sem tudi jaz prepričan, da ie v korist Evrope in njene celote, da se olaiša težko delo nori jngo-sl o renski vladi. Prav tako sem pa tudi prepričan. rla je močna, uedintena in napredna Jugoslavija v največjem interes« Evrope. tihod visokih gostov Snoči in danes je odpotovala iz Beograda večina zastopnikov tujih držav, ki so se udeležili pogreba pokojnega kralja Beograd. 20. oktobra- p. Snoči ob 22 10 ie odpotoval iz BrOgrada angleški princ Jurij »> svojo zaročenko princem Marino. Od visokih gostov so ee poslovili Nj. Vis. knez Pavel, zunanji minister Jevtič. minister dvora Antič. prvi kraliev adjutant general Jeemenič ter člani civilnega in voisskega doma Nj. Vel. kralia. Ob 2310 sta odpotovala Nj. Vel. krali Karol in zimanii minister Titulescu. 'ki se ie na postaji prisrčno poslovil od Nj. Vis kneza Pavla, članov vlade in drugih odlič-nikov. V tem rasu je odpotoval tudi Češkoslovaški zunanii minister dr- Beneš. Ob 23.15 ie odnotoval gr5ki zunanji minister Makrimos Z istim vlakom sta odp> t oval a tjdi oddelka grške in turške vojske.-Pavi ob 8. ie odpotoval iz Beograda v Ankaro turški zunanji minister Ruždi bej. Ob 8.40 ie odpotoval z zemunskesa letališča na ' D"naj nadvojvoda AnWi Ob- 10. dopoldne je odpotoval z zemun- skega letališča predsednik pruske vlade Go-ring. Na savskem pristanišču sta se od njega poslovila v imenu vlade vojni minister general Milovanovič in m nister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, na ze-munskem letališču pa izredni poslanik in Hitlerjev zastopnik Keller. nemški poslanik v Beogradu Heereh z osobjem nemškega poslaništva in član nemške kolonije, letalski poveljnik general Nedič in zastopniki zunanjega ministrstva 8 atentatorjev že aretiranih Pariz, 20. oktobra p. Po dosedanji preiskavi francoskih oblasti «e da ugotoviti, da je bUo pri atentatu v Marseilleu 12 »o. trudnikov. Atentator Georgijev je mrtev, od ostalih 11 pa jih je$ to aretiranih, in atoer; dr. Pa veli č, Kvaternik, Rajič, pospišil, Kralj, Bzik ter mati ln se*fcra Evgena Kvaterni-ka, ki sta bili aretirani v Celju na zahtevo francoskih oblasti. Policija zasleduje *edaj še Gu®tava perčeca, nekega jovana Von-dračka In njegovo ženo Marijo, ki s® izdaja tudi za Marijo Vudrov ln ki jo označujejo Za lepo blondlnko. Francoska policija upa, da bo tudi te tri v najkrajšem ča®u izsledila ter »umi, da so še v Franciji. Francija zahteva izročitev Pariz, 20. olktobra, p. V zvezi 6 preiskavo atentata je francoska policija zbrala vse podatke in dokaze o krivdi dr. Paveliča in Kvatemika in so na osnovi zbranega materiala francoske oblasti zahtevale sedaj od Italije izročitev obeh glavnih krivcev kot organizatorjev marsejskega atentata. Francoska po!ic:ja označuje Paveliča in Kvater-nikt za intelektualna morilca kralja Aleksandra in ministra Barthouja. Evgen Kvaternik je pri tem igral vlogo Pveličevega namestnika in je sporočal atenatorjem naredbe »doktorja«, kakor atentatorji nazi-vajo Paveliča. Pavelič je celo zahteval odvetnika, da bi pri italijanskih oblasteh protestiral zaradi neupravičene aretacije. Italijanske oblasti v Turinu so se sedaj obrnile na ministrsvo pravde v Rim, da odloči o francoski zahtevi glede izročitve obeh aretirancev. Gombos v Varšavi VarJava, 20. oktobra. A A. Snoči ob 24. je prispel v Varšavo predsednik madžarske vlade Gombos. Z njim so došli tudi ravnatelj političnega oddelka v madžarskem zunanjem ministrstvu baron Bakacs-Besze-nyei in trije višji uradniki madžarskega ru-nanjega ministrstva. Gombos je dopoldne posetil mimatrske-ga predsednika Kozlowskega, nato pa zunanjega min stra Becka. Ob 13. ga je »prejel v avdijenci predsednik republike Mo-scicki in ga zadržal tudi na obedu. Sestanek vocfctva stavanskepa Sokolstva Beograd. 20 oktobra. AA. Preds.edmštvo Zveze slovanskega Sokolstva je, imelo 17. t. m v Beogradu izredne sejo. ki so se je udeležili starešina Českos'ovenske obce sokolske Bukovski. prvi namestn k starešine saveza SKJ Engelbert Gangl starešina zveze poljskega sokolstva Zamojski. prvi namestnik starešine Českoslovanske obce sokolske Truhlaf. Jeras, dr Klinger in načelnik Ambrožič. Na seji so razpravljali o programu in redni seji predsedstva zveze slovanskega Sokolstva. Polncarejeva zadnja pot Pogrebne svečanosti v Parizu ob prisotnosti predsednika republike Lebruna — Danes polože velikega državnika v njegovi rojstni vasi k večnemu počitku Pariz, 20 oktobra. w. V oblačnem deževnem jesenskem vremenu je bil opoldne državni pogreb bivšega predsednika republike in velikega francoskega državnika. Ray-monda Poincareja. Pred trgom Pantheona se je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo več desett sočev Parižanov. da se poslove od bivšega predsednika republike, ro prihodu predsednika republike Lebruna, ob čigar vozu sta jezdila dva častnika republikanske garde, so prenesli telesne ostanke Po ncareja iz pantheonske dvorane na katafalk sredi trga. Godba repubHkanske garde je zaigrala žalostinko. nato pa ie pred sednik vlade Doumergue s trdn m. čeprav ganjenim glasom v svojem govoru izkazal poslednjo čast pokojnemu predsedniku. Slavil je Poincareja kot velikega državljana. morda najboljšega, kar jih je Francija poznala od 1. 1807 dalje. Hvalil je njegovo delo kot predsednika republike, njegov patriotizem- in samozatajevanje. ki ju jc dokazal najbolj med svetovno vojno. S posebnim priznanjem je omenjal finančno delovanje Poincareia kot rešitelja francoskega franka 1. 1926. Po govoru ministrskega predsednika so čete pariške gamizife defilirale pred krsto, nakar ie žalni sprevod krnil v cerkev, kjer ie bilo triplo blagoslovljeno Za topovsko laTeto. na kateri je počivala krsta, je lla užalo5?ena soproga s člani rodbine, nato pa predsednik Lebrun, zastopniki Inozemskih vlad. ter člani vlade ter zakonodajnih korporacij. Pokojnega predsednika republike Ray-monda Poincareja bodo jutri pokopali v Lo- reni v njegovi rojstna vasi Nubecourtj. Mreža dokazov se vedno bolj zgoščuje Dr. Pavelič in Kvaternik organizatorja zarote in atentata — Aretacije novih zarotnikov v Belgiji in drugod Pariz, 30. oktobra, d. Francoska policija proučuje sedaj,, kakšno vlogo je igral dr. Ante PaveLč pri zločinski eksped ciji teroristov. Tako Ra.iič kakor tudi Pospišil sta rnanala, da je bil Pavelič duša teroristične organizacije, ki je izvršila mar-seillesfci zločin. Paveliča so teroristi imenovali »poglavnika«. Pospišil Je pil poslednjem zaslišanju v Anoemassu priznal, da mu je Evgen Kvaternik (Kramer), ki Je bil predvčerajšnjim v Turing aretiran, pokazal, ko so se se$ll v Curihu, pismeno odredbo, podpisano od dr. Paveliča. Pospišil Je tudi izpovedal, da Je v tem pismu spoznal Paveličev rokopis in podpis. Zato se je s svoj-imu tovarišema Rajičem in Miiom Kraljem (Silni) po prihodu iz Madžarske v Švico slepo pokoril delegatu Kvaterniku. Ko so Pospišila vprašali, ali bi streljal na kralja, .ie izjavil, da bi tudi to storil, če bi mu b lo odrejeno. Vloga Paveliča in Kvatemika je torei jasno razvidna ne samo iz Rajičeve izpovedi, temveč tudi iz PosfvšflOve. Po te] ugotovitvi se pojavlja vprašanje, ali je Pavel č osebno sodeloval pri ek>pediciji. Poleg izjave marseilleskega hotelirja in njegove služinčad; so znana tudi naslednja dejstva: Dne 28. septembra je Kvaternik (Kramer) prispel v Culoz v Švici. Švicarski emigranti so prepričani, da se Je tu sestal s paveli-čem, ki je odšel iz Italije. Na drug] strani se pojavlja vprašanje, ali je Kvaternik 28. septembra prispel sam v Lausamio, da počaka na teroriste iz Madžarske. Švicarski preiskovalni sodnik Jacquill:ard ie v Lyonu ugotovil, da so bile tri skrivnostne osebe, izmed katerih je imela ena rumunski potni list, druga po češkoslovaški. potni list, nekaj časa tudi v Lyonu Ml da so odpotovale potem v Bern, od tam pa z avtomobilom proti Juri, kier so prav tako našli na nekem visokem prelazu sled njihove poti. Nameščenci v lyonskem hotelu pa niso spoznali na fotografijah, ki so j h jim pokazali, ljudi, aretiranih v Evianu. Nasprotno trdi osobje, da ie bil človek, ki Je imel rumunski potni list, Pavelič sam. Zdi se torej, da je Pavelič sam vodil tretjo trojko, namreč ono, kj je prišla v Francijo z avtomobilom preko Jure in ki se Ji Je prav tako kakor Kvaterniku posrečilo pobegniti pravočasno ▼ Italijo, bržkone preko La-gana. Pavelič v Annecyju Pariz, 20. oktobra. Agencija Havas poroča iz Annecyja, da so zaslišali v zvezi z marše Ileskim atentatom uradnika tamošnje železniške postaje Reversona, ki je izjavil, da je 4. oktobra ob 7-50 prispel z brzi m vlakom iz Pariza neki tujec, ki je slabo govoril francoščino in ki ga je vprašat kako bi mogel potovati v ženevo Imel je železniški vozni list II. razreda za pot Iz Pariza v Marseille. Izposloval mu je, da je dobil nov vozni listek za pot do Belle-guarda. Tujec je imel tri zelo velike kov-čege. Na postajo se je vrnil ob in zopet vprašal, kako naj potuje v Svioo. Ob 10.20 je nato odpotoval proti Annemassu. Ko so orožniki pokazali železniškemu uradniku Reversonu fotografijo Paveliča In mKramerja*, Je tako) spoznal Paveliča kot potnika od 4. oktobra. Tudi železniški uradnik Constant Lam-berras v Saint-Julienu, Je takoj spoznal Paveliča po fotografiji. Agencija Havas pravi, da dokazujejo Izjave, ki jih Je zbralo orožništvo v Saint-Juliemi, da je dr. Ante Pavel č. voditelj teroristov, ki so ga aretirali v Turinu. zapustil Francijo nekaj dni pred zločinom. Pavelič in Kvaternik uničila vse listine Pariz, 20 oktobra. Agencija Havas poroča iz Turina. da odgovarja tamo?nji pravni položa-j dr. Ante Paveliča in Kvatemika v tem trenutku pravnemu položaju dveh tujcev. ki so i J našli brez listin Preden eta bila aretirana, sta uničila vse sroje listine. Aretirali so ju v nekem skromnem hotelu v Turinu policijski nadzorniki, ki so posebej v to svrho prišli iz Rima. Aretacijo je zahtevala francoska policija. Neizsledenih še pet zarotnikov Pariš. 20- oktobra, d. Po aretaciji Paveliča in Kvatemika iSČejo izmusta-ško« organizacijo atentatorje in so ga predsnočnjlm aretirali v Llegu, je imel pri sebi pravilen madžarski potni l»6t, izdan v Budimpešti meseca junija na njegovo pravo ime. Ko so ga aretirali, je belgijska policija našla pri njem kreditno pismo na 200.000 švicarskih frankov (okrog tri milijone dinarjev). 6. Dr. Artukovic, ki je organiziral Orehov atentat lani meseca decembra in tudi marsei/leskl atentat in ki so ga včeraj aretirali v Dieppu. je imel popolnoma pravilen madžarski potni list, izdan v Budimpešti 5. februarja pod' št. A 404.509' 314.546. Aretacije v Berlinu Berlin. 20. oktobra dg. Poizvedbe politične policije med emigranti so d°vedle do aretacije bivšega novinarja Cihiafa iz Z3-greba. Cihlaf je bil urednik emigrantskega li«ta, ki ga je izdajal v Berlinu dr. Je-lič in ki So ga oblasti letos meseca marca prepovedale. Nato sr list prenesli v Gdansk, kjer pa je bil prav tako kmalu prepovedan. Prizadevanja nemške vlade za zbližanje z Jugoslavijo so imela za posledico tako v Berlinu kakor v Gdansku, da so narodno socialistični krogi odrekli svojo podporo emigrantom. Ko je bil list v Gdansku prepovedan, je odpotoval dr. Jelič v Xew Y°r'š dočim so se nekateri sotrudniki, med njimi tudi zdaj aretirani Cihlar, vrnili v Berlin. Policija išče še dva prijatelja Cihlafa, in sicer Lorkoviča, ki ga zasledujejo jugosl°-venske oblasti zaradi udeležbe pri umoru glavnega urednika »Novosti« Tonija Schle. gla, in dijaka prava Miljkoviča. Značilno je tudi, da se je v Turinu aretirani dr. Ante Pavelič mudil dalje časa v Berlinu, odkoder je odpotoval pred približno tremi tedni. Dr. Pavelič je bivaj v Berlinu v nekem penzijonu na Em8ergasse Njegov pomočnik Kvaternik je ostal še po njegovem odhodu v Berlinu in mu je »ledil šele teden dni pred marSeillesidm atentatom v Turin. Kakor kažejo razni znaki, so teroristi prenesli svoj sedež v Berlin v jeseni leta 1933, Voditelja sta bila dr. Pavelič in dr. Jelič. Berlinski emigranti so bili v najtes. nejših zvezah z emigranti v Londonu. Zvezo je tvoril neki Lipovac. Politična korespondenca emigrantov se je naslavljala na poStni predal št. 78 pri berlinskem poštnem uradu W 15, čigar lastnik je bil dr. Budan, ki je stanoval v neki hiši na Sachsische Strasse in je pred 14 dnevi izginil ia Ber lina. V.marseilleski atentat zapleteni emigrant dr. Mijo Budak je žele ored 14 dnevi zapu Stil Berlin. Svoje dni je bil odvetnik v Za. grehu, a je moral zaradi svejega ekstrem-no političnega stališča zapustiti Jugoslavijo. Drugi emigrant, ki ga Iščejo trenutno nemške policijske oblasti, se piše dr. Lor. kovič. študiral je v Nemčiji, kjer si Je pri. dobil juridičnl doktorat z značilno diserta čljo, v kateri je dokazoval, da med sedanjo Jugoslavijo in predvojno Srbijo ni nobene zveze. Dr. Lorkovič je bil razen tega nemški stipendist. Marseilleski film v A merilci New york, 20. oktobra č. V Ameriko je prispel parnik s prvimi filmi o atentatu v Marseilleu. Filme so že predložili v cenzuro. Zbudili so ogromno senzacijo. Dunaf«ko noeometno prvenstvo Dunaj. * 20 oktobra w. Danes sta kili v dunajskem prvenstvu odigrani dve tekmi z naslednjimi izidi: Wacker : Vienna 2:2 (1:0) in WAC : Sportklub 1:1 (1:1). Vremenskp na nnvedi Za*rek?ka vremenska napoved ta danes Pretežno vedro stnlno nekolika boY toplo-Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnih Alpah mimo in mite jesensko veme. Pogled proti Mestnemu trgu v Ljubljani na ogromni žalni zbor v času petminutnega molka na dan pogreba Viteškega kralja Francoski general Henrys o pokojnem kralju Predsednik združenja francoskih prijateljev Jugoslavije o svojih spominih na pokojnega kralja izza svetovne vojne Beograd, 20. oktobra. AA. Predstavniki lašega tiska so imeli zadnje dni ponovno »riMko, da se sestanejo z generalom Hen. 75om, ki &e je med svetovno vojno pro-6avil posebno kot poveljnik francoske rzhodne vojske in ki je sodeloval pri predoru na solunsk: fronti. G. Henrys se je udeležil pogreba pokojnega kralja kot predse'in I k združenja prijateljev Jugoslavije. k: mu je častni predsednik francoski maršai in jufoslovenski vojvoda Franchet d' Esperev. Ker je maršal boian in ker se zato ni mogel pripeljati v Beograd, je posla! po generalu Henrysu Nj. Vel. kraljici pismo, v katerem ji izraža svoje globoko sožalje. General Henrvs je položil na krsto kralja Aleksandra L krasen venec iz brona. Kakor vedno, kadar je general Henrvs prihajal v Jugoslavijo v radosti in tugi. tako n. pr. 1. 1921. je tudi to pot prinesel s seboj sabljo z ročajem iz slonove kosti, ki mu jo je poklonil blagopokojni kralj 1. 1921 v Parizu v znak priznanja med avdi-jenco. ki je trajala eno uro. V tej avdijenci, sta obujala spomine na strahotne in slavne dni svojih skupnih borb. General Henrys je še danes presunjen. če se spomni na to avdijenco. Na ročaju te sablje je dal pokojni viteški kralj vreza ti tole posvetilo: >Srbska vojska francoski vojski u Bi-tolju — osvoboditelju Prilepa, Skoplja, Mitrovice. Resna, Struse, Tičeva, Tetova — poveljniku francoske vzhodne vojske — kralj Jugoslavije. V svojem razgovoru z novinarji je general Henrvs ponovno naglašal. kako ga je ta izredna počastitev presunila. Nato se je zahvalil za prisrčni in krasni sprejem, ki so ga Jugosloveni v svoji največji bolesti in žalosti izkazali oddelku francoske vojske in oficirjem pri pogrebu. Med drugim je izjavil: Smrt Nj. Vel. kralja Aleksandra mi je zbudila globoko žalost in tugo. Imel sem srečo, da sem se z njim seznanil med sve- tovno vojno, da sem ga tedaj začel ceniti in ljubiti z najglobljim spoštovanjem. Med poveljevanjem vzhodni vojski sem imel pogostokrat priliko, da ga vidim v njegovem štabu in drugod na bojiščih. Tudi cn je pogostokrat prihajal v moj štab in sva skupaj pregledovala fronto, ki jo je zavzemala francoska vojska do Ohrida. Nj. Vel. kralj je vedno izkazoval svoje zaupanje in mi poklanjal izraze svojega posebnega prijateljstva, ki sem ga vračal z najglobljim spo. štovanjem. Ti naši stiki so prišli do izraza posebno med ofenzivo obeh vojsk, ki je rodila prve zmage. Posledica teh je bil polom bolgarsko-francoske fronte in osvoboditev Srbije. V Beofrad sem prispel nekaj dni po njegovem prihodu. Tu sem tedaj ustanovil francoski štab. Od tistih dob je Beograd zame najsvetlejši spomin. Tu je bila podpisana prva vojaška konvencija z Madžarsko. Tu v Beogradu, v krogu vojne akademije je Nj. Vel. kralj, tedaj že regent, izročil meni in vojvodi Mišiču v prisotnosti častne čete red Karadjordjeve zvezde z željo, naj ga nosiva skupaj po skupaj izvo-jevanih zmarah. General Henrvs je nato omenil, kako ga je presunila včerajšnja svečanost na našem in na francoskem vojaškem pokopališču. Videl je. ko je stopal pred častno četo francosko.jugoslovenske vojske, kako je med njima ostalo isto bratstvo v orožju, ki obstoja med obema državama. To bratstvo sloni na granitnih tleh, ker korenini globoko v srcih obeh narodov. To je najmikavnejše na njej Prav za prav nič čudnega, da je vsak ponosen v njeni družbi. Pri tem ne stori za svojo čisto, lepo polt in nežne roke nič drugega kot najna-ravnejse: ona redno in pravilno neguje obraz in roke z ELIDA CREME de chaque heure Poincare in Barthou, naša velika prijatelja Spominski govor predsednika senata dr. Tomašica na zaključni seji senata v zasedanju 1933-34 Kakor smo že včeraj poročali, sta obe zbornici Narodnega predstavništva posvetili svoji zaključni seji v zasedanju 1933-34 spominu velikih francoskih državnikov Barthouja in Poincareja. Prvi je postal skupno z našim Viteškim kraljem žrtev marseilleskega zločina, drugi je umrl v ponedeljek, sredi našega narodnega žalovanja. V Narodni skupščini je imel predsednik dr. Kumanudi spominski govor, ki smo ga že objavili, v senatu pa je predsednik dr. Ljuba Tomašič govoril tako-le: Gospodje senatorji! Velika izguba je doletela francoski narod s smrtjo bivšega predsednika francoske republike Raymonda Poincareja, ki si je s svojim požrtvovalnim in rodoljubnim delom zaslužil ime očeta domovine. Po rodu iz Lorene, je zmerom z največjim ponosom poudarjal nadmoč francoskega duha in njegovo kulturno poslanstvo na svetu. V mladih letih publicist in pisec, je stopil že s 27. letom v parlament. Tam si je pridobil tolikšen ugled, da so ga 1. 1913 izvolili za predsednika francoske republike. V triumfu svoje moči, tik pred svetovno vojno je odšel na potovanje v Ru- Sokolsko vodstvo v pogrebnem sprevodu* Na levi sliki načelnik SKJ Ambrožič in načelnik čsU Sokolstva dr. Kltnger, za njimi prapori češkoslovaškega, jugoslovenskega in ruskega sokolskega saveza. Na desni sliki voditelji slovanskega Sokolstva dr. Truhlaf (podstarosta Č(W), Gangl, dr. Bukovsky {starosta ČOS in Slovanskega sokolskega saveza), grof Zamojski (starosto poljskega Sokolstva} in Drajling (starosta ruskega Sokolstva) sijo in je tam cementiral zvezo Franci je z Rusijo, ki je bila usodne važnosV za izid svetovne vojne in za naše uje-dinjenje in osvobojenje, V tistem času je bil on hkratu tudi prvi, ki je razumel stališče Srbije in ji obljubil francosko pomoč. Z njegovo smrtjo je naš narod izgubil dragocenega prijatelja, ki je ljubil to državo, ker jo je osebno še iz mladih dni poznal. Naj bo zato slava velikemu Francozu Raymondu Poir.ca-reju! Gospodje senatorji! Louis Barthou je padel zraven našega kralja, v času, ko sta se oba pripravljala, da okrepita zvezo med obema narodoma in da utrdita mir. Pokojni Barthou zgodaj začel baviti s po- litiko in je že z 32. letom prišel v parlament. Od takrat pa vse do smrti je igral velevažno vlogo v življenju Francije i kot resorni minister i kot predsednik vlade. Sluteč svetovno vojno, v kateri je izgubil sina edinca. je posvetil vse svoje prizadevanje obrambi svoje domovine. Zato je njegov kabinet izdal oni znani vojaški zakon iz leta 1913. Že pred vojno je bil pokojni Barthou zagovornik zedinienja vseh narodov, zlasti pa nase države. To je pozneje dokazal med vojno s svojim znamenitim govorom na Sorbonni. Po svetovni vojni je deloval za mir in pri tem delu tudi padel Slava Barthouju, velikemu prijatelju našega naroda! Na Oplencu Poslednja pot... V objemu si očeta. Sprejel Te v hramu je prel iubeznivo. pozdravil Te z besedo tolažljivo, od sreče tihe bila sta zavzeta. Zasnivala ljubezni sta prežeta; a narod plaka neutolažljivo, izgubo svojo zdaj občuti živo in bol in tožba ni mu več odvzeta. Dišeče cvetje krije Ti gomilo, pogrebna pesem mrko bije v zraku, nad grobom lahno dviga se kadilo. Bolest spočeta v vsakem je koraku, odjeka glas slovesa tožnomilo, premine v bridkem, krčevitem plaktt, Emanuel Kolman. Na zadnji poti so spremljati Velikega kralja tudi bivši francoski vojaki, M so se pod njegovim poveljstvom borili na solunski fronti. Prapor nosi francoski oficir, ki je v teh bojih oslepel in ga zato spremlja njegova soproga. Na desni sliki vidimo v sprevodu rumunska konjenico polka, ki nosi ime naše kraljice Od mMarseillea do O plen ca V torek 9. oktobra se je nad Francijo smejalo nebo. Pred četrto popoldansko uro je plui naš kraljevski »Dubrovnik« zadnjo miljo proti Marseilleu, da tam izkrca največjega jugoslovenskega sina. Dve državi, ki ju veže že davno prijateljska zvestoba, bi si morali ponovno podati roke ln skleniti še močnejšo vez. ki bi Evropi zajam-čila mir. Po četrti uri, ko se je eden največjih pobornikov za evropski in svetovni mir, Nj. Vel. kralj Aleksander, izkrcal na marseilleski obali, je zažvižgalo nekaj strelov. Brezumen človek je planil na kraljevski avto in z zločinskim mirom ubil nositelja miru in sprave med narodi. Uro pozneje so vse evropske radijske postaje prekinile svoje oddaje in osupnile ves svet s tragično vestjo o usodi velikega vladarja, a na licih milijonov njegovih zvestih sinov so tekle solze, porojene iz iskrene bolesti in žalosti nad težko usodo prvega jugoslovenskega kralja. Tisoči brzojavk so švignili v Jugoslavijo. Evropa je pričakovala in mislila na Balkan, kjer je bila vedno kovnica borb. Toda iznenadila se je. Svojo ogromno bo. lest je jugoslovenski narod skril sam vase in z dostojanstvom izpolnjeval zadnji, najvišji kraljev ukaz. Dan po zločinskem strelu so prenesli Junaka nazaj na kraljevski »Dubrovnik«, oblečenega v frontno generalsko uniformo. Z najdragocenejšim tovorom, ki ga je kdajkoli nosil naš brod, se je »Dubrovnik« vračal daleč proti domači obali. Jugoslavija je mahoma spremenila svojo zunanjost in notranjost. Na tisoče oltarčkov s kraljevo sliko in večnimi lučicami je bilo postavljenih čez noč. V Jugoslaviji je smeh zamrl. Evropa je strmela. V noči na nedeljo 14. oktobra je bilo ledeno mrzlo. Spremljan od francoskega in italijanskega brodovja je plul »Dubrovnik« s polno paro proti naši obali. Golo. glavi, prezebli, potrti so strmeli Črnogorci s svojih čeri in Dalmatinci s svojih obal proti obzorju, kjer se je spajala morska gladina s temno, nemirno nočjo. Blede luči, ki so komaj dosegale obalo, so kazale zadnjo kraljevo pot po našem morju. Pred milje in milje oddaljeno ladjo je narod klečal na ostrem kamenu in ni čutil bo-.ečine. V nedeljo zjutraj je radio javil: kraljevski brod »Dubrovnik« je pristal ob sveti jadranski zemlji. Desettisoči so se neslišno zbirali. Le zvon mogočne splitske katedrale je votlo zadonel. Pridružili so se mu zvoki zvonov ostalih splitskih cerkva in takoj nato zvonovi neštetih božjih hramov širom naše domovine. Stotisoč ljudi je v Splitu prišlo pred Kra'jevi oder. šele tedaj smo prav spoznali, kako resnično velik Jugosloven je bil naš Kralj. Odpeljali so mrtvo telo našega vladarja proti stolnemu Zagrebu in Beogradu. Vso dolgo pot je spremljal pogrebni vlak nepretrgan gost špalir našega naroda, ki je klečal ob progi in žaloval s solzami. Skromni Ličani, ki so v našem Kralju imeli svojega velikega-prijatelja, so poljnbo-vali železniško progo in naslonjeni na njo strmeli za vlakom, ki se je vse bolj odda- | ljeval. Kakor na božjo pot je prihajal narod iz naj odd al j e p&iših . vasi proti progi, prinašal cvetje in prižigal svečke. Stotisoč ljudi je bilo na zagrebškem ko. lodvoru. Nihče ni spal. Pred Kraljevim odrom so defilirale množice vdanih. Bak-lje so strahotno razsvetljevale progo. Zjutraj so Ga kmetje vrnili v vlak. Ponedelj-sko poldne je bilo tožno kakor še nikoli. V Veliki gorici, so kmetje v prelepih narodnih nošsh plakali in želeli: Tiho naj spi naš Kralj... V Mraclinu žalosten otroški jok. Prstki niso več mogli držati zastavic. Y plemenitem Turopolju podobna Slika. Mrkj so bili Turopoljci, kakor nepregledni gozdovi za njimi. Nekdo je dejal: »On je bil naša pravica. V Njem so bile vse naše" nade«. V Lekeniku je katoliški duhovnik- blagoslavljal vlak: Pax tecrnn! Mir daruj Njegovi duši, o Gospod! Vlak je odpeljal naprej, a za njim krik. V Si-sku 35 000 ljudi. Nagubana usta sivolasega pravoslavnega duhovnika so pričela molitev: »Sveti Bog!« Nadaljevala niso; božji sluga se je od žalosti zgrudil nezavesten na beton. Dvorni maršal mu je hotel pomagati in mu spregovoriti nekai to-lažilnih besed, ki pa jih ni spregovoril. Tudi njemu je jok odvzel besedo. Letala so krožila nad vlakom in motila brezkončni mir. Kraljeva duša je bila že davno nad njimi. Na vseh postajah žalost. Mrki in iz. brazdani kmetje — kdo ve, ali so sploh kdaj tako jokali? Kmetje drže v rokah voščenke in molijo za mir in pokoj svojega Očeta. Kmetice imajo na glavah črhe rute. Najdražji gre mrtev mimo. Katoliški in pravoslavni duhovniki stoje sku-kaj in blagoslavljajo. Brez besede delajo z roko znak križa, sicer so kakor okame-neli. Z ornatom si brižejo solze. Nad vagonom dežuje cvetje. Otroci ga mečejo. V Novi Gradiški je jokala tudi častna vojaška straža. Ob sami progi je bil zgrajen katafalk in ob njem Je stal katoliški duhovnik v ornatu. Dvignil je roke, da bi bi blagoslovil vlak, a ga je zapustila moč. Le hropenje se je slišalo iz njegovih ust: O, Gospod! Ob progi med posameznimi postajami so stali pastirji sredi živine. Prižgane svečice so jim drhtele v rokah. V Slavonskem Brodu je škof Akšamovič kleče dočakal vlak. Ves narod je klečal v strahotnem molku, ki so ga trgali kriki tovarniških siren in cerkvenih zvonov. Noč se je bližala. Vzdolž cele proge proti Beogradu so gorele baklje. Kdo ve, če niso kmetje dali zadnjega denarja, da olepšajo zadnjo pot svojemu Kralju. V Vinkovcih plač 35.000ev\ Ljudje kakor sence. Godba ni mogla zaigrati žalobnega marša. Niti Beethoven ne bi giasbenikom tega zameril. V Beogradu stotisoči brez besede. Na kolenih ministri in delavci. Stotisoči so Sli mimo Njegovega odra. Kakor je s svojo zadnjo potjo iz Francije do Jugoslavije zvezal dva bratska naroda, tako je s svoji potjo po domovini zvezal bratska jugoslovenska plemena, ki Jih nobena moč na svetu ne more več ločiti. 50.000 žalnih brzojavk in 15.000 vencev potrjuje te besede. V noči od srede na četrtek Beograd ni spal, niti stotisoči njegovih gostov. Na poti od dvora do pravoslavne zborne cerkve so pričakovali prezebli, neobčutni za bolečine, objokani ljudje. Iz zborne cerkve gre Kralj na svojo zadnjo pot. Tragedija bo končana Kdo bi spal! Najmogočnejše romanje je doživel Beograd, ko je spremljal Kralja na Njegovi zadnji poti. S slavo ovenčane, v borbah prerešetane zastave na Oplencu So čakale svojega Junaka. Mrtvi Junaki v jugoslovenski zemlji so ga dočakali. Kraljev podpis Izmed mnosfih dopisov, ki smo iih predli od mladih in starih, objavljamo naslednji spis izpod peresa štirinajstletne ljubljanske gospodične namesto nedeljskega podlistka: V veselem razpoloženju smo kramljali doma o važnosti kralieve poti v Francijo. Besede se me niso kdo ve kai doimile. Zdelo ee mi ie vse nekje daleč, le to sem medlo čutila, da se mora dogajati nekaj velikega Ln važnega. ker v toliko krajih ču-iem govoriti samo o tem potovanju. Tu nenadoma plane v sobo mlajši brat. ves preplašen in bled: — Kralja so nam ubili! V tren.itku smo bili kakor v plamenu-Spodaj je nestrpno trkal na okna vojak. — Kaj je? — Ali stanuje tu oni narednik? — Da. tu v hiši, desno. Kaj. je? — Takoi v vojašnico! Vsi emo oledeneli. Oče in mati odhitita ven. Strašne, dolge minute. Po ulicah fe pomikajo ljudje, nekateri skoraj beže. drugi sloje v skjpiriah. šepečejo in skimujejo z glavami. Proti polnoči se vrnejo starši. Mati je objokana. Nič vprašani, nič odgovorov. Materin obraz pove vse brez b.?eed- Potem 'e noč in noč in rama dolga noč. a spanec noče na oči. Stotero misli mi roii po glavi, ko pa ee zdani, še vedno plamti v srcu žarek upanja, da črna vest morda le ni resnična. Vse zaman. Zgodaj dopoldne potrdijo listi strašno resnico. In odtlei sp mi 'di. kaikor da hodim po samih grobnicah. Ne morem delati, ne morem ee učiti. Na ulici mi je tesno, doma neznosno. Dan za dnem nova poročila, vse boli iasna. ra^V^a. vse bolj kruta v svoii neizpodbitni • mrkostt. Ne bo ga več k nam Kako smo ga pričakovali v Ljubljani, na Bledu, ob progi, ob resti! Njegov vedri nasmeh nam ie bil kakor pramen toplega sonca. Saj »e nismo niti zavedali,. da se giblje med nami naš kralj, amnak smo č iti TI v niem očeta. In ker je stalno živel tako daleč od nas. smo hoteli im^ii od njega kar' malega v spomin. Dn, prav tako sem si mislila pred Štirimi loti. ko sem sklenila, da ga poprosim, naj se mi podpiše v album za spomin. Kje sem t^dai le izdaleka kai slutila, da bom že v tako kratkem času solznih oči strmela v list. kamor ie On krali. meni otroku napisal svoie ime v spomin! Pred štirimi dobrimi leti mi fe desetletni deklici šinilo v glavo, da bi Šla h kralju na Bled in ga prosila, nai se mi podpiše v album za spomin. Doma so se mi smejali, j »z pa eem se lepo molče pomuznila nta Bled, si vse ogledala tam okrog Sivobora in zatrdila domačim, da je že vse v redu, le album naj mi kupijo, pa dobim podpi6 Nj. Vel. kralja. No, ko sem potem 6 starši prispela nazai na Bled. je bilo mole podjetnosti konec. Šla sem pač res proti Suvo-boru, a nisem prišla delje kakor do straie, ki me je z vso resnobnostjo zavrnila^ Žalostna postavam okrog Suvobora in čakam. Morda ee kje pojavi kralj, pa ea pokličem in mu povem, kai želim. E;'. desetletnem j ottvku je vse tako domače in lahko! Res sem pričakala kralja, a ni bil sam. Z drugimi gospodi ie s del v avtomobilu. Njega se nisem bala: pred gospodi, ki so ga spremljali, pa sem občutila silen strah. Potem nie-nn mogla spati tisto noč. Misel se mi je tako zajedla v možgane, dia bi bila rajši umrla, kakor da bi se ji odpovedala. Hodim drugo ji.vtro pred hišo in premišljujem. Ob nasprotni hiši stoji straža. Stasit orožnik je. Srbin. Menda nvi či4a 2 obraza, da me neka.i tare. Ogovori me in po nekai besedah mu raaodenem. kai me boli. — E, pa čuješ mala. moli goepodlna Jer- tiča. Nisem sicer vedela, kdo in kaj je ta gospod. toda orožnikov ftasvoznano. In bolj ko je raslo moje obzorje, boli sem občudovala nežnost tega plemenitega srca. ki niti nebogljenemu otroku ni odreklo očetovske pozornosti. Dan za dnem sem zdaj izza smrtii Viteškega kralja Uedinitelja sedala za mizo. da bi napisala teh bore nekaj vrst v njegov spomin, toda žalost me je vselej taiko premagala. da nisem videla niti črke na papirju- Roka ie omahnila kakor brez moč'. Le zvonovi eo jokali in zastava so črno kričale o bolečini. Zda?" so zvonovi utihnili, sme ne bo utihnilo nikoli. Zdenka Naše spoštovanje Na velikem žalnem zborovanju na dan kraljevega pogreba je v Celju pred vcčtisočglavo množico imel predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan naslednji govor: Zvonovi zvonijo, topovi grmijo po širni tužni domovini! Srca vse Jugoslavije so v tej uri v Oplencu, kjer sprejema zemlja najdragocenejšo žrtev, katero ji moremo dati: našega ljubljenega, dobrega Kralja! Devet strašnih dni je minulo, odkar je nehalo biti Njegovo plemenito srce! Devet dni polnih žalosti, joka in plakanja, in vendar še danes ne moremo izmisliti te strašne misli in pamet ne more doumeti globoke nesreče, ki nas je zadela. V nas prevladujejo samo čustva in zavest, da se je zgodilo nekaj strahovitega. Nad nami leži strašna življenjska tragika, ki nam je vzela Kralja, ki nam ni bil samo kralj, ampak vsem človeško blizu in katerega smo obdajali z ljubeznijo, ki jo čutimo v vsej veličini šele v tem trenutku, ko smo ga izgubili, kakor se tudi šele v tem trenutku zavedamo vse one neizmerne požrtvovalne ljubezni, katero je On gojil do nas vseh, do vsakega izmed nas. Besede so premalo, da bi mogle razodeti, kako je v naših dušah, in telo, pretreseno od žalosti, je prešibko, da bi Jih moglo izgovoriti. Zastajajo nam v grlu in le topel, bridek val bede, bolesti, solzA in ihte-nja se dviga v naših prsih. S ponosom in srečo smo ga spremljali pred nekaj dnevi, ko se Je podal na daljno pot preko Jadrana kot predstavitelj naše od njega ustvarjene m v 16-letnem delu od njega samega urejene in konsolidlrane države, v Pariz, da jo pripelje v svet kot veliko, enakopravno, neodvisno, vpoštevano ln spoštovano, ko Je šel po nove silne uspehe, ki pomenijo kronanje njegovega dolgoletnega napornega dela za domovino. NaS ponos in naša sreča sta se spremenila v žalost in bedo. Ali v kolikor se more v teh trenutkih trpljenja in obupa uveljaviti razum, si moramo reči, da bi ne bilo v pokojnikovem smislu, ako bi klonili v Svoji prerazumljivi boli, temveč da se moramo tolažiti z mislijo, da je bil in da ostane kralj Aleksander naš, samo naš m da tako, kakor se je vrnilo v domovino njegovo sveto telo, ostane pri nas tudi njegov duh, ostanejo pri nas sadovi njegovega požrtvovalnega življenjskega dela, ki je bUo vae posvečeno samo domači zemlji, njeni veličini in njeni bodočnosti. V tem nadčloveškem nesebičnem delu, v njegovi neizmerni požrtvovalnosti je ono, kar ga nam je napravilo tako dragega. Kralj Aleksander ni podedoval prestola, nastalega v mnogostoletnem razvoju in obda-nega s tradicijami. On sam je prestol šele ustvaril s svojo trdno voljo, s silo svojega značaja in s svojo odločnostjo, že od nežne mladosti ga je vzgajal njegov blagopokojni oče kralj Peter Veliki Osvoboditelj kot bodočega prvega delavca in prvega vojaka države. S 15 leti je vstopil kot preprost redov v šesti pešadijski polk in po Šestih letih trde službe je šele postal podporočnik in obenem prestolonaslednik. Od tedaj dalje so vsa imena in vsi datumi, ki so pomembni v zgodovini našega osvobojenja in uedinjenja, zvezani z njegovim delom, z njegovim imenom. V balkanski vojni ga najdemo kot armadnega poveljnika, kot zmagovalca pri Kumanovem. šele 25-leten je prevzel kot regent vlado svoje domovine, ki je od onega dne dalje ostala v njegovih rokah, že po nekaj tednih njegovega vladanja se je pojavil strahovit požar svetovne vojne. Kot vrhovni poglavar srb3ke vojske se je udeležil vseh nadčloveških bojev proti velikanski premoči, je po sijajnih zmagah, pridobljenih z nešte-vilnimi, v človeški zgodovini do tedaj neznanimi junaštvi, delil s svojo vojsko albansko katastrofo. Delil je z vojsko bedo ln prerojenje na Krfu, prestal z njo vse napore solunske fronte in izvojeval z njo slavno odločilno zmago na Kajmakčalanu ter se na njenem Čelu vrnil kot zmagovalec v Beograd. Našel je Srbijo opustošeno in razdejano. Našel Je pa tudi Izmučene jugoslovanske brate, ki so ravnokar osvobojeni po junaštvu od njega poveljevane srbske vojske, hrepeneli po združitvi s Srbijo. Prvega decembra 1918 proklamira On uedinjenje vseh Srbov, Hrvatov m Slovencev v eno edino, nedeljivo državo. V tej mladi neurejeni državi so se pojavile kmalu velike notranje težkoče, tem opasnejše, ker je bila še obdana od oavete željnih zunanjih sovražnikov. V teh letih je bila Kraljeva oseba ona, h kateri smo vsi dvigali svoje oči, od katere edino smo pričakovali ureditve in spasa. On edini je znal sredi političnih strasti in sredi težkih bojev, polnih negativizma, najti pravo pot, ko je 6. januarja 1929 tako kakor poprej na čelu vojske, prevzel sam nase vso odgovornost tudi za politično vodstvo. In tako ga vidimo na daljni poti ustvarjati mejnike, kakor so 3. oktober 1929, ko dd naši državi tudi dejansko Ime, katero izraža od njega ustvarjeno edin-stvo naroda, 6. september 1930, jesenska ustava iz leta 1931, s katero pritegne po iz- vršenem pomirjen ju narod spet k sodelovanju na državnih poslih. V zunanji politiki ga vidimo ustvariti sredi po viharju svetovne vojske Se tako razburkanega evropskega morja Malo antanto, potem Balkanski pakt, doživljamo njegove sijajne uspehe v zbližan ju s sosednimi državami, uspehe, katere je znal in mogel doseči le On, ki je že kot poveljnik v bitki pri Kumanovem zapovedal svojim vojakom, naj mislijo vselej na osvobojenje svojih bratov, da pa naj bodo nasproti premaganemu sovražniku človeški in milostivi. Le On je znal s svojo mirnostjo in ljubeznivostjo pretvoriti nekdanje sovražnike v prijatelje, da, zaveznike, le On je znal premostiti sovraštvo med bratskima jugo-slovensklm in bolgarskim narodom, ustvariti pomirjenje in spravo, katero je kronal z obiskom v Sofiji. On, ki je iz lastne izkušnje nadčloveških naporov poznal vso grozoto vojne, je bil prvi poklicani delavec za evropski mir. In On je s samo njemu lastno voljo in predanostjo, sposobnostjo in požrtvovalnostjo sprejel nase tudi to nalogo in jo izvedel. V trenutku, ko se je kot predstavitelj spravljenega in združenega Balkana podal v Pariz nadaljevat in poglobit delo za evropski mir, ga je zadela zavratna moril-' čeva krogla. Vsa veličina Njegovega duha in značaja je izražena v dejstvu, da je razumel iz vladarja, ovenčanega s slavo enega najznamenitejših vojskovodij, postati vladar miru, ki je s svojo krepko, zmage vajeno roko visoko dvignil pred vso Evropo zastavo sporazuma in sprave. Zato pa za njim ne žaluje samo naša domovina. ampak vsa Evropa, ki se globoko zaveda, da je izgubila enega svojih najboljših, največjih, najzasluženejših sinov in eno svojih največjih nad. On je tisti, ki je preokrenil javno mnenje sveta o Balkanu in o naši državi. On je storil iz male balkanske Srbije veliko, evropsko, moderno, kulturno. pravno državo, vpoštevano in ugledno v vsem svetu kot faktor miru in reda. On je kot pravi genij hitreje prehodil prostor in čas, kakor drugi. On je znal najti pravo pot in pravo odločitev in On je imel prav tedaj, kadar smo ga razumeli, in tudi tedaj, kadar ga nismo razumeli, ker nismo znali slediti njegovemu širokemu pogledu in v svoiih malih dnevnih skrbeh in prepirih ne pojmiti. da je imel v očeh vedno le veliko sveto stvar Jugoslavije. Hotel je le veličino in sigurnost države, srečo državljanov in mir s sosedi. Zato se zavedamo šele sedaj, ko smo ga zgubili, kaj nam je bil. ne samo nam vsem kot celoti, ampak vsakemu izmed nas, m kako zelo so naša srca z njim zrastla. Zato se trgajo naša srca v brezmejni žalosti in težkem obupu. Svet je postal revnejši in mrzlejši, odkar Njega ni več. Ali ob Njegovem grobu nam kipijo srca poleg neizmerne žalosti tudi neizmerne ljubezni do Njega in do tega, kar nam je zapustil, ljubezni do domovine, katero nam je ustvaril On, ljubezni do Njegovega naslednika mladega kralja Petra II., ki se je učil od svojega blagopokojnega očeta že v nežnih otroških letih vestnosti in je v Očetu imel najlepši vzgled strogega požrtvovalnega pojmovanja vladarskih dolžnosti. Prepričani smo o njem, da je podedoval vrline in odlike, ki so napravile njegovega blagopokojnega očeta tako velikega. Ljubezen do pokojnega kralja in do Njegovega naslednika nam narekuje, da hočemo vse svoje dejanje urediti v Njegovem duhu. da hočemo tako. kakor je on postavil vse svoje delo v službo domovine, tudi mi zapostaviti vse drugo in združiti vse svoje moči. da izpolnimo Njegovo sveto sporočilo, katero nam je zapustil z zadnjim vzdihom umirajočega življenja: »čuvajte mi Jugoslavijo!« Ko se v neizrecni tugi klanjamo globoko pred Velikim blagim pokojnikom in se zavedamo z neutešno bolestjo, da so belemu orlu. ki nam je prinesel osvobojenje in uedinjenje, omahnila strta krila, nam je v tolažbo edino zavest, da nam je ostavil sadove svojega dela in da se pojavlja na obzorju drug, mlad orlič. Sprejemamo ga z ono ljubeznijo, ki bo v naših srcih plamte!a večno za Njegovega blagega prednika, in uteho hočemo iskati v tem, da se združimo okoli njegovega prestola in se trudimo vselej ravnati po blagopokojnikovih vzvišenih načelih. V svoji pretreseni duši globoko razumemo in delimo bol Nj. Vel. kralja Petra H., Nj. Vel. kraljice in vsega kraljevskega doma, ker trepečejo v isti boli tudi naša neutolažljiva srca. Kakor nas vs_ brez razlike druži ta bol, tako nas bo tudi družil neizbrisen trajen spomin na velikega vladarja, prvega, največjega in najboljšega Jugoslovana! O, naša domovina, ti zemlja naša, odslej, ko boš hranila Njega, nam boš še milejša in svetejša! Ti, naš presvitli, ljubljeni, zlati kralj, pa sprejmi iz naših obupanih src in iz našega ihtenja naše zadnje pozdrave! Y rluii nam ostane blag smehljaj, ki smo ga videli še v smrti na Tvojem bledem licu, m pri Tebi ostane naša neminljiva hvaležnost! Večna Slava nepozabnemu Viteškemu kralju Aleksandru Uedinitelju! Kralj v zelen Naš blagopokojni kralj Aleksander je prestano v vojnah za osvoboditev domovi-poznal lov seveda že irt Srbije. Toda ker je vprav njegova domovina bila skoraj neprestano v vojnah za osvoboditev domovine je b Io tam doli malo divjadi. V poglavitnem pa se kralj zato ni mogel posvetiti lovu. ker ni utegnil. Vso svojo mladost je posvečal izobrazbi in delu za domovino. A da je bil kot vojak dober strelec, je znano. Ko so potihnile vojne vihre, ko se je umirilo življenje v Evropi, se je jel naš najvišji lovec zanimati za lov, ki je posta] najljubše, najpr jetnejše razvedrilo, po težkem delu utrujenega vladarja, hotečega vedet? in videti vse. kar se godi v državi. 2e 2. februarja 1921. so poslali lovci iz Slovenije takratnemu regentu Aleksandru brzojavko: »Lovci tz Slovenije. zbrani na X redni skumič ni SLD. pošiljajo obenem z odposlanci Hrvatskega lovskega društva Vašemu Visočanstvu najvdanejš lovski pozdrav, izražajoč nado. da pohiti Vaše Vlso-danstvo kmalu kot lovec med na«, da poklonimo tu. v kraljestvu Ztatoroga, Vašemu Visočanstvu zeleno vejiico.« H koncu omenjenega leta se je že odzval kralj vabilu SLD Dne 27. decembra je prišel v Kamnak. nakar se je vršil veliik iov na "gamse v Karmršk h planinah Pri tej priliki so pozdravili kralja Aleksandra tudi člani SPD. Kralj in knez Pavel sta ustrelila vsak im kraljestvu po dva gamsa, generala Hedzič kn Dokič pa vsak po enega. En kraljev gams je imel izredno močne roglje. Malo je lovcev, ki bi se mogli ponašati s tako trofejo! Kakšen lovec je bil kralj Aleksander, je pokazal že na prvem lovu. Ko je prišla pred njega gamsova koza z mlad čem. je odložil puško kn mirno čakal da sta odšla. Kakor si je kasneje izkazalo, je lov na gamse vladarju izredno ugajal. Kmalo na to je vzel kralj v zakup lovišče v prekrasni Krmi, v pravem kraljestvu Zlatoroga. Krma najbolj obiluje gamsov in stari gorenjski gamsarji ji že od nekdaj pravijo: Krma —-mati gamsov. Vedno bolj je spoznaval kralj Aleksander visoki lov. Ljubezen do prirode ga je vlekla v planine, ljubezen do prirode pa je bila tudi tista moč, ki je izklesala v izredno kratki dobi pravega, velikega lovca, k< trni ni bilo za množino plena, temveč mnogo več za lepe spomine, ki so j-rh vzbujale dragocene trofeje, močmi gamsovi roglji. V diivni, romantični Krmi je kralj dal izboljšati staro lovsko kočo. Kadar je bil utrujen vladar od težkih vladarskih poslov, je odšel v Krmo, v kraljestvo »Zlatoroga« iskat utehe. Dogodilo se je, da je orebu v lesenem lovskem gradiču, ki mu le bil prav tako drag. če ne še dražji, kakor najltnpo-zantnejši gradovi z velikimi dvoranami, kar po več dni. Vsako jutro in vsak večer pa je odhajal v spremstvu lovca v plazove, v jarke, pod stene, kjer se pasejo geinsri. Kot pravemu lovcu mu je bil najljubSi zalaz. Pri. tem lovu se najmanj moti sveta tišina prirode. Le kadar so g« prisilile družabne dolžnosti, da je imel več gostov lovcev, je priredil lov z gonjah- Nu, takrat je b i navadno prav dobre volje, smejal se je. Če so lovci izgrešili cilj m je divjad srečno odnesla pete. Kljub teimi pa je privoščil gostom dober plen. Ni mu bilo prav, če je kdo streljal preveč, smililo se mu je, če je bilo kaj zastreljenega. Kako se je iad šalil z gosti, dokazuje ta-le primer: General, ki ga je kralj zelo cen 1, je bil precej ponosen na svoje lovske uspehe. Preden so odšli na lov. je dal kralj privezati visoko v stene domačo kozo. Ko »ta prišla kralj in general na mesto, odkoder se je videte koza, je opozoril kralj generala na kapitalnega gamsa. Vzpodbujal je generala. da je streljal. Lahko si mislite, kakšno je bilo veselje vladarja, ko je generalu izročil trofejo. Kralj Aleksander je ljubi nad vse lov na gamse. Morda je to povzročila lepa pokrajina. kjer prebiva ta prekrasna divjad. Gotovo je kralju dopadlo življenje gamsov. Veliko pa je tudi pripomoglo k cenitvi tega lova. da je lov na gamse precej naporen in da ima ta divjad, kak samujo-či kozel, pohajajoč pO belih prodih, ali stoječ v strmi sivi sterof nekaj čudno privlačnega za iovce. kar čitamo tudi v našem najlepšem opisu gamsovega lova, V »Zla- to rogu t. Zbirka gamsovih rogljev, bi jo je zbral naš blagopokojni vladar, je po moči rog-Ijev. ena izmed najlepših na svetu. Več komadov rogljev gamsov, ki jih je bil ustrelil kralj Aleksander, lahlko tekmuje po vseh svetovnih razstavah. Poleg gamsovega lova je cenil kralj tudi lov na jelene, ki jih je streljal največ med rukanjem v Podunavju, na veleposestvu Belju. Tudi tukaj si je bil pribor i izredne trofeje. Ustrelil je bil tudi več divjih pra-šečiv. v letošnji pomladi pa v naših gozdovih nekaj divjih petelinov. Vsako jesen je rad zahajal tudi na lov na fazane, zajce, kljunače in jerebice. Toda njegovi lovski užitlki v ravnini se niso dali primerjati doživetjem v planinah. Vprav zaradi tega je pred dvema letoma vzel v zakup še prekrasno plain nsko lovišče v Kamniških planinah. kralj pa ni bil samo lovec, ki pozna tisto divjad, kar je lovi, in takrat, ko jo lovi. Naš kralj Aleksander se je zanimal za vso divjad po vsej državi. To »no imeli videti priliko na naš- zadnji lovski razstavi v Ljubljani, ki sta jo bila posetrla kralj in kraljica. Kralj Aleksander »i je vse ogledal, vse ga je zanimalo. Največjo pozornost je posvetil gamsovim rogljem. Ogledal sri je karto kjer so bila zaznamovana nahajališča divjad v vsej državi. Z veseljem je ugotovil, da so pravilno zaznamovani gamsi v . južni Srbiji, vedel je za kraje, kjer prebivajo še risi. le glede jeleniadi je opomMl zaznamovalca karte, da manjka oznaoka jelenov na grško-jugoslovenski meji. Priipomnil je, da je tamkaj še precej jelenov in da so prav močni v rogovju. Za kako prijetno razvedrilo je smatral kralj Aleksander lov, dokazuje tudi dejstvo, da je nanj kaj rad povabil tuje suverene in diplomate. Ko ga je lansko zimo posetil bolgarski kralj, sta odšla na lov v bližino Beograda. Za spremljevalce so biii pokicani lovci iz Slovenije. Kaiko je kralj Aleksander cenil lovce, tudi priproste lovske čuvaje in gonjače, kaj dobro vedo naši možje. Tako prijazen s svojim lovskimi osobjem ni bil še nikdo drugi, kakor naš nepozabni blagopokojni kralj. Z vsemi se je fazgovarjal in pazljivo poslušal, če mu je lovec vedel povedati, kje je kak močan gams. Kralj Aleksander je dobro vedel, kako važen je dobro urejen lov. Vprav zaradi tega je. kjer je le mogel, podpiral želje in težnje našega lovskega društva, ki je imelo v visokem lovcu svojega najboljšega za-šči+nilka. Velilko. strašno velifko smo izgubili! Jesen je prišla, naselila se je v naše planine, ki j h je že pobelil prvi sneg. Pokriva jnh čista deviška belina, ki tako zelo vabi lovce. Črni gamsi že lezejo proti grebenom in gledajo, kje bodo opazili čredo koz in drobiža. Se samo par tednov in pričela se bo ženitev gamsov, najlepši čas za gamsov lov Več sto gamsov bo zbran h v Krmi in Kamniških planinah, toda moža. ki je bil s srcem lovec, ne bo nikdar več v naše planine. -e Vodnikova družba žaluje za svojim visokim članom V soboto zvečer so se zbrali odborniki Vodnikove družbe, da počaste nesmrtni spomin kralja - mučenika, ki ga Vodnikova družba s ponosom šteje med svoje ustanovne člane. Veliki vladar je bil med prvimi, ki so pristopili kot ustanov-niki v krog Vodnikove družbe in je za svojo knjižnico redno prejemal njene publikacije. Žalno sejo je v odsotnosti predsednika nar. posl. g- Pustoslemška otvoril prvi podpredsednik g. dr. Janko Šlebinger, upravnik Državne študijske knjižnice. Žalno besedo je govoril g. dr. Mole, ki je katko in jedrnato orisal lik viteškega kralja Uedinitelja in njegov pomen za naš narod, za slovenstvo in za miroljubno Evropo Odborniki so poslušali žalni govor stoje in so obenem s poklonitvijo senci nesmrtnega pokojnika izrazili vdanost mlademu vladarju. — Ker je Vodnikova pratika že dotiskana, bo družba zaenkrat priložila pratiki samo krasno reproduci-rana portreta Nj. Vel. kralja Aleksandra in Petra n., kar bodo člani nedvomno sprejeli z zadovoljstvom. Otožen četrtek v Škocijanu Škocijan, 20 oktobra Težko, oblačno jutro. Mrzel veter brije. Črni četrtek v črno odetem Skoc janu. S hiš valovijo v vetru črne zastave. V izložbenih oknih so slike kralja Aleksandra odete v težko črnino, obdane z rožami. S črno pregrnjenih oken mole črne zastavice, na oknih gore lučke. Tiho je na vasi. Polagoma pa vas oživlja, prihajajo okolčani. prihajajo z n?J-oddaljenejših hribovskih vasi vedno večio trume, prihajajo z vseh strani. Vsi zvonovi zapojo. Prenapolnjena cerkev ne more sprejeti vase vseh, ljudjs se zbirajo še zunaj okrog cerkve. Služba božja se prične. Molče stoje možje iene in otroei žalostnih obrazov m še žaiostnejš h misli. Cuje sc lo šepetajoča iskrena molitev Konec maše! Iz cerkve se vije dolg sprevod. Najprej šolska mladina, moški in ženske. Komandir Možek nosi sliko kralja Aleksandra I Uedinitelja. Resni, žalostni obrazi. Počasi se sprevod pomika skozi Škocijan na sejmišče. Vzvišen prostor je črno odet, krasijo ga venci cvetja. Ogrom na množica liudi se razstavi daleč naokrog odkritih glav pričakuje, kaj bo. Kommdir g. Možek obesi na vzvišeni prostor kraljevo sliko, ovito v črno zastavo. Molk! Šolski upravitelj g Janko Malešič prične svoj govor. V zanosn h besedah oriše življenjski boj slavnega vladarja, njegovo državniško modrost v notranji in zunanji politiki. Govornikov glas močno doni, neponisno deluje na poslušalce. Ko zaključi i »Slava Uit Tam Je $nana NI VE A leta. $a tet*>&ne f Biti lepa, biti vitka in ravna, korakati veselo in razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh. Tu vam pomore Nivea-šola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki "** jih lahko vsakdo izvede. Te poživljajo telo. ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. Ta prospekt lahko dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah ali pri fcvrdki: JugosL P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 24. Lepa in vitka NFVEA šola za telesno vz£°i° mu«, množica trikrat gromko odjekne. Pevski zbor zapoje žalostinko: »B agor mu. ki se spočije«... Lovci '£ Škocijana in okolice po turobnem tuljenju lovskega roga oddajo vsak po en sjrel, nato pa skupno salvo. In slednjič zapoje pevski zbor »Bože pravde« Ljudje se polagoma razjubljajo z mislijo v srcu: »Čuval bomo Jugoslavijo!« Spet požar v ptorjski okolici Ptuj, 20. oktobra. V sredo ponoči okrog pol 2. je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Antona Frangeša v Zgornjih Jablanah. Veliko poslopje je bilo naenkrat v tako silnih plamenih, da ni bilo mogoče niti misliti na rešitev Z zgradbo vred je zgorelo vse gospodarsko orodje, vozovi, poljski pridelki in tudi vse, kar je bilo poleg poslopja. Skoraj ob istem času pa se je vnela slama. naložena na posestvu Terezije Berani-čeve. Veter je ogenj razširil tudi na pos!op. je posestnika Jožefa Horvata in so ognjeni zublji že zajeli streho njegove hiše, ko so gasilci iz Cirkovc priskočili na pomoč ter z velikim naporom ogenj zadušili in tako preprečili ve^ko požarno nesrečo Kako je v obeh primerih ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Krvav dogodek nr\ ličkanui Ptuj. 20. oktobra Sinoči se je zbrala večja družba nri posestniku Antonu Senekoviču na Hajd ni pri Ptuju, kjer so ličkali koruzo. Med drugimi sta bila tudi 2?letni Lampreht Maks. posestnikov sin. in l^letni nose^tnikov sin Metličar Peter, oba iz Haidme Med nj ma je vladalo že dalje časa hudo sovraštvo. Ko so se ob 22. vračali domov, še ni bilo med njima nobenega prep:ra V bližini Metličarjeve hiše pa sta se nenadoma sprla, pri čemer je Latnpreht sunil Metličnrja z nožem v levo stran prsnega koša. Metličar se je takoj ves krvav zgrudil. Imel je še toliko moč , da je pok'ical domače na pomoč, ki so ga k sreči slišali in odnesli v hišo. Že nekaj minut nato je izdihnil. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Hajdini, kjer se je vršila obdukcija. Ugotov li so, da je umrl zaradi prevelike izgube krvi. Morilec Lampreht je zbežal in ni za njim še nikakega sledu. Pcer Prijeten vonj po zelenečih smrekah Perilo, ki tako prijetno po svežem diši, nam prija in ga radi nosimo. Tako lepo čisto bo perilo vselej, če ga boste prali po Schicht-ovi metodi: zvečer ga namočite z Žensko hvalo — zjutraj ga operite s Schicht-ovim terpentinovim milom! iS To je vse delo, ce perete po SCHICHT™ METODI DOMAČA IZDELKA ST. 3. 1-3* vs\ra/ S pogreb* viteškega kraJfu. Zgoraj: naša (na levi) tn angleška mornarica Cna desniJ v z m nem sprevodu. Spodaj na levi: veliki tovorni avtomobili so vozili več tisoč vencev; na desni: jugoslovenska in prijateljskih držav leU&a, ki so sodelovala pri pogrebu Kleče na tleh so se množice na beograjskih ulicah s solzami poslavljale od Velikega krtdja na njegovi zadnji poti Q)a boste (epi in imeti sveže ustnice ; : : uporabljajte vsak dnevni čas naše novo črtalo sa ustnice ROUGE PASTEL A LA BIOCARMINE To divno prirodno barvo je odkrila tvornica Bourjois in jo izključno samo ona proizvaja. Naj že jeste ali pijete ali poljubljate, barva ostnle ostane nespremenjena. BOURJOIS O e p o t : B E LAVARV PARFUMEUR PARIŠ ZAGREB, SmlClMasova ut. 23 Iftomače vesti * V današnji Številki prinašamo nad 30 slik s pogreba našega Velikega kralja. Za slike, ki jih prinašamo na 14. in 16. strani, nam je iz prijaznosti odstopila svoje klišeie' beograjska »Politika«. * Dr. Čari Hagemann o smrti našega kralja. Prof. O. Šest je te dni prejel pismo znamenitega nemškega režiserja in dra-matskega teoretika dr Carla Hagemanna, ki se je nedavno ves navdušen vrnil iz Jugoslavije. On pravi v tem pismu med dragim: -Tudi mene je najgloblje pretresla vest o grozotnem in brezumnem umoru vašega, tudi nam Nemcem zaradi svoje premočrtnosti in razboritosti tako simpatičnega kralja, ki je bil res vreden vsega čaščenja. Saj sem se šele pravka- vrn.i NAJVEČJO IZB1KO POVRŠNIKOV LN OBLEK ZA GOSPODE EN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. iz njegove dežele, čije lepota me je prav tako navdušila, kakor me je gostoljubnost, ki sem je bil deležen povsod v Jugoslaviji, navdala s hvaležnostjo. Upam in iskreno želim, da ne bi nastopile nobene neugodne vnanje ali notranje posledice in da bi mlada kraljevina Jugos^vi-ja nadaljevala svoj razvoj v notranje čvrsto, veliko vzhodno državo, razvoj, ki mu je pokojni vladar v svoji daijnovUiri' politični modrosti začrta' pot.« — Vsekakor zanimiv glas. ki prihaja spontan :> iz vrst nemških intelektualcev in priču'-?. da ^ imel blagopokojni kralj tuui v teh krcg'li svoje vnete častilce. * Lepa gesta zagrebške občine v spomin pokojnega kralja v četrtek na dan kraljevega pogreba je socialni odsek zagrebške mestne občine priredil obed in večerjo 3000 siromakom. Siromaki so bili za obed pogoščeni celo s pečenko. Ta pogostitev je bila prirejena v duhu velike dobroti ji vosti, ki jo je pokojni vladar vedno izkazoval revežem, in v počastitev njegovega spomina. Pri megli, mrazu, vetru, proti nečistočam in staranju kože je najpopolnejše sredstvo KAMILČNA KREMA „K A MIL A" Dobi se povsod po Din 10.— za škatljico. Glavna zaloga v Ljubljani »Venus« pred pošto. * Važna kulturna akcija kostajniških dijakov. V Strigovem v Bosni, 15 km daleč od Kostajnice, bo skupina dijakov iz Kostajnice prekopala večje zemljišče, da bi našla ostanke starorimske naselbine Stri-(^ona ki je bil po ugotovitVaV pokojnega aona Frana Buliča na področju današnjega Strigova. Don Bulič je že leta 1921 uvedel akcijo za raziskavanje, ki pa zaradi njegove bolezni takrat ni bila izvedena in tudi pozneje zarad iraznih zaprek ni napela Kostajniški dijaki bodo ostali na terenu S dni. « Sreska kmetijska in šolsko vrtnarska razstava v Murski Soboti bo v dneh 22, 23. in 24. oktobra v Sokolskem domu. Otvoritev bo jutri, šolski otroci naj si jo ogledajo v torek. Vstopnine ni! Lepe moderne spomenike ima razstavljene in jih r nizki ceni odprodaja Kunovar Franjo *amnosešKo Kiparsko podjetje, Ljubljana, pokopališče Sv. Križ. Telefon št 27-87. * Vprašanje zgradbe botaniškega zavoda v Zagrebu je postalo aktualno po kongresu Zveze slovanskih lekarnarjev Kongresisti so se namreč zelo zanimali za letos ustanovljeni oddelek botaniškega vrta, ki je posvečen študiju zdravilnih rastlin. Ta oddelek ima svoje področje v jugovzhodnem delu proti železniški progi. Botanični vrt je bil ustanovljen leta 1890. in razvil se je ta-. ko. da predstavlja sedaj ne samo pomembno znanstveno, temveč tudi estetično zanimivost mesta. V obeh pogledih bi ustanova pridobila če bi bil čimprej na vrtu zgrajen tudi botanični zavod. * Inozemski go»ti na Jadranu. V zadnjih dneh je dospelo v Dubrovnik 350 poljskih turistov, ki bodo ostali tam do 26. t. m. Tudi iz Švice je prispela večja skupina turistov, novi švicarski gosti pa so na potu. Švicarji bodo prispeli preko Trsta, obiskali bodo najprej Split, potem pa bodo več dni ostali v Dubrovniku. Največ zanimanja za jadranska letovišča pa so leto3 kazali Ce-hoslovaki. Bili so v vseh kopališčih in dasi še niso znani točni podatki, se vendar lahko računa, da je obisk češkoslovaških go. stov za 20 odstotkov večji od lanskega. .Med vsemi inozemskimi gosti so bili Ceho-slovaki letos na prvem mestu. * Volitve skuoščinarjev v železniški bolniški fond. Dne 2-8 t. m. od 8. do 14. ure se bodo vršile pri vseh službenih edi-nicah volitve skupščinarjev in njih namestnikov v železniški bolniški fond. Vsi upokojenci, k' so član? železniškega bol- Pravkar so prišle v promet razglednice z našimi pravimi narodnimi nošami. Serija obsega 12 razglednic in stane 10 Din Posamezni komadi po 1.50 Din Dobe se po trgovinah aH pa v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 8288 niškega fonda, prejmejo že sedaj v uradnih urah kuverte, v katere vložijo kandidatno listo, jo zalepijo in oddajo na dan volitev volilni komisiji one edinice, katera ga vodi v svojem staležu. Vsak volilec - upravičenec voli osebno in se izkaže komisiji s svojim članskim listom. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. » Repatriiranci iz Francije. Dne 12. t. m. je prispelo 150 naših rudarjev in članov njihovih družin iz Bruaya v domovino. Pri odhodu jim je bilo obljubljeno, da je plačana vožnja in prevoznina od pohištva do zadnje postaje bivališča. Ta obljuba pa ni bila izpolnjena Zato se prizadeti opozarjajo, da morajo skrbeti sami za kritje prevozaiih stroškov. Od železnice izstavljene in od občin potrjene račune je predložiti s primerno prošnjo Skladu za podpiranje izseljencev pri hranilnici drav. ske banovine v Ljubljana, ki bo po možnosti del teh stroškov povrnila in intervenirala po banski upravi, da izpolni kom-panija v Franciji svojo obljubo. To velja tudi za tiste izseljenske repatriirance iz Bruaya, ki se bodo še vrnili iz Francije. Zimska sezona. Centralna kurjava. Radiotermalno zdravilišče Dolenjske toplice pri Novem mestu Izborni uspehi zdravljenja, posebno pri rev-matizmu, išiasu, protinu (gihtu), živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapija. Tekoča hladna in topla voda v sobah. Na željo tudi serviranje v sobah. • Iz »Službenega lista«. »Službeni liet« kr. banske uprave dravske banovine, št 85. z dne 20. t m., objavlja odločbo o pečatih pooblaščenih geometrov. ukin tev obvezne ponudbe 30% od izvoza na Madžarsko Narodni banki, objavo o izvozu blaga v Nemčijo, objavo o uporabi začasno vezanih denarjev za izvoz blaga, pojasnilo, katere stiskalnice spadajo pod št. 659 uvozne tarife, odločbo prve plenarne seje ka-sacjskega sodišča kraljevine Jugoslavije o razlagi par. 222., odst. 2., zakona o javnih notariih, ratifikacijo treh mednarodnih konvencij, objavo o telefonskem prometu, odredbo o mojstrskih izpitih za mesarski in prekajevalskj obrt in objave banske uprave o pobiranju občinske trošarine v letu 1934 ♦ Odgovo- »čitatelju L. N.«. Na stavljena vprašanja je dal strokovnjak naslednje odgovore: ad 1. 2% splošni prometni davek ad 2. Kdor ima nad 300.000 Din letnega prometa, mora voditi knjigo o opravljenem prometu. To knjigo (ki ni identična s poslovnimi knjigami — ujemati se pa mora ž njimi), mora zaključiti četrtletno in na podlagi tega zaključka napraviti četrtletno prijavo in odpremiti odpadajoči 2% splošni prometni davek davčni upravi. Kdor te prijave na uradni poziv v 8 dneh ne vloži, se ga lahko kaznuje z globo od 50—500 Din. če se pozivu ne odzove, se lahko odmeri prometni davek na podlagi uradnih ugotovitev. (Odobritev pa je odvisna od davčnega odbora.) — ad 3. Faktična vrednost vina, danega v promet. ♦ Iskanje nafte v naših krajih. V čakov-cu se mudita dva francoska in en švicarski geometer, ki jih spremlja višji svetnik monopolske uprave Stanojlovič. Tuji geo-metri so zastopniki neke francoske podjetniške skupine, ki se zanima za izvirke nafte na področju pri Selnici in Prakljenici. Vrelci so last nekega domačega koncema, ki pa jih ne iizkorišča. če se bodo geofi-zični poizkusi, ki jih izvajajo gosti, dobro obnesli, bo revno prebivalstvo v čakovsk: okolici deležno dobrodošlega zaslužka. * Sneg v Bo8anski Krajini. Od torka se tudi po vsej Bosni močno občuti nagla vremenska izprememba. Na Palah, na Trebe-viču in v vseh drugih planinah je zapadel sneg. Nad Banja luko so bili celo močnejši snežni meteži Na planinah je od 10 do 15 cm snega, temperatura pa je padla za 4 stopinje pod ničlo. * Vlom v poijčanski okolici. Te dni Je bilo vlomlljeno v gostilno Ivana Mlakerja v Sp. Lažah Gostilna se nahaja tik postajališča ob glavni cesti in jo zlasti radi posečajo nedeljski izletniki. Ko je hotela dekla zjutraj pospravljati gostilniške prostore, je našla vrata, ki jih je gospodar zvečer skrbno zaklenil, odprta, še bolj se je prestrašila, ko je poleg odprte omarice našla sekiro, ki so jo vzeli storilci s seboj, če bi jih bil kdo zalotil. Vsi predali so bili odprti z dletom. Odprta so bila tudi hišna vrata, pred hišo na mizi pa so stale izpraznjene steklenice žganja, likerja in vina, kar so si vlomilci privoščili pred odhodom Gostilničar je ngotovil, da so mu vlomilci pobrali razen pijače še nekaj drobiža, sinovo birmansko uro in precej druge drobnarije. Iz veže pa je izginilo 1600 Din vredno kolo občinskega tajnika iz Loč, ki pri Mlakerju stanuje. Na istem mestu so pustili staro kolo, vzeto večer prej v Poljčanah. Niti gospodar niti kdo drugi ni v vetrovni noči ničesar slišal, ker so stanovanjski prostori na drugi strani gostilne. Orožništvo iz Loč zasleduje storilce, ki so jim bile razmere v hiši dobro znane. • Krvava bitka med štirimi brati zaradi dedščine. V Budaševu pri Sisku se je odigrala krvava drama med štirimi brati Marečiči, ki so se sprli pri razdelitvi zemljišč po smrti svojega očeta Bratje so bili složni, dokler je oče sam vodil gospodarstvo, kc pa je starec umrl. so nastali med njimi hud! prepiri Naposled so se trije bratje nekako pogodili, najmlajši, Pavel, pa je bil prepričan, da gre to ▼ Vsi znaki kažejo, da bo letos hoda zima. Zato opozarjamo vse trgovce in konzumente Radenske, da svojo potrebo za čas zime krijejo že pred nastopom mraza zato, ker je odpo-šiljanje vode pozimi združeno s prevelikim rizikom. Ce voda na poti zmrzne, je uničena cela pošiljka s steklenicami vred. Ko se zalagate za zimo, ne prezrite izpopolniti svoje zaloge z Radensko, ki je potrebna za Vaše zdravje in pijačo tudi pozimi. njegovo škodo. Prepiri so se potem nadaljevali tako, da so bili trije proti enemu. Pavel se ni dal repričati, da je razdelitev zemljišč pravična, in ko je grozil s tožbo, so bratje padli po njem ter ga tako pretepli, da so ga komaj še živega prinesli v bolnišnico. Konec spora je sedaj ta. da so trije bratje v ječi, četrti pa na smrtni postelji. Za lepoto in zdravje udoben steznik In individualen nedrček od I. Salaj, Aleksandrova cesta štev. 2/1. • Za kratek čas. Vsakdo je zadovoljen, če se po dnevnem delu lahko za nekaj ur razvedri. Za tako razvedrilo skrbi založba »Prijatelj*, ki izda vsako leto poleg revije še enajst knjig. Deseti številki »Prijatelja« je bil priložen prvi del znamenitega romana Hermana Sudermanna »Mačja brv«. Zgodba drži čitatelja do konca v živi napetosti, zato se ta knjiga sama priporoča. Deseta številka revije »Prijatelj« pa ima tole vsebino: Nadaljevanje Ingoli-čevega romana »Mlada leta«. Borisa Rih-teršiča »Ženo si mi vzel«, Ivana Vuka »Zgodba z letovišča«, A. P. čehova »Album«, Arkadija Averčenka »Vzorna žena«, Edgarja Allana Poeja »Ovalna podoba«, potem črtice: »Lepota in resnica«, »Hiše ljubezni v Nigeriji«, »Nova Gvineja«, »Najnevarnejši lov na svetu«,' »Skrivnost vodnih vrtincev«. »Umetnost in lepota jahanja«, »•Iluminacija pod morjem«, »Nevidni človek se nam obeta«, »Pojdimo v priro-do!«, »Gledališki pregled«, »Literarni drobiž«, »Iz tehničnega sveta« in razne anek. dote. Mesečna naročnina za 12 številk »Prijatelja« in 11 knjig je 12 dinarjev. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10. črk tvori naziv prvovrstne žitne ka- ADRIA VSE JO KUPUJE IN RADO IMA! • Biazntkova »Velika pratika« za leto 1935 je izšla letos že devetdesetih. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne sarno pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča prt tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. KLOBUKE za jesen, v najnovejših barvah, raznih modnih oblikah, vsakovrstne kakovosti (kvalitete) ter športne čepice v lepi izbiri nudi po zmernih cenah trgovina klobukov Mirko Bogataj LJubljana, Stari trg 14. Solidna postrežba! Sprejemajo se popravila! • Obledele obleke barva v razlifnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. • F-dno uživanje Radenske Je za Vala zdravje nujno potrebno. Iz Ljubljane „— Konzulat Francije In franeoaka kolonija v LJubljani sporočata občinstvu, da se bo vršilo žalno cerkveno opravilo za g. predsednikom Poincar^-jem in g. ministrom Loisom Barthoujem v torek, 23. t-m. ob 10. dopoldne v stolnici sv. Nikolaja. u— v dopolnilo našega poročila o prisrčnem sprejemu predsednika francoske republike g. Lebruna na železniški postaji v Ljubljani naj še dodamo, da Je najvišjemu predstavniku zavezniškega naroda izročila šopek cvetja tudi učenka IV. razreda Mladike, Dolores Schellova. Njene globoko občutene besede »Poul 1' wwur du peuple franeais« so vidno ganile g. Lebruna. u— Narodni muzej je danes zaradi preureditve zbirk zaprt. Za brezplačni poset bo spet odprt od prihodnje nedelje dalje. u— V Ljubljanskem klubu bo v torek 23. t. m. predaval g. univ profesor Ozvald o temi: Cilji ln pota ljudske izobrazbe. u— Spremembe pri kazenskem oddelku okrožnega sodišča. Funkcije kazenskega sodnika^poedinca je prevzel 8. o. s. g. Rajko Lederhas, doslej dodeljen civilnemu oddelku. Sodnik-poedinec s. o. s. g. Fran Gorečan je dodeljen kazenskemu senatu, član kazenskega senata s. o. s. g. Adolf Hudnik je prideljen civilnemu senatu. S. o. s. g. Fran Orožen je določen za namestnika predsednika kazenskega oddelka g. Ivana Kralja. n—. Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva na Viču priredi danes ob 2 popoldne predavanje na prostem o sajenju in presajanju sadnega drevja Zbe. remo se ob pol 2. pri gasilnem domu na Ogl jene krtačice dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka Ivan Paspa 1 sinovi Zagreb L poStni predal štev. 60 Ir.cs - Ines - Ines edino sredstvo proti izpadanju las se dobi spet v Ljubljani, Novi trg l/I. Cena 30 Din. Viču. Prireditev bo izredno poučna in koristna, ker bo strokovnjak praktično pokazal pravilno sajenje drevja, zato ne zamudite ugodne prilike, da »i izpopolnite svoje znanje. u— Za uboge slepe« je darovala neimenovana 100 Din v počastitev eipomina na bla-sopokoineea kralja Aleksandra I. u— Mestno poglavarstvo opozarja na razglas komande dravske divizijske oblasti o nabavi konj za 16. artiljerijski polk v Ljubljani. Več je razvidno iz razglasa, si je nabit na deski mestnega poglavarstva in na mestni deski v Sp. Šiški. u— Gospodinje! Ako Vas zanima, kako ?e lepo ln brez truda opere čipke iti čipkaste zavese, se udeležite predavanja, ki ga priredi Celjska milaraa d. z. o. z. v sredo 24. t. m. ob 4. popoldne pri Zvezi gospodinj, Breg št. 8. u— šentjakobčani otvorijo svojo letošnjo sezono v soboto 27. t. m. ob 20.15 z Jurčič.jGovekarievo ljudsko igro s petjem »Rokovnjači«. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra, moški ter otroški 7bor. V nedeljo 2-8. t. m. ob 20.16 se igra ponovi. Občinstvo opozarjamo na predstavi! STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO EN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V KONFEKCIJI PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI 5. u— Obupan zaljubljenec. Pleskar France iz Ljubljane je bil že cele mesece nesrečno zaljubljen v brhko Ivanko, ki mu pa ni vračala ljubeztr. Moledoval je "krog nje in jo prosil za sestanke, na katere pa ni pristala. Predsinočnjim je zaljubljenec v obupu zagrabil za britev in si skoro prereza 1 goltaneo. K sreči so njegovo obupno dejanje takoj opazili njegovi znanci, ki so pozvali reševalni avto, da ga je odpeljal v bolnišnico. u— Krop ga je polil. Včeraj zjutraj so pripeljali v bolnišnico 7-letnega posestni-kovega sina Franca Skvarčo od Sv. Jo-šta v horjulski občini. Dečko je doma skakal okrog hiše in stopil tudi do kotla, v katerem se je kuhalo za prašiče. Kotel pa Je prevrel in je vrelica pljusnila v dečka, ki se je zaradi opeklin sesedel na mestu. Njegovo stanje je zelo resno. u— Po dolgem času prijet vlomilec. Ljubljanska policija je izročila sodišču že dolgo zasledovanega vlomilca, v Zagre. bu rojenega Jožeta Kastelica, po poklicu samskega delavca, nestalnega bivališča. Lani septembra se je klatil po Dolenjskem. Vlomil je pri belem dnevu v hišo posestnika Jožeta Bajsa v Cirnikn pri Krškem, ko so bili domači pri poljskih delih. Odnesel je 6 Din, nekaj srebra in obleko v skupni vrednosti 1500 Din. Zmikavt se je znal prav dobro skrivati pred oblastmi, a so ga vendarle naposled iz. taknili v nekem lokalu v Florijanski ulici. Vlomilca bodo te dni odpeljali v Novo mesto, kjer ga bodo sodili. u— Jenkova plesna šola v Kazini Prične z rednim poslovanjem v torek 23. t. m. ob 20. apopolnjevalni tečaj za vse lanskoletne obiskovalce in nove interesente. V četrtek zopet »začetniškl tečaj«. Posebne plesne nre in informacije dnevno od 11. —13. in 15.—19. Maribora a— češkoslovaška delegacija. V petek popoldne je prispela v Maribor na povrat-ku v domovino češkoslovaška delegacija, ki se je udeležila pogrebnih svečanosti v Beogradu. Delegacijo so spremljali kot častno spremstvo do Maribora konjeniški general Vukovič, kapetan Pavlovič ter tajnika v našem zunanjem ministrstvu Naumovič in Avakumovič. češkoslovaško delegacijo in njeno spremstvo so sprejeli na glavnem kolodvoru pri brzovlaku, ki je imel eno uro zamude, mestni poveljnik general Hadžič, sreski načelnik dr. Sene-kovič, šef policije Radoševič in drugi. Ker je imel brzovlak v Mariboru skoro uro postanka, so si visoki gosti v spremstvu naših odličnikov ogledali mesto, nato pa nadaljevali pot v domovino. a— Narodna odbrana vabi vse svoje člane na svojo prireditev v narodnem gledališču 23. t. m. ob 8. zvečer. a— Koroški klub, Jadranska Straža, Sokol, Jugoslovensko-češkoslovaška liga in Ipavčeva Pevska župa vabijo svoje člane na prireditev Narodne odbrane, ki bo v torek ob 20. v Narodnem gledališču. a— V torek, ko poteče 14 dni od tragične smrti Nj. Vel kralja Aleksandra I., bo v frančiškanski cerkvi žalna maša. Zalostiru ke bo pel »Poštni rog«, igrala bo poštarska godba. a— Prijatelje tople Meškove besede vabimo k predstavi njegove simbolične drame »Mati«. &— Otvoritev razstave akademskega slikarja Antona Trstenjaka bo danee v prostorih palače hranilnice dravske banovine v TjTševi ulici. Razstava bo odprta do 29 t. m. a— Zgledno Podjetje. Splošna stavbena družba na Teznu se je v četrtek udeležila korporativno žalne maše za blagopokoj. nim viteškim kraljem Aleksandrom. Prisostvovali so vsi uslužbenci tovarne od vajenca do mojstra in celokupno uredništvo z obema ravnateljema gg. Babičem in Radosavljevičem na čelu. Delavstvo dobi za ta dan izplačano celodnevno mc!-do in se je podjetje na ta način s plemenito gesto oddolžilo spominu nesmrtnega vladarja. a— Slovensko trgovsko društvo priredi na splooo željo letos drugi tečaj za moderno aranžiranje Izložbenih oken, ki se prične v četrtek 26 t. m. v prostorih Trgovske akademije ob 20 Pouk se bo vršil 36. oziroma 44 nr in bo končal ▼ začetka meseca decembra Prijave sprejema tajnik g Ambrožič v društveni pisarni Jurčičeva ulica 8. najkasneje do torka. 23. t m a— Dar PTI_ Namesto venca na grob blagODokojnega g. Viherja Leopolda, nad-učitelja v p. v Slovenski Bistrici, Je šef- Aromatis" ? 2e samo ime »AROMATIS« znači dobro aromo kave »AROMATIS« brez kofeina, izbornega okusa in vonja. Zahtevajte jo od vašega trgovca. Ako j>AROMATIS« še ne dobite v vašem kraju, vam pošljem za po-skušnjo po pošti poštnine prosto poštni paket 1 kg za Din 25.—. Sprejemamo zastopnike. COMMERCE d. d., LJUBLJANA 157-J zdravnik namestnik OUZD g. dr. Sekula Jože daroval 100 Din za azilni sklad PTL. a— Plemenit dar. Gospa Pirohova je darovala bolnišnici kompletno napravo za električne kopeli. Za ta velikodušni dar se ji uprava bolnice iskreno zahvaljuje v želji, da bi našla darovalka mnogo posne-malcev. a— Požar na severni meji. Predsinočnjim okrog 20. je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika šerbinka pri Sv. Križu nad Mariborom. Ker so bili do niač: odsotni, je požar uničil vso domačijo in je škoda prav občutna. Posestnik je bil le delno krit z zavarovalnino. Kako je Požar nastal, ni ugotovljeno, domnevajo pa, da je bila na delu zločinska roka. a— Dimnik se nagiba. Neka dunajska tvrdka je te dni končala gradnjo tovarniškega dimnika pri Hutterjevi tovarni. Dimnik je eden najvišjih v našem mestu in menda tudi v državi. Zadnje dni se je pričel nevarno nagibati in nagnil se je skoraj za cel meter proti severovzhodu. Najbrž so popustili fundamenti. Dunajska tvrdka je v velikih skrbeh spričo očitne nevarnosti, da se dimnik podre. Zdaj bodo poskušali dimnik na drugi strani podkopati, vendar ni verjetno, da se jim bo posrečilo na ta način ga zravnati. Najbrž ga bodo morali podreti, če pa bo ostal pokonci, takole poševno nagnjen, bo kajpak Maribor imel le malo manjšo senzacijo kakor Pisa s svojim cerkvenim stolpom. Iz Celia e— Smrt dveh znanih Celjank. V petek ob 16.30 je umrla v Celju, Pred grofijo 6, v starosti 73' let trgovka in vdova po in-ženjerju ga. Frančiška Pollandtova, roj. Pa-pov. PogTeb pokojnice, ki je bila blaga žena in zgledna mati, bo danes ob 15. izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. Včeraj ponoči ob pol 1. je umrla v Celju, Kralja Petra cesta 31, v starosti 59 let posestnica in vdova po tovarnarju ga. Ela \Voschnag-gova, roj. Negrijeva. mati ge. Rakuscheve in uradnika H. E. \Voschnagga ter sestra zdravn ka g. dr. Negrija v Celju. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz hiše žalosti na mestnn pokopališče. Blagima pokojnicama bodi ohranjen trajen spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Iz občinskega urada za Celje-okolico. Poveljstvo celjskega vojaškega okrožja sporoča: Pri letošnjem vpoklicu rekrutov dijakov v kadrsko službo je bilo ugotovljeno, da so bili med temi vpoklicani tudi takšni, ki še niso dokončali svojih študij odnosno šol. Zaradi tega so imeli ti vpokli-canci neprilike in so nastali nepotrebni prepisi. Da se v bodoče to prepreči, se pozivajo vsi rekruti-dijaki, rojeni od J. 190S. do 1914., ki še do danes niso prinesli dokazov o rednem šolanju, da to storijo takoj, najkasneje pa do 10. novembra. Zaradi točne ev dence bivališč vseh rezervnih oficirjev, ki so bivali v občini Celju okolici in so se izselili, a spremembe bivališča niso po predpisih jav:li pristojnemu poveljstvu. se pozivajo vsi prizadeti, da to spremembo takoj javijo, ker se bo proti vsem, ki tega niso storili, postopalo najstrožje po zakonu. Obenem se pozivajo vsi še neprijavljeni rezervni ofic rji, upokole-ni oficirji (naše in tujih držav) ter nespre-jeti oficirji, ki bivajo v občini Celju okolic;, da se prijavijo takoj, najkasneie d* do 26. t. m. v občinskem uradu na Bregu. S seboj morajo prinesti legitimacijo. Tudi vsi prijavljeni rezervni oficirji, ki bivajo v občini Celju-okol ci, se pozivajo, da se najkasneje do 26. t. m. javijo v občinskem uradu na Bregu zaradi izpopolnitve potrebnih podatkov. S seboj naj prinesejo oficirsko legitimacijo. e— Obrtna razstava, ki bo prihodnje leto v prostorih mestne narodne šole v Celju, bo prva" po 12 letih. Za razstavo se že sedaj zanima mnogo razstavljalcev in nekateri obrtniki so že začeli izdelovati izdelke za to razstavo. Posamezni odseki so pridno na delu i" pripravljajo vse potrebno, da bo razstava čim lepše urejena in čim uspešnejša. Od nekaterih oblastev, društev in denarnih zavodov so že prispela prve podpore za razstavo odnosno zagotovila glede prispevkov. e— Društvo kmetskih fantov in deklet na Zg Hudinji bo imelo danes ob 15. pri tov. J. Podpečanu na Zg. Hudinji komemo-racijo za blagopokojnim Viteškim kraliem Aleksandrom L e— Sokolska telovadba v$eh oddelkov, ki je bila v znak globoke žalosti prekinjena, se bo pričela jutri v mestni telovadnici v Celiu in v Sokolstkem domu v Gaber ju. e— Napad z motiko in nesreča v gozda. Te dni je neki moški z motiko napadel 571etnega posestnika Ivana Slandra v bližini njegovega doma v Grajski vasi in ga hudo poškodoval po levi roki. V petek ;e pri po.dirahju dreves v gozdu padel težek hlod na 66letnega Miho Straška, delavca v tovarni kopit v Loki pri Zidanem mostu, in mu zlomil levo nogo. Šlander m Strašek se zdravita v celjski bolnišnici. e— Pričela se je sezona plesov in plesnih vaj. Za iste si preskrbite za plesne toalete Crepe de chine po 34 Din v Trgovskem domu Stennecki, Celje. Zahtevajte vzorce in cenik.* e— Obnovite srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union Danes zaprto Jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Amakchak« (»Pekel na zemlji«) m zvočni tednik. So-li plfučne bolezni ozdravljive? — To nad vse važno vprašanje zanln-.a očitno vse, ki bolehajo na astmi, katarju pljučnih. ■■ vršičkov, zastarelem kaši ju, zasluzenoetl. dolgotrajni hrtpavoeti ln hnpl, a aozaaj se niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobijo pri nae POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI Izpod peresa goep. dr. med. Gutmanna, bivšega šefa zdravnika, v zavcdu za kuro n temi- »Ali ee dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu bolniku priliko da si razjasni svojo bolezen, smo se odločili, da pošljemo to knjigo vsako-mur b'rezplačno mfranko zaradi splošnega blagra. .. - Treba pisati samo dopisnico frankirano z Din 1.75 s točnim naslovom na naslov: PUHLMANN & Co. Berlin 614 Muggelstrasse Nr. 25-25 a Odobreno od min. soc. pol, sanitetni oddelek S. br. 2416 od 13. XII. 1933 Iz Kamnika tj- ^nortni klub Kamnik ie imel žalno *eio v petek zvečer. Predsednik JI. Ferdo #tm ic je v lepih besedah proslavljal blagopokojnega kralja Aleksandra njegove državniške vrline in ljubezen do naroda Kot robornik vsake ideje, ki služi v dobrobit narodu in državi, je kralj Aleksander z veo po7-omostjo spremljal tudi napredek našega ' -b, in cra ob vsaki priliki velikodušno podpiral. SK Kamnik je odposlal eozalno brzoiavko. navzoči pa so z molkom počastili HPomin bi aco pokoj n ega vladarja in izrazili vdanost novemu kralji Petru II. Iz Trbovelj t-_ Vpisovanje v esperants*i tečaj se bo vršilo danes 21. t. m. od 8. do 12. ter od 14 do 16. namesto preteklo nedeljo, kakor je bilo javljeno- Iz Ptuja j— Slovesna sokolska komemoracija bo danes ob 10. za deco, ob 11. pa " *Une in ostalo občinstvo v dvorani eoko.a Mladiki. Za članstvo udeležba obvezna. Odbor za splošno in strokovno izobrazbo za trgovoski in obrtniški naraščaj priredi letos za svoj narašča, brezplačni strojepisni tečaj- Vsi interesenti »^j pridejo v torti 22. t. m. na sestanek ob 18. v pro- etore združenja trgovcev v . v- Društva Šola in dom ima svo.li redni občni zbor danes ob 9- dopoldne v p .g realni gimnaziji. Vsi Sam. zlasti pa starci po vljudno vabljeni. Žalne seje Jubilej gospe Trobejeve V Gornjem gradu praznuje danes svoj 70. rojstni dan gostilničarka gospa Marija Tobejeva, ki je daleč na okrog znana in čislana zaradi svoje dobrotljivosti, velike ljubezni do prirode in vnetega udejstvova- Dfuštvo tiskarnarjev in Združenje grafičnih podjetij za dravsko banovino je So v svojih društvenih prostorih žalno soj« za blasopokojnim kraljem M. \ei. Aleksandrom I. TJediniteljem. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino v Ljubljani je imelo v sredo žalno sejo za nepozabnim našim kraljem Aleksandrom I. ter je odposlalo dvornemu maršalatu daljšo žamo de-^e=o m obenem vdanostno izjavo novemu kralju ^Društvo absolventov državnih trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani, s pododbori Celje, Maribor in Novo mesto ie imelo 17. t. m. v Trgovskem domu žalno sejo, kjer je počastilo blagopokojnega kralja z govorom predsednika Beora in podpredsednika žibeme. maršala .u dvora v Beograd pa poslalo žalno bzojavko. Slov. pevsko društvo »Slovan« na Brdu je imelo dne 15. t. m. žalno sejo ob udeležbi vsega članstva. Vršila se je v gostilniški dvorani g. Zadnikarja pred lepo, t. zelenjem ovenčano in v črno ovito sliko Velikega pokojnika. Sejo je otvoril društveni predsednik g. Zadnikar Jakob ter orisal življenje, delo in borbo blagopokojnega kralja. Člani so s tugo v srcih sledili izvajanjem g. predsednika m ob koncu govora počastili kraljev spomin z vzklikom »Slava«. MOJSTRANA. Globoko nas je preeun>ila vest da našega dobrega vladarja ni vec med živimi. Še sedai ne moremo veneti, da \->oa ki ie tako ljubil naše triglavske planine — Njega, ki nas je posečal vsako leto — ne bo -več k nam. Dne 13. t. m- se je vršila v sokolski dvorani žalna se,a v poča-sfciiev spomina blagopokojnega Viteskega kralja- Po uvodnih besedah br. staresine se ie vršila žalna seja društvene uprave, takoj nato pa ie bilo predavanie o našem bla-eopokojnem kraljj - Velikem ^Sokolu. Ietotako se je vse članstvo udeležilo na dan pogreba žalnih cerkvenih svečanosti, kakor tudi žalne komemoracije pred cerkvijo in v sokolski dvorani. Po vseh oknih svojih stanovanj pa so Sokoli prižgali nešteto sveč. Sokolski žuo-i m Savezu sta bili odposlani sožalni brzojavki. Čuvati hočemo Jugoslavijo. Slava Viteškema kraln Alek F.andru I- Uedenitelju! Mj zrn Nn. Vel kr;U?rTri Slovenskih Konjicah. Bridkii ta-ai ob izgubi liubl i enega vladarja so dale tudi Loče najpopolnejši izraz. Obcnfcki bor je imel 13- t. m. žalno eego v obcin^ pisarni, na kateri so odbornik, pobilii spomin blagopokojnega kralja, potem pa po ložili prisego njegovemu naslednika Žalna služba božja je bila 18. t. m. m udelezib «> w ie šolarji z učiteVstvom vsa čicstva pa je bilo toliko da je bila cerkev nabito polna. Nobeno oko m ™h.0' ko so šolarji zapeli pretr«l],vo >Goz^ J že zelen« . Po žalni slazbi bozn je prire dii Sokol v' šoli žalno zborovanje. Sponi;n Sa vladarja Sokolstva in obeh gasilskih cet. šolska mladina pa je zapela žalostmko ■ dr™ himno. Po žalnem zborovanju, na *ater®? so se vsa društva zaobljubila v.duhu zadnjih be^ed pokornega vladam le bila po-elana žalna brzojavka maršalatu dvora ka teS so podpisali Sokol. kraievni šolski odbor, gasilski četi ^ . Sovo. posojilnica v Ločah strelka družina Občinska organizacija JNS in Ura 0 r vrktv kvete ašlmlče kot in -olž ainhd Svo kmečkih fantov in deklet, žalne zasta- m žalno zborovanje na katerem je tajnik prebral spomenico, ki slavi spomin b 1 a "opoko j ne ga kralja Aleksandra, zaob-linhlTč ane v duhu njegove oporoke in in zraža udanost novemu vladarju Po gasilskih predpisih so člani čete potožili prisego Nj. Vel kralju Petru Iu.. marsa-?aT®vora pa so poslali talno 1brzojavko Na dan pogreba viteškega kralja se je če ta udeležila sv maše-zadusnice m žalne ^ Doma le imela četa ga zborovanja na Igu. uoma j<= tui svojo žalno svečanost, na kateri je govoril šolski upravitelj g France Grasi£ 1 Društvo kmečkih fantov in deklet je imelo svojo žalno sejo 16 tm v soM_ u mučeniški smrti In zgodovinskem poslanstvu Nj. Vel kralja Aleksandra I. je govoril šolski upravitelj g Grašič. Pismeno sožalje je bilo poslano Zvezi društev kmečkih fantov in deklet. nja v Družbi sv. Cirila in Metoda in v drugih narodnih organizacijah. Slavljenka je vdova že 33 let, od treh otrok pa ji je ostal samo najmlajši sin Tiček, ki je profesor na gimnaziji v Murski Soboti in tudi posebno dobro znan med prijatelji planin. Iz Trobejeve hiše v Gornjem gradu ne gTe brez pomoči noben siromak, dobrotljiva gospa pa podpira darežljivo tudi šolsko mladino in razne dobrodelne ustanove Članica CMD je že 25 let, Narodna čitalnica v Gornjem gradu jo šteje med svoje najstarejše člani« in tudi Sokol ji je za njeno veliko naklonjenost hvaležen Vrli in dobri gospe Trobejevi želimo še mnogo let v zdravju in sreči. Življenjski jubilej uglednega rudarja Trbovlje, 20. oktobra. Kdo bi si mislil, da tako hitro teče čas. Še zmerom se z mladostno vnemo udeležuje trboveljskega družabnega in društvenega življenja, pa si bo v sredo naložil na rame že sedmi križ. G. Leopold Ušenič-nik, rudniški paznik v pokoju, praznuie 24. t. m. 60 letnico rojstva. Iz Boštajna ob Savi doma, je pred 45 leti prišel v Trbovlje kot simpatičen, podjeten fant in stopil pri rudniku v službo. Dobrih 36 let je delal v Pola ju, tako da se je na njegovo življenje navezal lep kos zgodovine tega starega revirja. V tem času je doživel mnogokaj, kar sreča rudar na poti svojega življenja Bil je priča številnih jamskih nesreč in je imel nekajkrat opravka s treskavcem, ali kakor so po starem rekli temu nevarnemu jamskemu plinu: Stickluft. Pri vsej naporni službi pa je zmerom utegnil še sodelovati pri raznih kulturnih, nacionalnih in strokovnih organizacijah. Bil je vnet pevec in je bil dolgo let član zbora pri trboveljskem »Zvonu«. V orga-nizac ji rudniških nameščencev je bil odbornik in je bil kot zastopnik nameščencev tudi dalj časa član občinskega odbora. Ko je 1. 1926. stopil v pokoj, je ustanovil Društvo rudniških upokojencev, kateremu je ves čas agilen in iniciativen predsednik. Kot skoz in skoz naroden človek je tudi od vsega početka naročnik »Jutra«. Pred 36 leti se je poročil s hčerko Rezi iz znan« Hribarjeve rodbine z Zlatega polja pri Lukovici, ki mu je potem kot verna soproga sledila skozi vse bridke _ in prijazne dneve življenja m mu dala štiri otroke. Pred nekaj leti se je naš jubilant, ki je od mladih nog navdušen ljubitelj narave in planin, v hribih v trboveljski okolici ponesrečil, toda njegova čvrsta narava mu je zmagovito pomagala tudi preko te hude nesreče. G. Leopoldu Ušen:čniku želimo ob njegovi 60 letnici še mnogo zdravih, vedrih, veselih let! Za pranje mora biti voda vedno* mehka! Zato vedo poprej omehčaj z dodatkom Henka! Samo z mehko vodo izrabiš popolnoma pralno sredstvo in dosežeš močno penjenje. H e n k o je obenem znano sredstvo za namakanje perila. Henko za pranje in čiščenje Črna množica na Homcu H°mec, 20. oktobra. Idilični griček homški pri Kamniku še ni imel takega obiska, kar pomnijo najstarejši ljudje. Dolg sprevod se je tiho pomikal nanj v četrtek ob dveh popoldne izpred homške šole skozi vas. Raz vsako hišo je plapolala žalna zastava, vsa okna so bila v lučkah, grička pa so zvonovi turobno oznanjali po širni ravnini. Na čelu sprevoda so nosili velikansko jugoslovensko zastavo, vso ovito v črne koprene. Za zastavo je korakala četa gasilcev v čeladah, za temi so nosili na mrtvaških nosilnicah veliko podobo blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. vso v cvetju in zelenju. Nato je sledila poLnoštevilno zbrana šolska mladina iz obeh šol tukajšnje občine: iz Jarš m iz Homca. Za mladino so se razvrstili ljudje v mnogobrojnem številu. Sprevod se je ustavil pred Društvenim domom, žal! Vsi ljudje niso imeli tu prostora. Do vznožja Jih je bilo vse Črno. OdborniK g. Vavpotič je otvoril žalno svečanost in dal besedo znanemu domoljubu jugoslovenskemu, g. superiorju Poharju iz Grobelj. G. superior je očrtal množicam lik našega ljubljenega blagopokojnega kralja tako jasno, da smo ga videli kakor živega pred seboj v vsem njegovem delovanju ln snovanju. Ljudje so s solzami v očeh izpričali, da razumejo udarec, ki Je zadel Jugoslavijo. Pretreseni, z iskrenimi čuvstvl v srcih smo obljubili neomajno zvestobo kralju Petru H. Odlikovala se je tudi šolska mladina s svojim učiteljstvom. Zvonko je odmevala pesem »Prisega«, v srce je ganila legenda »Kristus in kralj Aleksander«, a tudi skup. na recitacija obeh šol »Oporoka«. Po lepem petju so zagrnile goste črne kolone vsa pota,, ki ee vijejo po zeleni ravnini. Rudarjev pozdrav Mrtvemu kralju Tone Sajovic je rudar v Trbovljah. Rudar in pesnik. Na šihtu koplje, v prosti uri črta in piše. Že nekaj pesmic je napisal, iz srca rzlrl. Naslednjo smo prejeli dva dni po maršejski tragediji: Nisem sam, ki v tihi sobici pesnitev pišem. Duh Njegov je z mano, ki mi narekuje. Nisem sam, ki v duhu grob Njegov obi- ščem, Domo\ino našo, kjer še zdaj kraljuje. Pišem, pišem ... nikdar ne napišem speva, ki bi bit Njegovi Slavi sličen. v vsej Njegovi Viteški Postavi izobiičen. Kajti skromen državijan-poet sem, ki to pišem. V moji gla\'i je le trohica možganov; mogoče le za pest otroško, ie bi jih izmeril. Toda v srcu mojem in v telesu mojega organih val krvi je — ne bi je po kapljicah odmeril. Vso bi dal... vsako do poslednjega atoma zanj, ki svojo žlahtno je za nas prelil. Toda, kaj pomaga volja? On odšel je z Doma, padel pod brezvestno roko, preminil. V naših dušah ni umrl. Živi! Naših kril ni stri sovrag strasti. Zakrilili bomo kakor mladi sokoli, ki branijo pred tujci rodno gnezdo, kriknili bomo v neizrekljivi boli pod presvetlo Karagjorgja zvezdo. Nisem sam. ki v tihi sobici to pišem. Z mano vzduh je težak, težko dišem. Mlad sem in oddahnil bi se rad na prostem zraku, toda — davi me glad. Zagrizel bi se... ne v kruh, mar\'eč v meso, v kosti, da bi zaškripale, da bi zapelo na vse strani, kot zdavnaj polje Kosovo, in vse bi z mano zadrhtelo. 15 ' Toda — ne morem ...ne smem se nasititi. Ni še prišel tisti čas za nas, za vse. ki močno želimo se z duše oddahniti v vzduhu ozračja težkega trpeči gorje. A prišel bo čas in takrat vzdigne se naše vse. Kajti — mi nismo sami. Oporoka Njegova je z nami, Duh Njegov in Upanje naše, Prevzvišeni Sin, kralj Peter drugi, ki nas predrami. In tedaj... Moj Bog! Saj nisem sam, ki to pišem. Ženo imam, ona otroka in nič ne pomislim na nju. Od tu le izhoda iščem — pa čeprav se zgodi, da nikdar ne pridem od tu in da padem, nakar obležim, zakričim: Slava Tebi kralj junaški! Svetal mi je Tvoj spomin! Toda — saj nisem sam. Če padem in krik- nem bodo z mano vsi čuvarji Jugoslavije, nad nami pa bo plul Orjaški Duh — On, ki padel je za Zmago Jugoslavije, Svoj poslednji: »Slava! Slava!« Njemu kriknem. Tone Sajovic. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču in srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Učiteljski dom v Ljubljani Ljubljana. 20. oktobra. Dolgoletni sen slovenskega učiteljstva. ki si je želelo ieieti v Ljubljani 6voi dom. se bliža svoji realizaciji s sklepom, ki ga fi napravil občni zbor zadruge Učiteljski dom, da ee kupi od Konsamnega društva za Slovenijo njegovo poslopje v Žibertovi ulici v Spodnji šiški za 950.000 Din. Kupna pogodba eicer še ni sklenjena, vendar ie doseženo med obema interesentoma popolno soglasje. Poslopje sestoja iz dveh delov, iz bivše šulferajnske šole in skladišča. Ker so vsi prostori še dobro ohranjeni, se bodo dali 6 pridom predelati v stanovanjske svrhe. Z otvoritvijo Učiteliakega doma v Ljubljani bo predvsem ustreženo onemu 'ičiteljstvu. ki službuje na deželi pa ima otroke za šolanje V konivikt bo predvidoma sprejetih 70 dijakov in dijakinj, otvorjen pa bo že septembra prihodnjega leta. Med tem časom bodo Učiteljski dom temeljito uredili. Oskrba v domu bo čim cenejša, pri vsem tem pa ee bo gledalo tudi na vzgorno stran oskrbovancev, ker bo vodstvo v preizkjše-nih pedagoških rokah -».»V - "v*- "g | Kmetje Iz šumadije, borci v osvobodilnih vojnah, nosijo svojega kmečkega kralja na Oplencu k ve& nemu počitku Šport Jeseniški športniki žalujejo Gorenjski zimsiko-^portni pod savez je imel v torek zvečer v Kazini na Jesenicah žalno sejo za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. Ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinoviču je uprava poslala žalno brzojavko in je sklenila, da je podsavez v Beogradu zastopal pri pogrebu predsednik podsaveza mr. phr. žabkar. Tudi SK Bratstvo na Jesenicah je imel v sredo zvečer v Kazini žalno zborovanje. So. glasno je bilo sklenjeno, da se pošlje povodom tragične smrti velikega vladarja ministru za telesno vzgojo naroda dr. Andjelinoviču sožalna brzojavka in da se kraljevega pogreba v Beogradu udeleži kot zastopnik SK Bratstva odbornik kluba S-Janko Pučko. Glavna skupščina GZSP se bo vršila z dovoljenjem sreskega načelstva v nedeljo 21. t. m. ob 15. v hotelu Paar z že objavljenim dnevnim redom. Z ozirom na izredno važen dnevni red se pričakuje polnoštevilna udeležba. Čuvajmo Jugoslavijo! Službene objave LNP (Predsedstvo) V kolikor bo do nedelje 28. oktobra t. 1. ukinjena prepoved JNS glede igranja javnih tekem, se v naslednjem objavlja spored za ta termin: V Ljubljani Mars : Reka, Slovan : Koro-tan, Slavija : Grafika, Jadran : Sloga, Mladika : Svoboda; v Mariboru Rapid : Ilirija; v Celju Celje : železničar, Olimp : Atletiki; v Cakovcu CiSK : Maribor; na Jesenicah Enakost : Gorenjec; v škof ji Loki Sora : Svoboda; v Kranju Korotan : Bratstvo; v Ptuju Drava : Mura; v Trbovljah Dobrna i Amater. Suspendira se Veličko Andjič, Celje, dokler ne poravna vseh obveznosti napram prejšnjemu klubu (Atletiki). Verificira se s pravico nastopa 27. oktobra t. 1. za Atletike Filip Lokošek. Sistira se sklep seje p. o. z dne 26. septembra (»Jutro«, 30. septembra t. 1.), po katerem se je vzela na znanje izjava igralcev Josipa Totha, Riharda Dohra, Karola Pojbiča, Ladislava Dolgoša, Ludvika Hari-ja, da ostanejo nadalje verificirani člani Panonije s tem, da jih mora Panonija predložiti v ponovno verifikacijo, ker so medtem že nastopili za drug klub. Naroča se klubom, da nabavijo za svoja moštva žalne flore s katerimi bodo do nadaljnjega nastopala moštva v vseh javnih tekmah. — Dr. Kosti, predsednik. razpolago vsakomur po znižani ceni. Odplačevanje bo dovoljeno eventuelno tudi v obrokih. Vsi, ki si želijo knjigo nabaviti, naj javijo to na naslov sekcije, kavarna Evropa, najkasneje do 1. novembra. — Redna seja sekcijskega načelstva bo v ponedeljek ob 19. v klubski sobi kavarne Evrope. Slalom klub 84. (Tehnični odsek.) Sestanek tekmovalcev v torek 23. t. m. ob 19. v klubovem lokalu. Gimnastične vaje za vse tekmovalce seniorje, junicrje in naraščaj vsak torek ob 15. in vsak četrtek ob 19. Prvi gimnastični večer v četrtek. Točne in-formacije na sestanku glede lokala za gim-nastične vaje. Zato udeležba potrebna. Repertoar SK Ilirija. (Smuška sekcija.). Kondicij-ski trening in smuška gimnastika začne v ponedeljek 22. t. m. v športni telovadnici na drsališču (nasproti pivovarne Union). Razpored je naslednji: ob 18.15 moški, ob 19.15 dame Pripeljite tudi znance in prijatelje. Bodite tečni. — (Hazenska Sekcija). Danes ob 10.45 obvezen trening za vse članice na starem igrišču. Takoj po treningu zelo važen sestanek. Vodstvo sekcije apelira na vse, da se treninga, kakor tudi sestanka točno in sigurno udeležijo. Vse. ki niso še oddale klubove opreme, naj uredijo to sigurno danes. — (Lahkoatletska Sekcija.) Narodni miting, ki bi se moral vršiti danes, je zaradi narodnega žalovanja po Nj. Vel. Viteškem kralju Aleksandru I. Uedi-nitelju preložen na nedeljo 28. t. m. Sek_ cijsko vodstvo poziva vse atlete, da pridejo zaradi tega mitinga prihodnji teden sigurno vsi na Jtrening, ki se vrši v torek in četrtek on 16.30 na starem igrišču. — Sekcijsko vodstvo opozarja vse člane sekcije, kakor tudi ostalo klubovo članstvo. da je izšla Ulagova »Knjiga o športu«, katero naj si po možnosti naroči vsak. Knjiga je po svoii borati vsebini potrebna vsakemu športniku. Sekcijsko vodstvo bo »vodilo večje Število izvodov, ki bodo aa Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek, 22-: Zaprto. Torek, 23.: Zaprto. Sreda, 24.: Hlapci. Premiera. Sreda. Četrtek, 25-: Migo, dekle z Montpama^sa. Četrtek. Petek. 26.: Orlrc. C. Sobota, 27.: Gugalnica. A. Opera. Začetek ob 20. Ponedeljek, 22.: Svečani žalni koncert v počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Izven. Torek, 23.: Zaprto. Sreda, 24.: Hovanščina. C-Četrtek. 25.: Hoffmannove pripovedke. Premiera. Izven. Petek, 26. ob 15-: Ri^oletto. Dijaška predstava. Izven. Sobota. 27.: Hoffmannove pripovedke. Izven. * Narodno gledališče v Ljubljani prične po uradnem nalogu z rednimi abonma predstavami zopet v sredo, dne 24. t. m. Premiera Cankarjevih -Hlapcev« bo v sredo 24. t. m. v režiji C. Debevca. To drama poštenjaka Jermana, obdane-ga od hlapcujočih kolegov, ki zatajujejo svoie pre-oričanie iz egoizma ip strahu pred oblastjo, ki zahteva, da so ii vsi podložni- Tu riba Cankar neiskrenost in laž, ki zmagujeta nad resnicoljubnostjo in značajnostjo učitelja Jermana. Premiera te narodne drame velikega genija Cankarja bo v 6redo 24. t. m. za red Sreda. Vstopnice, kupljene za dne 9 t. m -odpovedano premiero »Hlao-cev«, ki bi se imela vršiti za red B, se zamenjajo za predstavo v sredo, ali ee na že-lio vrne denar. Svečani talni koncert v opernem aleda-liščn. V ponedeljek 22. t. m. zvečer ob 20. bo v operi simfonični koncert pod vodstvom ravnatelia e. M;rka Poliča. Kot uvod svečanega žalnega koncerta v soomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja bo govor bana dravske banovine g dr. Draga Marušiča. Za tem izvaja operni orkester naslednji spored: Beethoven: Tretja simfonija v Es-durj _ Eroika. dalje dva prizora iz Wagnerjeve op©re >Paraifal< in sicer Veliki finale: Svečana daritev m Car Velikega petka Sledita dve izvirni slovenski koncertni točki in eicer: Leskovi-čev samospev s spremilevanjem orkeč>ti a na Gradnlkove besede iz cikla De profuu-dis in Bravničariev Hvmnus Slavicus. sv3-čaui koral za orkester in zbor. Pri koncertu sodelujejo vsi solisti in operni zbor po-les našega opernega orkestra, ki je glavni izvajalec svečanega žalnega koncerta. Vetop^ niče so v oredprodaji od danes naprei pri dnevni blagaini v operi. Opera ponovi w torek 23. t. m. Mursorc-skeea »Hovanšrino«. opero, ki ima za snov boie med pristaši Petra Velikega in staro-verci. To delo iz zgodovine rjskega liud-stva te doseglo pri nae izredno lep uspeh in odobravanje kritike. Predstava je za red C. Mieo. dekle c Montparnasa ie naslov Marce! Achardcve trodeianke. ki jo ponovi drama v sredo 24. t m. Ljubezen i« prizma, skozi katero gledaio vsi junaki te igre na življenje in ki -jsmeria vee njihovo deianje in nehanie. Igro ie zrežiral prof O šest, aceničm okvir ji je dal inž. arh. K Franc. Gospodarstvo Premogovna produkcija v avgustu Povečanje prodaje za 9.4 % nasproti lanskemu avgustu in ta 12.5 % nasproti predlanskemu avgustu Avgust pomeni vsako leto v premogovni produkciji preokret. kajti v tem mesecu ee prične prodaja premoga sezonsko zopet dvigati. Tudi leto« opažamo v tem mesecu precejšnje povečanje prodaje. Tudi produkcija ee je dvignila nasproti julira. vendar pa je b:la prodaja premoga toliko večja, da ho morali slovenski premogovniki v tem mesecu še z zalog oddati preko 8600 ton premoga. V avgustu je znašala skupna produkcija premoga ▼ slovenskih premogovnikih 90.910 ton nasproti 84.207 v juliju. 87-782 v juniju. 82.898 v maju rabili 4295 ton in eo za demrtate oddali 1698 trn ter z zalog odpisali 1143 ton, so »e za-loee od začetka do konca meseca skrčile, za 8625 ton in so dosegle ob koncu meseca nenavadno nizko stanje, kakršnega že vrsto li t nismo zabeležili, namreč ©9.020 ton (lani so znašale zaloge ob koncu avgusta 153.482 ton, predlanskim pa 146.108 ton). Kakor vidimo. so torej zaloge premoga pri oremo-govnikih padle pod polovico lanskih in predlanskih zalog ob istem čšasu. Oddaja premoga železnicam, ki ee ie prejšnje mesece gibala v višini okrog 31.000 ton, ie v avgustu narasla na 38 674 ton (lani v avgustu je znašala 32.753 ton); od tega so oddali premogovniki železnicam v območ&u ljubljanske direkcije 18.855 ton (lani 15 tisoč 320). Oddaja premoga industriji se je prav tako dvignila na 42.119 ton (lani v avgustu 40.027 ton): od tega je znašala prodaja industriji v dravski banovini 24-267 ton (lani 24.556) Oddaia brodanstvu }e znašala 1757 ton (88). za hišno porabo je bilo prodanih 4351 ton (4521), raiznim strankam 4923 ton (5009). izvoz pa ie znašal 575 ton (1280). Za prvih osem mesecev letošnjega leta nam nudi statistika glede produkciie in prodaje v primeri z ustrezajočimi podatki za zadnji dve leti naslednjo sliko (v tonah): prodaja prod jkcija jau.-amg 1932 695.211 817-590 1933 634.969 726 374 1984 702.926 761-6C9 Kakor nam kaže gornja primerjava, ie bila letos v prvih osmih meserih prodaia premoga za 67.957 ton aH za 10.79/« večja nego lani v istem času in eelo za 7715 ton ali za 1.1*/» večja nego v istem razdobju pred dvema letoma. Produkcija premoga pa ee je zaradi stalne oddaje premoga z zalog povečala nasproti lanskemu letu le 35.235 ton ali za 5 °/o. nasnroti 1. 1932., ko eo naši premogovniki v znatni meri kopali premog na zaloge, pa ie letošnja nrodukcija še zaostajala za 55.981 ton ali 6 8®/o. Zaposleno delavstvo. Povprečno število zaposlenega delavstva je znašalo v avg >etu 5688 delavcev in je torej za malenkost nazadovalo v primeri z junijem, ko ie bilo zaposlenih 5717 delavcev (v poročilu za mesec julij ie bila v >J i-tru« 22. septembra t« številka pogrešno navedena v višini 5154 delavcev, kar s tem popravljamo). Število izvršenih šihtov 6e je nasproti iuliritu nekoliko povečalo in je znašalo v a/vguefu 124.190 šihtov )v lanskem avgustu 117.088). Mezdni zaslužek r.idarjev 6e ie zaradi tega prav tako dvignil in :e znašal v avgustu 5,300.000 Din. na«nroti 5.154.000 Din v iulijj in 5.347.000 Din v lanskem avgustu. Usposobljenostsii dokaz za gostilničarsko stroko Na csnovi pooblastitve v § 62. in 78. zakona o obrtih ter v sporazumu z ministrom za notranje nosle in ministrom za socialno P~>1 it'ko, je trgovinski minister predpisal uredbo o usposobii«*nostn*>ni dokazu za izvrševanje gostilniških obratov. Ta uredba predpisuje med drugim naslednje: Za izvrševanje gosti!nišI-e obrti v hotelih. restavracijah, prenočiščih, grbinah, kavarnah m p^nzionih je potreben dokaz posebne strokovne usposobljenosti, za izvrševanje gostilniške obrti v bifejih, orodnih kuhinjah in krčmah pa dokaz posebne usposobljenosti po določbah te uredbe. Ako se bifeii, narodne kuhinje in krčme vodiio v majhnem obsegu, se ne zahteva posebna usposobljenost. Kot obrati majh-noga oblega pa ee smatrajo: bifeji, v katerih ni miz niti stolov in kjer streže stoječim gostom: narodne Icihinje in krčme, ki im?iio samio eno gostilniško eobo in kjer lastnik obrata sam ali s člani svoje rodbini hrpz r*>možnega osobia vrši posle pri neposredni ooslrežbi gwtov. Oseba, ki v istem času vrši v?č vrst gostilniških obratov, mora za vsako vrslo teh obratov dokazati usposobljeno^ no tej uredbi. Oseba, ki ne more satra dokazati usposobljenosti, lahko vrši po-stilniški obrat samo e poslovodjo, ki nudi rini.-a7P iispo^obljenosti v snrslu te uredbe. Ako gostilniški obrat vrši javna trgovska ali komanditna družba, tedaj je dovoli, da f.r>osobnrvi? dokaže samo eden javnih družabnikov. ki ie v smislu družbene pogodbe n^-pvipPn zn«topati in voditi družbo ter vo-d;ti obrat. ^nosobnosti ne dokaže niti eden družabnikov, tedaj se lahko obrat vrši samo s poslovodjo. Vdova lahko no smrti in o? a nadalje vodi gostilniški obrat br ^ d i". Vaza ii^rvv^ob1 ien^ti in ni dolžna posia-v*t* poslovodie. kolikor izpolniiiiie nogo?e 8 «1., odst. 1 in 2 obrtnega zakona. Mladoletni o'ro<*i. ki imajo pravico nasledstva, smeio nadaljevati obrat samo s poslovodjo, k: ima dolrair 'usposobljenosti. Praktično ,ioio (učna doba in zaposlitev) pomožnega o=»ob;a v gostilniških obratih se dokazu i e ? ovpfonj.,Tn o učni dobi in e knjižico o za-•jv-vsiorvu. Od"o^no e spričevalom P času in o vrsti zaposlitve v gostilniškem obratu. Hoteli Pri hotelskih obratih služi kot rlokaz popolne sposobnosti iznričevalo o dovršenih štirih razredih srednje ali meščanske šole in o štiriletni zaposlitvi v upravi hotela ali penziona (kot tehnični uradnik. Knjigovodja, blagajnik, izdajatelj sob itd.). Prsv tako služi kot dokaz popolne sposobnosti tudi samostojno vo'stvo prenočišča ali nenriona v časn najmanj treh let. Samostojno vodstvo restavraterskega a'i kavarniškega obrata se priznava samo pod pogojem da prosilec dokaže, da je tak obrat vršil najmanj dve leti ln da je bi! za"X"S7en najmanj leto dni v upravi kakega hotela. Samostojno vršenje gostil-nifarske obrti pa se priznava samo tedaj. ako je prosilec ta obrat vršil najmanj tri Ic-^a in če je uspešno končal dva *az-reif, srednje al' meščanske «ole in je Ml 7a-v»'f-n najmanj leto dni v upravi kake- g, hotela. Restavracije Za vršenje restavracijskega obra-a služi kot popoln dokaz sposobnosti: a"1 izpričevalo o dovršenih štirih razve 1:h sreinje ah meščanske šole in najmanj triletna zaposlitev kot pomočnik v upravi restavracije. kot knjigovodja, dopisnik. b!asajn'k in sličio; b) zaposlitev pri neposredni postrežbi gostov v restavraciji skozi najmanj štiri leta z dokazom o uspešnem dovršenju dveh razredov srednje šole: c) zaposlitev v restavraciji ali penzionu kot šef kuhinje skozi tri leta in zaposlitev kot pomočnik v uoravi restavracije ali pen-ztona skozi dve leti. Kot popoln dokaz sposobnosti služi tndt dokaz o samostojnem vršenju hotelskega ali kavarniškega obrata. Samostojno vršenje gostilničarskega obrata se prizna samo pod pogojem, da Je prosilec vršil ta obrat najmanj št'ri leta in ima dva razreda srednje šole. Prav tako se smatra hot popoln dokaz sposobnosti samostojno vrše- nje restavratorskega obrata in najmanj triletna zaposlitev kot pomočnik v upravi penziona ali kavarne pri izpolnitvi ostalih pogojev točke a). Prenočišča Za samostojno vršenje obrti prenočišča služi kot dokaz popolne sposobnosti nai-manj triletna zaposlitev v upravi prenočišča kot pomočnik (tehnični uradnik. Knjigovodja, dopisnik, blagajnik in slično) ter izpričevalo o najmanj dveh razredih srednje šole. Kot popoln dokaz sposobnosti služi tudi dokaz o samostojnem vršenju obrti hotela ali penziona. Samostojno vršenje re-stavraterske ali kavarniške obrti se prizn-i-va pod pogojem, če prosilec dokaže najmanj enoletno zaposlitev kot pomočnik v upravi hotela, prenočišča ali penziona. Prav tako služi kot dokaz sposobnosti samostojno vršenje restavraterske obrti skozi najmanj tri leta. Gostilne Zasamostojno vršenje gostilničarske obrti služi kot dokaz popolne sposobnosti zaposlitev v restavraciji, kavarni, penzionu ali v gostilni pri postrežbi gostov skozi najmanj st ri leta poleg dokaza o dovršenih štirih razredih osnovne šole. Kot popoln dokaz služi tudi dokaz o samostojnem vršenju obrti hotela, restavraeje. prenočišča, kavarne ali penziona Kot dokaz sposobnosti se smatra tudi dokaz, da je prosilec samostojno vršil najmanj tri leta obrt bifeja ali krčme. Kavarne. Za samostojno vršenje gostilničarske obr-služi kot dokaz popolne sposobnosti: a) spričevalo o dovršenih štirih razredih srednje šole in najmanj enoletna zaposlitev v upravi kavarne; b) zaposlitev pri postrežbi gostov skozi šttiri leta z dokazom o uspešno dovršenih dveh razredih srednje šole; c) zaposlitev v restavraciji, penzionu aH kavarni kot šef kuhinje ali kvalificirani slaščičar skozi št Ti leta. Kot popoln dokaz služi tudi dokaz o samostojnem vršenju hotelske, restavraterske aLi penzi-onske obrti. Samostojno vršenje gostilni-čarr.ke obrti se prizna samo, če je prosilec najimanj tri leta vnšil gostilničarsko obrt. Prav tako se smatra kot dokaz samostojno vršenje kavarniške obrti najmanj tr letna zaposlitev kot pomočnik v upravi restavracije ali penziona pri izpolnitvi ostalih pogojev pod točko a). Bifeji in krčme. Za samostojno vrtenje obrti bifeja ali krame služi kot dokaz najmanj »triletno praktično delo v bifeju, krčmi, gostilni, kavarni ali restavraciji. Za samostojno vršenje obrti narodne kuhinje pa služi kot dokaz sposobnosti najmanj štiriletno zapo-slenje v narodni kuhinji, bifeju, krčm", gostilni. penzionu, kavarni ali restavraciji ali štiriletno zaposlenje kot kuhar v teh obratih. Kot dokaz posebne sposobnosti služi tudi dokaz najmanj o triletnem samostojnem vršenju bifeja, narodne kuhinje ali krčme v obsegu, za katerega ni potreben dokaz sposobnosti. Stanje Narodne banke V najnovejšem izkazu Narodne banke od 15. t. m. opažamo nekatere spremembe v sestavi podlage Narodne banke, ki je del svojih deviznih rezerv spremenila v zlato. Zlati zaklad se je povečal za 9.8 na 1830.3 milijona Din, dočim so se devizne rezerve skrčile za 19.7 na 111.8 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so se povečale za 4.8 na 64.4 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je le nebistveno narasla za 1.1 na 200.8 milijona dinarjev. Menična in lombardna posojila so narasla za 11.2 na 1835 9 milijona Din, in sicer menična za 9.3 na 1595.5', lombardna pa za 1.9 na 240.4 milijona Din. Obtok bankovcev se je v drugi četrtini oktobra zmanjšal za 13.7 na 4227.3 milijona Din in je sedaj za 95 milijonov manjši nego lani ob istem času, za 570 milijonov manjši nego predlanskim in za 990 milijo, nov manjši nego pred tremi leti. Obvezno- sti na pokaz pa eo se istočasno povečale za 44.3 na 1231.2 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo skoro nespremenjeno in znaša kritje ▼ zlatu in devizah 35.58 odstotka, kritje v samem zlatu pa 33.53 odstotka. Gospodarske vesti = Mojstrski izpiti ta mesarje in prekaje-valee. Z odredbo kraljevske banske uprave dravske banovine od 8. junija 1932 je bilo določeno, da obstojajo tzpraševatae komiei-ife za opravljanje mojstrskega izpita iz vseh obrtnih strok, naštetih v § 23. obrtnega zakona iz treh članov, le za obrti kovačev, izdelovalcev razstreliva ter instalaterjev vodnih. kanalizacijskih in plinskih naprav iz Štirih članov. Kr. banska uprava ie sedaj izdala novo odredbo, po kateri ee tudi za mesarske m preka jevalske izpite postavi štiričlanska konvsija. — Z isto odredbo so določene tudi nekatere spremembe glede predsedstva rzoraševalnih komisij. Predsednik mojstrskih izpraševalnili komisij je nadalje dr. Josin Pretnar, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani: njegovi namestniki pa Na želodcu in črevesju bolnim pomaga odlična slatina »Styria« vrelca iz Rogaške Slatine. Vprašajte Vašega zdravnika! so pri izpitnih komisijah v Ljjbljani dr. Jure Koce. pomožni tajnik Zbornice za TOI in Fran Šink. banski sekretar: v Celju sreski načelnik dr. Ivan Vidmar; v Mariboru zadružni nadzornik Ignac Založnik; v Novem mestu pa dr. Jure Koce Za člana izpitne komisije za mesarje in prekajevalce pa se postavi Ivan Pestotnik, ravnatelj mestne klavnice v Ljubljani in kot njegov namestnik dr- Joeip Čeh, veterinarski svetnik v Ljubljani. = Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. V zadružni register je vpisana sprememba zadružnih pravil Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani. Namen Zveze je odslej: 1. revidirati včlanjene zadruge in društva po določbah revizijskega zakona od 10 junija 1883 : 2. varovati skupne koristi včlanjenih zadrug in dru- - štev ter pospeševati ustanavljanje novih, zlasti delavskih. produktivn;h. konsumnih in kreditnih zadrug: 3 vzdrževati poslovne odnošaje med posameznimi včlanjenimi zadrugami ;n društvi ter med njimi in Zvezo in to zlasti z denarno izravnavo in s posredovanjem drugih poslov. Kot člani načelstva 60 bili voisani Albin Preneluh, Lrib-liana; Adolf Jelen. Maribor; Franc Rakove«, Beograd in Go.iiko Berberovič, Zagreb. = Konkurz j© razglašen o imm-dni Marije Mavrove. gostilničarke v Ljubljani. Jegli-čeva 5 (upravnik m pse Anton Meiač, odvetnik v Ljubljani: prvi zbor upnikov 7- novembra ob 9.: prijavni rok do 24. novembra; ugotovitveni narok 30. novembra) in 0 imovini Cirila Žargija, zasebnega uradnika v Ljubljani. Tavčarjeva 2 (upravn k mase dr. Anton Mojzer, odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov 7. novembra ob pol 9.; prijavni rok do 24. novembra; ugotovitveni narok 30. novembra). = Oddaja del za instalacijo električne razsvetljave v objektih vojašnice kralja Aleksandra I. v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije 29. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani. = Nabava k«nj. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje nabavo konj, ki se bo vršila komisijskim potom pri 16. artiljerijskemu polku v Ljubljani, pri 32. artiljerijskem polku v Mariboru, pri 1. diviziji konjeniške artiljerije v Slov. Bistrici in pri 39. pešpolku v Ce?ju. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 60 kub. metrov kisika. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 31. t. m. ponudbe gl»sde dobave 215 kg Jeklene žice, 10.000 kg fluorita, 2C0 kilogramov žice 700 komadov železnih lopat, 1 umivalnika iz fajanse, 50 m azbestnih gumijastih cevi, platinastih loncev ter 1 aparata za električno varenje. — Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 170 komadov stekel za okna in 70 or^otov ka_ tranirane krovne lepenke. — Direkcija dr« žavnega rudnika Kreka sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave delov za pol-tovorni avto znamke »Fiat«, do 16. novem* bra pa glede dobave 100 komadov lopat za premog. — Komanda pomorskega zrako. plovstva Divulje sprejema do 30. t. m. po. nudbe glede dobave 120 kom. elektrod iz oglja za projektor. Komanda podmorske flo. tile v Tivtu sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 2200 kom. vijakov, 550 kg jeklenih zakovic, 30 kg medeninastih zakovic in 320 kg kovine 3>delta«. Uprava m. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Zagrebu sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave 500 m platna, 1000 m gurte in 30 kg lanenega sukanca. Minerska komanda K um bor sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave avtomobilskega materiala. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. novembra ponudbe glede dobave zavorovih desk in 1750 kg železne pločevine. Borze Peviie. Curih. Parhz 20.2125, London 15.11. Ne\v-york 304.75. Bruselj 71.60. Milan 26.26. Madrid 41.8750, Amsterdam 20775. Berlin 123.30, Dunai 57.15. Stockholm 77.85. Oslo 75.85, Kobenhavn 67-40. Praga 12.8075. Varšava 57.90. Atene 2.94. Bukarešta 6.65. Blagovna tržiSča hmelj -f žatoc, 19. oktobra. Pri povečanem povpraševanju je prišlo pretekli teden tako na deželi kakor tudi v žatcu samem dnevno do znatnega prometa. Povpraševanje je bilo za vse kakovosti hmelja, kot kupci pa so nastopili predvsem izvozniki. Pri čvrsti tendenci so se gibale cene v naslednjih mejah: izbrani hmelj 2000 do 2025 KČ. prvovrstni 1900—2000 in srednji 1650—1800 Kč za 50 kg. Pri producentih je še neprodanega letošnjega pridelka samo okrog 8500 starih stotov, v žatcu pa je v komisiji kakih 5000 do 6000 stotov. Skupaj znašajo torej neprodane zaloge žateškega hmelja le okrog 14.000 stotov, kar je za ta letni Ca a izredno majhna količina. 21T0. +Cblcago, 20. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 98.25, za ma! 98.50; koru: za: za dec. 7/5.6250. + W1nnfpeg, 20. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 77, za dec. 77.25, za maj 81.50. + Novosadska blagovna borza (20. t m.). Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: baška, okol. Sombor 109—111; okoL Novi Sad, slavonska, gornjebanatska 112—114: srednjebaška in gornjebaška 113—115: sremska in južnobanatska 110—112; baška ladja Tisa 122—124; ladja Begel 121—123. Oves: baški, sremski, slavonski 70—72.50. Rž: baška 105—107.50. Ječmen: baški, sremski 60-66 kg 102.50—105; jari 67-68 kilogramov 120—122.50. Koruza: baška 81— 83; sremska, pariteta Indija 81—83; baška in sremska novo sušena 65—67, za december - januar 60—62; banatska, nova. sušena 63—60. Moka: baška, banatska (v oklepajih sremska. slavonska) »0g« in »Agg« 190—210 (187.50—197.50); »2« 170 do 190 (167.50—177.50); »5« 150—170 (147.50 do 157.50); »6« 125—145 (12250—132.50); »7« 110—115 (107.50—112.50); »8« 104—106 (104—106). Otrobi: -baški in sremski 79 do 8; banatski 76—78; baški ladja 82 do 84. VINO. 4- Vinsko tržišče v dravski banovini (19. t. m.) Dočim ee vinska trgovina pri vinskih trgovcih še vedno bolj 6labo razvija, ee zanimanje za nova štajerska in dolenjska vina pri producentih nekoliko oživlja, toda tudi tu le za manjše množine — Živahnejše je začasno povpraševanje po rdečih dolenjskih in črnih vinib z zmerno ceno. ker ta so že bolj dogotovliena in čistejša od belih. Plačujejo ee od 4—5 Din. boljša in močnejša eortna vina pa tudi do 6 Din- Vinski promet do železnicah zaostaja, ker manjše množine po 15 do 25 hI (in le taki nakupi se eedai večinoma vrše), prevažajo mali kupci 6 tovornimi avtomobili, ker je ta način prevažanja hitrejši in enostavnejši. Tudi iz diugih vinorodnih banovin ni posebnega dovoza v Ljubljano, čeprav so cene drugod osobito v Dalmaciji in Banatu mnogo nižje. kakor v dravski banovini. BOMBAŽ. + Liverpool, 19. okt Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za oktober 6.71 (6j66), za december 6.69 (6.64). + Newyork, 19. okt. Tendenca komaj stal-na. Zaključni tečaja: loko 12.50 (12.55), za dec. 12.29 (12.32). Obisk v Dvorski knjižnici Ljubljana, 20. oktobra. Ljubljanske javne knjižnice — kdo jih ne pozna m ne obiskuje? Časi so težki, a v teh duševnih apotekah dobiš obilo omamijivih sredstev: čitaš lepo knj go in pozabiš vsaj za trenutek na vse drugo. Ali pa si hočeš rassiriti obzorje, temeljitejše spoznati svet in ljudi: samo ukaži, in v knjižnici ti postrežejo! Danes, ko večini ljudi ostaja le malo denarja za lastne knjige (in lastna knjižnica je slej ko prej ideal kulturnega človeka) so javne knjižnice pomembne kulturne nanrave in. kakor smo videli, celo nekaki dobrodelni zavodi, ki po svoje lajšajo breme časa in njegovih te-gob. On dan smo se ustavili v Gregorčičevi ulici, kjer si je Javna dvorska knjižnica nedavno uredila nov lokal, kakršnega ni imela v vsem dosedanjem razvoju. Marsikdo ne ve za njo: ko je nekega dne najde, se bo po vsej verjetnost vrnil zopet. Dvorska knjižnica je ena najambicioznejših naših javnnh knjižnic. G. Alojzij Potočnik, ki je njen »špiritu« agens et movens,« je bil pravkar v knjižnici, zato nam n; bilo težko dobiti podatkov, ki smo si jih zaželeli. Evo, tudi nad to knjižnico, kakor nad mnogimi ljubljanskimi napravami rn organizacijam', plava plemeniti duh dr. Ivana Oražna. Organizator našega Sokolstva in mecen naših med:c;ncev je bil ustanovitelj »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« v Ljubljan'. /te 1. 1908. je sam položil temelje društveni knjižnici, leto dni pozneje je že postala razširjena na nečlane, in preden je dopolnila prvo četrtstoletje svojega obstoja, je njena statistika zabeležila nekako milijon izposojenih knjig. Danes šteje 12.000 zvezkov, ki so se v prejšnjih prostorih na Borštnikovem trgu močno tesnili, odkar pa si je Dvorska knjižnica najela lokale v Gregorčičevi ulici 16 (hiša Pokojninskega zaklada Hranilnice dravske banovine), so omare nadomestile pol:ce. In ko hodiš danes mimo polic, je veselje pogledati toliko množico knjig, ki ne leže kakor mrtev kapital, marveč se neprestano izposojajo. Že štirinajst let se med njimi marljivo giblje knjižničarka gdč. Pavla Sepin. a g. Potočnik v ozadju vešče dirigira in izpopolnjuje vso to armado knjig, polno napadalnih misli in zapeljivih zanimivosti. Ko smo vpraSali g. knjižn:čarja, kako se počuti v novem lokalu, nam je predvsem potrdil, da ima Dvorska kniižnica vendarle enkrat dovolj prostora. »Prej smo imeli omare, ki so imele po dve in celo po tri vrste knjig, zato je bilo iskanje knjig silno otežikočeno in tudi knj;ge so zaradi tega trpele. Sedaj smo napolnili police z novejšimi knjigami, stare pa so šle v prostorno in suho klet. kjer ima.io dovolj pokoja v starih, častitljivih omarah.« Potem je bila beseda o citate!jih. Katerim slojem prpadajo? G. Potočnik je pojasnil, da so po pretežni večini uradniki, e tudi obrtniki in delavci radi obiskujejo Dvorsko knjižnico. Dijaki sn tu izposojajo Triko (vendarle še imate čitatelje, poeti!), a marsikateri pridno lista po znanstvenih knjigah in literarnih revijah. Uporabo naših vodilnih revij je knjižničar močno olajšal s svojim letos izišlim »Imen kom knjig javne dvorske knjižnice«. Tu so v dodatku na straneh 20 do 36 zabeleženi važnejši članki »Ljubi j. Zvon a«, »Doma in sveta«, »Življenja m sveta« L dr., razdeljeni po snovi rn razvrščeni po avtorjiih: zaslužno delo. ki vabi tudi k čitanju revij, kjer je zakopanega mnogo dragocenega duiševnega blaga. Po katerih knjigah najbolj segajo čšta-telji v lDvorski knjižnici? V splošnem je veliko povpraševanje po zgodovinskih, pustolovskih in krmmalmih romanih iti povestih, izjavlja naš prijazni informator in pristavlja: Ljudje žele dejanja. zato najboli segajo po epičnih spis:h. Temu se ne čudim: slehern človek je danes vesel, če lahko skoči iz svoje vsakdanjosti v pestri svet napetih dogodivščin in razgibanega življenja. Mlad na najrajši či-ta spise, katerih junaki ne klonejo in ne obupajo v težkih življenjskih bojih, marveč so voljni ljubiti m trpeti do končne zmage. In katera avtorji so ljubljenci »dvorskem publike? O tem je povedal g. Patočn;k tole: Med našimi domačimi pisatelji so najhoHj čitani Tavčar, Finžgar, Cankar, Kersnik, Jurčič. Meško. Milčinski in Kač. Med prevedenimi sp-si je poseben ljubljenec mla-dne Karel Mav, starejši pa najrajši segajo po Dumasu. Londonu, Hamsunu, Sienkie-\viczu, Tolstem. Vendar po prevodih ni takega povpraševanja, kakor bi kdo mislil: je pač precej lju-di naročenih na knjižne žbinke naših založništev. Prav malo se še vedno izposojajo srb-skonrvaSke knjige, zlasti tiste v cirilici. Nemški oddelek je obsežen in razdeljen na več oddelkov. Med romanopisci najbolj prijajo naši publiki Rothberg. Berg, Baum, Brand, London, Ebenstein, Courts-Mahler, Gagern, Zane Grey, pitigrilii, Galsvrorthv, Traven, Undset, Voss — torej povečini lahka zabavna literatura. Le malo povprašujejo ljudje po znanstvenih spisih. Neznatno je tudi zanimanje za francoske m angleške knjige, ki smo jih letos vpeljali. Slovenske knjige se mnogo čitajo, nemške precej, v drugih jezikih pa berejo samo redki posamezniki, ki n ti ne vedo, da imamo tudi mi marsikaj zanimivega n. pr. med svojimi francoskimi knjigami. Knjiižnica ljubljanskega »malega človeka«, ogledalo njegovih potreb ;n želj, pobudnica njegovega literarnega zanimanja ki pač ne more segati na najvišje vrhove sodobne literature — to je Dvorska knjižnica in v tem je njena kulturna vloga. StaTa ustanova dr. Oražma je postala 1. 1909. dostopna tudi nečlanom, tako da je poteklo letos že 25 let, odkar v okviru sredstev, a z dobro vol.io svojih vodij in agilnega odbora »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« izvršuje svoje naloge. ŽeTmo ji še mnogo uspeha! Zveza mladih intelektualcev Maribor, 20. oktobra Mnogo črnila je bilo že brezplodno razlitega o usodi današnje mladine in onih, ki doraščajo. Vprašanje, kam z mladimi delovnimi silami, ki prihajajo, se prav tako tiče mladine, ki se je izšolala ali se šola, kakor tudi mladine, ki se želi preživljati z ročnim delom. Ni vesela njena sedanjost, še manj ji obeta bližnja bodočnost. Mislečemu človeku se vsiljuje spoznanje, da noben eksperiment, ki nima globoke in solidne miselne podlage, ne more prinesti mladini rešitve iz njenih stisk. Navzlic temu spoznanju pa mladini ne manjka življenjskega poguma. Njen pesimizem se tiče samo današnjega dne. Kar seže preko jutrišnjega dne, preko življenja enega rodu, je brez dvoma njeno. Dandanes je mladina po svoji miselnosti obenem klicar boljše bodočnosti, da napoči zanjo tudi čas, ko bo odločujoče posegala v dogajanja socialnega in gospodarskega razvoja družbe. Stiske, ki jih mladina dandanes tak-« re. koč osebno doživlja, naj bodo povod, da se bodo dogreble do prave podobe o družbi in njenem napredku. Mladina se mora navaditi, da bo vrednotila mnogovrstne piati člo. veške družbe delavnosti po pravilnih ln izčrpnih vidikih. Tu čakajo naš mladi rod še velike in resne naloge in doba. ki prihaja, bo neizprosno terjala od mladine, da jih izvrši. Obča je dandanes potreba po sposobnih, široko in globoko izobraženih ljudeh. Potreben nam je zdrav rod mladine, ki ji ni samo do pridobivanja koristi in ugodnih položajev, marveč ji je pred vsem do blaginje človeške delovne skupnosti, po kateri bo zadoščeno tudi njej. šolani del mladine, ki v tem času brezpo. selnosti preživlja svojo najtežjo preizkušnjo, si je ustanovil organizacijo za zaščito svo. Jih koristi. Zvezo mladih intelektualcev s sedežem in matičnim vodstvom v Mariboru. Ta organizacija je vznikla iz prepričanja. da si more mladi rod le organizirano priboriti svoje mesto v javnosti in dostojno upoštevanje svojega gmotnega !n duševne, ga položaja ZM7 ni politično usmerjena ker ima samo namen, da bi bOs gmotna in duSevna opora svojim član-m Zato vabi v svole vrste vse dušpvn« čile šolane ljudi obojega spola in vseh poklicev, pred vsem pa nezaposlene ir tako z negotovo eksistenco. ZMI skuša dobiti delo za vsakega šolanega človeka, prizadeva si lajšati teža* ve mladih intelektualcev in jim nuditi najnujnejšo zaščito. Vsi študentje in visoko, šolci, abiturijenti in absolventi z akademsko izobrazbo, prav tako pi tudi vsi drugi tnteligenti, ki bi kakorkoli mogli z nasvetom ali gmotno pomagati skupnosti izobra. žene mladine za boljšo bodočnost, naj se javijo na matično vodsi,- ZMI v Mariboru. Mariborska občina je pod ugodnimi pogoji stavila organizaciji na razpolago io. kale v Gradu, kamor se bo prihodnje dni preselila, dotlej pa so prostori zveze v Sodni ulici 9-in. Zanimivosti z ljubljanskega trga Ljubljana, 20. oktobra Sezona za sadje nekoliko pojenjuje v pogledu dovoza, toda na trg prihaja prav zdravo in lepo sadje, osobito jabolka, za katera se šele sedaj razvija živahna kupčija. Kosmači so po 3.50 Din kg. gambovci po 2-50 Din. renate. kanadke in druga od 3 do 4 D n kg na drobno. Jabolk je bilo na trgu do 200 zabojev in velikih košar. Največ jabolk je iz raznih štajerskih krajev, dalje iz kamniške, litijske in dobrunjske okolice. Žlahtne hruške so bile po 4 do 7 Din kg. Grozdje, po večini smederevsko. je po 6 do 8 Din kg. belokranjsko po 5 Din kg. Domačega grozdja je bilo na trgu prav malo Vedno več je domačega kostanja, ki je bil 1 do 1.50 Din liter, fini maroni pa po 14 Din. Na trg je bilo pripeljano do 45 voz krompirja po 0.70 do 0.75 Dm kg na debelo. Dalje je bilo na trgu do 35 voz zeljnatih glav, pripeljanih iz ižanske strani. Gorenjske in bl žnje okolice. G'ave so bile po 0.75 Din glava na kg pa po 0.30 do 0 40 Din. Gob je bilo razmeroma malo. Jurčki so bili pr»v redki pn 2 Din merica, lisičke p« po 1 Din liter Mnogo je bilo na trgu jajc. ki so se nekoliko pocenila par po 0.75 Din. Cene govejemu :n drugemu mesu so stalne Mesarji od 1. novembra do 1. aprila ob nedeljah ne bodo prodajali mesa po mesnicah in na stojnicah, zato pa bodo imeli odprto v soboto za eno uro več. Slovenski kraji v čast Viteškemu kralju črna zastava na vrhu Slivnice Zaplapolala Je na 16 m visokem drogu Grahovo, 20 oktobra. Grahovo pri Cerknici se je takoj drugo jutro po zahrbtnem atentatu na Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja odelo v črno. Ko so šolski otroci opazili na vojašnici, šoli, cerkvi in državnih uradih raz-obešene črne zastave, so po priporočilu učiteljstva kar tekmovali, kdo bo prej napravil in izobesil na domači hiši žalni znak. tako da je z najsiromašnejše koče v Grahovem že v teku poldneva vihrala žalna zastavica Trgovci so izpostavili v izložbah črno ovite slike blagopokojnega kralja, med cvetlicami so brlele lučice. Na pročelju šolskega poslopja je bila od prvega dne izpostavljena slika Viteškega kralja, vsa v črnem in cvetju z napisom »<*njvajte Jugoslavijo«. Črno opremljena šolska soba je služila žalnim sejam sokolske čete ;n Društva kmetskih fantov in deklet ter komemoraciji šolske mladine. Vso črnino je dala na razpolago gospa soproga veletrgovca g. Krajca, svečnike in sveče č. g. dekan \Vester. za kar se jima šola in društva najtopleje zahvaljujejo. Dne 16. t. m kmalu po 16. uri je zaplapolala na vrhu Slivnice na 10 metrov visokem drogu dolga črna zastava, ki priča daleč naokrog, tudi preko državnih mej, o globoki žalosti notranjskega obmejnega prebivalstva. Zastavo so darovali Grahov-ci, vojaki pogranične čete in deloma 2e-rovljani. Na vrh Slivnice so jo odnesli po nad pol metra visokem snegu v burji in mrazu, vrli člani sokolske čete Društva kmetskih fantov in deklet ter gasilske čete. Konja za prenos potrebnega materiaia je dal na razoolago g kapetan Milošev d. poveljnik naših hrabrih graničarjev. Zaključno žalno manifestacijo tukajšnjega prebivalstva na dan pogreba nepozabnega Viteškega kralja je organiziral lokalni odbor na prostem r>red Šolskim poslon-jem v Grahovem Poslovilni govor po Viteškem gocnodarju je imel šolski upravitelj Fran Mere na. Pevski zbor Društva kmetskih fantov in deklet je pel žalostln-ke pod vodstvom učitelja Novljana Učitelj Globokar je nredlagal sožalno brzojavko v imenu odbora na najvišje mesto. Po trikratnem klicu »S'ava!« so navzoč nrisegli zvestobo ir neomajno vdanost Nj. Vel kralju Pet*u II.. se v mimohodu pred žalnim odrom poklonili spominu za pokojnim. nad vse ljubljenim vladarjem, nakar so se s solzami v očeh razšli. Velika manifestacija v obmejnem trgu Zastopana so bila tudi avstrijska oblastva Iz Radgone Gornja Radgona, 18. oktobra. Tudi naš obmejni trg Gornja Radgona je odet v črno; raz hiše plapolajo črne zastave. Trgovci in obrtniki so v svojih ''zlož-bah izstavili okrašene slike pokojnega kralja, zavite v črno ter razsvetljene s svečkami. Vsa društva in korporacije so imele žalne seje: dne 11. oktobra gasilska četa ter Narodna odbrana, dne 12. oktobra gremij trgovcev in obrtništvo ter društvo kolesarjev in motociklistov, dne 13. oktobra občinska uprava, dne 14. oktobra Sokolsko društvo itd. Društva in korporacije pa so z občinsko upravo na čelu priredile na dan pogreba veliko žalno manifestacijo, katere sta se udeležila tudi zastopnika avstrijskih oblasti in mesta Radgone; vodja ekspoziture okrajnega glavarstva g. Arnold Mader in zastopnik radgonske mestne občine g. Karel Fuchs. Ob 8. zjutraj je bila v nabito polni farni cerkvi žalna maša; izredno številno so bili zastopani Sokoli in gasilci iz vse okolice. Ob 9. je bilo žalno zborovanje gasilcev iz Gornje Radgone in okolice; govoril je predsednik jrornjeradgOELske gasilske čete g. Joža Hrastelj. Nato se je vršila zaprisega gasilcev kralju Petru II. Popoldne ob 14. uri pa se je vršila velika Sfalna manifestacija na prostem pred občin. sko hišo. Kljub neugodnemu vremenu je bila udeležba ogromna. Na balkonu, ki je bil okrašen z zelenjem in črnino ter razsvetljen z žarnicami, je bila pritrjena nad grbom slika pokojnega Viteškega kralja. Vzdolž ulice pred balkonom pa je bilo z meter velikimi črkami napisano: »čuvajmo Jugoslavijo!« Raz balkon, kjer je bil zbran občinski odbor ter ostali delegati, je točno ob 14.30 uri po končanem zvonjenju napovedal starosta Sokola br. Kari Mavrič pričetek žalne manifestacije. Gasilski trobač je zatrobil oster: »Mirno«. Vse je utihnilo. Po končanem molku je predsednik občine dr. Boezio Lenart imel lep spominski govor. Nato je moški pevski zbor zapel žalostinko »Blagor mu«. Gasilski trobač je zatrobil zadnji pozdrav, zbrani lovci pa so izstrelili dve salvi, nakar je sledil spet 2minutni molk. Potem je govoril predsednik gasilske čete g. Hrastelj Joža o zaslugah in delu njem sedanjega kralja Petra H. svoj dobro zasnovani govor je končal s klici novemu kralju in kraljevskemu domu. Pevci in vsi zbrani so zapeli himno, nakar je trobač zasviral znak razhoda. H koncu te lepo uspele žalne manifestacije na meji. se je g. Mavrič Karol zahvalil prireditvenemu odboru za njegovo pietetno delo. — žalna manifestacija je bila isti dan dopoldne tudi v Apačah v osnovni šoli. žalost Nemcev in Slovencev na Kočevskem Turobna svečanost, kakor fe Kočevje ne pomni Kočevje, 19 oktobra. Kočevje je bilo na dan kraljevega pogreba vse v črnem. Električne svetiljke so črno zavite. Vreme turobno, čez dan dežuje, vmes naletava sneg. Pred deveto uro zjutraj oživi mesto. Prebivalstvo v črnih oblekah ali z žalnimi znaki h ti, da se udeleži svečanega bogoslužja za pokojnim vladarjem-mučenikom. Tako nabito polna kočevska cerkev še ni bila nikdar. Spredaj stoje Sokoli v krojih, poleg njih gasilci z zastavo? ovito v črno. dalje predstavniki oblastev in vseh uradov, zastopniki korporacij in društev, za njimi šolska mladina vseh šol in za temi ostalo meščanstvo Cerkev se strese, ko zaigra gas'lska godba Chopinovo žalno koračnico. Solze lijejo navzočim po licih, ko odpoje zatem 100 pevcev zbranih iz vseh društev, žalostinko »Slovo«. Nato slovesna maša. Po maši zapoje zbor psalm »Usnvli se«, nakar mogočno aadoni državna himna, ki jo poje vsa cerkev s spremljevanjem godbe. Z boljo v srcih in solznih oči se meščani nato raz-idejo. Po cerkvenem opravilu odide vsa mladina v šolo. kjer jim predstavniki ob navzočnosti zastopnikov sreskega načelstva prečitajo tožno poslanico g. bana. Resno in dostojno posluša mladina ganlnve besede in prisega v srcih, da bo zvesto čuvala in izpolnjevala kraljevo oporoko. Ob dveh popoldne se zbirajo množice na Trgu kralja Aleksandra I., da na javni komemoraciji v duhu svečano prisostvujejo pogrebu "Nj. Vel. viteškega kralia Aleksandra Uedinitelja. Turobno zvonijo zvonovi v župni cerkvi. Na trgu pred ol-ta rekom s sliko pokojnega kralja se zbirajo vedno večje množice. Mladina polaga pred oltar cvetje in vence. Ob pol treh zvonovi utihnejo in nastopi smrtna ti5i-na. Oči vseh prisotnih strme v sliko Njega, ki ga ta čas na slavnem Oplencu polagajo k večnemu počitku Le tu pa tam prekine t:šmo pritajeno ihtenje. Zatem stopi na govorniški oder g. prof Fran j o Uršič, ki z lepimi v srce segajočimi besedami oriše življenje in delovanje Velikega pokojnika. Ko zadoni nato iz 100 grl združenih pevskih zborov žalostinka »Nad zvezdami«, ne ostane nobeno oko suho. Godba zaigra še državno himno. S cerkvenega zvonika oddajo 21 strelov. Na koncu se zoereio vsi prisotni v mogočno povorko, ki defili-ra mimo oltarja, da s tem izkaže svojemu dobremu očetu zadnjo čast Tiho in mimo odhajajo množice po končani komemoraciji spet na svoje domove. žalne manifestacije v črnem revirju Trbovlje na kraljev pogrebni dan — žalost v Hrastniku Hrastnik. 20. oktobra. V Zidani most je hitelo naproti Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vel. kralju Petru II. kljub pozni uri nad sto hrastniških občanov. da izkažejo zadnjo čast pokojnemu vladarju, pa se je 68 občanov podalo tudi v nedeljo ponoči v Zagreb k pogrebnim svečanostim. V teh dveh velikih skupinah so bili zastopani vsi sloji. Celo iz oddaljene hribovske vasice Turja so se kmetje podali na dolgo in naporno pot. Vračali so se žalostni, imeli pa so veliko zadošče nje. da so s svojim potovanjem počastili spomin ljubljenega vladarja. V četrtek ziutraj so se šolarji zbrali v obeh šolah ter potem v spremstvu učiteljstva podali k službam božjim Hrastni-ška zasilna cerkev je sicer precej velika, za ta dan pa je bila premajhna. Učenke dekliške šole gasilci obeh čet in član- raznih organizacij so se podali k zadušnici na Dol. Učenci deske šole. zastopniki vseh društev in velike množice so se strnile v dolgem sprevodu, ki se je vil z v črno ovito državno zastavo na čelu v kapelo. Zadušnici je prisostvovalo nad 1500 ljudi, kvartet pa je krasno prepeval »alne cerkvene pesmi. Žalovala je vsa dolina, povsod je počivalo delo. v trgovinah pa so bile odprte samo izložbe, v katerih so pred slikami po-koinega vladarja gorele sveče Tudi po oknih stanovanj so bile prižgane luči. Po službi božji so učitelji šolski deci prečrtal? spomenico banske uprave V glavnem vhodu Sokolskega doma je bila urejena žalna kapelica pred katero je stala častna straža Sokolski durr. jt obiskovalcem razgrnil tudi spominsko knjigo, v katero so se vpisali zastopniki vseh društev in mnogo občinstva. Iz Sokolskega doma je radio odajal tudi poročila o pogrebu, ki so jih poslušale velike množice. Pred domom se je zbralo do 14. nad 2000 ljudi, ob pol 15. pa so sirene vseh treh industrij naznanile petmlnutni molk. Med veličastnim žalnim zborovanjem je igrala steklarska godba, peli so združeni pevci pod vodstvom g. Irodlogarja, pod-starosta Sokola in občinski odbornik g. Ferdinand Roš Da je imel spominski govor. Ko je rudniška godba odigrala državno himno, so se množice v globoki tugi razšle. 17 občanov se je udeležilo tudi pogreba v Beogradu Trbovlje, 20. oktobra Na dan pogreba blagopokojnega kralja so dale tudi Trbovlje izraza globoke6boli nad smrtjo svojega ljubljenega vladarja. Šolska n ladina se je udeležila žalne službe božje že ob 8. uri. med tem pa so se zbirale ogromne množice prebivalstva pred rudniško restavracijo in se uravnavale v žalno povorko, kakršne Trbovlje še niso videle. Prišlo je prebivalstvo iz vseh kolonij in iz vse okolice. Stanovanja so b:la kakor izumrla Na čelu povorke »o bile zastave vseh narodnih društev in korporacij, odeto v črno. Za zastavami sta korakali delavska in sokolska godba, za temi Sokoli v krojih, za njimi gasilci, za temi rezervni oficirji, sa njimi zastopniki občine i županom g. Kle-novškom na čelu. potem vse uredništvo TPD, rudnižki nameščenci in rudarji v kro iih. lovci, bojevniki, razna nacionalna in humanitarna društva ln naposled vse ostalo prebivalstvo. Sprevod se je pomikal proti trga. V vestibulu sokolskega doma je 1 bil postavljen katafalk s sliko blagopokojnega kralja, mimo katerega so defilirale ti-sočglave množice v globoki žalosti. Službo božjo je opravil duhovni svetnik g. Ga-šparič ob asistenci vse duhovščine, ki se je v lepem govoru spominjal velikega kralja. Po žalnih obredih so bile opravljene molitve za novega kralja Petra II. Popoldne so se zbrali na trgu pred spomenikom padlih vojakov, ki je bil zavit v črnino in so pred kraljevo si ko gorele luči. čete narodnih organizacij in cele množice ostalega prebivalstva Katehet Ratej je govoril zbranim množicam o zločinu, nad vladarjem — državnikom, ki je padel v izvrševanju svojih dolžnosti, v najpleine-nitejši misiji za svetovni mir. Pozval je borce, naj vestno izvršujejo oporoko velikega kralja, da čuvajo Jugoslavijo. Pozval je vse prebivalstvo da se v zvestobi zgrne okoli novega vladarja, mladega kralja Petra II Po petminutnem molku so se množice razšle. Trboveljsko prebivalstvo je tudi ob tej priliki pokazalo svojo globoko žalost nad izgubo velikega narodnega vladarja. pokazalo pa tudi da hoče vestno izpolnjevati Njegovo oporoko. Zadnji pozdrav Ptuja pokojnemu vladarju Ptuj, 20 oktobra. Ogromna množica mestnega in okoliškega prebivalstva se je v četrtek zbrala na obsežnem Tvrševem trgu. Terasa na trgu je bila izpremenjena v žalni oltar. Na trgu so se zbrala vsa društva, predstavniki civ 1-nih in vojaških oblasti, zastopn ki vseh ustanov in toliko občinstva, da je bilo na trgu nad 4000 ljudi Ob strani so bili razvrščeni vojaki. Žalno svečanost ie ob 9. otvorila z žalno koračnico mestna godba, potem pa je prošt g. dr. Žagar ob asistenci duhovništva m noritske fare in kapuci-nov opravil žalno službo božjo, pri kateri so sodelovali združeni pevski zbori, dočim je pevski zbor Glasbene Matice pel ža-lostinke. Žalni govor je 'mel do službi božji šolski nadzornik g. Leo Cepuder, ki je v pretresljivih besedah opisal življenje 'n zgodovinsko poslanstvo pokojnega vladarja Med lepim govorom je bilo prelitih mnogo solza. Spomin nesmrtnega kralja je množica počastila s trikratnim vzklikom: »Slava!«, potem je pozdrav la njegovega naslednika kralja Petra II., pevci so zapeli žalostinke. vojaštvo je oddalo častno salvo, godba os» je v zaključek svirala državno himno. Z veličastnega žalnega zborovanja je bila poslana sožalna brzojavka maršalatu dvora. ta^o iimctCu se nisem GiCa gotova a ptanjem kot tokrat, ko sem perilo namočila v »SAMO-RAD« pralni prašek« ki je pravi čudež med vsemi stičnimi praški.« Tako je vzklikala prva perica velikega hotela in naročila kar cel zaboj »SAMORAD« pralnega praška, ki ga dobite tudi v Ljubljani in drugod v vseh trgovinah. V mirnem dolenjskem kotičku Studenec pii Sevnici, 20. oktobra Tudi v naš mirni dolenjski kotiček te hitro prispela žalostna novica o smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I Ljudstvo je zelo pretresla. Kako je bil kralj priljubljen, je pokazala žalna komemoracija v četrtek. Udeležile so se je .vse organizacije in vsa šolska mladina z učiteljstvom. Pročelje prostorne šolske sobe je bilo zavito v črnino v znak neizmernega žalovanja za pokojnim kraljem. Najprej so pevci pod vodstvom organi-sta zapeli v srce segajočo žalostinko »Usli-ši nas Gospod«. Nato pa je v imenu obč ne otvoril žalno proslavo predsednik gospod Jane Alojz. V daljšem govoru je slavil pokojnikove zasluge za ves naš narod učitelj g. Siapar Nikolaj. Ob ganljivih učiteljevih besedah ni ostalo nobeno oko suho. Na čast kralju Petru II. pa so bile prirejene prisrčne ovacije. Po proslavi je imela prostovoljna gasiln? četa žalno sejo. kjer je predsednik slavil pokojnega kralja kot kralja, viteza, mučenika. Maršalatu dvora je bila odposlana sožalna brzojavka. Po govoru so gasilci prisegli mlademu kralju zvestobo do groba. Žalni zbor ruških gasilcev Ru&e, 20. oktobra. Gasilske čete Ruše I., Ruše II. in Bistri, ca pri Rušah so se na dan pogreba Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I., Zedinitelja, zbrale po slovesni službi božji polnoštevil-no k skupni žalni seji v Sokolskem domu. Oder s sliko blagopokojnega kralja je bil ves v črnini, cvetju in zelenju. Sejo je otvoril župni odbornik tov. Glaser. Predsednik gasilske čete Ruše I. tov. Stani je v lepem govoru, ki ga je članstvo stoje poslušalo z vidno globoko žalostjo, obsojal grozotno delo, izvršeno nad preljubljenim vladarjem. Predočil je članstvu vsa Njegova ve. lika dela za našo domovino in za vse človeštvo in ga opisal kot kralja, vojščaka, viteza, vojskovodjo, državnika, zedinitelja in kot največjega Jugoslovena. Njegova tragična mučeniška smrt nas še tesneje združuje in nam daje moč, da vestno izvršimo Njegovo veličastno zapuščino: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Gasilci so otožni zaklicali velikemu kralju trikrat: »Slava!« ter nato izkazali neomajno zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Petru n. Starešinstvu jugo-slov. gasilske zveze v Beogradu so poslali tudi brzojavko, da naj na najvišjem mestu tolmači izraze sožalja in vdanosti. izra4jen nq bqxi meuiinevg oli* in vdanostna brzojavka. Istotako se je sestal že 11. oktobra Sokol Gorenja vas-Po-ljane k žalni in vdanostni seji, a 14. oktobra je bila obča žalna svečanost s članstvom. deco in naraščajem. Sokolska dvorana je bila nabito polna. Na nji so imeli žalne govore bratje Kokalj. Pintarič in Krapš, bile so primerne deklamacije. Save-zu Sokola je b:la odposlana sožalna in vdanostna brzojavka. Na dan pogreba je bila v Poljanah ob 8. žalna maša pri kateri je imel g. župnik Tavčar lep govor. Božje službe se je poleg mladine iz Poljan in Malega vrha z učiteljstvom udeležil šolski m občinski odbor, gasilci v kroju in drugo občinstvo, ki je vel ko poljansko cerkev napolnilo do zadnjega prostora. Po božji službi je bila javna svečanost pred cerkvijo na starem pokopališču, kjer je bil postavljen žalni oder s kraljevo sliko v črnem, obdan z rožami in razsvetljen z žarnico, ovito z. žalnim florom. Po vsej vasi so na oknih gorele sveče. Ves prostor je bil poln mladine n občanov. Prva je de-klamirala učenka IV razreda o kralju mu-čeniku. nato je imel žalni govor šolski upravitelj g. Janko Kokelj. Ne le pri mla dini in ženskah, tudi pri starejših moških so zdrknile solze čez I ca. Žalna slavnost se je završila z državno himno. Pogrebne svečanosti sta se udeležila v Beogradu v imenu občine Poljane župan g. A. Čadež in član obč. uprave g. Slavko Grošelj, a v imenu Sokola praporščak Dr-mota s praporom Kako je potrl tukajšnje prebivalstvo ta prežalostni dogodek, je zlasti tudi pričala zadnja nedelja, ko je tu bilo vsakoletno farno »žegnanje«. Drugače tako vesela nedelja je bila kakor dan vseh mrtvih. Ljudje so se družili na domovih v tihi žalosti. Tvoje poslednje sporočilo, ki si nam ga zapustil vsmrtnih mukah: »Čuvajte mi Ju-goslaviju!« je seglo nam vsem globoko v srce. Na Boga pa smo prisegli, da bomo to Tvojo sveto zapoved zvesto izpolnjevali! Žalovanje v obmejni Poljanski dolini Poljane, 20 oktobra Našo dolino je neizmerno pretresla novica o strašnem marsejskem zločinu. Tem bolj, ker je blagopokojni naš vrhovni gospodar večkrat obiskal Poljansko dolino, ki my je silno ugajala zaradi svoje sočnosti, bujne rasti, tihega in mirnega življenja. Zadnjikrat sta lani ob koncu poletja Nj Veličanstvi kralj in kraljica obiskala grob našega roiaka pokojnega dr Tavčarja in častno dvorno damo na Visokem. Pri tej priliki je bil Nj Vel kralj nad vse dobre volje in v najboljšem razpoloženju. N' tedaj čudno, če je dolina zapadla v najglobljo žalost Razobešene so bile takoj v Poljanah ;n drugod črne zastave ali drugi žalni znaki Trgovci so spremenili izlož be v žalne oltarje s s'iko blagega pokojnika ored katero so gorele žarnice noč in dan Občinski odbor se je sestal 12 t m polnošt^vilno k žalni seii in k prisegi zvestobe in vdanosti Nj Vel. kralju Petru II. ter je bila odposlana X Beograd sožalna Žalovanje na Notranjskem Cerknica. 20. oktobra Nepopisna tuga vlada po naših notranj-sk h krajih Ni je menda hiše, odkoder bi ne plapolala žalna zastava. Ljudje hodijo sklonjenih glav, presunjeni so do dna duše marsikatero oko je rosno. Povsod je samo pogovor o tragični smrti našega viteškega kralja Aleksandra I in nenad »lestljivi izgubi, ki je zadela ves jugoslovenski narod. Posebno okusno okrašena je rakeška postaja, ki ima na peronu kip pokojnega kralja, ozaljšanega vsega v cvetju. Sokolski domovi so zaviti v črno zastavo Tudi notranje dekoracije domov v Cerknici in na Rakeku so odlične, kjer so se vršile žalne svečanosti. Na dan pogreba zemskih ostankov našega viteškega kralja se je brala v župni cerkvi sv. maša, kateri so prisostvovali zastopniki občine s predsednikom g. \Vern-jem na čelu, zastopnik sodišča g Brelih. notarijata g. Peter Maležič ter mnogo drugih odličnikov. vsa domača društva in šolska mladina z učiteljstvom. Po maši zadušnici je prired i cerkniški odbor za žalne svečanosti veliko komemo-racijo za blagopokojnim viteškim vladar jel v Sokolskem domu Prostorna dvorana in galerija sta bili zasedeni do zadnjega Kotička Mnogo je bilo prisotnih ljudi, ki so prvikrat prestopili prag Sokolskega doma. Vsem se Je brala na obrazu neizrečena potrtost. Domača gasilska godba je za uvod v ganljivo slovesnost zaigrala državno himno. Žalni govor je imel g. šolski upravitelj Hladnik. ki je v vznešenih besedah očrtal junaštvo, prosvetno delo. m rovno poslanstvo in z veliko ljubeznijo do domovine f>repoJeno življenje našega nesmrtnega kra-ja-vodnika. V imenu občinske uprave ter Družbe sv Cirila in Metoda se je poklonil z žalnim govorom g Werli. v imenu cerkniškega Sokola br. Kristen. v 5menu organizaeje JNS zdravnik dr. Pušenjak itd" Združeni pevski zbori so zapeli »Gospod usliši nas!« SlediH sta dve godben' Salostinki in dve v srce segajoči deklama ciji. Med izvajanjem se je tarosilo ikoro sleherno oko Pod okriljem odbora za prireditev žalne svečanosti Je odbor v imenu vseh druStev In korporacij odposlal sožalno in vdanostno brzojavko na najvišje mesto. Vladarjeva smrt je izgladila vsa nasprotja Javornik. 20. oktobra Tragična smrt ljubljenega kralja Aleksandra I. se je globoko dojmila vseh občanov Koroške Bele - Javornika. Skoraj z vseh h š so zaplapolale žalne zastave, trgovske izložbe so bile okrašene s slikami in liki kralja Aleksandra, na dan pogreba pa so gorele na mnogih oknih lučke. V župni cerkvi je bila zadušnica. ki so se je udeležili zastopniki uradov, občinski odborniki. Sokoli. gasUci. »uradniki KID. šolska mladina, zastopn in člani vseh društev. Vsi so s solzam' v očeh poslušali žalni govor župnika g Žbontarja. Tako turobne in obenem veličastne službe božje še ni doživela Koroška Bela. Skoraj vse je v cerkvi ihtelo, tudi najtršim možem so lica oro-sile solze. Tragična smrt vladarja je strnila v globoki bolesti vse občane brez razlike nazorov, vse je enako zadeta huda bol v misli, da je isti čas nastopil popularni vladar svojo poslednjo pot. Tiho so se po službi božji razšl' na svoje domove. Ob 14.30 je bila v Sokolskem domu žalna svečanost Zbrali so se vsi. ki so bili dopoldne v cerkvi. Sokolski dom še ni doživel takega navala. Spet veličasten dokaz. da je vladarjeva smrt 'zravnala vsa nasprotja. Na odru je bil postavljen katafalk s sliko pokojnega vladarja, okrog nje pa zelenje in cvetje. Častno stražo so tvorili gasilci in Sokoli. Žalno svečanost je otvoril župnik g. Žbontar Matevž, ki je v krasnem govoru očrtal or-/ko in plodonos-no delo velikega vladarja kot vojskovodje, državnika in tvorca miru Po dvorani se je čulo ihtenje. vse je stalo pod vtisom velike narodne nesreče. Ob zakliučku govora so vsi zbrani zapeli »Bože pravde«. Nj. Vis. knezu Pavlu pa je bila poslana sožalna brzojavka z izrazi zvestobe mlademu kralju. Radenska društva darujejo za revno deco Slatina Radenci. 20. oktobra. Mučeniška smrt kralja Aleksandra I. je pretresla do dna duše vsakega občana brez razlike stanu. Vsak se je potrudil, da čim vidneje izkaže žalost ob tej bridki izgubi. Sokolska četa je imela žalno sejo 12. t. m. v prisotnosti vseh odbornikov. Društveni tajnik g. Mihec je govor i o veliki nesreči ki je znašla našo domovino. Občinski odoor je imel žalno sejo 14 t. m., na kateri ie spregovoril poslanec g. Jakob Zemljič, nakar so prisotni položili prisega novemu kralju Petru II Da bi se mogla dostojno pokloniti spominu kralja-mučeni-ka vsa društva, se je vršila skupna žalna komemoracija 16 t. m zvečer v šoli. Prostorna zbornica v šoli je bila mnogo pretesna, da sprejme članstvo vseh domačih društev in korporacij Zbornico je uredilo prav okusno domače učiteljstvo. Učitelj g. Mihec Anton je orisa! lik blagopokojnega vladarja kot vojaka in državnika. Zap snik so podpisali odborniki vseh društev. Da bi ostal trajen snomin na ta dogodek, so odločila vsa društva, da darujejo gotovo vsoto za siromašno deco šole v Radencih in v Kapeli V imenu siromašne dece iskrena hvala! V četrtek 18 t. m je bila farna cerkev pri Kapeli nabito polna. G. župnik £ko-fič je imel lep nagovor, ki je mnog m ;z-vabil solze v oči. Po maši se je zbralo o'->-činstvo pred cerkvijo kjer je spregovori' upravnik banovinske trsnice g Joško G'a-ser. Po lepem govoru so oddali prisotni lovci častni strel, ki je odjeknil daleč po naših goricah kot poslednji pozdrav mrtvemu pokrovitelju. Čavajaio Jugoslavije! sJCTRCk šL^a 10 Slike govore najbolj zgovorno : pogled na tisoče, ld so se v četrtek zbrali k žalni svečanosti v Celju. Govor, ki ga je ob te j priliki imel predsednik sreske organizacije JNS gosp. dr. Kalan, prinašamo na četrti strani. drnženi pevski zbori po jo pod vodstvom Z. Prelovca žalostinke pred magistratom Od leve na desno v ospredju: generala PeJdc in Jovanovič, ban dr. Marušič, divizionar Cukavac, pomočnik bana dr. Pirkraajer m podžupan profesor Jarc Naši kraji "Vodice. Vest o tragični smrti našega ljubljenega vladarja je z veliko žalostjo navdala vse občane, žalna seja za vse organizacije je bila 14. t. m. v šoli. Udeležba je bila častna za občino, žalni govor je imel g. šolski upravitelj. Na dan pogreba je bila zjutraj sv. maša. Vse delo je počivalo. Narod je pokazal, da globoko čuti izgubo, ki ga je doletela. Popoldne je bila ob 2. pri .spomeniku padlih vojakov žalna svečanost. Spomenik je bil primerno okrašen in pred sliko pokojnega kralja je gorela luč, zastrta v črnino. Topovska strela sta oznanila pričetek in konec Sminutnega molka. Cerkveni pevski zbor je zapel »Vigred se povrne« nakar je imel g. župnik lep govor o pokojnem kralju. Sledil mu je govor šolskega upravitelja, dekiamacije učencev in poslovilni pozdravi zastopnikov občine in posameznih društev. Po pesmi »Nad zvezdami« je domača godba zaigrala himno »Bože pravde«. Ljudstvo se je poslovilo s klici »Slava« od visokega pokojnika in poneslo s seboj oporoko: čuvajte Jugoslavijo. Mnogoštevilna udeležba, nad 100 oseb, je pokazala veliko ljubezen do Nj. Vel. kralja Aleksandra. Trdni Gorenjci so odhajali solznih oči na svoje domove. Zavodnje pri šoštanju. Na dan pogreba viteškega kralja se je tudi mala gorska vas Zavodnje pod Urško goro na slovesen način poslovila od svojega ljubljenega vladarja. G. duh. svetnik Rožman je ob 8. opravil mašo zadušnico. čeprav šteje vas komaj nekaj nad 400 duš, se je cerkvenega opravila udeležilo nad 250 ljudi. Po končanih cerkvenih molitvah se je vsa množica zgr. nila v šolsko poslopje, kjer se je vršila žalna svečanost. Razen šolske mladine so se zbrali mali jadranski stražarji v krojih, da poslednjikrat vzkliknejo velikemu čuvarju Jadrana. Tesno stisnjeni so stali člani in članice Društva kmetskih fantov in deklet, živo se spominjajoč mrtvega pokrovitelja proslave desetletnice društva, ki se je pred komaj dobrim mesecem vršila v Ljubljani. Na žalni svečanosti je bilo dalje zastopstvo Vrtnarskega in sadjarskega društva, občinske uprave in mnogoštevilni vaščani. V ozadju dvorane pa so v stisnjenih vrstah stali prav vsi delavci z banovinske ceste šoštanj . št. Vid s svojim gradbenim vodjo. G. šolski upravitelj Twrdv je v ginlji-vih besedah orisal življenje velikega pokojnika. šolska mladina in jadranski stražarji so se p«slovi!i od svojega mrtvega kralja z lepimi deklamacijami. V imenu Društva kmetskih fantov in deklet -ie govoril besede slovesa društveni tajnik. Kakor v sanjah so vsi pričujoči ob končani svečanosti-vzkliknili trikratni »Slava!« in se v nemi žalosti razšli. Kraljevskemu domu ie bila poslana sožalnica. Gorenji Logatec. Težka bol je legla s smrtio Viteškega kralja na vso našo zemljo. S tiho. pritajeno žalostjo je žaloval zlasti obmejni živelj. Vse se je odelo v črno tugo ir prosilo za pokoj duše velikega pokojnika. Vsa društva in korooracije so se strnila z nepreglednimi množicami liudstva k poslednji počastitvi Ni. Vel. kralja 18. t. m. Starci in žene. mladina in deca so napolnili obširno dvorano Sokoiskega doma ter se nosledniikrat oddolžili manom kraHa Uedinitelia. Po otvoritvenem govoru g. M-°vlieta ie p^v^ki zbor zanel žalostinko »Usliši nas. o Gospod«, šolski upravitelj g. Doljak rovoril o delovanju in življenju blagopokoinika. šolska deca .ie H°kb>nrr3'a z vso p^šrtvova^ostjo dve soo, miri»ki pe=mi o kr»'in iunšku - mučeniku. iP o-ovcr 7—Skubira. za tem občuteni govori, oovelinika gasilske čete g. Modica načelnika Sokola br. Nagodeta Jo: ška in nadvse ganljiv govor g. Gostiše Mice. Počastitev novega kralja Petra IL ie nodal ufptoc Dolenc Stanko nakar se je cvagpnost zakliučila z državno himno. Nad v=>e lepo je okrasil oder brat MarkiC. — 2Jirao srpavaj naš presvitli kralj, vitez naš in naš vladar! Obmejni živelj bo čuval Tvojo veliko oporoko. Tvojo. in našo Jugoslavijo! . . "4 \ •■■'.■" - , '. OrmOž je v četrtek 18. oktobra z najglobljo bolestjo počastil svetli spomin i nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Ob 8. uri se je v župni cerkvi opravljala; služba božja, katere se je udeležil ves - občinski odbor, rezervni oficirji, državno. - in zasebno uradništvo,, Sokol, gasilci, predstavniki vseh ormoških društev in korporacij, mladina osnovne in meščanske šole z učiteljstvom in velika, množica mestnega in okoliškega prebivalstva. Po maši je, bil ob zvon jen ju žaini obhod skOži me-s^o,. ki je ves' čas od kraljeve smrti v črnih zastavah; javna razsve.tljava pa je bfla v črno zastrta, Doljga vrsta žalujočih se je ustavila pred vojnim spomenikom, ki je bil v črno zagrnjen.; Vznožje spomenika je bilo bogato okrašeno s cvetjem in zelenjem. Na spomeniškem častnem mestu je bila kraljeva podoba, pod njo pa goreče bakle, šolski upravitelj v P- Rozina je govoril o delovanju in misiji ter o- veličini pokojnega kralja, kateremu, se,klanja ob njegovi smr.. ti v najglobli bolestivsaJugoslavija. Na-vzočni so s solzami v očeh počastili spomin velikega kralja . s trikratnimi slava - K0ci. • . I ''I :' % - ' Veliki Gaber. V počastitev spomina blagopokojnega vladarja je -šola priredila ha dan pogreba po cerkvenem opravilu v šoli žalno komemoracijo, kateri: je' prisostvovalo in s solzami v očeh- sledilo prireditelje-vim izvajanjem prav lepo .število prebivalstva. Po v srce segajoči žalostinki, ki jo je zapel mladinski pevski zbor pod vodstvom učiteljice gdč.^Ložarjeve, je šolski upravitelj Zupančič v daljšam govoru slavil blagopokojnega viteškega kralja kot velikega junaka, uedinitelja, velikega pobornika mL ru in dobrotijivega očeta naroda. Občinstvo je pazljivo poslušalo . in vzklikalo: »Siaya. mu!« Nato je"^adipski. zbpr zapel. še eno žalostinko, nakar, so sledile žalne dekiamacije, h katerim je; .prispeval tudi župnik v p, g. Neubau^r. . Naslednika velikega pokojnika, kralja PetraTT.sp zborovalci pozdravili z- vžklikom: 2ivio! '_'po' pesmih »Vladarju« in »Bože pravde« se je občinstvo, s solzami v;očeh .razšlo!'. "-, ■ Vače. V vseh srcih se je naselila tuga in bolest, ki jo- vedno- znova 'povečujejo plapolajoče črne a^štave^ v katere se - je odel ves trg. V- počastitev - spomina blagopokojnega Viteškega Kralja amo imeli na Vačah 2 žalni, seji. .PrVa. je .bila- v nedeljo 14. t. m. v šoli, katero- je sklical Sokol. Ob tej priliki . je bila odposlana sožalna, brzojavka v Beograd. Dne 16. t_ m.- je imela občinska uprava žalno sejo v svoji pisarni. Isti dan je imela žalno proslavo tudi šola.: -t-. Duška, vsej svoji bolesti pa so dali Vačani v četrtek 18; t. -m. ob skupnih. pogrebnih svečanostih., Na čelu sprevoda je strumno korakal Sokol v krojih,, za njim gasilci v uniformah, nato korporativno ves občinski odbor, za pjim vsa šolska, mladina.. Razen teh je bilo mnogo ljudstva z Vač in okolice. Po končanem cerkvenem obredij so se vsi zbrali v žalno dekorirani šoli, ki je bila. nabita do zadnjega kotička. Sledili so. v srce segajoči govori: za Sokola je govoril br. France Kristan za gasilce načelnik France Zarnik za občinsko upravo.pa g. Ivan Grabnar; Sledil je ganljivi gqvor šolske uprayiteljieeigdč. Minjie Tramtetove, ki. je bil vezap - z lepimi' žalnimi deklamacijami šolske mladine, katere ■ je naštudirala gdč. Ida Dolžanova. - Svečanost je vplivala na zbrano: publiko tako, da ao se mnogim prikradle .pritajene solze.;Po vzklikih »Slava, slava mučenika Aleksandru Uedinitelju, so sledili,vzkliki Nj» Vel; kralju Petru H. in Jugoslaviji .-:•;.>" -: - - ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Zadušnlce v tujini Na dan pogreba Viteškega kralja Aleksandra so počastili njegov spomin po vseh evropskih večjih mestih V Angliji Lond°n, 19. oktobra A_A. Včeraj je bila v tukajšnji cerkvi sv. Mihaela svečana za_ dušnica za pokojnega kralja Aleksandra I. Razen zastopnikov zunanjega ministrstva in članov diplomatskega zbora so svečano-srti prisostvovali mnogi ruski aristokrati, ki žive v Londonu, mnogo odličnih osebnosti in mnogo drugega občinstva. Londonskega škofa je zastopal fulhamski škof, prisoten pa je bil tudi gibraltarski škof, pod čigar jurisdikcijo spadajo v Jugoslaviji živeči anglikanci. Svečanost je opravil kanonik Douglas, župnik cerkve sv. Mihaela. V pro-povedi, ki jo je imel po končanem verskem obredu, je kanonik Douglas med drugim naglasil, da je pokojnega kralja osebno poznal še v času, ko se je poznejši vladar mudil v Londonu. V Italiji Rkn, 19. oktobra, k. Včeraj opoldne je bila v cerkvi sv. Jeronima svečana zaduš-nica za pokojnega kralja Aleksandra I., ki jo je daroval rekitor kolegija sv. Jeronima, marsgr. Magerek. Poleg jugoslovenskega poslanika in oseibja poslaništva so se zadušnice udeležili italijanski kralj Viktor Emanucl s svojim vojaškim spremstvom, dvomi minister Asinari, državni podtajnik v. ministrstvu za zunanje zadeve Suv:ch kot zastopnik Mussolkiija, ves diplomatski zbor, predsednika poslanske zbornice in senata- Ln mnogo drugih povabljencev. Cerkvena' vrata so bila odeta v črno. v cerkvi so ob klopeh stali jugoslovenski prapori s črnimi trakovi. Tudi oltar je bil ozaljšan s palmami in cvetjem. Pri maši je pel zbor roli-fonskega društva. Ob koncu je irmsgr. Magerek molij tudi za kralja Petra H- in procvit jugoslovenske kraljevine- Pred cerkvijo -je bil postavljen oddelek italijanske vojske z godbo in zastavo. Tudi v Vatikanu je bila ob 10JO maša zadusnica, ki so se je udeležili jiuzosloven-ski poslajiik pri Sv. stoFci z vsem osob-jem, diplomatski zbor, guverner vatikanskega mesta Pizzardo in tajmik za izredne cerkvene posle mnsgr. Ottaviani. ki je zastopa! vatikanskega državnega tajnika kardinala PaccetTja Svečana opela so se vršila tudi v Milanu. Napoliju, Trstu, na Reki in v ostalih italijanskih mestiih. V Turčiji Ankara, 19. oktobra. AA. Ko so se v Beogradu vršile svečanosti pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra, je vsa Turčija delila globoko žalost prijateljskega naroda. Zastave na državnih in zasebnih poslopjih so bile spuščene na pol droga. Turški narod je prvič v svoji zgodovini žaloval kot celota. Godbe so povsod onemele, vsa gledališča so bila zaprta, prav tako bioskopi. V poslopju jugoslovenskega poslaništva je opravil svečano liturgijo carigrajski metropolit Dorotej ob številni asistenci. Službi božji in spominski slovesnosti so prisostvovali člani turške vlade, člani diplomatskega z/bora, zastopniki civilnih ln vojaških oblasti in zastopniki predsednika republike. Po govoru mitropolita Doroteja so prisotni izrazili jugoslovenskemu poslaniku Jankoviču svoje sožalje. Beograd, 20. oktobra. Ob 10. dopoldne je odpotoval iz Beograda pruski ministrski predsednik Herman Goring. Na letališču so se poslovili od njega minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, vojni minister general Milovanovič, načelnik voj. ministrstva Bodi, šef protokola Nova-kovič, višji svetnik životin ter generala Nedič in Jankovič. V češkoslovaški Praga, 19. oktobra, č. Vse mesto je bilo včeraj zavito v žalost. Ves dan so svetile •vse luči, zastrte v črno kopreno. V počastitev spomina pokojnega velikega jugoslovenskega vladam bratskega naroda, eo za-plapolale 6koraj z vseh hiš črne zastave. Tudi na cerkvah eo izobesili žalne zastave. Prav tako so bile na tramvajih in avtobusih črne zastavice, dočim 6o bili žarometi zagrnjeni s črno kopreno. Na Vaclavskih namestiti ie bil postavljen visok katafalk. odet v črno s simboličnim ozadjem. Na stebrih, na katere je bilo napeto črno blago, se ie odražal velik jjgo-slovenski grb, na muzeju pa so plapolali grški ognji. Vojaštvo je od Staromestnega do Vaclavskega trga formiralo gost špalir. Pred katafalkom eo bile vojaške žalne svečanosti, ki so se jih udeležili zastopniki vlade in parlamenta, dr- Cernv, dr. Stanek, zastopnik jugoslovenskega poslaništva Dju-ričjč. vojni atašeji Jugoslavije, Češkoslovaške. Rumjraije, Poljske, Anglije, Italije. Madžarske jn Francije, zastopniki češkoslovaške vojske in civilnih oblasti. Žalna svečanost se je pričela z gromom topov, ki so oddali 21 strelov v čast pokojnemu iugoelo-venekemu kralju. Trombe so napovedalo žalni zbor. Brigadni general Homola je prečita! žalni manifest, general Medek pa ]e imel govor, v katerem je poudarjal prijateljske odnošafo med bratskima narodoma. Veliki pokojnik, ki je z vsem svojim narodom razumel naše težnje in nas podpiral, je med drjgim izjavil, si je e svojim delom za našo mlado državo postavil v naših src^h neininlitiv spomenik. Svečanosti se je udeležilo več tisoč ljudi. Z vlaki so se pripeljali v Prago tudi mnogi udeleženci z dežele. Zaradi splošne žalosti na Češkoslovaškem -ie bila Borza dela da-nes zaprta. V vseh cerkvah so brali maše zadušnice za pokojnega jugoslovenskega vladarja. V Rumuniji Bukarešta, 19. oktobra. AA. Včeraj so bili vsi obrati zaprti. Pred poštnimi uradi so bili postavljeni radio-aparati, ki so prenašali ves potek pogrebnih svečanosti iz Beograda. Pred zvočniki so ogromne množice vedno poslušale poročila, čeprav je lil hud dež. Ob 10. dopoldne je bila v sa_ "borni cerkvi spominska služba božja, ki jo je opravil patrijarh Miro Igristea ob asistenci mnogega svečeništva. Službi božji so prisostvovali veliki vojvoua Mihajlo, predsednik vlade Tatarescu, člani vlade, diplomatski zbor, zastopniki civilnega in vojaškega doma kralja Karola, predstavniki vojske, mnogi politiki in meščani. Nato je bila služba božja v ruski cerkvi. Prisostvovale so ji iste osebnosti, kakor v sa-borni cerkvi. V vseh cerkvah v državi so odslužili podobne službe božje Bukarešta, 19. oktobra. AA. Včeraj na dan pogreba pokojnega kralja Aleksandra so izšli vsi listi v črnem okvirju s pretresljivimi članki, v katerih se klanjajo spominu pokojnega vladarja. Državni uradi danes niso delali, šole so imele prosto, vsa gledališča so bila zaprta in ves dan ni bilo godbe v restoranih in kavarnah. Učitelji so imeli samo predavanja v šolah o Klemen iti postavi viteškega kralja Zedinitelja. Trgovine so bile zaprte od 10. do 15. in tudi sodišča niso poslovala. Dopoldne je bila v navzočnosti članov vlade in veledostojanstvenikov žalna cerkvena svečanost. »Universul« prinaša nvodnik, v katerem pravi med drugim: čuvajte Jugoslavijo! Te poslednje besede so politična oporoka pokojnega kralja Aleksandra in ta oporoka se bo izvršila, čuvajte Jugoslavijo z edinstvom in notranjim sporazumom ter z okrepitvijo zunanjih zvez — to je pomen modrih kraljevih besed. Te besede bodo spoštovali, to oporoko bodo izvršili tisti, ki jim pripada težko, a plemenito poslanstvo, da dokončajo delo velikega kralja. Rumunski narod, pravi list, je izgubil v kralju Aleksandru velikega prijatelja in zvestega zaveznika. Rumunski narod "bo na velikega vladarja ohranil pobožen in večen spomin. V Bolgariji Sofija, 19. oktobra, č. Bolgarski listi objavljajo izredno obširno in ganljivo pisana poročila o pogrebu velikega jugoslovenskega vladarja viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vsi listi poročajo obenem o prisrčnem sprejemu zastopnikov bolgarskega kralja, vlade, vojske in naroda v Beogcadu, ki so se udeležili pogreba velikega pokojnika v Beogradu in na Oplencu. Na vso beograjsko javnost, ki je sledila pogrebu po radiju, so napravile beograjske in o^ionske pogrebne svečanosti globok vtis. Vsa javnost pripoznava, d« more le narod, ki je plemenit in" velik Po svojih čustvih, Irkazati tako čast vladarju, svojemu neizmerno . ljubljenemu kraljn Listi beležijo tudi ugotovitev, da *o bili v Beogradu prl;etno presenečen' nad izjavo, ki jo je dal pred dnevi ministrski predsednik Georgijev ob smrti kralja Aleksandra. Mestni svet je sklenil imenovati posebno ulico po pokojnem kralju Aleksandru I. v spomin na nj€5ovo tržLjri^no smrt in o^ njegov poslednji ofrisk v Sofiji. V Grčiji Atene, 19. oktobra. AA. Jugoslovensko poslaništvo je priredilo včeraj zadušnico za pokojnega kralja Aleksandra, v tukajšnji siki cerkvi. Svečanosti so se udeležili poleg drug h jugoslovensiki poslanik Boško , Hri-stič, knez in kneginja Demidov, vse osebje jugoslovenskega poslaništva in mnogoštevilna jugoslovenska kolonija, predsednik re publike Aleksander Zaimis, predsednik vlade Tsaldaris, podpredsednik vlade general Kondilis in vsi člani kab'neta. Poslansko zbornico m senat sta zastopali predsednik zbornice Bocikis. predsednik senata Gona-tas in vsi voditelj« političnih strank Papana-stas'u. Metaxas, Kafandaris m Mihalakopu-los. Razen njih so žalni cerkveni slovesnosti prisostvovali vsi bivši predsedniki grške vlade, elita grškega političnega sveta in mnogo prvakov vseh strank. Grško vojsko so zastopali načelnifk generalnega štaba general Katenojotts, šef glavnega štaba grške mornarice general ZakopuJos, poveljnilk prvega armadnega zbora v Atenah general Petridis, več enot atenske gamizčje in vsi višji častniki vseh vrst orožja m mornarice. Atensko občino je zastopal predsednik občine Kotsias s člani občinskega odbora. Razen tega so bili navzooni atenski pr efekt in višje upravno uradništvo atenske prefekture, ves diplomatski zbor, vse višje uradništvo rruimstrstev, posebno mnogoštevilno pa osebje zunanjega mraistrstve. Grško-jugo-s lov en sik o ligo je zastopal bivši mni-rter Kofinas z mnogimi člani glavnega odbora lige. Razen nj h so bili prisotni vsi v Atenah navzečni poslanci, vsa univerza, skoraj vsi predstavniki političnega, intelektualnega in družabnega življenja v Atenah. Za svečanost je bila ruska cerkev posebno slavnostno okrašena in vsa ogrnjena v črno. V nabito polnem hramu je opravil cerkvene obrede metropolit Hri^ostom ob asistenci mnogoštevilnega svečeništva. Služba božja se je vršila v ruščini. Med cerkvenim opravilom je stal zunaj v Spaluijrd bataljon vojaštva, ki je od časa do časa s streli izkazal pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju čast. Vojaška godba je igrala posmrtno koračnico. Mnogoštevilno občinstvo, zbrano v cerkvi in pred cerlkvijo, je z globoko pobo."*-nostjo spremljalo cerkveno oprav lo. Med žalno svečanostjo so bila po rstiredbi oblasti zaprta vsa ministrstva in vse državne ustanove in šole, prav taiko tudi med pogrehoon blagopokojnega kralja Aleksandra. Med cerkveno svečanostjo so bile v Atenah samih zaprte vse trgovine, banke i-n ustanove ter ustavljen ves promet po mestu. Na vseh javnih poslopjih ministrstvih in poslaništvih v se zastave na pol droga, ovite s črno kopreno. Ko je bila žalna svečanost pri kraju in. so dostojanstveniki zapuščali cerkev, je prisotna množica živahno pozdravljala jugoslovenskega poslanika H rističa. V Solunu S°lun, 19. oktobra AA. V Solunu so bilo v četrtek zaprte vse trgovine in vse šole. Povsod so visele zastave na pol droga. Razen jugoslovenskega generalnega konzula in ravnatelja jugoslovanske svobodne luke je spominski svečanosti prisostvovala vsa jugoslovenska kolonija, zastopnik guvernerja, poveljnik tretjega armadnega zbo-. ra, poveljnik luke, mitropolit, vsi konzuli, ravnatelj državnih železnic, ravnatelj carin, ravnateljstvo svobodnega pasu, poveljnik mesta, predsednik židovske občine, upravnik jugoslovenske trgovinske zbornice, ravnatelji grških listov, zastopniki francoskih bojevnikov z zastavami, zastopniki italijanskih bojevnikov, grško.jugoslovetv-ska liga, profesorji francoske šole in mnogo drugih uglednih osebnosti ter veliko število prebivalstva. V Avstriji Dunaj, 19. oktobra. V pravoslavni cerkvi sv. Save je bila včeraj na pobudo jugoslovenskega poslaništva svečana žalna služba božja za pokojnega kralja Aleksandra. V cerkvi, ki je bila odeta v globoko črnino, je visela na desni strani oltarja s črnim obdana slika kralja Aleksandra, ob 6traneh pa so visele državne trobojnice. Pred vhodom v cerkev je sprejemal jugoslovenski poslanik Nastasijevič z uradniki poslaništva udeležence žalne svečanosti. Med mnogimi odličnimi gosti so bili zvezni predsednik Miklas, zvezni kancelar dr. Schuschnigg, podkancelar knez Star-hemberg, ministra Fey in Berger-WaL denegg, državni tajnik general Zechner, državni tajnik Gossauer, ves diplomatski zbor ter mnogi odličniki dunajske družbo ln člani jugoslovenske kolonije. Istočasno so bile zadušnice za kralja Aleksandra tudi v vseh stolnih cerkvah deželnih prestolnic, katerih so se udeležili najvišji predstavniki lokalnih oblastev, zastopniki raznih konzulatov in številno občinstvo. Današnja uradna *Wiener Zeitungi, ki poroča o svečanem pogrebu pokojnega kralja Aleksandra in pravi, da je bil po. grtb impozantna manifestacija vse Evrope. Veličastni tužni zbor, zbran v Beogradu^ pravi list med drugim, je poveličanje misli o evropski solidarnosti, v katere imenu izkazuje čast hrabremu kraljevskemu m iro tvorcu. Na palači Kazine je bil na dan kralje* vegs pogreba balkon ves žalno okrašen in t ospredju je stal ogromen portret kralja Aleksandra Kraljestvo mode Pomen veziv v letošnji modi Moda zadnjih let je polagala največjo važnost na lep kroj in učinkovito tvorivo, vse drugo pa je bilo postranska reč! Vsled tega seveda ni bilo mogoče kar naenkrat preusmeriti mišljenje občinstva, ki se je že privadilo ^prezirati« razno drobno okrasje, šele letos so S2 žene nekoliko spoprijaznile z mislijo, da bodo njihove obleke odoslej opremljene s tem ali onim učinkovitim okrasjem. če govorimo letos o bkrasju, mislimo predvsem na razna veziva, ki smo jih toliko let pogrešali na modni sliki. Topot so se zares zmagovito uveljavila in sicer prav tako pri navadnih oblekah, kakor pri elegantnih, družabnih oblačilih. Volnena in bombaževinasta veziva, veziva s kovinastjo nitjo, strojna veziva in slednjič veziva iz biserov ali bleščice dopuščajo veliko raznoličnost in se zato ni bati, da bi se elegantne dame te nove mode prehitro naveličale. Seveda so mnoge žene s precejšnjim nezaupanjem sprejele vest o takšni modi, ker so se bale, da bodo vezene obleke učinkovale preobloženo. Toda praksa je vse te »teoretične« pomisleke ovrgla, že prvi vezeni modeli so si dobesedno osvojili ženska srca in kmalu ne bo več žene, ki si ne bi želela vsaj ene obleke te vrste. Izbero lepo vezenih modelov predočuje naša skupina skic: Najbolj enostavna je preprosta volnena obleka s kazakom, ki je ob straneh neznatno preklan, prav kakor krilo obleke. Zunanji šiv rokavov je pošit z modernimi gumbi. Z volno ali prejico iz/udeno vezivo predstavlja cvetlični šopek, ki je tako nameščen, da učinkuje, kakor bi bil pritrjen s pasom (3. skica). Sestavo volnenega in bisernega veziva najdemo na zadnji skici. Svilena ali volne- OU-I-SCKUNKI na obleka s tuniko ima širok vezen ovratnik, ki je tako izdelan, da tvorijo biserne proge nekak ažur, skozi katerega proseva koža (zadnja skica). Jako priljubljene so vezene večerne bluze, ki jih moremo nositi seveda tudi ob .slavnostnih ali družabnih popoldanskih prilikah. Tu pride vpoštev biserno vezenje v lepih pastelnih barvah, ki lahko učinkuje kakor prava umetnina (1. skica). Za večerne obleke pridejo v poštev predvsem izrazita srebrna in zlata vezenja, ki jih izvezemo na rob širokih, odprtih rokavov. Veliki kovinasti biseri v obliki pol-krogle tvorijo fantastične cvetlice, ki se učinkovito odražajo od ozadja, pošitega s paličastimi biseri. Takšno originalno večerno obleko iz bleščeče svile vidimo na naši drugi skici. Bogata izbira kožukovine po ugodnik c e n a k pri tvrdki L. ROT, krznarstvo Ljubljana Mestni trg 5 Mestni trg 5 LJUKLJQNQ Levstikova ulica na Vrtači Nove, svetle garniture k temni obleki Morda se je v teku zadnjih let navzela izrazite »ženskosti«. Minule so okorne garniture iz trdega platna ali pikčja, ki so nas spominjale na mornariške ovratnike. Nadomestile so jih svilene garniture, ob- šite z ljubkimi volančki, ki dajejo celi obleki neko posebno mehkobo. Ovratnik na naši skici je ob straneh prerezan in pritrjen s sponkami, tako dp učinkuje še bolj živahno in graciozno. Na enak način so izdelane manšete in svilena zaponka na pasu. Krzno, vrvice in čopki spadajo letos skupaj! Majhen krznen muf je mnogo bolj učinkovit, če ga opremimo z lepo svileno vrvico in s čopom iz enakega tvoriva. Enako okrasimo moderno kozaško čepico, ki je seveda tudi izdelana iz krzna. Sploh so letos krznena pokrivala jako moderna, seveda pa pridejo tukaj v poštev le izredno voljna in kratkodlaka krzna. Zdravniška posvetovalnica L M. Bežigrad. Verjetno boluje Vaša mati na revmatizmu v kolenih, ki jo pa tudi zaradi velike telesne teže pri hoji bole. Priporočamo ji. da ima kolena posebno pri hoji trdo povita, sicer jih naj greje s toplimi ob-kladki ali z električnim termoforom. Zaradi točne preiskave, ki je predpogoj vsakega uspešnega zdravljenja, bi pa bilo potrebno, da gre vsaj za nekaj dni v bolnico. — Nu-ša. če imate kilo, se boste morali prej ali slej odločiti ali za pas ali pa za operacijo. Z ozirom na Vašo mladost bi Vam svetovali operacijo, ker ste tako v kratkem času za vedno rešeni nadloge. Za redno odvajanje morate seveda vedno skrbeti. — I. M. Č. Vaša domneva, da izvirajo bolečine v ostanku amputirane noge od živcev, je pravilna Najbolje je, če imate možnost, da se zdravite z diatermijo ali pa obsevanjem. Za trenotno olajšanje bolečin Vam priporočamo preparate salicila, katere proizvajajo v dobri kakovosti danes že tudi domača podjetja. — Srbečica, ki se Vam je pojavila na koži, ima lahko različne vzroke (mogoče so garje?) in je najbolje da Vam zdravnik, ki Vas pregleda, svetuje primerno zdravilo. — J. T. če trpite na nervoznosti, bi Vam študij literature o tej bolezni samo škodoval in Vam zato nujno odsvetujemo, da se bavite s tozadevnimi medicinskimi knjigami. Saj avtosugestija ni nič drugega kot da se z lastno dobro voljo prepričate, da nimate organske napake, kar bi se pa moralo potom predhodne zdravniške preiskave potrditi. Gibajte se veliko na svežem zraku, uživajte lahko, bolj vegetaričn hrano, v slučaju potrebe, pa se poslužite kakega lahkega pomirjevalnega sredstva. Prav dobro se je obnesla tudi fizikalna terapija, posebno kopeli. — K. J. Proti srbenju na omenjenem mestu Vam priporočam hladne sedeče kopelji z dodatkom galuna in pa mazanje z 2% Menthol-Thymol špiritom. V poštev pride tudi obsevanje z višinskim solncem oz. Rontgenom. Nosite suspenzorij! — Mirna. Mežikanje z vekami pri otrocih je živčnega izvora in nastopi pogosto po nekaterih prestalih boleznih (škrlatica itd.). S primernimi vzgevalnimi sredstvi se ta navada sčasoma odpravi. Ker pa otroka žeja, bi pa bila potrebna zdravniška preiskava posebno urina, ker se stalna žeja pogosto pojavi pri sladkorni bolezni. — Marija, Pri današnjem stremljenju po vitki liniji so sredstva za razvijanje dojk nepotrebna. Da dosežete krepke in lepe oblike, Vam priporočamo sistematično dnevno gimnastiko, ki Vam mora postati navada kot vsakodnevno umivanje. Vaje obstojajo v tem, da dvigate roke v stran kolikor mogoče visoko in jih zopet spustite. Nato dvignete roke stransko do sredine in v tej legi obračate dlan. Na kraju dvignete roke do sredine, jih raz-krčite in zopet spojite. Vsaka vaja se mora počasi in enakomerno izvršiti, začetkoma petkrat, pozneje deset- do dvajsetkrat. S temi vajami dosežete, da se prsno mišičevje okrepi in tako dobe dojko primerno obliko. — Ali sme? Naravno je, da se sme vsaka polnoletna oseba v vsakem slučaju podvreči operaciji v kolikor je ta v skladu z medicinsko vedo in moralo. ŠAH Dva zelo pomembna mednarodna turnirja se bosta vršila še tekom letošnjega leta. V novemibru bo v Moskvi turnir najmočnejših ruskih mojstrov, ki pa bo vendarle imel večji obseg, kakor so javila prva poročila. Poleg čehoslovaškega prvaka. Flohra se ga bo namreč udeležilo tudi več mojstrov iz zapadne Evrope. Tudi jaz sem prejel vabilo na ta turnir. Predvidoma se ga bom udeležil. Turnir se začne 15. novembra, in ker bo imel najbrž nad 20 ude. ležencev, bo trajal približno mesec dni. V decembru je projektiran nato še manjši turnir v Ljeningradu, ki se ga bodo tudi udeležili nekateri inozemski mojstri. — Po 1. 1925., ko se je vršil velemojstrski turnir v Moskvi, bo bližnji moskovski turnir prva večja mednarodna šahovska prireditev v sovjetski Rusiji. V tem času so sov-jetsko-ruski šahistl. kakor se je pokazalo ob raznih prilikah, zelo napredovali. Čeprav točna lista vseh udeležencev za turnir v Moskvi še ni znana, je gotovo, da bodo tokrat imeli evropski mojstri zelo težko stališče, da se plasirajo na častna mesta O božiču bo v Hastingu na Angleškem vsakoletni šahov, kongres. Letos se bo vršil v posebno velikem obsegu, ker praznuje Hastings 401etnico svojega prvega mednarodnega turnirja. V mojstrskem turnirju bodo igrali med 10. udeleženci sledeči ino-zemci: bivši svetovni prvak Capablanca, holandski velemojster dr. Euwe ter mlado velemojster Flohr, Botvinnik in Lilienthal. Capablanca velja še danes za najresnejše-ga konkurenta dr. Aljehinu, dr. Euwe se misli jeseni 1. 1935. spoprijeti z dr. Aljehi-nom za svetovno prvenstvo, Flohr je že trikrat zaporedoma zmagal na turnirjih r Hastlngsu, sovjetsko-ruski prvak Botvinnik pa bo prvič nastopil na mednarodnem turnirju v Evropi. Tako bo prinesel tudi ta mali turnir šahovskemu svetu vsekakor majhno senzacijo. V težki, izrazito pozicijski igri je premagal dr. Aljehin švedskega prvaka Stahl-berga na turnirju v Curihu julija t. 1. Holandska obramba. Bell: Stahlberg črni: dr. Aljehin 1. d 2—d 4 e7—e6 2. c2—c4 f7—£5 3. g2—g3 Sg8—f6 4. Lfl—g2 Lf8—b4+ V hdlandski obrambi črni pogosto zame. nj« tega lovca, da pridobi časa za razvoj. 5. Lcl—d 2 S skakačem hoče beli kontrolirati polje 4—'bS Začetek nesrečne ideje. Beli hoče z »a-menjavo na c6 oslabiti kmeta do. 15. LcS—d 7 16. Dd2—f4 Ta8—cS 17. Df4—d 6 Dg6—f7! Črni Je pravočasno storil vse. Zasigurati si je namreč moral tudi možnost, da vzame na c6 z lovcem. 18. b5 : c« Ld7 : c6 19. Ddi6—b4 Df7—d7 še zadnja grožnja, Sb6 in Sdb, je pari-rana. črni je sedaj že v prednosti. Pritiska na e.Unijo. predvsem na točko e4. Razen tega pa ima dva močna kmeta na a7 in b7. proti belemu na a2. če v nastali poziciji n. pr. odstranimo vse figure razen kraljev in kmetov, mora biti končnica za črnega dobljena, ker lahko prodre s svojima kmetoma na damskem kriln. 20. e2—e3 SfS—e4 21. Tfl—el b7—b6 22. f2—£3? Zopet napaka, ker odločilno slabi točko e3. Beli pa se je najbrž bal napada, ki ga je črni hotel začeti z g7—g5—g4 in Se5. 22. Se4 : c3 23. Tel : c3 Lc6—b6! Grozi zavzeti z lovcem točko c4 in potem prodirati na damskem krilu ali na e-liniji. Temu zlu se skuša beli, namesto da bi igral Teci, izogniti z »žrtvijo« važne c-linije. Na 24. Teci bi prišlo Tc4!, 25. Tc'4:, Lc4:, 26. a4, Te8 27. Tc3 a5! 24. Lg2—fl" Lb5 : fl 25. Kgl : fl Tc8 : c3 26. Db4 : c3 Tf8—o8 27. De3—d3 g7—g6 28. Kfl—f2 Dd7—al črni je hitro prenesel težišče na damsko krilo. C-linija, v zvezi s prej navedenimi prednostmi, mora odločiti, če n. pr. sedaj beli Igra 29. Db3, sledi Db3:, 30. ab3:, Tc2 šah, 31. Kgl, Tb2, 32. Tal, a5! in obe beli figuri sta trajno vezani. 29. Tel—e2 TcS—cl 30. Te2—b2 KgS—g7 31. Dd3—b3 Da4—cfi 32. Db3—d3 h7—h5 33. Kf2—g2 Tel—e3 34. Dd3—e2 Dc6—a4 Grozi Da3, 36. Kf2 Te3:! in Db:. 35. g3—g4?! Obupen poizkus osvoboditve. Na Kf2 bi prišlo pač go z grožnjo f4, nato pa bi pro dirala črni b in a kmet. 35. Da4—e8! Zelo fina poteza ki odloča partijo. 36. Tb2—b3 ' Tc3 : b3 37. a2 : bo £5 : g4 38. f3 : g4 De8—e4-j- 39. Kg2—£2 Bell ne more menjati dame, ker bi kmetje na damskem krilu odločili. Zato mora pustiti tudi kmeta g4 brez zaššite. 39. h5 : g4 40. De2—el De4—c2-f- 41. Kf2—g3 Dc2 : b3 42. KgS—h4 Db3—c° 4-3. Del—g3 Kočnica je itak brezupna. 43. Dc2—f5 44. Dg3—c.f7+ Kg7—h6 Beli se vda. Mata ali izgube dame ni mogoče preprečiti. Vasja Pire. Pantelejmon Romanov: Štetje otrok Po štetju živine, katere del so pozneje odpeljali, da jo zakoljejo, so prišli spet v vas možje, sklicali kmete in jim oznanili, da morajo napraviti seznam vseh otrok, ki niso še šoloobvezni. Kmetje, ki so stali v šoli, temni in zakajeni kakor kakšni kopalnici, so se nemo spogledali. »Kaj? Otroke da popišete?« »Da, vpišemo jih v seznam«, so odgovorili prišleci. »Fuj, za vraga!« »Še na oni svet nas spravijo s svojimi novimi naredbami.« Vsi so se vznemirjeno pogledali. »Zadnjič ste se spravili nad živino, zdaj pa hočete še otroke.« ;>Da. da, ljudje,, zda j nam mislijo vzeti otroke,« se je oglasilo porogljivo iz množice. Tujci, ki so imeli opravka s svojimi papirji, niso odgovorili. »Ni sicer ravno rečeno, da nam jih bodo vzeli, toda od qjih si lahko pripravljen na v3e.« »Tako, zdaj se pa lahko lotimo seznama,« je rekel eden izmed tujcev in vzel pri tem z mize polo papirja ter začel z nje citati V3i so molče stali in se v gosti trumi zbrali pred njim, kakor da bi se bali, da jim ne uide kaj pojasnila. »... ki še niso dovršili petega leta posebej in oni pod sedmini letom zopet zase. Glede ostalih seznama ne rabimo. Ste razumeli?« Vsi so molče obstali. »V ostalem pa bomo hodili po hišah in jih tam popisovali, ker sicer vrag vedi. kaj vse bi napisali, česar nihče ne bi razumel. Sestanek zaključujem.« »Oprostite mi, prosim, da vprašam, 1 zakaj je to potrebno,« je vprašal neki kramar, član vaškega sveta. »Za statistične in pedagoške namene, potem pa pridejo nove odredbe«, je rekel mož s papirjem, ne da bi se ozrl v kramarja, in začel potem, kakor kakšen sodnik, ki je pravkar razglasil sodbo, proti kateri ni nobenega priziva, pobirati papirje, raztresene po mizi. »Prišli boste spet in vzeli... Kedaj le bo temu konec?« »Tako, sedaj lahko greste, da takoj spravite v red otroke!« Ko so prišle žene kmetov iz šole, so kot za stavo zdirjale po cestah s tako osuplimi obrazi, da so kmetje, vozeč se mimo na svojih cizah (dvokolnicah), ustavljali svoje konje in prestrašeno buljili naokoli, prav kakor da slišijo plat zvona. »Čisto neumna sem in ne vem, kaj naj z njim počnem,« se je zaslišal ženski glas iz neke koče. »Da, človek nikdar ne ve, kje bodo koga ugriznili.« Ni še preteklo pet minut, ko so kmetice z navzdol zdrsnjenimi naglavnimi rutami planile v hiše in koče, nato pa, noseč, — podobno kot pri požaru, ko rešujejo svoje imetje, — nekaj v rokah ali pod pazduho, zopet ven. Iz hiš pa je nenehoma prodiralo vpitje in vekanje majhnih otrok. »Sedaj prihajajo!« Ženske so pošvigale iz konopljišč, se postavljale k hišnim vratom, zadrževale sapo in pričakovale komisijo. Ko je komisiia. ki jo je spremljal kramar. prišla, razgrnila v nfki hiši po mizi svoje papirje in hotela delati svoje zapiske, se je izkazalo, da je ta hiša brez otrok. Tudi v nadaljnjih hišah ni bilo niti en»«*a otroka. Nekajkrat, toda zelo poredkoma. so našli večje otroke, stare dvanajst let. »Kako je to, da nima tu nihče otrok ?« »Kako pa naj jih prehranjujemo? Najprej je bila vojna in potem ...« »Toda, kdo se potem tamkaj dere?« »To je pri sosedi, batjuška.« »Smešno: nihče v vasi nima majhnih otrok; odkod le neki potem prihaja to vpitje ?« »Mogoče so se pa priplazili iz sosednje vasi, batjuška.« Ko so prišli v zadnjo hišo v vasi, je stala tam na pragu mlada, prestrašena kmetica, ki je venomer ponavljala: »Za nič ni, ne more čisto nič, batjuška, sploh za nič ni. Ne more ganiti niti rok niti nog.« »Kdo ne more nič? Česa ne more? Popolnoma vseeno je, če je sedaj bolan, se bo že pozneje izlizal.« »Ta je trde glave, bratec,« se je oglasil nekdo iz množice, ki je molče šel za komisijo. Edino pri Kuznetički so našli šest otrok. Ko je komisija vstopila, je našla na tleh sedečo starko, ki je iskala uši na najstarejšem fantu, starem sedem let. »Njo so pa zalotili,« je dejal nekdo polglasno. Popisali so ji vseh pet. Namesto matere je povedala njih starost neka mlada soseda, ker Kuznetička sama ni mogla spregovoriti niti besedice. »In kako si ti prišla ob svoje otroke?« je vprašal začudeni kramar neko mlado ženo. Divje se je.zastrmela vanj, stisnila pest pod predpasnikom in sovražno odgovorila: »Jaz jih sploh nisem imela, oni so sestrini.« »Vrag vedi, kaj naj to pomeni,« je dejal kramar in skomignil z rameni. »To se pa ni izplačalo,« je rekel tuji mož in se ozrl po papirju. Ko je vstopila komisija v kramarjevo hišo, da popije čaj, se je delo po poljih z visoko konopljo znova začelo. Mnoge se vlekle zibelke nazaj v hiše, druge so kakor obsedene tekale po konoplji, tretje pa vpile za njimi: »Kaj ceptate po tujih njivah?« »Zgubila sem, ali si moreš misliti, svojega malega. Oh nebeški oče, saj sem ga vendar položila tukaj ob poti.« »Morale bi jih položiti vse na en kup, ker smo jih pa poskrivale na različnih krajih, jih sedaj sploh ne moremo več najti. In kako so konopljo razteptali, ti potepinci!« »Tu je še en otrok,« je vpil nekdo z drugega kraja. Neka kmetica je planila tja, toda se, vijoč roke v obupu, takoj spet vrnila. »Ta ni moj... Moj ima rdečo kapico.« »Ta nadloga se je vsa razkobacala po konoplji.« »Kam te je le šment nesel? Posadila sem te semle, ti dala cucelj v usta, in bi vendar lahko tukaj mirno sedel, ti sit-než.« »Le počakaj, dobiš jih s krepelcem, ne bodo ti odšle,« je govorila zopet druga kmetica. Držala je za roko triletnega dečka, ki je upiraje se in držeč roko pred očmi, šel za njo in kremžil usta, pripravljen, da vsak trenutek zajoče. Le one, ki so imele dojenčke, so nesle mirno svoje svežnje in pri tem čemerno opazovale sem in tja begajoče sosede. »To ni več življenje, prisilno delo je. Zdaj spravljaj živine na varno, zdaj skrivaj otroke, do česa drugega pa sploh že več ne prideš,« je dejala neka mlada mati. držeč svojega malega v naročju. »Mar se pri tem ti kaj utrudiš: vzameš zibel pod pazduho pa greš, ali po- glej mene: dva imam v naročju, dva se mi obesita za krilo in še sem enega izgubila!« »Da, toda dobro smo le napravile. Takrat nas je zučilo, ko so šteli živino. Komaj pet minut je trajalo!« Vse so bile zadovoljne. Le Kuznetička je sedela v travi poleg vodarjeve hiše in vpila, da bi se je nebo usmililo: popisali so ji vse otroke, prehiteli so jo. Ostali pa so stali okoli nje in jo opazovali. »Njej je pa slaba predla,« je dejal nekdo. »Drugič se bo že pazila. Celo kopico jih je spravila na svet, pa misli, da mora tako biti... Ne, bratec, zdaj so drugi časi.« »Toda, če smo odkriti, je bilo z otroci le dosti lažje kot z živino. Če se otroci nekoliko razlezejo, ni niti tako velika nesreča, Če pa vlečeš za povodec leto starega bika in ti koga pobode, da mu stopijo oči iz črepinje...!« »Da, z otroki je bilo pa res veliko lažje...« »Takrat so pa odvedli s seboj cel trop živine.« »In tudi tako nanaglo so prišli, da nisi imel časa premisliti.« Na vaški cesti se je pokazal kramar. »Vsi, ki so prijavili svoje otroke, naj pridejo v soboto v mesto.« Kakor proti svoji volji so pogledali vsi Kuznetičko. »In kaj bo tam? »Dobili bodo podporo za otroke. Obleko, čevlje.. .c Trenutek so vsi tiho stali. Naposled pa je nekdo jezno pljunil in rekel: »Vražje je to življenje, nikdar človek ne ve. kaj naj stori.« Toda še vedno So stali okoli Kuzne-tičke in jo blagrovali: bila je edina, ki se ni zmotila. (MJN) Zadnja pot Velikega kralja v Beogradu Člani vlade pomagajo nositi krsto iz cerkve; na levi z roko na krsti predsednik vlade Uzunovič Kraljevska rodbina prihaja iz Saborite cerkve — Od leve na desno: Nj. Ve*, krati Peter in kraljica Marija, Nj. Vis. knez Arsen, kneginja Olga in knez Pavle flif Na levi: naši ge-^ nerali v zidnem sprevodu — Na čelu je sivolasi vojvoda Bojovic Predsednik francoske republike Lebrun, angleški princ Jurij in bolgarski princ Ciril odhajalo za krsto iz cei k ve Na levi: pruski min. predsednik general Goring z nemško delegacijo gre iz cei h ve Na desni: Lafeta •t s krsto pred beograjskim kolodvorom med de-filejem naše vojske in oddelkov tujih vojsk Spodaj: rt&munshi kralj Karol {zgornja slika) in sloviti francoski vojskovodja maršal Petain (spodnja slikaj odhajata iz Sabome cerkve Na desni: pogled z aeroplana na sprevod in G&rGmvie množice na križišču ob predsedstvu vlade „Duh" Mounta Everesta Skrivnostna zmajska spremljevalca preizkušenega planinca Zakaj žarijo zvezde? Vesoljstvo ni mlajše kakor 10 milijard let, a tudi ne starejše kot 10 bilijonov let Poglobitev našega znanja o vesoljstvu v zadnjih desetletjih je omogočila precej točne podatke o starosti zvezd in vsega vse-mirja. Po nekem računu zvezdoslovca dr. Borakeja je n. pr. ugotovljeno, da vesoljstvo ne more biti mlajše nego 10 milijard let, a tudi ne starejše nego 10 bilijonov let. Med tema dvema številkama se giblje starost raznih zvezd Zakaj žarijo zvezde? To vprašanje je v najtesnejši zvezi s problemom o kozmičnl starosti. Vsakomur se vsiljujejo dvomi, kako more kakšna zvezda tako dolge dobe oddajati ogromne množine toplote in svet- Na Angleškem in v Zedinjenih državah zasledujejo z veliko napetostjo priprave, ki jih vršijo ta čas na potapljaškem parniku »Sterninu«, da bi dvignili z orjaškim prekomornikom ^Lusitanio« potopljene zaklade. Uspehi italijanskega potapljaškega parnika »Artiglia« z dviganjem zakladov iz potopljene ladje »Egipt« so obrnili pozornost špekulantov na to pridobitno možnost. Seveda pa so pri »Lusitaniji« prilike posebno neugodne. Kakor znano so Nemci to ladjo potopili 1. 1916. ob irski obali. Tam so morske struje zelo močne, vrhu tega so se na trup ladje v teku časa naselile školjke v takšni meri, da tvorijo njih lupine obenem z mineralnimi usedlinami že 1.20 m debelo plast, kakor so ugotovili v zadnjem času. To plast bo treba šele razstreliti in če pomislimo, da bodo morali potapljači svoje delo izvršiti v precejšnji globini, si lahko predstavljamo, da njih delo ne bo lah. ko. Med tem časom so napravili seznam vseh dragocenosti, ki jih je »Lusitania« potegnila s seboj na dno morja. Ze prej je bilo znano, da je bilo na krovu 150 milijonov do- lobne energije, ne da bi se prej ohladila. Izžarevanje je po današnjem fizikalnem naziranju samo druga oblika materije. V vsaki sekundi izgubi žareče nebesno telo tedaj določeno maso. Ker pa poznamo svetilne energije posameznih zvezd, se da izračunati. da bi na tej osnovi izžarele že r kratkem času. Zvezda v velikosti našega sonca, ki bi bila vsa iz premoga, bi pri popolnem zgorenju dajala n. pr. energijo, s katero bi ugasnila že v 5000 letih. Toda glavni vir žarenja so neki spreminjevV.nl procesi v atomskih jedrih in to omogoča, da zvezde žarijo 'ako velikanske dobe. U larjev v zlatnikih .n 50 milijonov v zlatih palicah. Dalje je prekomornik vozil s seboj za nekega holandskega draguljarja dve jekleni skrinji s toliko diamantov, da njihove vrednosti do zdaj še niso niti točno precenili. Na krovu pa je bilo tudi več ameriških milijonarjev, ki so imeli svoje zaklade shranjene v safih Med njimi je bila na primer Američanka z diamantom »Kalifom«, ki je tehtal 80 karatov in so ga smatrali za enega najčistejših in najlepših dragih kamnov. »Lusitania« je bila last Cunardov« družbe in zato se je družba, ki je najela potapljaški parnik »Sternin«, s to pogodila za razdelitev dobička — tako prepričani so o tem, da bo to podjetje uspelo. Po tej pogodbi prejme »Sterninova« družba 75 odstotkov rešenih zakladov, Cunardova družba pa 25 odstotkov. »Sternina« smatrajo za najbolje opremljeni potapljaški parnik na svetu. Seveda pa je med pripravami letni čas že tako napredoval, da letos še ne bodo mogli na delo in se bo to zgodilo kvečjemu na pomlad prihodnjega leta. podrobnostih teh izpremlnjevalnih procesov sicer nismo poučeni, vemo pa, da sa vršijo in da doprinašajo glavni del k tako ogromni starosti vesoljatva. Hiša bodočnosti Na razstavi »Idealni dom,« ki se vrši ta-*as v Londonu, kažejo tud-i zgradbo, ki nosi ponosno ime »h ša bodočnosti«. To je hiša iz- kromovega jekla, ki jo lahko dobavljajo v vseh velikostih za samce, kakor za najbolj številne družine. Ta hiša je zgrajena tako, cfa bi mogli v njej ljudje izhajati brez služabništva. V ta namen je napravljena iz kromovega jekla. ki ne potrebuje nobenega oskrbovanja. Poseben s-troj čisti zelenjavo in sadje. Kolo z velikimi gobami namiljuje in umiva otroke; aparat. ki je videti kakor pritrjeno kolo, mede maslo in smetano ter meša majonezo. Na postelji prit sne stanovalec na gumb in žc pričnejo zanj delati čudežni stroji kakor dobrohotni Škratje; kavni stroj, ki ga je pripravil prejšnji večer, prične obratovati in že neknliiko minut pozneje se oglasi žvižg, ki pomeni, da je kava že nai it a v skodele in da so kruhki pripravljeni. Tudi psi se umivajo.z avtomati, v otroških sobah so kljuke na vratih postavljene tako. da jih otroci z lahkoto dosežejo. a kakor doraščajo, tako se tudi te kljuke lahko prvtrde višje. Nešteto drugih strojev in aparatov skrbi za največjo udobnost. Vso hišo pa izdela tovarna lahko v treh dneh m jo Dostavi kompletno na prostor, ki si si ga izbral. OBLAČIMO RES DOBRO in poceni. Športne, promenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika izbera blaga za jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, Hugh Ruttledge, vodja zadnje angleške ekspedicije na Mount Everest, in njegovi tovariši so izuali v Londonu knjigo, ki po-roča o uspehih te odprave. V poglavju »Drugi naskok« opisuje znameniti angleški alpinist Smythe o svojem poskusu, da bi dosegel vrh. Smythe je ostavil najvišje taborišče s svojim tovar" šem Shiptonom. Samo 300 m ju je ločilo od cilja, toda Shipton je zbolel in sta s.<« morala vrniti. Smythe je hotel nato doseči cilj sam. ♦ »Med svojim samotnim podvigom,« poroča Smythe, »sem doživel dve čudni stvari, ki ju omenjam zelo nerad in samo zato, ker Ruttledge to želi. Hočem ju samo opisati, ne da bi iz tega izvajal kakšne sklepe. Med plezanjem sem imel vse čas občutek, da me spremlja neka druga oseba. Ta občutek je bil tako močan, da se nisem čutil niti za trenutek osamljenega. Zdelo se mi je celo, da sem na svojega »spremljie-valca« privezan z vrvjo in da bi me obdržal. Ce bi mi spodrsnilo. Spominjam se. da sem stalno obračal glavo nazaj in ko sem se ustavil na najvišji točki, ki sem io dosegel, da bi pojedel nekaj biskvita, 6em ga prelomil na dvoje ter se ohrnil. Bil sem skoraj presenečen, da ni nikogar, ki bi mu mogel ponuditi prepečenec. Zdelo se mi je, da je v tej »prisotnosti« nekaj močnega in prijateljskega in šele tedaj, ko sem ob sestopu zagiedal naše taborišče, je ta zveza z nečim nevidnim pretrgala in Najboljša gospodinja Na mednarodni agrarni konferenci, ki se je vršila pred kratkim v Budimpešti, so priredili tekmovanje za na^ov »najboljše gospodinje na svetu«. Teple so se zanj zastopnice 60 narodov. Umtjivo, da ga je odnesla končno Madžanka, gospodična Marija Janfyjeva. Italijanski ceremonjer V Rimu je praznoval svoj 104. rojstni dan vojvoda Borea Olimo, prefekt kraljeve palače in kraljevi najvišji ceremonier. Rodil se je v Genovi in je že 62 let v službi kraljevega dvora. Od 1. 1922. je tudi senator, a v Cavourjevem kaib netu je bil za ministra. Staviska hudo bolna Soproga sleparja Staviskega, ga. Arletta Staviska, je v zaporu hudo zbolela. Zaradi tega pa je še nočejo izpustiti iz ječe, dasi je to zahtval njen branitelj. Staviska leži v celici jetnišnice Pet te Roquette. in sicer v oddelku z« bolnike. Niene strežnice presojajo bolezen kot zelo resno stvar. IVERI Kjer se konča ljubezen malenkostn h žensk, se konča tudi njih dobrota. Koliko ie ženska človeško vredna, pokaže šele tedaj, ko ne ljubi več. * Ženske se poroče iz ljubezni do ljubezni, Zato srečaš često najbolj nemogoče može ob st;ani najčudovitejših žensk • Dober zaikon pomeni: dva sta se našla, ki se skladata najmanj slabo drug z dru- Nihče b' ne verjel, kako sirov lahko E ostane dober človek v slabem zakonu in ako dober sirov človek v dobrem zakonu. * »On« zahteva od »nje« več pameti, »ona« zahteva od »njega« več ljubezn'. Oba zahtevata drug od drugega tega. cesar n ttiata. Zato sta nesrečna _ • Nič ne napravi moža prej majhne«?« nego vojna z malimi stvarmi. sem se občutil hipoma zapuščenega, čeprav sta bila Shipton in taborišče le nekoliko metrov oddaljena. Drugi fenomen je bil lahko optična prevara: osebno pa sem prepričan, da ni bila. Bil sem še precej daleč od taborišča in kakšnih 70 m višje, ko sem se ozrl slučajno v smer severnega pobočja V zraku sem videl plavati dve čudni stvari. Videti sta bili kakor zmajska balona, eden z nekakšnimi kratkimi krili, drugi z nečim, kar je bilo podobno kljunu. Plavali sta na istem mestu, a vendar J*a dozdevno počasi pulzirali, še počasneje nego moje srce, kar po mojem izključuje optično prevaro. Obe stvari sta oili črni 'in sta se ostro odražali od neba. Tako me je pozanimalo, da sem se ustavil. Možgani so mi na videz normalno funkcionirali in nalašč sem napravil nekoliko poskusov. Najprvo sem se ozrl stran. Oba predmeta nista šla z mojim pogledom, a sta bila spet na svojem mestu, ko sem se občni! tja. Potem sem se spet ozrl stran in izrekel imena nekoliko vrhov, lednikov, dolin, da se preizkusim. A ko sem se obrnil nazaj, sta bila še vedno tam. Potem sem svoja opazovanja prekinil. A baš v trenutku, ko sem hotel naprej, je splavala megla pred oba čudna »zmaja«. Pcčasi sta izginila za to meglo in ko je bila megla eno ali dve minuti pozneje proč in se je seveiEl greben spet jasno odražal, sta bila tudi zmaja proč. prav tako skrivnostno, kako-sta se pojavila. Za m a n j denarja želite boljše blago. »HUBERTUS« MILO! in »PERION« PRALNI PRAŠEK sta cenejša in boljša. In kar je danes glavno: domača sta« ANEKDOTA A dela Sandrockova je nekoč vprašala svojo igralsko tovarišico llko Griiningovo s tih"m glasom: »Povejte mi, draga, kako se moram našminkati. da bom napravljala na odru vtis stare ženske?« Griiningova ji je odvrnila prav tako diskretno: »Dragica, otrite si z lica nekoliko pudra, pa bo vse v redu!« VSAK DAN ENA »Prosim vas, ali ne bi mogli nadaljevat! s temi lekcijami pismeno?« Zakladi na dnu morja Priprave za dvig „Lusitanie" »Dama v rdečem" Ženska, ki je izdala Johna Dillingerja Romunski listi pojasnjujejo skrivnost, ki f,e je plela okoli »dame v rdečem«, tiste, ki je zloglasnega kralja ameriških tihotapcev, Johna Diliingerja, spravila policiji v roke in v smrt. Pred kakšnimi dvajsetimi leti se je izselil revn kmetic Csumpinasch iz neke vasi to imunskega Banata s svojo hčerko Ano v Amerko. Ana je kot stenotjpisfka v New Yorku živela precej bedno življenje, posebno ko ji je oče umrl. A T>otem ie našla kot alkoholna agentka neke tihotapske družbe izdatnejši zaslužek in se je omožila z Zora uoda proti sivim lasem! Nb barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na- _ . ravno barvo. Zak. uM. Odobrena od higijenske-ga. zavoda v Ljubljani pod št 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB. Radičeva (Duga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno oarvo las. G3 nekim Sageom. Čez nekoliko let je ta umrl in jo ostavil z otrokom brez sredstev. Postala je spet agenttka tihotapske družbe in je s tem zaslužila toliko, da je odprla pozneje hotel v sred šču Chicaga. Pred kakšnimi tremi leti. ko je bil Dillln-ger še samo poglavar majhne tihotapske tolpe, se je bežno seznanila z njim. Dve leti pozneje je postal s svojimi neštevil-niimi pajdaši strah Amerike in »sovražnik države št. 1«. Neki dan je dospel v hotel ge. Sageve potnilk z značilno brazgotino v obrazu. Takoj je v njem spoznala Dillingerja. ki ga je tedaj ameriška polioija isika-la povsod brez uspeha. Ni mu pa dala videti, da ga pozna in tudi on se je vpisal pod napačnim imenom. Pogovarjala sta se in Di.1'1 nger je pokazal, da mu je žena všeč. Dogovorila sta se, da pojdeta zvečer v kino. Med tem ko tli razbojnik nič hudega slutil in odšel po svojih poslih, je ona hitro stopila na policijo in ji povedala, da bo z njim zvečer v kinu. Da ga bodo mogli spoznat', je ve'sla. se bo kot njegova spremljevalka oblekla v rdeče. Tako se je zgodilo, da je polioija neopazno obkolila tisti kinematograf. Nadaljnje je znano. Sageva je za svoje izdajstvo prejele nagrado 25.000 dolarjev, a je morala takoj ostaviti mesto, ker se ni čutila varno pred neštevilmmi prijatelji ubitega razbojnika. Sklenila je, da se vrne v Rumun jo. Tu živi kalkor poročajo rumunski listi, že nekaj časa poj dmgim imenom v Bukarešti. Zadnje ljubavno pismo knezu Potemkinu Eden redkih dokazov, kako je ruska carica ljubila velikega pustolovca Moskovski Rdeči arhiv je prejel te dni zanimiv dokument, ki so ga šele zdaj odkrili: zadnje ljubezensko pismo oziroma listek Katarine Velike knezu Potemkinu. Takšnjih njenih ljubezenskih pisem se je ohranilo zelo malo in njena pisma Potemkinu imajo še posebno zgodovino. Potemkin Tavričevski, veliki pustolovec in ena najbolj znanih osebnosti tedanjega časa, je umrl 5. oktobra 1791. v Moldavski stepi na goli zemlji, osamljen daleč od vsieh, ki so ga poznali. Njegova smrt je Katarino tako presunila, da je morala nekoliko dni ležati v postelji. Poslala je v Jassy posebne sle, da bi pripeljali njegove telesne ostanke v Petrograd. Med tem se je bil tajnik pokojnikov polastil vseh pisem carice Potemkinu in jih skril. Skril jih je z:ito, da bi jih pozneje lahko prodal po strašanski ceni. Našel je dovolj zbirateljev, ki so mu za vsak listič ponudili vsako vsoto. Večina teh lističev se je sčasoma izgubila. Tisti, ki so ga našli sedaj, je napisan v francoskem jeziku in pravi kratko: »Čast mi je povedati Vam z usti na ustih, da Vas strastno ljubim.« S temi besedami je hotela carica doseči, da bi se njen ljubljenec vrnil. A ni se vrnil več živ. Samski davek na Poljskem Poljski finančni minister lzdeiuje zakon, ki bo uvedel v državo samski davek. Ta bo imel v prvi vrsti fiskalni značaj, kajti Poljska, ki ima razmeroma najvišji odstotek rojstev na svetu, v resnici ni potrebna, da bi svoje samce naganjala spoče-njat nove otroks. Aleksandrova cesta. Sveti ibisi Nil je bil starim Egipčanom prinašalec in ohranjevalec vsega življenja, najvišje božanstvo, zato ni čudno, da so božanske časti izkazovali tudi njegovi tipični ptici, ibisu, ki se je ponavljala vedno z naraščajočo vodo svetega toka. V staroegiptoV-skih grobovih nahajamo neštete mumije teh ptic, ki nhm dokazujejo, kako visoko jih je častilo ljudstvo faraonov. Ibis spada med Čaplje. Njegovo perje je belo, konci peruti so modrikasto črni, oči živo rdeče, kljun črn, noge črno rjave. Drža mu je čudovita, hoja počasna in dostojanstvena, polet lahkoten. V času starih Egipčanov so se ibisi množili bržkone v nekakšni polovični udomačenosti in še danes se to dogaja neredko pri dobri oskrbi v naših živalskih vrtovih. Do gnezdišč te razumne živali pa je kaj težko priti. Najrajši si izberejo za bivališče poplavljene go. zdove, ki so peš neprehodni, a s čolnom zaradi plitke vode tudi nedosegljivi. V ostalem pa ibisi še danes ne kažejo posebnega strahu pred ljudmi, posebno ne pred domačini. Radi se tudi pomešajo med črede, ne da bi se dali motiti po pastirjih. Nov rekord v zraku Gorila in paznik V berlinskem živalskem vrtu imajo velikega gor lo Bobbvja. ki vzbuja pri javnih predvajanjih posebno zanimanje obiskovalcev. Te dm se je žival hipoma raz-togotila in planila na nekega paznika, ga podrla na tla in ga s svojim mogočnimi zobovjem ugriizn la. Kriki prestrašenih gledalcev so njeno togoto še podpihnili. K sreči pa so takoj priskočili drugi pazniki, ki jim je uspelo, da so svojega tovariša rešili iz »objema« zverine. Prepeljali so ga v bolnišnico. Gorila ga je hudo ugriznila v bedro, obenem pa obstoji nevarnost notranjih poškodb, kajti objemi takšne opice utegnejo imeti najhujše posledice. Bolne žene dosežejo-z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano laliko iztrebljenje Črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiakavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. SOM Poročanje je težka stvar Pariški humoristično-satirični list »Le R,ire« objavlja v svojih stolpcih pod naslovom »Poročanje« navodila, kako je treba pisati poročila za razne francoske liste. Dogodek je naslednji: Na buljvaru Cliehy je avtomobil povozil psička. Reporter, ki pripada štabu »Matma«, »Journela« ali »Petit PariSiena« mora napisati poročilo s precejšnjo mero vzdržnosti, da čitatelj prav za prav niti ne ve, za kaj gre. ko č:-ta vest. Ti listi 90 namreč veliki po nakladi in vplivu t.i se nočejo nikomur zameriti. Zato objavijo o dogodku približno taikšno-le vest: »Včeraj je na nekem buljvaru izven sredine mesta pred nekim bioskopom avto povozil čistokrvnega psrSlca. Lastn k je že vložil tožbo.« »Intransigeant« pa prinese o takšnem dogodku že daljše, prisrčno pisano poročilo, n« primer: »Živel je griffonček. ki je imel prijazne oči. Sprehajal se je elegantno po ulicah n mahal z repkom okolu sebe. Nenadoma se Tc-javi pred .nJim avtomobilska pošast. Hu- pa zatuli. Siromak psiček je ves zmeden in bi se rad na vsak način umaknil strahovitemu stroju. Avtomobilistu pa ni mar psičkovega življenja. Zato pnihruimi po svoji poti in brcne psička v stran. Žalostno! Psiček orožno zacvili, nekdo se skloni nadenj in ga pogladi. Z zadnjim naporom oblizne griffonček v znak hvaležnosti do-brotljmvo ročico. Šofer, ki je povozil živali-co, pa vstane z vlažnimi očmi s sedeža m sklene pri sebi: »Prihodnjih bom vozni pre-vidneje.« Pri delu za »Pariš Sorr« sme reporter pač pozabiti pero, n kakor pa ne fotografskega aparata. Pri tem Metu se da namreč zaslužiti s tem. 6e prineseš posnetek, na katerem se jasno razločijo razparana čreva in razbrizgani možgani. Toda zopet drugače mdra reporter pisati za »Action Francaise«, ki ima Izrazito rojalistično-antisemitsko smer! Za ta list bi se glasilo poročilo takole: »Ali si bodo Franoozi še dolgo dovoljevali ditktrati svoje početje od predrznih tujcev? Včeraj je na buljvaru Clichy neki avtomobil z razločnima Črkama CD povozili domačega psička. Iapred oči policista, ki je imel sluiibo, jo je potem predrzni vozač 6*> popihal. Ncorečar T*ko pravijo vedno! Zakaj pa ne samomor? Ali je kdo po izkusil poizvedefci, čigav je bil povoženi pes? Ali ni dovolj jasno, da je bil to pes patriota? Torej ni dvoma, da je bul izvršen hladnokrven umor, zagrešen od prostozidarske lože. Znak CD (Corps diplomati-que) jasno priča, kdo je morilec. Ljudje, ki so zastrupili Maginota m Lyauteta, se zopet pojavljajo. Zatorej: Dol t njmil Dostavek: Zahvaljujemo se na tem mestu razočaranemu republikancu iz okolice Bordeauxa. ki nam je poslal 6 fr. 60 cent za Boga, kralja in domovino. Če razdelimo vsoto, pride na vsakogar 2 fr. 20 cent. Zahvaljujemo se v imenu vsakega posebej.« »Humanite, glasilo proletariata, pa bi objavilo takšno-le vest: »Stvar je seveda vsakdanja dogodivščina, toda tudi ob nj; lahko sprevidimo vso nesramnost kapitalizma... V sovjetski Rusiji, kjer socializem gradi s polno paro. so celo živali zaščitene pred takšnimi divjost-mi vozačev. In sicer ne zaradi tega. ker burim ji Širijo vesti, da v Rusiji ni avtomobilov. temveč zategadelj, ker vlada ščiti četveronoge prijatelje delavcev. Vsi pariški proletarci. komunsfci. socialisti in neorganizirani se bodo že znali maščevati ter bodo pristopili v naše vrste in se zgrnili okolu ndeče zastave.« *" * ^ SE ..v:" J&mkt, Francoski letalec Raymond D e 1 m o 11 e je prekosil dosedanji francoski Ictalskt rekord v brzini 8 tem, da je dosegel 480 km na uro Zadnja pot Velikega kralja v Beogradu Kralj Peter In kraljica rz Arsen, kneginja Olga In knez Pavle v žalnem sprevoda z Viteškim kraljem poklonite? prijateljskih Na ogromnem WUsonovem trgu pred beograjskim kolodvorom so pred< voiske zadnjič MBrnS vojaški *dd*m gmuezmiškik in pr^at^Mk Mac. Haše sBke kažejo v prvi vrsti od leve na desno: angleško 1 9 t1 r Hm i TT^ii^SSferfflrnf mk^enSe Sotet Cyr te gardno pešadijo predsednika turške republike. V drugi ^ ^^J^Tp^^^ ^T^STu^ pešadija Hi fZZoska peiadija * ' - ^ - f» '■>• ■ \ ■ - i* S.«.,."! -j.« Ki?-,..- , '--vV^j 'V' '--iV ■ 7<: »Ji!". >, : ? i*:-. : ■ta,.' \ --* Oficirji nosijo vence državnik poglavarjev — Najbolestnejši del sprevoda: krsta z zemskimi ostanki Viteškega kralja. Pogled na i« jt solze u oči vsem ki sa stali u š&dirjp, V naši najlepši in največji vodni jami čudesa, ki so jih odkrili jamarji v Prvi del članka smo objavili pred tednom. Onstran in. jezera se rov kolenasto zavije; mimo skalnega otočka v velikosti ene ga kvadratnega metra v 5 m globoki vodi pridemo do IV. jezera; rov, ki je tu širok 5 do 7 m, obdrži to širino z malimi. izjemami do konca jame. V daljavi začujemo šumenje vode. Po 320 m vožnje smo dospeli nekako do X. jezera. Voda, tekoča preko sigastih ka_ skad, se pretaka v nižje jezero. Naprej! Sem in tja groze ostre skale, da nam rsu. režejo čoln, treba je često velike previdnosti in hladnokrvnosti. Na desni se nam prikaže pri nadaljnji vožnji na steni mogočen sigast slap in kmalu zatem večja kapniška tvorba v vodi: iPirotska ladja«. Po kratkem času pa se rov kupolasto razširi; sredi dvoranice kup navaljenega kamenja, ki ga obkroža voda z vseh strani: »Otok«. Na levi pa vodi 200 m dolg zapuščen vodni stranski rov do divjega podora na zaenkrat slepem kon cu. Glavni rov postaja nekam nižji, po 200 metrih se mogočno razširi. Cel gozd kap nikov zapazimo na visokem podoru; »Kal-varija«. Pristanemo pod sigasto strugo potoka. ki priteka iz višje ležečega onstran Kalvarije. Med stebri in stebrički se prerivamo do srede kapniškega gozda. Oblike tako fantastične, a obenem taKo mogočne, da obstane celo star jamar brez vzklikov začudenja in strmi v to skrivnost jamske lepote. Po kratkem odmoru prenesemo čolne v prihodnje jezero, menda trinajsto. Pred nami je najdaljše — šest stometrsko —, a obenem najnevarnejše jezero. Takoj za Kal-varijo se namreč sicer 10 in še več metrov visoki strop zniža na 50 do 40 cm, ob višji vodi še manj in to na dolžino okoli 50 m. Močan prepih nam skuša pogasiti aceti-lenke, čudni občutki nas navdajajo in olajšani se znajdemo v visokem, temačnem, gotskim cerkvam podobnem rovu. Brodimo po temni, mestoma do S m globoki in občutno mrzli vodi (7 do 8 stopinj C), p-šastno se lomijo naše sence na stenah in orjaških kapniških tvorbah, ki bež? mimo nas. Oster ovinek, rov se mogočno razširi v veliko temačno dvorano. Pred nami pa zrase iz teme eden največjih podo-rov v jami, mrk, skoroda iz črnih skal in sige, brez kapnikov, le prav na vrhu mogočen steber, siv, neprijazen; drugi na »Prelazu« preko teh navaljenih bolvanov; na »Križni gori« smo. Onstran pa se rov, hvala Bogu, nadaljuje. Nemal napor zahteva prenašanje čolna, a ves trud bo kmalu prebogato poplačan, že po 30 m je na levi »Kapelica Matere božje«, skozi katero se odteka voda iz jezer na ono stran Križne gore. Od stropa visi na stotine mlečno belih tankih cevkf globlje v kapelici nebroj kipcev, stebričkov in stalagmitov neverjetnih form. Niti lepo prosojen za-stor čez vso to krasoto ne manjka. A pred seboj imamo še 400 m dolgo vodno pot. Skoro pred koncem začujemo na desni močno šumenje vode, pritekajoče iz rova. čigar vhod krasi dvoje stalagmitov. Izstopimo na meter visok prag; preko si-, gastih teras in plitke vodice se znajdemo v enem najlepših delov, kar jih naš Kras sploh premore: »Rov kralja Matjaža«. Pred nami bojna, zasanjana dvorana, vsa polna kapnikov, strop in tla preplavljena s sigo. V sredini pet orjaških stebrov, poldrug meter v premeru. Barva se preliva iz snežno bele preko rožnate in rjave v modro zeleno. S čolnom, ki smo ga privlekli iz glavnega rova, nadaljujemo pot po vodnem rovu, ki se odpira koncem dvorane. Levo in desno na terasah nepregleden gozd kapnikov vseh mogočih oblik in velikosti, kot si jih ne more ustvariti niti najbujnejša fantazija izkušenega jamarja. Ne samo običajni navpični, temveč celo poševni, vodoravni, drevesasto razčlenjeni, špiralasti. Tovariša sta me začudeno pogledala, da ne spravim že ves čaz kljub običajni zgovornosti iz sebe niti besedice. Ko pa bi si niti v sanjah ne mogel predstavljati kaj takega! Pot nam zapre orjaški kapnik. Toda že tam je ekspedicija jamarjev razstrelila malo razpono ob njem in danes pridemo lagodno v 200 m dolgo dvorano s silno divjim podorom, ki grozi, da se bo vsak hip zrušil in te pokoril ood skalami, navalje-nimi brez vsakega reda. Nazaj moramo v glavni rov, a že po 50 m je naš vodni rov končan. Na levici zagledamo nadaljnjo pot. Skozi odprtine med ogromnimi bloki se prerinemo s »prtljago« vred v orjaško, silno razdrapano dvorano. Pod nami se pretaka voda v rov, iz katerega smo izstopili, pritekajoč iz 40 m dolgega rova na levem koncu dvorane, ki ie na koncu zaprt s sigasto bariero. Lie mala trikotna odnrtina nad vodo nam kaže onstran nadaljevanje in kapnik, segajoč od stropa do vodne gladine. Razočarani se vrnemo v iglavno dvorano. Pred nami je najtežji del jame. Okrepčamo se s svežo črno kavo. a zatem moramo spraviti čolne preko skramo krušljive, 7 metrov visoke stene iz skal ter ilovice, že trikrat so ekspedicije zaman poizkušale prenlezati io. Vsak poizkus bi plačali z življenjem. Zato je Tvedzsdnja eksoediciia Privlekla s 3eboj 10metr?ko smrekovo sušico, zabPa vanio močne žeblje in jo. postavila ob steno do vrhi. šele na ta način je mo-goče koMkor toliko varno splezati navzgor. Lepote in Preseženi pa k! nas čakalo po končano-m debi vrhu eore nad o. nI moči popi^ti. Ves ta del je popoln ima zaka. pan s sigo in kapniki, a te tvorbe so — črne in pokrite z miriiadami kristalov. Prvi hip tavaš omamljen od prevelikega bleska. Dolgo ne moreš ugledati potankosti. šele pozneje opaziš, da je vsa črna siga pokrita s samimi kristalnimi ploskvicami, največjo celo v velikosti 50 dinarskega novca. In ponvice. Polne rožnatih in sivih in črnih, izredno velikih in pravilnih kristalov apnenca; a višje, prav na vrhu gore ogromne kapniške skupine fantastičnih ob-, lik, podobne drevesom, ki so jim oklestili veje in vrh, zopet drugje »drevesni štori«, ob straneh črni kot saje, a na vrhnji ravni ploskvi popolnoma beli. Gora ne nosi zaman imena; ^Kristalna gora*. Krona vsega pa je dobre 3 m visok, snežno bel kapniški križ na mogočnem podstavku — simbol križne jame same. Težka je senca, ki jo meče luč na bližnjo steno. Na naši levici gori, tam je nepregleden gozd kapnikov, in nižje doli, v oni niši. tam je sploh vse zakapano; med stebri sem moraš prerivati! Z enega konca begaš do drugega in vendar ne moreš pregledati vsega. Odkoa pa izvira črna barva pod vrhom gore, je zagonetka. Morda je kje na površini ogle-nica in voda zanaša ogljen prah v jamo. Morda je kaj drugega, neznanara ? Morda je površina blizu, saj so videli prav tu že dvakrat netopirje? Ločiti se moramo od te prelesti. NaS namen je, da poiščemo zagonetni, tolikanj iskani konec. Po hudi ilovnati strmini onkraj gore spravljamo v potu svojega obraza čolne do neznane vode. Tu nas čaka deviški teren, kamor ni zašla še nikoli nobena živa duša. Vodni rov vodi v dvoje smeri. Najprej na levo. Po 100 metrih v lahnem loku zavite poti se znajdemo pred sigasto barijero. pot nam je zaprta. A tu je ona znana trikotna špranja in pred nami je kapnik, ki nam je tako znan. Zagonetka je pojasnjena. Rov, ki smo ga morali obiti preko Kristalne gore. je tu le zaprt s sigo. Kmalu jo bo treba razstreliti. vse trpljenje prenašanja čolnov bo odpadlo. A desni rov se nam zdi pravi, baš ta mora voditi v neznane daljave. Preden ie popeljemo vanj. napravimo mal skok preko navaljenih skal v rov. ki se odpira v začetku tega Tla so pokrita s samimi kristali koralastih oblik tako na gosto, da ne najdeš mesta, kamor bi utegnil stoolti, da ne bi poškodoval vse te krasote. Rov nosi zasluženo novo ime: »Koralni rov«. V naglici ga zapustimo, vkrcamo se :n s pritajeno napetostjo prodiramo v deviški rov. Spet tipična oblika rova. a levo in desno taka množica sigastih slapov in stebrov, da je ni mogoče opisati niti približno. Po 80 m vožnje zakrene rov osrtro na fevo. Preko siga ste stopnje prenesemo čoln v — zadnje 25 jezero. Na desni strani priteka v jezero po sigastem koritu mal potoček. Na plitvini, ki se pojavi zatem na desni, izstopimo, a g. Michler se popelje po rovu naprej; ovinek -— in že nam je izginil pred očmi. Z g. Barom se znajdeva v mali kapelici. Zamišljena, premočena in trudna posedeva po tleh. ura se nagiba na polnoč. Mrazi naju pošteno. Dolgo fantazirava, kaj bi sedaj počela doma: topla večerja, kopel in nato postelja, še bolj naju zazebe. A naenkrat začujeva nad seboj glas g. Michlerja. Izstopil je višje gori !z čolna in po zveznem rovu prišel na polico nad nama Splezava za njim na drugo stran in vši trije se znajdemo v prebogato zaka-panem rovu. Po polici še 30 m naprej in naenkrat začutimo: konec. Vse naše sanje o brezkončnih rovih so na mah proč. A malo upanja se nam vzbudi. Prav koncem dvoranice vodi ozka špranja navzgor. Močan prepih veje iz nje. Po starem običaju mi je kot najmlajšemu ostala pravica in dolžnost, da se splazim vanjo. Z veliko težavo gre naprej. V . velikem podoru sem, plazim se med labilno navaljenimi bolvani vedno više in više z neskončnim upanjem. A pd 30 m višinske razlike se moram vdati, konec. Brezobziren konec. Nazaj! Ura je jami prt Ložu točno polnoč. V zadnji špranji obtičim. fiele združenim močem se posreči, da pridem na varno. A žepi jamske obleke so Sli v fran. že in obenem sanje o rovih, vedno naprej, brez konca in kraja. Na povratku delamo skico novega rova, fotografije. Vračamo se po isti poti. Kristalna in Križna gora, ob 9. uri zjutraj si kuhamo na obronkih slednje črno kavo. In spet 600 metrov vožnje, nizka pasaža je hvala bogu prosta, sicer bi bili izročeni jami na milost in nemilost. Ob treh popoldne si naložimo pri I. jezeru čolničke na hrbet, ob pol 4. stojimo pod vhodom. Blešči se nam od prejarke svetlobe in utrujenosti, zagledamo se v košček neba v ostrem okviru jamskega vhoda. Na vrhu nas objame zatohli poletni zrak. Začudeni smo naenkrat nad mrazom 8 stopinj C v jami, ki smo ga prenašali celih 29 ur. Krog polnoči zlezemo zbiti, z razbolelimt mišicami v posteljo in zasanjamo. Pa se spet znajdemo v jami. Z divjo brzino gre skozi rove, mimo nas švigne »Plrctska ladja«. vsa polna jamskih duhov. Levo in desno grozeče čeri in ostre škraplje. Mo. goče je kdo našel celo nov rov? Tako močni in globoki so vtisi, da ne prenehajo prvo noč niti v spanju. Sedaj šele nas čaka v jami pravo delo. Točen popis, še točnejši načrti, fotografije, znanstvena obdelava po strokovnjakih. Za vse bomo rabili mnogo sredstev, a kje jih bomo iztaknili, nam je prav taka zagonetka kakor marsikaj v jami. čudno prečud-no, da ne sanjajo jamarji nikoli o denarju in skritih zakladih. Jama je tako po svoji legi kak«* tudi pO bogastvu kapnikov in ugodni lepoti vred. na. da bi jo mogli otvoriti za širši obisk. A spet sanje o denarju... Eno pa je treba položiti na srce prav vsem obiskovalcem stare in nove jame. Hodite i» njej z istim občudovanjem in spoštovanjem, kakor ga imate ob nepristopnih alpskih stenah, čuvajte vsako malenkost, saj je bilo v stari jami in morda tudi v novi že dovolj uničenega. Zavedajte se, da enkrat odlomljen kapnik ne zraste več in da boste nad njim zunaj bridko razočarani. Pojdite v jamo z občutki otroka, ki je zašel v samotno cerkev, polno podob: Str. menje v vso to nedosegljivo in nedoumljivo lepoto. Dr. M. BUKOVEC. V dijaškem delavskem taboru pod Fruško goro Vtisi In doživljaji slovenskega udeleženca čas našega dela je bil za dve uri krajši kakor moderni oaemurni. Delo smo, dihajoč čisti planinski fruškogorski zrak, vršili v senci visokih hrastov in vitkih lip. In tako nam je delo dostikrat vprav neopazno minilo. Po južini ob pol desetih nisem, zatopljen v delo, dostikrat utegnil niti na uro pogledati, ko je že zasvirala trobenta dežurnega. — Priznati moram, da smo časih zjutraj, ko nas je budila iz spanja, tudi zabavljali nanjo. Ali tole sredi dela je bil znak za kosilo, ki nam ga je vselej okusno in v obilni meri pripravila naša kuharica, priletna Karlovčanka. Menda je prvikrat in zadnjikrat v svojem življenju kuhala za toliko »klijentov«, in to še celo v vojaški poljski kuhinji. Bili smo zadovoljni z njo, saj se je s svojimi tremi pomočniki vedno na moč potrudila, da je zadovoljila zahteve naših želodcev, tako pri kosilu, ko smo opoldne lačni prihajali z dela kakor ponoči tudi po deveti, ki je bila hora legalis, ko smo se kedaj tudi posebno dobro razpoloženi vračali iz Karlovcev. Popoldne, ko je bilo razen za dva dežurna za vsakega prosto, smo izkoriščali vsak po svoje. Največ se nas je seveda vsak dan vozilo v mesto s kamijonom, ki nam ga je šofiral, služeč svoj kadrski rok pri Avtokomandi v Petrovaradinu, pravi kranjski Janez, doma nekje blizu Logatca V kopališču ob Dunavu nam je uprava brezplačno odstopila v uporabo skupno kabino. Ostali, ki jim ni bilo do kopanja ali Karlovcev in lepih Karlovčank, so ostajali v taboru in čitali časnike, katerih smo nekaj po več izvodov brezplačno prejemali. Pa so se nekateri tovariSi tudi pripravljali za bližajoče se izpite ali pa kegljali in igrali karte za cigarete in za kratek čas. Naša četa je kmalu največ po zaslugi beograjskih novinarjev, ki so nas prihajali čestokrat obiskavat, začela uživati dober sloves, ki je bil zanjo tudi v gmotnem pogledu važen. Vsak teden namreč se je skoraj dogajalo, da so nam mnogoštevilni dobrotniki od blizu ln daleč pošiljali darov v cigaretah. Teh je v ostalem vsak udeleženec prejemal redno po deset na dan. Dalje so nam Izkazovali dobroto v grozdju, kolačih, vinu in tudi denarju. Patriarh Varna-va nas je vsak dan brezplačno preskrboval z 20 litri mleka, in to ves čas našega bivanja na Stražilovem. odnosno v Karlovciiu Vse to, mislim, je vsekakor lepa poteza v značaju naših bratov, le žal, da moram dvomiti, če bi pri nas našla posnemanja; v toliki meri gotovo ne! V »Politiki« dne 25. avgusta je vodstvo čete objavilo cel seznam takih naših dobrotnikov z njihovimi darovi in zahvalo v imenu vseh članov čete. Tudi vpogledu razvedrila in izletov je bilo za našo četo po zaslugi karlovškega odbora planinskega društva »Fruške gore« dobro poskrbljeno. V ta namen smo izrabljali nedelje in praznike, za katere smo imeli vedno že v naprej storjene načrte; če pa ne, smo jo udarili kar nekam »na lepše«. Toda glede izletov se bom omejil, ker bi mi sicer vse nedeljsko »Jutro« ne zadostovalo. Ob priliki četniške proslave 30-letnice bitke na Ceru smo obiskali Novi Sad. Ogledali smo si staro zgodovinsko znamenito trdnjavo v Petrovaradinu, znamenitosti polni muzej Matice Srbske z Javno knjižnico, različne specialne vojno-letalake institute in — kar si je marsikateri izmed nas najbolj želel videti — vojni aerodrom v Novem Sadu z našimi domačimi, v Zemunu izdelanimi aparati tipa »Zmaj« ln »Fizir«, na katerih se urijo v letanju in zračnih akrobacijah naši vrli oficirji ln podoficirji. O vsem tem, kar smo tu videli, podrobnejše pisati bi bilo odveč, za večino od nas pa Je bilo mnogo, mnogo več kakor smo pričakovali. čas na novosadskem aerodromu, kjer so nam prijazni oficirji razkazovali različne objekte in tolmačili delovanje posameznih aparatov, nam je kar prehitro potekel. Neko drugo nedeljo spet smo obiskali tvornico cementa Portland v Beočinu pri Novem aSdu. Vodstvo tovarne nam je bilo tudi silno naklonjeno. Delegiralo je enega svojih inženjerjev, ki nas je vse dopoldne vodil po posameznih tvorniških objektih in nam razlagal ne ravno enostavni potek proizvodnje cementa. Tvornica, na žalost v lasti madžarsko-židovskega kapitala, je bila pred nedavnim modernizirana in obratuje sedaj s kapaciteto 150 vagonov dnevno. Je pa, kakor nam je tudi povedal naš mentor, prva in menda še sedaj edina v Evropi, ki ne dovaža laporja za cement od drugod, ampak ga črpa direktno iz zemlje, po rovih v svoji neposredni bližini. — Opoldne nam Je vodstvo tvornice priredilo v tvorniški kanti-' kosilo, nakar smo se z najlepšimi vtisi poslovili. Popoldne, smo pa obiskali, ker smo bili že ravno v Beočinu, tudi ondotni samostan. NAJNOVEJŠE RADIO APARATE odlične kakovosti po nizkih cenah po ugodnih plačilnih pogojih mesečno Din 265.- mesecno Din 165.- Vam nudi ' * SUJPER-MNBUCTA XCE '' PHILIPS zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6 Zahtevajte brezplačni cenik! Sprejemanje popravil! Morda bo čitatelje zanimalo nekoliko njegove zgodovine, ki jo povzamem po knjigi Boška Stoika: »Fruškogorski manastiri«. Prvič se manastir omenja v zgodovini v prvem desetletju XVII. stoletja, v času, ko so beočinski menihi zbirali po Rusiji milo-dare za obnovitev tega samostana, ki je obstojal medtem, menda zaradi turške invazije, le še v razvalinah. Potem se samostan vse do selitve Srbov pod patriarhom Areenijem čarnojevičem 1. 1690. ne omenja, dokler ni slednjič 1. 1697. isti patriarh naročil menihom iz Rače, da ta samostan obnove in se v njem naselijo. Bolj zanimiva kakor njegova zgodovina je k njemu spada-jpča cerkev iz novejših Časov s prekrasnim ikonostasom ter prepleskanimi, slabo popravljenimi freskami, še bolj pa njegova notranjščina, po katere hodnikih in sobah smo videli polno starinskih pa tudi modernih slik, predstavljajočih znamenitejše kle-riške in svetne suverenske osebnosti iz srbske zgodovine. Te slike so Izdelali srbski vojvodinski slikarji iz polpretekle dobe. Najbolj nas je seveda iznenadila dragocena samostanska biblioteka, ki hrani poleg klasičnih del svetovne in srbske literature tudi »srbulje«. To so, kakor smo zvedeli od gostoljubnega arhimandrita, ki nas je po ogledu samostana pogostil z grozdjem, lubenicami in breskvami, obredne knjige, ki so jih srbski menihi v časih, ko so bile tiskarne še redke, sami okrasili z umetniškimi začetnicami in prepisali, da so jih potem rabili pri svojih obredih. Nadalje smo videli v tej dragoceni biblioteki tUdI ttfadno listino s pečatom te podpisom Mafije Terezije, s katero je mogočna vladarica, čeprav je za tako ne izdaja njen preprosti ženski podpis — potrdila in na novo določila še danes obsežnim zemljiščem beočin-skega samostana meje, ki so jih čestokrat osporavali vlastelini iz Iloka. M. Novak. Rad Nedelja. 21. oktobra. LJUBLJANA 9: Vensko predavanje. — 9-15: Prenos iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Predavanje o pokcfinem kralju Aleksandru (dr. Tavzee). — 10.15: Radio - orkester. — 11: Prapc«, žalne simfonične prireditve iz zagrebškega gledališča. — 12: Poročila. — 20: Pevsko društvo »Tabore poje Slovensko mašo. — 20.40: Celo solo (g. Leekovic) — resna glasba. — 21-20: Cajkovsbega Sečta simfonija na ploščah.' — 22: Poročila. Ponedeljek. 22. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Plošče, plesna elasba. — 12-50: Poročila. — 13: Cas — 18: Smoter osebne higiene, predava Franja Za-ječ - Boškovičeva, __ 18-20: Radijski orkester. — 19: Nacionalna ara: Naše morje. — 19.25: Zdravstveno predavanje dr. Masajne. _ 19.45: Jedilni Ust. — 20: Prenos iz opere: Komemorativni koncert. — 22: Cas in poročila. — 22.15: Radijski orkester. BEOGRAD in ZAGREB: Program po napovedi. — PRAGA 17.45: Violinski kon-eert. — 20.30: Operetni večer. — 22.15: Plo-šče. — BRNO 19-30: Plošče. _ 20.30: Program kakor v Prasri. — VARŠAVA 18.15: Komorni koncert. — 20: Lahka glasba- — 22- Orkester. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: D.majski simfoniki. — 16.10: Slavni pe-ci na ploščah. — 17-30: Koncert solistov. — 20.20: Slovo poletnih dni. — 21.45: Orkester. — BERLIN 20.13: »Reportaža e solni je*. — 20.55: Večer Brucknerjeve glasbe. — 23.10: Komorni koncert. — STUTTGART 18.30: Lahka glasba — 20.55: »Jesenski podleeek*. — 22.30: Plošče. — 2330: Violinski in pevski koncert. — 24: Orkester. — BITHMPEŠTA 17.30: Lisztova elasba -19-20: Cimbale. _ 20 30: Prenos z Djnaja. — 23: Ciganska kapela. — RIM 17: Mešan glasbeni program- — 20.45: Koncert po izberi poslušalcev. — 22.: Pester program. Torek. 23. oktobra. LJUBLJANA 11: Šolska ura. — 12: Plošče. _ 12-20: Radijski orkester. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas. — 18: Kralj Aleksander. mecen naših umetnikov, predava Ante Gaber. — 18.20: Radijski orkester. — 19: Nacionalna ura: Naše selo. — 19.25: Loiks Barthou. predava Ruda J irčoc. — 19 50: Jedilni list. — 20: Orgelski koncert prof-Tomca, vmes samospevi ge. Sutftarjeve. Nato radijski orkester. — 21. Cas.. poročila. — 22: Radijski orkester. PRAGA 19.10: Pevski koncert. — 19.50; Grabbe: »Napoleon«. — 21.30: VioVr.^' koncert — 22.15: Plošče _ BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19-30: Filmska muzika. — 20: Od Slraussn do Leliarja. — 22: Reklamni koncert. — 22.45: Poiiska himna in govor predsednika Moscickeea. — DUNAJ 1130: PloSee. _ Dunajski simfoniki. — 15.10: Otroška ura. — 16.10: Plošče. — 17 25: Arije in pesmi- — 18.55: Prenos Weberjevp opere vCaro-strelec« iz gledališča. — 22.15: Orkester. — 23.45: Plošče. — BERLIN 20.10: Plesni večer. _ KoNIGSBERG 19: Lahka glasba. — 20.15: Variacije narodnih pesmi 7a klavir. — 21.20: Mešan program — STUTTGART 18.30: riošče. — 19.10: Prenos opere golefto". — 22 3^: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 17.30: Pesmi. _ 18: Godba na pihaia. — 20: Koncert solistov. — 20.50: Lahka elasba. — 22: Komorni koncert. — 23-15: Ciganska kapela. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 2013: Komorne skladbe. — 21.45: Igra. §ok Vsemu članstvu Pokola I. Ljufcljana-Ta-bor! V ponedeljek 22. t. m. se bo v-šila ob pol 19. v veliki dvorani Sokolskeca doma na Taboru društvena komemoraciia za bla-gopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem Pozivamo vse članstvo, da ee te komemoracije udeleži v civilu z znakom. Udeležba za vse telovadne oddelke Je obvezna. — Uprava- čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU V RIBNICI NA DOLENJSKEM (nekdanja Erhovničeva hiša) se 1. januarja 1935 odda agilnemu strokovnjaku v najem, ali proda, ali pa zamenja za kako stavbo v Ljubljani. Interesenti naj se obrnejo na lastnika L. C. TSCHINKEL, Ribnica štev. 48. Poceni perje Preekrbite si za zimo pravočasno po nizkih cenah perje za blazine in pernice v Trgovskem domu Stermecki! Din 10.50 17.50 28.— dobro mešano perje Din 48.— 58.— 100.— fino očiščeno perje Din 62.— sivi puh. Din 145.— polpuh Din 227.— beli puh Ir Trgovaki dom m ^ tmumiL Tovarna perila tn oblek Celje št. 20. Zahtevajte vzorce perja, da se prepričate o dobri kvaliteti, ki se Vam nudi po gornjih cenah. Dalje zahtevajte takoj veliki novi ilustrirani cenik z več tisoč slikami, v katerem najdete vse, kar potrebujete in katerega dobite brezplačno. — Kar ne ugaja, se zamenja ali se vrne denar. 1 Vse pruttojbine za male oglase |e plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali oa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11M42. sicei se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malib oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. «i L N L MALIM OGLASOM f 0 ou |Mti u oetteuu, uin i.— auvui ca vuum jguu id eiiKrauiL p n stojbmo L)id 6.— za 4tfn aH dajanje aamovuv plutju imu, IU iMvjt tdužb Najmanjši uiraek ta enkratno objavo (iglaaa Uin iz.—. UupiiM La leiulve se urarunajn p«> Uin Z.— za vsaJco besedo, Oln Z.— davka sa vsa« ogla« id enkratne pristojbine Din 6.— za Slfro ali dajanje aaslovov Najmanjši «nt*h za enkratno ithjavn »giaNa Uio 20.— V m objavo nglnm INn 17._ Mali oglasi Ponudbam na Šifre ne orflaeatte znam It' Le. ee samevate 00 Oglasnega oddelka »Jutra« T|3M • m M odeovor oniožite W1I1 )• v znamKan. Zahtevajte v lastnem interesu samo Perma-Tex original ameriški gum... 5 letno jamstvo. MffTFTfflifl seneaa ■ Uin (lave* 11 JU. ca »Ure »n dajanje aa «lova 9 o n. Najmanis mnvk 17 ntn Prodajalko špecerijske otroke, ae pod 35 let eta.ro. ne.jTa.je z dežele, sprejme v s/u-ibo pekarna v UntWja.ni;. Pismene pon.udbe pod šifro »Prijazna« Da oj.uam od-d-e ek »Jutra«. 31il51-l Prodajalka dobre in poštena. z večletno preikso. dobi name-ščenj-e v trgovini mešanega b'eg«. Viktor Suša. Zagorje ob Savi. 3M34-1 Kuharico ki bi kuhala za par oseb kmetsko hreno io za par os>b meSčensko brano — išče g-a-šeine na Gorenjskem. Pomi4.be na og'asni odde'«k »Jnt-ra« pod šifro »Stalna službe«. 311:70-1 Organizatorje ia socialno zavarovanje iščemo za vse sreze S o veniji, proti priimem-enra mi-sečnemn honorarju. — Lastnoročno pisane pornid be z dosedanjim delova nj-Tn se nai pošljejo pod TPfifko »O-zonizatorji« na n3*l-ov »Aloma Ompa-nv«. Ljub! ;atie. AIe.ksamd'ova e. it. 2." 31181-1 Korespond en tm »o m'aj§o, e prakso, išč< sliržho. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 31315-1 2 bandažista in 1 or+ooedlsta prvovrstne m-oči iščem za Zagreb. Nas'ov v *eeh poslovalnicah »Jtrtra«. 31323-1 Spretne pletilje špularlco ln učenko spre'me takoj pletllno podietle Grelna Šiška Cernetova 26 (nova cerkev). 31295-1 Stalno službo doh! kdor prinese v dobro idoče podleže hranilno kniižico. ela=ečo na1-ma.nl ni 20 000 Din aH gotovino. Ponudbe pod »"imn« na ogl. odde-lek »Jutra«. 31339-1 Kuharico pošteno in resno, ze vsa iršna dela spreimom. Res-'jeve cesta št. 31/1 d-esno. 31231-1 Za svetovno razstavo v Bruslju iščemo dve spretni dami Inteligentni kot prodalalke. Ponudbe na ^'blicitas Zagreb pod 38776 31196-1 Za svetovno razs+avo v Brusliu (Prirsellesul sprelmt>mo dva prvov-st-na višia na+akiria. Ponudbe na Pn^-^tas, — Zagreb pod 38776 31195-1 Dekle vsestransko zelo zanes-ii'vo. dobro i7TT«=».bn.no v iruhl In --<=»h hI Snih poslih. HubitdMco otrok. zd-H^-nlSka obitelj na deželi Ponudbe z na-vodbo na ogl. od- delek ^Jntra« pod »Dobra priporočila« 31198-1 T estisi huinstrH« ftp-e-me m-ošiko pisarniško moč e perfelrtmvm znanjem i-ta-Iranskege im nemškega jezika v govoru in korespondenci. — Pr.nudbe na og'as. oddelei »Jutra« pod »Vestne začetnica 2«. 31272-1 G. Th Rotman: Pet^r Plaveč in Jank« Riavec potui°H ok^li wpfa Kdor ootoži tn.ono D«n kavcije dobn ta-k«' službo — in se 'abko iznopiVe no 0^'asrH in Na-•nants- 19 rMn Dekle stero 18 let. išče sluTlbo .kot pomoč goepodimii. Naslov v vseh poslovalnicah ■»Jutra«. 31H06-2 Služkfnia stara 255 let. zdrava pridna. poštena, želi službo pri hol;ši d-užini ali v bo'jš>' srostilim kot pomoč v ktibisiji — ne:-a :e v Mariboru. — Ponudbe tm podružnico »Ji»t-a« v Trbovljah pod »Zvesta«. 31107-2 107 Vpila sta kakopak Peter in Janko v svoji veliki stiski. Ko je Skrnicljevka prerezala vrv, je bil namreč Hektor z vso svojo težo padel na Janka, in Janku je pri tem pljusnil kruhovec v obraz; razen tega se je Hektor neutegoma korenito maščeval za vse nagajanje! Ko je do sitega utolažil svojo jezo, je Hektor spet izginil čez plot. prav tisti mah. ko je prihitel vaški redar, privabljen do hrupu. O jej. in že je bila nesreča tu: morala sta povedati kako jima je ime. •Aha,« je rekel vaški redar, »tak vitfva sta tista nepridiprava ki sta jo popihala! Nu, le veselita se! Ves svet je Po koncu in vaju išče! Pojdita z menoj!« Državni uradnik ambici.oze-u. » nk »Jutra« t>od »Dober organizator« 31078-2 Bol^a gosm>d'čna želi mesta natakarice v večjem lokalu. Pon"dbe na podružnico Jutra v Novem me«tu pod »Samo v Ljubljani* 31250-2 išče mesto. Nas'ov v vsei poslovalnicah »Jutra«. 31317-2 Bol Ha kuharica bi premenlla službo najraje v kakšno mlekarno Zmožna kavcije. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »T^ur-jena« 31342-2 Mlad trg. t>otn'k s svoMm motorjem želi zastopstvo rentabilnega predmeta za ?so držalo razen Slovenije. Ponudbe na oe-' odd '',+ra pod br. 579. 31246-2 Ključavničarski pomočnik zmožen vseh v to stroko spadaiočih del. mlajši ln vojaščine prost, želi službe kjerkoli. Naslov se Izve v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31365-2 Šofer s civilnim in voiaškim izpitom, obenem ključavničar in autom^nter. želi zaposlitve. Službo lahko nastop! takoi Ponudbe na ogl. odd. J. pod šifro »Trezen« štev 151034 31197-2 Pozor! Pozor! 4 vfo«wf »* Šofer, nekadilec abstinent. vešč vseh pop-arvi.l trjforsko nao.h-a*«"n ra.pos'ie. Pomudbe pros: na pod-ufcrviro . v \fi-ibo-n rv>d Šifro -»Vse »kozi zanesljiv«. 31372-2 Šivilja Izurjena moč. želi mesta v privatni hiši ali boljšem hotelu, kot šivilja ali hišna Cenjene no-nudbe pod »Znr-žna In samostojna«. 31209 2 20letno deHe vajeno nekaj kuhe ter dela v vrtu in na polju, želi službe. Gre tud! na deželo v okolico Llub-liane Naslov v vSeh poslovalnicah Jutra. 31225 2 Vzgoje'tVa s prakso pri otrocih, govori nemško, pouču-1e zavetnike v klavlrlu želi služb«. pri bol 1 št rodbini Naslov v posl. J 31213-2 Tr<**>vsVJ nom^onfV mJad m p^fon. nveSotie »=troke. vešč t-itd.i š>iip. žeb raiposlen;e. So-ej-me tud! sk'ad;sč(ni. k a «1? podohmo. Con'ene ponudihe na osr'a«ri odde-l^k »Jutro« pod »Vef+on pomofinik«. 31il09-2 Ma^etr t državnem ppo- <"Vben vseh vrst masn'". Vas obišče na d-wiu. \a-(='ho. kate-a bi mi preskrbela v Ma-iboru pri pošti. earino.-n;ri. v dri!, ho'niči. v kaznilnici pri občini. ma-2"'stratn. v bra n;1nic'-poso!i'n:ci. v t-isiks'-ni. pri večVm sta-e^m sta'no 7apns'en'» G-om •ud' za sV'*d:5?n™ka bol-ničaria. inkasanta slugo. nadio-Vkfl ali — temo-Voli. Dam t,nd-' kavči io Ceni dopis« p-o«Tim nj pod-nžn'co ».Tn^-a« v Ma-^bonj pod šifro n« rvam^ščeinie«. 31i1Pf>-? OfHČfna ortnrsvnica išče #lnibo za takoj. — samo za perilo, se prif>o-Oeniene pon-udl)e na po- r-oč-a cenenim damam na družnico »Jut-a« v Cel;u ' dom Naslov v vseh po-pod značko »Dobre moč« flovVmea.h »Juitra« 31132-2 312D0-2 Pt^oMna prvifKv-st.na. z doibo Cen:ene ponudbe n« pod-nž. »Jut-a« v CelTi pod mačko »Zan«='::va« Frizerka X «na.n'em tra:ne. vodne i.n navadne ondulaciV ter manTlti'an:a. išče slimbo za teko'. Naslov t v?eh poslovalnicah »Jutra« aien-^ Frizerka pprfektna. tš^e stalno službo za takoj. Miri bor Pristanišče 2. 31375-2 Mlada knfifHea samoctoina. znanje hrvatske ln slovensve ku-hlnie lš"e m»sto v re-stavrac'«. go^tMnl aH gre poleg k"har1a na T»->r>nrtbo TI« ogl odd »Ju+ra« pod »Poštena moč«. 31303 7 '»seda 1 run 1»v»k 2 nit 7« šifre ali 1ajan|s oa ^lova i OId Naimsn" ot«i>► ti nin Vajenca za usnjarsko obrt, z oskrbo spre'iT"e uem'»-Ta Ce-bu-lar. Ig pri Ljubljani. 31B31-« KHučavnlčar. obrti e'ektrotehniie aH v trg«-vi'tM mešanega blaga bi se rad izučil 16 let Rta.r fant e 4 razredi m-eščan. šole in malo matiuro. Naslov v vseh poslovalnicah Ju t.ra. 31283-« BoIHe d^kle staro 34 let. čedne zunanjosti zdrava snažna poštena, vajena meščanske ln kmečke hrane — kuhe — ter finih ročnih del prosi samo-stolnega gospoda ali za službo g>-spod'n1e R°~ne rv>nrid be na ogl odd »Jut-m« »v>>r*na ln doi^vna gospodinia«. 31212-2 Tr?ov«M rvvrrfv^titV Išče ^a-tvr^tev ali potniško mesto. sprelm« tudi n?t°rt-p-e>1 metov za prodalo na selmlh. — Peni donlae na ogla.od šifro »Marlliv pomočn'k«. S1214-5 Vrtnar išče stalno službo z« takoi. Naslov v vseh r*y'>o-vaJnica-h »Jutra«. 31296-2 Fina ^'vifia Prodajalka verz?ra.na v trgovini me-šanetm b'a.ga. s trgovsikim teča;em. želi mesto — za-časw> tudi b-er^ač/no. P-o-pudibe na oglasrv oddelek »Jutra« pod »Poštena T.« 31.163-2 Trg. pomočnik prost. &pec erin-ske stroke, s 4 razredi ("ednV Sn/r. * šofenoVm nrpitom vven pisai-n:5kih de! im po»/we.n'a pri- merno »tiirbo — nt vseh pos^valtnicab Jn "a »mst;..? t d"b-'ttr spričevali in ; večjo kflvoiVi išče name Sčenie. ponudbe na ogla«, odd »tek »Jutra« pod «'.f-o »Zmožen«. 310^1-* Posredovalnica za boif«e službe t Selenbnnrmrl »1. it. 7/1 se srost>od'n;am in pomočnicam priporoča za obisk Rrejiposelna defctet« 'i^he pr^pnčišče. Naroča Se '»t »Go«pndinjsJta pomočn:M< t re^letnfffi1 m^fp^nt' — /»pns^v^r v « a V ■> g s dela. 'S" sl-nfbo pismere pmiMtdbo n« rvasJov- P-e lem. Dolgi rA. Laivv-ie.. S1133-9 ProdoJol^o Izvežbans v specerllok' strok' v»«tn« in *K>«t»- t>. *«h nroj^en w ulii* bo Ponndhe n« fyr'o«n1 odd »Ju+*H'» r>"d »Nastopim takoj 1934« 31359-2 Vajenca sprejme pekarna Ivan V-eiiiko. Ma-'bo--K-č'-vin«. Proiprotoikova ulica 11. 31370-44 wsrmm va Oln Najmaniš' znese v 1 nin Šivilja za obleke, kostume in jda-šče. gre šivat na dom. — Ponudbe ne og'asni oddelek »Jutra-« pod »Dob a«. 3133M Nemško konverzacijo ia poak a ude. izobražena gospa po 8 Dic za aro. Glede i&ka al. 16. prin-ličj« pri g Rebek 30836-4 Odsluženi profesor »vstnjskib srednjih io: — se nudi 1» nemško poučevanje » vseb re*inib pred merih Prijazna vprašanja na oglasno oddelek »Jutra« pod &naako »Uepeb« 30760-4 Klavirski pouk po nizifci ceni na Sv Petra nasipu št. «1. 31£S»-4 Instrurram po na''bol:8i me1>odi z« nižje »rednje. mešč. ali 'judske šoi« — tudi za stanoranje — Ponudbe na oga«. oddelek »Jutra« pod »Akademik — učit. ab:tu-rient«. 31367-4 Italilanščino, francoščino, nemščino In angleščino pouču-je dip'om.. iaob-aže-na g^sipa z veliko prakso fposebno konve-racijoV — Pavla Kovač. Miklošičeva cesta 92/111. 31279-4 Lecons d« Francais pa- da.me franfaiise. G-am-ma.ire. Convereotion. 50 D!-narp pa- moie. Pu^>a"Vva 5. pritličje. 31079-4 Pohištvo, slike in knjige poceni naproda... Vpiašati ne mik'l«išič*vi cesti št. 6 levo, I. nadstropje. 31306-6 Peč dobro ohran.--oe naprodaj as Sta-rem t;g-u štev. Jl/1. 3127S-6 Kopalne kadi za sedežne kopeli nudi po 150 Din klepar A. Cokert Ljubljana, VI-dovdanska c. 1. 31307-6 Štedilnik večji, kompletni, s ploščicami. primerno za gostilno alt menzo ter motorno kolo BSA. 250 cm. z električno razevetliavo, skoro novo. prodam Na ogled hotel Balkan, dvorišče Sv. Petra c. 25 31264-6 Sa mo7 a vezn ice (svilene kra vn'e) rca. 9**! tucntov en b'oc a i po 50 tuca "ov sk 1 mrvo prode m. Ponudibe na o-g'as. odd'-'ek »Jnt-ra« pod »Tucat po D;n« 3ia>1-6 u* r» 'JUU 1 nin flav.k a nit. 7« šifre ali laianl. o* «ir>va s Oln Na imani* nn»«rt 11 run Sobna peč nova in lepa, svet!ozelemo emaMirana. Lu-taova. na f>rodn,j. NasW v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30818-6 Otročki voziček globok. dob-o oh-a njen. po zelo itgodni ceni naproda i na Sv. Petra resri št. 54/1. 31035-6 Sokolska društva, občinski uradi in organizacije! Neka' knpov b'c«po»ookoTn*. ga Viteškega kralja Aleksandra I. ITedimitelja priznanega doprsnega modela naravne velikosti. proti ma'einikosbi nag-adi oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31:191-6 Vabimo Vas k nakupu » najcenejfr ob alilnio* A Preaker Sv Petra B>»t. 14- 138 Otročke vozičke špo-t.ne gotK»ke igračne trie- k I j. ko ese za malo lena-rja »olidno blagm «• no prt S. Rebolj & drug, L "ob! jana Goepuevets^a e &t. 13 9i Vsem brerob- ezc-n op! ed zaloge, kjer najugodneje kopit«- ali prodate nove in -abljene oredmete »Prilika« Ker. nikov« 7. poleg Slamiča 30999-6 Kože lrhovlno tako zvano Hlrsch-Rehleder za gla-sovlrje. snažen Je autov, šip ln drugih predmetov prodaja — Kože Jazbečeve. srnove ln druge divjačine kupuje - Kože prevzame za v stroj na dlako — Zdravtč. Llub-ljana FlorJanska ulica 31224-6 ZenbM- peč b 10 lukniaml. malo rabi lena zaradi Instalacije centralne kur lave »oceni naprodaj. Vprašat.' tv tt Plnter et Le-no-d Maribor. Alek-an-d—>T»a cesta. 31204-6 nadrobno svetilko lz kovanega železa, skoro novo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 31238-« Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutre*. ' 31244-3 »seda 1 nin aav.t anit ftlfro alt dajanje oa 'ova 8 Oln Na imam sneaek 1? Oln on.lr 15 mp Klavir m nemščino poučuje učiiteljsca. pisane ne ponudbe na ogiaeni od delek »Jutra, pod značko »Naianče« pouk«. 31166-4 Tujih iezikov (nemški francoski »ogle ški italijanski'' se naučite brezhibno w 4—t neaecih. »ten-g-afij. v 2 mesecih potom dopisovanja Mesečno 30 Din. Prospekti poskusne ■ekeije breaplač no - Dopisna iol. tniib lezikov •Perfekt«. pošt. pret 557. Beograd 248 4 Francoščina in nemščina Temeljit privatni pouk 1 tudi pomožni dlla kom tn pripravo za maturo! nudi strokovna u^itelllca Dop1«e pod »Vesten pouk« na oglasni oddelek Jutra 31210-4 Biljard Seifert in klavir takoi nap-odaii v kavam« »Cnntraii«. Ljtibljana. sire«-« Kmetovalci! Kupujte domače ceneno umetno gnolllo mlete rlclnove tropine, ki vsebujejo zaiamčeno naimani 4.5 do b.5 odst. dušika Onh^vlla Mh po ceni 40 Din za 100 kg franko vreče, franko to-"cni dokler trala zaloga. Tova-na o!'a 1n tro-nfn Hrovat In Knmp, T.lubUana. Tyrfteva cesta la/in. 31256-6 Pozor, trafike in trgovine! Razglednice o pribodn Nj. Vei. kralja v MemeiUe se dobijo pri K r u i i č u R-Ljubljana. Goeposvetska 12 3li2W-6 Sadna drevesa visoko ln nlzkodebelna p'emenltlh aort. Spar-geljnove sadike ln jag --de nudi Matko Maretlč. Ljub1 lana. Cesta v Rožno dolino 44. U288-6 Sobna peč dov» io lepa. urefoieleBO eima tirana Lotzova na prodaj Naslov v »»f* of •iovalmeah »Jvt-a« 80818 R »imer^"1« 'uvrstno orodam — Orele 20" kuh metrov »ako prikladna za lo*-al «tanovanie na koks OrlodsM pri Jrvn+»s vi-dovdanska e. 1/n 31275-6 Otroška no«te1?ica lepa. bela. ugodno naprodaj Naslov v vseh r>w'o-vttlnicajh »Juire«. 31©}4-6 Cene govore! Preip-oge: Perzija. Smvr-na. Banyal Angora. Pi-rot itd. naicenelše pri »Čim«. Pasaža nebotičnika. 249-6 Jaica dnevno sveža, lz lastnega perutninarstva. — lrr,a vedno v zalog) Tu-šek. Maistrova ulica 10 pri gorenjskih mlekarnah. 31337-6 Otroški voziček dobro ohrani en. globok, prodam. Ogleda se lahko od ponedeljka na-prel od 8. do 12. ln od 2. do 4. Hočevar. Celovška c. 28/1., levo. 31309-6 Naprodaj Se malo rabljeni različni šivalni ln drugI stroji po zelo nizki ceni pri »Promet« v LjubHanl nasproti Križevnlške cerkve. 31346-6 Vse govori da se za male solde dost reči samo prt »Promet« v LJublianl dobi! Ravno tam se vse proda, kar kdo doma Ima. 31348-6 Gospodinje! Poskusite samo enkrat kuhati doma terpent'novo milo. Ne bo vam žal. 1 kg vas stane samo 5 dlnarlev Vse uot.rehšči-ne ln brezplačno navodilo dobite v drog«rl1l R H«fner. Ljubi'ana VII.. Celovška c. 61 31382-6 Iii Modu 1 nin i«».k J nir ra šifre ali iaianje na slov« 5 Oln Naimani* mm.tr 11 nin Fotoaparat teidi pokvarjon, toda z dobrim ob'oktivom. vsaj 4, 5, F = 5 do 7 cm ali tudi samo objektiv kuipim. Pon-udbe na oglas, oddelek »J-utre« pod »Objektiv«. 33,130-7 Reetetrir. bla^aino 99f».99 knrp:m. Ponudbe na oig'as. od d e' ek »Jirtra« pod značko »Blagaijma«. 31391-7 Rebraste cevi (Riippenrohre) in suhe bukove plohe kuipiono. Ponudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lesna«. 31316-7 Mo^ki površnik ženski kostum ln nekaj obleke kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutm« ood »1000«. 31347-7 Pohištvo Na obroke id oa nranl ne kn.Hiice — 8petan« orehove ope-imce, 4rt4njev« iperan* . ..... 2300 Din pltskan.......1600 _ »mare ....... 400 n pos:«sl>. ...... 200 * nočne >maric. . . 130 „ kuhinjske >prave 850 „ kub kredence . . 425 » v.oik ....... 90 _ medreCt ...... 230 „ So-ejemaj« se vsakovrstna popravila po konkureinčnih renah Vse 'lrug- pohiitvo •lobit* lajceneje samo pr" mizarstvu »SAVA« Kol-o Ivorsk« M'C» !8 M-k "š' čeva cesta 6. Tciefon 2780 3^54-ie lunrrtim seseda 1 nin aaves 2 nin '» štfre ali laianie aa siova« S ntn Numanift snesek 1? 1x0 Damski modni atelje Josipina Iglič Ljubljana. Gajeva 8,HI. Izdeluje: Plašče od 160 Din dalje, kostume od 160 Din dalje svil. obleke od 120 dinarjev dalje, volnene obleke od "120 Din dalje, navadne obleke od 60 dlnarlev dalje, krila od 60 Din dalie, bhize od 60 Din dalje. 30845-13 VaSa garderoba bo eleeantna io uo traja la leta če jo daste v li kanje. čiSč^je in pop-a vo parolika.ln;ci. modne mu atelje'U Josipu B"Cu Kolodvorska ul 6 Na bo';ša in najcenejša ob novljalmca oblačil 218-13 GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET—VINO Črnino lz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV, Sremski Karlovci. Kraška gora_ Prodam vlogo Ljubljanske Ljudsce posojilnice. znesek od 10— 40.000 Din proti 12 odstotnemu popustu. Ponudbe na podružnico J. v Novem mestu pod »Oktober ln nor-nh-r«, 31251-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodom Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12, te-U-f. .IS-10 31160-16 Hranilno kn:ižico dobrega zavoda od 15 do 20.000 Din kupim. Plačam polno vrednost proti mes. odplačilu 1.000— 1500 Din. Pouudbe pod zelo dobra garanc'ja na ogl. odd. Jutra. 31230-16 (eaeda 1 Oln davek J nir 'a šifre ali latam, na 'lova 9 Oln Naimani® mesetr 1 Oln Prodaja drv Zač. državna uprave raz laščetvih gozdov prodaja potom pismene dražbe iz revirja Zetale v Rogatcu looo gozd 744 prm eutvh bukov i h drv. — Dražba se vrši 3. novembre 1934. Po ■eena. pogoji in vzorec ponudbe na ra»po'ego pri gozdarju v Zetalah in pri Zač. d-žavai upravi raz 'aščeniih gozdov v L hib' :a m. Stari trg štev. 34TI. 31071J5 yfT7r?T7n7f? tnaeda 1 ntn davek 2 ntn m šifre ali dajanje na 'lova 5 Oln Najmanj^ cnesek '7 mn Tovorne avte tri tonski »Fiet«. dvoionskl »Ford* novejše tiipe in poltoi»k.i »Rianohi«. v dobrem stanju poceni pr-oda Komel. Aiekse.ndrova 28 — Krčevina Meribor. 3M90-10 Luksuzni Cabriolet znaitreke Renauilt Vivastel-la. velik, meso vožen za 15.000 Di.n proda dr. Kumst. L:iubljana. Tyrše-ve cesta l/a. — Nabavna cona 1.10.000 Din. 31HS2-10 Motorno kolo »Peugeot«. 3.5 HP prodani. Na=lov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31271-10 •seda 1 nin davek 2 nir -a šifre ali dajanje na •ova 1 Din Najniant* rnesetr I nin 25.000 Din posojila v gotovvni, iščem prota vkinjižbi na prvo mesto na posestvo vredno 200.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjtf pod znaefco »Savinjske dolina« 31il8>16 Knjižico Kmetske hranilnice, okrog 100.000. tuipijn proti! mesečnemu >dp!ečUa 3000.— Din. Ponudbe na oglasn' oddelek »Jutra« pod šifro »Vknjižba na prvo mesto« 31;155-16 Vložno knjižico Jatdransko-Podinnavsike han-ke v Ljubljani — 100.000 Din. kwp"TO Porvudlbe na o?'as. oddelek »Jutra« pod šifro »PiU-ik« 15818M«. 31176-16 Kupim preprogo 2 Uj x 3 m ali 3 X 4 m event. Smv-na Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Priložnostni nakup«. 31880-7 Keseda 1 Oln Oln Naimani* mesek d nin Več oprav kiriliDjskih (er spalnih Vi sicer mehkife epo pleska nih Brestovih te' kavka *k- «reb u'3i«iwikjj» "a tone p~wtnm Josip kik •»•k Šiška 51 ;po0 h "-bom) 30335-12 Spalnico špera-no. « psi bo z og4e-la'om m »1100 Din proda Bi teme. mizarstvo. Gcpo-' k ulica 10. 31376-ilE Posojila na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo Preko 2000 zadružnikov Pučka šteiona Zagreb Naš zastopnik Zore Ru-doU. Ljubljana. Gledališka ul 12 Telel 38-10 Pismeni odgovor 3 Din znamka 239-16 Bančne v lož ne knjižice kuipnjemo prodajamo oa.] ugodneje Dajemo posojil« nenje ter vzamemo viog-» posojila peor povišanemu tečaju x na«večj' var noett Re vrv) 'ako »se ■»tale rrednostne oapirje Izplačilo takoj v gotov a: Naročila * letele -tvr Snjemo najvestnejše P"-»lovn- zavod d. d.. Za greb Praška •!. 601. «*■ efoo tater 38-38 896-16 Spomenike M skladišča u hranilce knjižice lobrib ta vodov orodaja Pr K snovat karo wek Sv Kri4 LM> jana i" Knjižice mestne hran lnlce IJub-1 lanske kupim vsak znesek prof t»kr 'snji gotovini Ponudbe r višino zneska 'n eenr na ogl oddelek Jutra pod »Hitite«. 31255-16 Družabnika (co) z najmanj 30.000 Din gotovine iščem za že nad 20 let otrto.lečo modno trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »ZaneslU-vost 30.000«. 31258-16 2000 Din posoTla prosi ločenka starejšega gospoda. Pnmudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ,s:fro »Prijateljica«. 31300^16 150.000 Din go^vime išč-eim kot posojilo proti prvomest™ vknjižM na ve-'iko posestvo. Naslov v ve«h poslovalnicah »Jutra« 31:89-16 Hranilno knfžioo za polno vrednost na vsoto 3 do 4000 Din kupim proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hranilna knjiga«. 31282-16 Kupimo knH/ice Mestne hranilnice za manjši ali večll znesek prof takoišnjemu plačilu Mizarstvo »Sava«. — Miklošičeva 6. 31356-16 Družabnik* (co) Iščem za trafiko. Potrebna kavciia 6000 dinarjev. Naslov v ogl. odd »Jutra« pod flka«. 31361-16 Kntižice Ljudske posojilnice Celje okrog 15.000 Din Mestne hranilnice Celi. okrog 25.000 Din. prodam takoi najbolišemu l-uocu Navedi' ceno na ogl odd. »Jutra« pod »Savinja«. 31322-16 Kniižice Vzajemne posojilnice Mub.Janske kupln pro-t takojšnji gotovini. — Sporočite ceno in višino na ogl. odd »Jutra« t>od v^zalemna« 31321 '.fi 3 kniižice Ljudske posoiilnlce liubllanske ok-og 20 000 dlnarlev nrodam za go-*e>vino Ponudite ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljudska«. 3l3n-16 Knližico Zadružne z^eze 20 000 dlnarlev prodam na mesečne ohrolre »1šite na oel odd. »Jutra« nrd »Obroki«. 31311-16 Oepbq t! no«/>Hi 30 do 50.000 Din v svrho povečanja obrata, dobi stalno službo ln brezplačno oskrbo. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Industrija«. 31374-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Ljubljani približno 100 tiooc Din prodam ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Kmetska 100«. 31387-16 Hranilno knjigo približno 15.000 Din ku pim na obroke. Ponudbe pod »Jamstvo hiša« na ogi. odd. »Jutra«. 31362-16 Hranilne knjižice različnih domačih zavodov prodamo ln jih damo proti mesečnemu odplačevan iu. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva 6. 31355-16 Lokali -eseda I Oln dav.k 2 Dlz> ■a šifro ali dajanje na 'ova S Oln Najmam- »TI esefc 11 Oln Lokale za pisarno v centra m-este tako; oddam Naslov pove ogasn* oddelek »Jutra«. 31347-19 Lep ln velik lokal oddam v na;em ;«ko; al- poznej. v CŠiglerjevii olic št 20. 31620-19 I okal in koncesijo za trg. mešanega blaga. oddam 00 telo ugodili ce al v najem Ponudb, na oca»- oddelek »Jutra« pod fitro »Cgodnoe. 3ia3W» Lep trgovski lokal oddem v Dajenn. Ponudbe na ogas. oddelek »Ju; u« pod »Loke!«. 31274-19 Brivski in frizerski salon v Ljubljani prodom. — Obrr*H list na ra.®po'ago. Ponudbe no odd-'eik »Jut-a« pod šifro »Redia prii ika 3iV. 31232-19 Vpeljana trgovina apec. predmeia- dnrt^a t o. z., v centru meste. e firmo in blagom oaiprodaj za cca 65.000 Din. — Ponudbe no og'e«ini odd-eiek »Jutra« pod »Družba«. Več gostiln pekarn, mlekarn. špecerijskih trgovin v Ljubljani ln okolici kupimo ali najamemo. — Ponudbe na Realitetno pisarno. LJubljana, — Wolfova 1. 31310-19 Peki, pozor! Odda se pekarna s stanovanjem na prometni cesti, oziroma se proda. Prevzame se lahko hipoteka. Pojasnila daje Adamič, Ljubljana, _ Vošnjakova 4. 31313-19 Pozor! Dobroldočo restavracijo v nalprometneiši ulici centra Ljubljane oddam zaradi bolezni takoj. _ Velik promet, za odkup Inventarja potrebna gotovina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Podjeten-na«. 31325-19 Treovski Jokal lep. ulični, na Mestnem trgu 11, oddam. Ciglič. Ljubliana. 31324-19 Fotofreovino z laiboratorreim. izvrstno vipe! :ano. na nsiboTšejn jrostorn prodn-m z za-'o^o i.n koncoe'":o. Pot.r»bno je 60.000 D"n. Ponudite na or'as. oddelek »Jut-« «■ pod »Stoodstotao«. 31352^19 rt rfeseda 1 Oln davek 2 Din. ta šifre ali dajanje aa • lova & Otti Najmanjši snesek • ntn Trgovino in gostilno z vsem iovemtairjem, v promot-nem iindustr". kra.«u oddam takoj v naijesn. V poštev pridejo tudi hranilne knjižice. Pormdfce t» ogles. oddelek »Jutra« pod »Trgovina Ln gostilna«. 31043-13" Manjši hotel dobro gostilno aii bufet 6 trafiko vzamem v najem. Ponudbe na o«r!as. oddelek ».Jutra« pod zne6ko »KapitaJ 22<. 3lf©,5-17 Trgovino vzamem v najem takoj eventualno prevzamem samostojno vodstvo podružnice aH mesto poslovodju . Ponudbe pod »Zmožna moč s kavcijo« na ogl. odd. »Jutra« 31383-17 Kam pa,kam ? .•■seda 1 Dtn aavek 2 Oln. 7« šifre ali dajanje na slova 5 Oln Najmanlšl znesek n nin V restavraciji Rode v Kamniku vsako nedeljo krvavice tn pečenice. dobra kapljica. — Sprejemajo se abonenti. Cene nizke. — Se nalvljudneje priporoča in vabi I. Cvtek. 30909-18 (»seda 1 Oln dav.k 2 ntn šifre ali lajanj, oa siova 5 Din Najmamsl unesel. t'< nin Enonadstropno hišo predmestje, pet minut do tramvaja, pet sob, pritikiine. parket, plin, komfort. tudi za same knjižice prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Azil«. 31343-20 Novo hišo prodam. — Zelena jaroa-Moste. Koroščeve ul. 2. 31.143-20 Kupim hišo z gospodarskimi poslopji. 4 do 6 oralov aron-diranega zemljišča na lepi legi oddaljeno največ 20 km od Ljubljane. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod značko »Gotovina 88«. 31341-20 ZemUiSče ali več stavbišč neiprodaj v Trnovskem oristami — orot» brtnilnAm kn :ižicom dobrega zavoda. Ponudba na og'a»>iv »ddHek Jutra pod šifro »Neprem-čm-ne«. 31377-20 H??o »I' T^mHifče kmn»iri +e4o*na 1 denarje«. 1«1oma T •Hofino o-vrvrstrveg« m-roda Po •mdb. m off"a<»ni oddelek »Jutra« pod »Gotov-rS 90» Hiše atanovanjske, trgovske, vile, possctva ln parcele v vseh delih mesta ln okolice, po ugodnih cenah prodaja Realitetna pisarna Adamič, LJubljana Vošnjakova 4. 11312-20 Novo hišo t velikim vrtom prodam aH oddam v na^fn na Vira St. 4 pri D'mia'«ih. N.a^lov t vgph pos'ova'n;-«M.h »Ju>tra«. " 3:388- 20 Komfortna vila e 5 eoba.nrf in priti k M.n aro!. Z več jii in zel-en ja-dn';-m tn »adtiim vrtnm naprodaj t'k žclMBEkA posta ;e v vei-j"m trgu pr: Celju. P a-ist:a. Celje. Dfč&ov trs. 3:3^30 Novogradrmi Or.i''sb u!.. 2 lota'a. 1 dv^oiMi staen. 1 radrlona d :{ man:a f='«n«. no*i jrod. en.noo. prpda:eim za Din »Argusc, JV*%f>-Tičova 6. 31CG1-20 Novogradniu P^t-ova n!.. etaTiovi 1 X 6—? X 2 < 3 rrarra (»f«™ f>--da:.<*m 73 43f».00n jVn. »Ar-20 Trgovačku kucu u Zagrebu f-V-v Ti>':kn. ?a trg. l«v ka"ma. preda ;e-m za Olm ko4 P-ve brv. m — »Argrnet. Za- p-"b. Boškovicervu nfl. R. 310.-^-20 Krasan po*?ed (40 tat. jirf.. dvivae, 1 ms-t«'«. tod V«raxd".ia za P.rsno.ooo pnod,a »Argns«. Kagreb, Bo§kovičev> nI. B Trokatnicu u Zagrebu e X 4 i 4 X 3 sobe — »'an-vt-i sa komfo-to-m. ? centar. oko 4M Pet. h v. površine, rvoda-9<*m 7* !.?oo.non Din. — toArgus«, Boškovičeva fi. 31057-20 Vilo ali hišo trm- o"; d.vo*<3-v>va.n.;s:ko. * majhnim vrtom, v T/n.b-'•vjtt. tudi i« periferiji Vnpm. Ponudbe t. op:som in c-enr, na o*g!asni e^Me->Jutra'c pod *M'rein dram«. 3;t!3S-20 Cca 20.000 m1 zemljišča prodam po telo ugodmn c* ni na It^pem prostora blizu gorenjskega kolodvora. Vodovod e> »:ekirik» t Nižini. V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hr» nilnice ljub',;anske. Nasltr? v vse-h poslovalnicah Jutra 31;: 7-2-20 Hiša s trg. prostori na g'a val cesti do Jesenicah naprodaj po »edo ugodni ct«nii. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutre« pod iiiuC-ko »Prometna toftkac. 3(6:9-20 Hiša s trg. lokalom in vsem trgovs-kjra m ven !d značko »Res ti-^dna prilika«. 31140-20 NAŠE PREPROGE IN PERZIJANCI tanovanje Sobnemu slikan« ki bi se rad osamosvojil na deželi aH premenll mesto, se nudi ugodna prilika z nakupom hiSe v obrtni vasi na Gorenjskem. Usodni plačilni pogoji. Naslov v vseh p osi. J. 31203-20 M an i še posestvo » gosipodanekrm oro.i:em vr+d 3S.OCO Din te.koj Mipmdaj blizu Polnitve. — Pojasnila da;e Čre.t,n"k. PciKti ob južini ž-ele^nnei 31(130-20 Hišo • »ta7it »,T'ntra« pod značko >Z navedbo cene« 3K53-20 Na hran. knjižice ljubljaTstib deinamib zavodov prod a.M več elektromotorjev za vrtilml tok 380^2-20 voltov v velik-osti 2—34 Ks Zastopstvo ?kod-ovih zaxo dov v Ljubljani. A.leks.m drovfl cesta 4 31070-29 Parcela 750 rr' velika, solnčma — Kode', evo, ngod.no nc.pro-da>j. ?ot-cbno 10.000 _ Din potorin«. osfalo k®;iži<*-f in odp'.ač:'o. erent. tudi f.ivhri nač-t in stavbno dovo'jen.ie. y'ri. P^ce-^ro 1e r»-'V1adPO me-"■»^io. k^kor -Hidl za 'd »P-oeestvo«. 31(281-30 Parcele po niaki r.e™ na-proda.]. Naslov v vst-h poslovalnicah »Jurtna«. 31i340-20 12 % obresti imate od 5 stanovanjske vile. 10 minut od tramvaja, nekaj hipoteke ln knjižice — prodam za 145.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23270-20 seseda 1 Din. davek 2 Din 'A Slfro ali dajanje na lova 5 Din. Najmanjei znesek 17 Din Enosob. stanovanje s 1. novembrom odda Dre-melj Ivan, Laivrea št. 24. &!l4d-31 Dvosob. stanovanje brez kuhinje, priprorvmo za ea.ir<-a wM pisarno, takoj oddam. Več pni ka.m-no-»eški tvrdki Vodnik, Kolodvorska 34. 31)154-31 V Mengšu oddam etaaova-nje j de-lavDioo — za razno obrt. Vprašanja pod »Stano-va-nje« na oglasni oddelek »Jutra«. 3;<1T4-Ž1 Stanovanje 5 do 6 sobno v centru mesta takoj oddam — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Strogi center«. 30406-21 Pvosoh stanOV3-»o s kabinetom, kopalnico in s prltikllnami oddam s 1. novembrom za 700 Din. Podmllščakova 14 Bežierad. 31241-JI1 Ovosoh sfarovqpie s prifkHnami oddam takoj. Informacilp brivnica Kovače vič. Medvedova 22. 31235-21 Trisob. stanovati ie z vodo v hiši. sračmo. !<"[> vrt. zelo pečeni oddam na T/iverci. pn!a«n^a istotam št. 8. 312-40--3! Enosob. staf">v?uie s prT,:>'in3uii? nddrm ta-toi. K^d"':<-ro. Povšetova ulica 37. Vprašati v Veti 3132(7-21 Trisob. stanf>van'p oddaim +atoj v viili v Mrv-pfah. Polaka pot št. S7. T^fo-Tra^i.! t* ln 2 «nbno. š ko-painlro "v b"-n- <=ke uprave, oddam. Pr»-riudbe n<* c«»l odd. »Ju *ran' fl V-,oipa1nico in vsemi pri-fklinam« oddam s 1. no-vemb-om tia Vodovodni c. št. 36. 13331-31 Trisob. stanovanje v^l.Utco. s pritiiklinami. v s-edini tnest« takoj oddam Ponudbe na oc'*«. o-ideV-k ».Int-a« pod š!fro »Tt^od.na na.jenwi-n Ju tira« pod »Snažno — sol.nčmo«. 31'104-91/a Sobo in kuhjnfo išče 6 1, n-onre-mbrom .z«-, koflskv pa.r brr-z otrok, ki je ves dan odsot-em — v blšži-ni sv. Petra S martinčke ceste. — Naslov v vsoli pot>!oTO'Tii<*h .Iut'v 31iltl0-2n/o Dvosob. stanovanie 8 kopalnico i£5e 6 1. IKV vembrom za-k n-n. pa.r br^i otrok. Ponud'Le na o?'-1«-oddelet »Jutra« pod šifro »November 25«. 31ilfi5-3Va Dvosob. stanovanje s kabinetom i.n vsem" pri-tiklinami, zelo pnestomo takoj odda A. Fatuc, Večno pot št. 7, Podanik. ai 200-31 Lepo stanovanje v vili, nlzkopritlično, 2 sobi, pritikllne (tuš) oddam s 1. novembrom samo odraslim osebam. Aškerčeva cesta 13. 31304-21 Stanovanje tri- ali dvosobno, z vse- mi pritiklinami. išče mirna stranka (mmec) 8,-1. novembrom. Ponudi« na oglas, oddelek »Jutra« pod sna Sko »Točen plaf.nik«. 3MS2-2il/a Enosob. stanovanie s prltikllnami želim za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv plačnik«. 3l217-21a I Državni uradniki, častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen ta obresti. sarajevska tkalnica preprog skladisce zagreb, gunduličeva ul. Tjjjrwmnin eseda 1 Din davek 2 Dtn » Slfro &U dajanje na in mesečno. Pionudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod z.naoiko >16. oktober 1P:M« 31029-23 Sobo z 2 posteljajna. oddam. Sprejmem pa sostanovalko eventuelmo z vso oskrbo. — Istotam tudi prodam železen štedilnik Ngslov v vseh poslovaln1-cah »Jutra-«. 31142-23 Sobo ižfeta 2 gospodo t 1. novembrom. Pon.ud'be n3 ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Navesti ceno«. 31)165-28 Mesečno sobo leX> ipone<-|^a« 31327-33,'« Opremljeno sobico anaino, profeso-loa. ponudbe na og' idoeje. Obroi te s« na nae s poLnion zaupanjem. Prospekte in navodila razpošiljamo proti vpoelatvi 10 Din v poštni h znamikab. »Fidee«. Zagreb, Tkalčičeva 4. 31.L33-25 Obrtnik star 33 let, želi poročiti gospodično ».'d vdovo, ki ima wkaj gotovi,n«. Dopise ni podružnico Jutra v Celju pod šifro »:<>0«. 31.1S4-CO Prazno sobo oid« Turk, Stari trsr 2«Tn d,«n«. 31(297-33 Opremlieno sobo event. s hrano takoj oddam takoj gcispodncmi ali gos-podti. Vpraišati n-a Starem trgu 1511. 31329-23 Lepo sobo t»epsM.-opo. s tž»paWwČO rd-daiii 6 1. novem,bnr.mf boljšemu gios-podu na M'k'oSi-Sevi cesti 71 31306-23 Separlrano sobico oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31302-23 Za 450 Diti oddam opremTeno čobo s hrano 1 do 2 gospodoma. Istotam prodam damska plašča, moške klobuke ln kopalno banjo. Sokllč, Karlovška cesta 26. 31332-2J Kateri trezen, pošten državni uradnik, trgovec ali podjetnik nad 45 let poro-brosrčno gospodično z lepo doto. Besne ponudbe s sliko. U se takoj vrne. pod »Je*en« na ogl. odd. J. 31229-25 ' StareJša jtdč. drž. uradnica v Ljubljani ln: pocestnica, želi porodit' boljšega gospoda. Pohudbe na ogl. odd. "Jutri pod »Blag značaj«**- 31206-25 Mladenič čedne zunanjosti, 23 let star. boljše sltulran. želi .zaradi pomanjkanja znan ;a spoznat! simpatično gospodično zaradi skupnih Izletov ln zabav. Besne ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Jesen 19-22«. 21388-25 Stanovanje oJ»t-o;eče iz 5 so.it, knrbi-tij« in kopa'11-ico, išv^m za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3124ž-Sl/a S i KADAR KUPUJETE RADIJSKI APARAT pazite na naslednje lastnosti, ki jih mora imeti moderen aparat: 1. Enako čist in naraven glas za govor in glasbo. m S a s 2. Popolno ločljivost 3. Sprejem vseh valov: torej poleg normalnih in dolgih še kratkih. 4. Praktično skalo z napisanimi imeni postaj. Naši aparati „Radione", »Minerva", „Eumig", »Standard", „Orion" i. t. d. odgovarjajo vsem tem zahtevam« — Zahtevajte ponudbe! S s a s s ES ® ea si si a 51 SI g] 1 5. Pripravo za tiho nastavitev (indikator, senčni merilec jakosti Ltd.). 6. Samodejno izravnavo fadingov. tRadio*r reg. zadr. z o, z, v Ljubljani MIKLOŠIČEVA CESrfA 7. Veliko sobo opremljeno, lepo, svetlo ln mirno, v sredini meeta. oddam stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3134923 Sobo za dva oddam nasproti univerze. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31338 23 Opremiieno sobico Pifrto in separirano. z elektriko. oddam n« Em^nski cesti 8/7. levo. 31tW0-23 Sobo oddam na Po! cesiti št. 13TT. desrno. Offlednti v ponedeiiek in torek med IS. in 15; uro. ai.166^3 Sobe išče i5owda M) para davek « um ea Sitro au aa in Lepo solne no sobo d souiporai>o kud»alnke, v okolice Levetiikovo a-id Tobačne uiiio« iače-33/a Separirano sobo xepo opremljeno, z vhodom s stopnišča, v bližini gl kolodvora, želim. Ponudbe na ogl. odd. J. pod »Absteigequarttr«. 31211-23 a Prazno sobo veliko m čisto, eventu-elno s kopalnico, želi pri boljši obltelji oženj eni državni uradnik brez otrok za 1. november. Plača dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod čisto. 31193-23a Prazno sobo » w>u.por»bo kopalnice, v centru mes'a ali bližaoi išoem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sopari ramo«. 31194-33/a Gospodična ve« dan zaposlena. ®?e eobo e prostšm vbodom. — Ponudbe na og asni odde-' nk »Jutra« pod »na oko »Solidna«. 31919-33/a Udobno sobo separlrano. Išče stalen soliden gospod. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Okolica Tvrševe ceste«. 31270-23a Mladenič « g^-posV-m ve- !.ep"e»i»tvo.m. b' poročil eo-»nodljno a'i vd«y,-(i bre« •otrok,-, z ve?;o vento go-tovin^. Ponndlbe na i>o-.dirrfnr^o »J-tjit-a« v Cel.v pod KDGČiko »M-z'a ieser« 81309-2f5 rieneda I Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na «iova s Din. Najmams enesetr i-> nin. Ps?ca nemška ovč»rka (vVku.lja.) se je zatekla k »Obnovi« d. d.» Ljubijajia, Vošn:a-kova lrico 32. 31252-27 Dve mladi opici krotki, ugodmo na,profl«.j. Naslo-v v vseh poslova-inn- cnib »Jutra«. 3:208-27 Male papige in kanarčke ?:«tot-me ba.rcerje, nime-ne, šeknsto in popolnoma b«le barve prodaja v Nu.nski tr šci 3. 33908-27 Klavirji planini Kupujte na obroke od Din 400.— i>rr» svetovne f»br:k»t«. Bo f»ndorfrt, Stetn»«y. F6r mehanika. Prodaja Jlb a ključno .« »odni izvedrtiet ■jO bivil učitelj O. lltUff ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 Ivoeal Beethovoove ulice). Piani no dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v veth uotjlvvalttkah »Jutra«. 'Psičke lepe. 4 ted.no eta-re nemške d..go takoj proda Ko-bi na Ižanekii cesti št. 16. 31364-27 Glasbila rteeeda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na siova 5 Din. Nalman.a enenek 11 Din. Pianino v vsakem stanju kupim. Ponudbe r navedbo cene io zrtiemike na naslov: Dežele, po$tni pred»l 101 — iL ju bi jam a. 31077-36 Kratek klavir moderen, črn. ekoro nov, krasen g'as, proda Dobrajc v Mariboru, Ta.tten- bachova ul. 21. 31il68-26 Pianino ma'o rabljen, z angleško tastaturo, kuii«im. Ponudbe na ogiasni odde-it-k Juua ood »Gorenjsko«. ilci73-2*) Koncertni pianino nov m dobro ohranjen, dunajski klavir, naprodaj. Gosposvetska cesta 12, dvorišče, LJubljana. 31265-26 Koncertni klavir « krasnim glasom, za Din 5.500 naprodaj v Celju. Breg 13. 3l.'«3-3C Triton. harmoniko malo rabljeno, trikrat glašena a. d. g. novejšega modela. znamke Kucler, se zaradi nujne potrebe denarja po najnižji ceni proda. Lav-ričeva 15/IX. 31336-26 rieseda i Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i» Din Šivalni stroj na ročno pogon — dobro oh-n .njen. kmpiiln. Hrenova u»'ice 7/1. 31)150-29 Pletilni stroj Vede-man št. 8/-T6 pocem pro«la A. Dežman. Ljubljana VII. Celovška c. 37. 3:t33:)-29 Pisalni stroj dobro ohranjen. kuipimo. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod »B -eiMben«. 81259-29 Pisalni stroj Adler dobro obranjeo poceni naprodaj. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra«. 81030-2!) Obrt aeeede M' para dave» < Din za Slfrc «11 da lanje naalova 3 Din Raj nanjS" rantek 12 nin Damske klobuke dobite najceneje v salonu »Mia.«, Pasoia nebotičnika, Aleksandrova i. Popruvi.:a 20 DLtt. 31335-30 Dražbe ieseda 1 Uln. aavek 2 Din ■a šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dlo. Sodna dražba premičnin se n*! 29. <.«ktobra ob 9. dopoldne pri cerkvi Sv. Ane Dad Tr-žičem (pohištvo za 10 sob, oprava ku-h-inije e posodo, srebmuna itd. v skupini vrednos-ti 120.000 Din), »kt I 1.VV33 sodifije Tržič. 31146^2 Pozor! Pozor! Javna dražba se vrši v ert-do dne 31. oktobra t. I. v Smartaf-m firi Litiji t hriSi št. 41-Naprodaj: konji. vozOvi, sta no lo novo pohištvo, krma, deske, mizar, orodje. mizarski stroji, razno vrsten les. etc. — Prilik« ugodna in se je posl už i t«. Plačljivo tudi e hrajiilfil-mi krn.ra-žicami raznih de-nairnih zavodov. 3L'.00-3t2 Kislo zelje repo novo. prvovrstno, m cele glave za aarmo * sodčkih dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec. Ljubljana Kodeljevo 10. te let on 25-91. 205-33 Kislo zelje, repo in carmo prvovrstno, po bne^kotikn- renčot cen.-' vsako mnolino lobarij« Homaa. L.ublja-na Sv. Pe'-r» cest* 83. — Telefoo 27-66. 217 33 '.-^eneCa > IJin davek 2 Din za SITro aJI dajanje na •lova S Din Naimamš' «nw»t i? run Zimska jabolka nam,lan*, sortirana v n- bojčkih in sadno drevje visoko ia pritlično, za jesensko saditev, dobite pri Kmetijski družbi t Ljubljana, Novi trg štev. 3. 31076-34 Vriifnote Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 11 Din Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska aflnerija zlata — Maribor, Orožnova ulica 8. 230-35 so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje« Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. — 20. oktobra. Ljubljana 7, 768.6, 1.0, 96, 0, 10,--; Ljubljana 13, 768.2, 9.4. 6«. 0, 1,-- Maribor 7. 7S6.3, 6.0. 80, Wl. 5,--• Zagreb 7, 767.3, 6.0. 90, SE1, 4,--; Beograd 7, 7«7.8, 2.0, 90, 0, 0,--; Sarajevo 7, 770.3, 5.0, 90. 0, 10 megla,--; Skoplje 7. 768.6, 2.0, 90, 0, 0,--; Split 7, 765.6, 9.0, 50, NE2, 5,--; Kumbor 7. 763.9, 12.0^ 50, SE3, 4,--; Rab 7. 766.0. 8.0, 70, 0,'0,--. Temperatura: Ljubljana — 0.0; 11.0, —; Maribor 9.0 6.0; Zagreb 11.0, 5.0: Beograd 11.0, 2.0; Sarajevo 9.0. 3.0: Skoplje 12.0, 0.0; Split 13.0, 8.0; Kumbor — Rab — 6.0. Pregled vremena 20. t. m.: Anticiklon se drži na južnem delu Evrope, razvedri, lo se je nad Balkanskim polotokom. Ciklon nad Severno Evropo, slaba depresija nad Sredozemskim morjem. V Jugoslaviji je bilo včeraj oblačno v savski in vrbaski banovini. Vedro v ostalem delu države, Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Deloma oblačno na severnem in za-padnem delu države, vedro v ostalih krajih. Temperature nespremenjene. Srebrne krone staro zlato In srebro k • p a j • rafinerija k-Tvm v Ljublja.nl. Ilirska alM» »tsev. 36 — vhod to V-.dovda.nrte fes te (pri go M ožina). 70 Vsakovrstno zlato ko<(roj« po n*jviSj*i eemah ČERNE — jtivefier Ljubljana, Wottova ulica 3 Razno rieseda 1 Din davek 2 Din m Slfro ali dajanje na slcrva 8 Din. Najmanjši znesek i? Din. J eseda 1 Din. davek 2 Din •a Slfro ali dajanje oa-lova 5 Din. NajmanJSl znesek 17 Din. Dalmmtinsko vino staro, p . ov.rstno, belo io črno, \ o jo količnifto zelo ugo«lMaurice!« »Ne jutri... pozneje, mnogo pozneje... če bi kak resen dogodek ... Recimo, če bi otrok zbolel... če bi bilo njegovo življenje v nevarnosti... Obljubi mi, da mi sporočiš ... Tega gotovo nikoli ne bo, a obljubiti moraš. Nikar ne reci: ,Nikoli'.< Jozana ni vedela kod ne kam: »Pravi... Da!... V takem primeru... nemara... a 6amo v takem primeru... Pa tega nikoli ne bo... vem, da nek »Pisala mi boš in me poklicala. In tudi, če bi drugače potrebovala pomoči zvestega prijatelja. Bodi prepričana o mojem prijateljstvu ... Rad bi popravil, kar sem .. »Da, da — a pustite me!« — toliko da ni zakričala. — »Ali ne vidite, kako me mučite? Oh, šla bi kam, rada bi bila mirna in sama. Rotim vas, če ste me kdaj ljubili, pustite me pri miru!« Ustrašil se je tega, kar je bil napravil: »Ubogam vas, ljuba Jozana. Odpustite mi. Razburjenje me je zaneslo. Morda ne bi bil smel.. »Z Bogom,< je tiho dejala. In on je tiho odvrnil: »Z Bogom... Vašo obljubo imam .. .c In sta šla vsak svojo pot. 15 »Ali se spominjate -gospe devet' iz ,Sinje hiše'? Na slavnosti ste govorili z njo ...« »Nu?« je vprašala Jozana. »Mar je umrla?« »O, še hujše je. kakor če bi bila umrla,« je vzdihnila gospodična Bonova. Ženski sta sedeli v mali, temni delavnici gospodične Bonove, ki je bila opravljena z zelenimi omarami za spise in policami za knjige iz rjavega lesa. Po stenah so visele fotografije, ki so kazale šole, sirotišnice in skupine zdravnikov in bolniških strežnic v njihovih poklicnih oblekah. »Gospa Platelova mi je vse povedala... Minuli mesec je ženica v porodnišnici povila krasnega dečka... Solze, čuvstveni izlivi in sveta zatrdila-, sama ga bom dojila... Sama ga bom vzgajala... Skrbnica za uboge, ki jo je poslal odsek, se je vsa ganjena vrnila od nje ... Gospa Platelova pa kar ni mogla verjeti... Čez teden dni pride ženica z otročičkom v ,Sinjo hišo'. Čestitajo ji, ji dajo nekaj denarja in ji poiščejo delo___Spet ena, ki je rešena! — Ali _ kaj menite?... Gospod, ki devet mesecev ni bilo duha ne sluha o njem, se je vrnil... in uboga, zaljubljena stvarca je na vrat na nos planila v stare grehe. »Kaj pa otrok?« »Tisti gospod_lekarniški praktikant — ne mara otrok. ,Takle črvič,' je rekel, ,bi mi samo Heleno pristudil..Helena je ,gospa devet'. ,Niti solda ne premorem,' je dejal; ,moji ljude mi dajejo 120 frankov na mesec. Ljubice z otrokom si torej ne morem naprtiti. Sirotišnica ni ustanovljena za mlade psičke... Sicer pa ne bova pustila pamža na vekomaj v njej. samo za nekaj časa ga spraviva pod streho Pozneje ga vzameva spet nazaj!...' Mati je jokala. In da bi jo potolažil in pregovoril, ji je povedal zgodbo Jeana Jacque-sa Rousseaua.« »Pa se je vdala?« »Privolila je. Ena izmed njenih bivših tovarišic v ,Sinji hiši'-je vse povedala, in ta je obvestila gospo Platelovo... Bilo je prepozno Simpatična Helena in njen dragi prijatelj sta jo bila ubrala za zgledom Jeana Jacquesa Rousseaua... Vest jo je sicer pekla, vendar je odkrito priznala: ,Moja ljubezen do prijatelja je prevelika ... V krvi ga imam Samo njega morem ljubiti... Če bi terjal od mene, naj storim zločin, bi ga storila...'« Jozana, ki je sedela, se s komolcem opirala na kamin in iztezala nogo proti ognju, je vprašala: »Ali niste izgubili poguma?« »Poguma za kaj?« »Za ta brezupni poklic!-.. Za nravstveno povzdigo, vzgojo in osvoboditev ženske... Ali mar še vedno upate, da pride dan, ko se bo ženska zavedala sebe in bo ponosna na svoje svobodno mate- rinstvo in vesela, da ni več ne malik ne sužnja moža? Še vedno verujete, da bo po vašem — po našem skupnem — prizadevanju žensk, kakršna je ta ,gospa devet', čedalje manj in manj?« »Prepričana sem.« »Tedaj morate spraviti ljubezen s sveta. Morda boste osvobodili žensko socijalnih ovir in predsodkov, ki ji branijo, da si ne more služiti kruha... Toda nje same je ne boste rešili... Ženska, ki ima .moškega v krvi', bo temu moškemu zmerom suženjska last.« Vrata sobe so se odprla. Pisarniški sluga je zaklical: »Gospa Valentinova!... Nekdo je tu, ki vprašuje po vas.« »Recite, da še nisem prišla, naj počaka. Odvedite ga v mojo pisarno... Res je neznosno, da takole motijo človeka.« Vrata so se zaprla. »Jozana,« je rekla gospodična Bonova, »kaj vam je? Že mesec dni ste popolnoma izpremenjeni. Zagreneli ste in žalostni... in krivični postajate!... Vaša črnogledost me kar preseneča. Kaj vam je prav za prav?« »Nič mi ni... res nič... Glava me boli... živci so utrujeni. A ne govoriva o meni Ne maram ...« Odvrnila se je in se zagledala v ugašajočo žerjavico. In po kratkem molku je dodala: »Na misli so mi vse tiste ženske, ki prihajam k njim in jih izprašujem o njihovem življenju, njihovem značaju, njihovih najljubših opravkih: zdravnice, odvetnice, učiteljice, umetnice, ki .Ženski svet' poroča o njihovih uspehih... Tu imamo ,elito', .polnoletno žensko', .upornico' — kakor pravi gospod Noe'l Delvsle ... Te se upirajo predsodkom in konvencijonalni moralki in spet ustvarjajo nov ideal ženske časti, čednosti in dolžnosti. To so duhovi z bistrim pogledom in plemenite duše... V ničemer niso podobne .gospej devet'... In vendar, kakor hitro se _ v pomenku ženske z žensko — le količkaj razgovorijo in razvozlam skrivnost njihovega notranjega življenja, že čutim, da so tudi v teh ohranjeni stari nagoni nekdanje žene... V šoli, bolnišnici in upravi tekmujejo z moškimi, toda ob domačem ognjišču in v postelji se obnavlja stari red... Iz vsega srca, z vsemi svojimi čuti hrepeni ženska po ljubezenski sužnjosti... Niti nima poguma za svobodo, niti se ne zaveda svojega dostojanstva; samo eno željo pozna in samo eno tožbo: ljubezen. In kadar jo ljubljeni mož tepta z nogami, mu poljublja te noge in se mu da še in še teptati...« Zoper izpa- dsuje las in prhljaj, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo. Peirole a lin Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, Zagreb. 154 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ran.je, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj. 129 (po vsej državi raznaša poštar SVILE Š T O F E PLATNA od f?- MODNA KUCA 9!MAfra0i*Tgm ZAGRČBPRERADOVieEVTRC NA ZAHTEVO POŠLJEMO VZORCE BREZPLAČNO KAKO DIVNO BELE ZOBE IMATE? Grd nos za,knj da b; t«m greni*', žirrfjjenfe? — Z aiporat-ara iORTIIODOR« popravite zanesljivo zakrivljeni, d.i'be!, Širok, dolg. sedlast, to.p, goimioljaet »os itd. iin daste obrazu tabo tep im pitan emit izraz. Ortbodor f« da prilagoditi precizno vsaki obleki in velikosti im»u, d«m, gospodov in otrok. 90 Din Rdečico no*u in obrazfl odpravite dane« Jok« zanesljivo s kremo za beljen.;« »A« Dio 50. Origim. Schroder-Schenke razpok!'a »0MNIA« oddelek 1/6, Zagreb, Gundiuličeva ulica 8/1. Poštnina pri' plača!« v naprej 7 Dan, po poštnem povzetju pa 14 Din. — e.ncv=faivniO ira Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik!) šivalni stroji od Din 1600.— naprej Otroški vozički od Din 200.— naprej Dvokolesa od Din 950.— naprej »Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška c. 4. Ceniki franko. Kokošje, pur.je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplač- no in franko. ^ Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! CraiPlSoTiccva salama (novo blago) popolnoma zrela ik Dobi se v vseh boljših trgovinah. ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) J J Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E S E, tovarna žime. Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke.1 OSKI! Kadar ste popolnoma slabotni ali nerazpoloženi, vam pomore patentirano mehanično sredstvo sSALUS STANDARD«, ki ga je izumil zdravnik in čigar učinek so ugotovili mnogi zdravniki in zasebniki. Edinstveno mehanično sredstvo »SALUS STANDARD« vam pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno. Razpolagamo z veliko množino zahvalnic, overovljenih po javnih notarjih. Nove prospekte »SALUS STANDARD« (za moško moč) razpošiljamo diskretno v zaprtih kuvertah brez vsakega naslova tvrdke ali vsebine proti 10.— Din v poštnih znamkah. (Katalog s slikami »šola ljubezni«, ki vsebuje intimne pariške specialitete za polno življenje v zakonu, zanimive novosti, gumaste predmete, itd. Din 10.— v poštnih znamkah). Zastopstvo »SALUS«, Zagreb 6, Mi. Samostanska 11.- I i" Dovoljujeva si vljudno sporočiti, da sva prevzela staroznano delikatesno trgovino odnosno zajtrkovalnico D. ZAMPARUTTI V CELJU Potrudila se bodeva, da posluživa cenjenim gostom z vedno svežimi delikatesami, dnevno svežim pivom pivovarne Union ter prvovrstnim domačim in dalmatinskim vinom. Za toplo južino kakor tudi večerjo bo dnevno skrbijeno. Priporočava se z odličnim spoštovanjem 8744 Rudolf in Rezika Eichholzer. Prepričajte se sami, s kako hitrico in s kako popolnostjo čisti KOLYNOS zobe in jim daje bleščeč sijaj. Samo en poskus in nikdar več se ne povrnete k starim neznanstvenim metodam. Znanost ne pozna neb enega drugega izdelka, ki bi dal tako naglo temnim in poranienelim zobem belino in sijaj kot KOLYNOS. Poskusite KOLYNOS če mogoče še danej KOLYNOS PASTA ZA ZOBE Št. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj . Din 35.—. št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci......Din 45.— št. 5030, zelo fina, posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje iz krom-nikla Din 135.— H. SUTTNER Ljubljana 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto. GLASBILI) ppiznona l c£»0 odo 1 _umefruKov«___ Krt NAJPOPOLNEJŠA ineonejŠa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČ3A DOMACm RAZPOŠILJALNA TVRDKA P. SŠHNEIDfcR IZDELOVANJE- GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKUN ZAGREB,TiikoliecvanMO/c Violine......od Din flrnavzgai? Kitare._____• -148.- - Mandoline..- • 98.- -Harmonike--75.- • Havajske K-are, k. ^m^ičr.s harmoruKe.Hjbe, saksofoni intd.' najce. ,aje. ZAHTEVAJTE e<žšSc>Šr C^NIK NAJFINEJŠO POPOLNOMA NARAVNO SLIV vinsko žganje, tropinovec kakor tudi vse druge vrste alkoholnih pijač dobite po zelo ugodnih cenah v vsaki količini, najboljši kakovosti, v jakosti od 20—60% pri veležga-njarni sadnih žganj FILIP FRELIH, KARLOVAC Ponudbe in vzorce pošljemo na zahtevo. S692 uečohano, kg po 5 Din razpošilja po povzetju iz Maribora VILJEM ABT., EKSPORT, MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kilogramov. AKO ŽELITE, DA BO VAS OTKOK ZDRAV EV VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. I steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32) kupuje vsako količino po najvišji ceni ZLATKO KRALJ, ZAGREB Gjorgjičeva ulica 6 8283 f Občina Ljub!ja.ua Ste&ini pogrebni za-vod Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče in stari oče, gospod IVAN MARCHIOTTI TRGOVEC v soboto, dne 20. oktobra po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. oktobra ob 14.30 uri iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 30 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1934. 8758 Vsi žalujoči ostali. j^^M^^^^n^^^i^p^^n^^^i^^i^i^^s^^venih zavodih, da FITONIN^ CELI ZANESLJIVO IN NAGLO Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Poučno knjižico štev. 14 pošlje brezplačno »FITON«, družba z o. z., Zagreb 1-78. najstarejše tudi KRONIČNE RANF (Reg. pod Sp. štev 1281 od 28. VTI. 1933.) Urejuje Davorki Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. — Za inseratni del i*e odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani