Za podnk in kratek 6as. Črtice s potovanja v Itim. (Pišc Fr. K.) V Rimu sern maševal samo v cerkvi St. Maria dell" Anima, ker mi je ta bila najbližja; saj so vsa rimska tla premočcna s krvjo sv. mučcncev. Ko scm toro.j bil na na veliknnočno nedeljo odmaševal, poljal sem se v Vatikan k maši papeža Leona XIII.. kakor sem to opisal v črticah beli teden. Ne bil bi rimski romar, ako se ne bi udeležil odpustkov, katere oni dobijo, ki od enib večernic do drugib obiščejo sedmere glavne cerkve riniske in ondi nekoliko molijo. Ker sva s prijateljem v ta nanien obiskala v soboto večer cerkvi sv. JVavla in sv. Boštjana, obiskala še sva na Veliko nedeljo dopoldne tc-le glavne cerkve: sv. Petra, Marije-Snežne, sv. Janeza v Lateranu, sv. Križa v Jeruzalemu in sv. liOvrenca. Na velikonočno nedeljo popoldne smo se napotili v zavod Germanikum. Tje grede smo se pomudili v dominikanski cerkvi St. Maria sopra Minerva in sv. Ignacija, kjer je grob sv. Alojzija in sv. Janeza Berbmansa. V Germaniku smo se dalj časa pomenkovali s Sloveneem dr. Mih. Opeko, ki je že mnogo pisal o Rimu v Mohorski koledar, in z Medjimurcem dr. Lončaričem. Večer smo se vračali po glavnih rimskih ulicah, imenovanih korso, kjer je drdrala kočija za kočijo. Veiikonočni ponedeljek v Rimu ni praznik, odpravil ga je svoje dni Napoleon I. Dopokine smo šli na velikansko kupolo cerkve ssv. Petra. Kdor si boče nekoliko predstavljati velikost cerkve sv. Petra, mora se na kupolo potruditi. Potem smo šli v Vatikan, da si ogledamo vatikansko galerijo ali zbirko slik. Najlepše slike vseh časov so slike Rafaela, takozvane njegove stanze in loggie. Pinakoteka ali posebna zbirka raznih slik pa je bila zaprta zaradi konsistorija ali zbora kardinalov. Tudi smo pregledali muzej vatikanski. Kaj pa je to V Tukaj vidiš kipe ali štatuve, posode in okraske iz paganskib in prvih krščanskih časov. Iz poganske dobe sta najimenitnejša kipa Apolon belvederski in Laokon. Na papežev vrt, ki je tako velik, kakor pol mariborskega mesta, bi radi šli, pa je bil zaprt, pač pa smo si ogledali vse papeteve kočije, ena lepša od druge. Kaj da zdaj rabijo saino ono, s katero se po vrlu vozijo ! Popoldne smo se pa vozili gledat Kalistovih katakomb. južno od Rima, ob cesti via Appia. Bili smo pod zemljo pol ure; ako bi boteli prehoditt vse te votline, kjer so pokapaU prvi kristjani, morali bi boditi več ko 50 dnii. L'otem še smo šli obiskat starorimskib razvalin in sicer koloseja ali gledališča, kjer so divjim zverinam metali v prvih krščanskib časih sv. mučence, Ijudstvo pa je to radostno gledalo, nadalje forum ali Irg, kjer se je pletla vsa politika starih Rimljanov, Mamertinsko ječo, kjer sta nekdaj zdihovala apostola-prvaka, sv. Peter in sv. Pavel, in kapitčl, kjer še je zdaj mestna hiša ali »rotovž«. Na beli torek zjutnaj smo si ogledali Piinteon, ne ker je ondi pokopan kralj Viktor Emanuel, ampak ker ta oerkev nima para na vsem svetu. Oken nič nima, ampak vsa cerkev, ki je jako lepa, je velikanska kiipola in na vrhu je odprtina, od koder pride svetloba, pa tudi dež. V cerkvi Gesii, kjer je grob sv. Ignacija Lojolanskega, srao bili pri novi maši koptovskcga duhovnika, nato še smo jo mahnili na kapitol v cerkev M. B. in Ara coeli, kjer |e čudežni kip .Fezuščekov (St. Bambino), potera v cerkev sv. Andreja della valle in M. B. »C.hiesa nuova«, kjer je pokopan sv. Filip Nerij, apostol rimski. Temu sva se priporočila, naj bi se srečno vrnila domov; kajti že opoldne na beli torek sva se iz Rima odpeljala proti domu, z namenom : Ge je božja sv. volja in če bode za čim, še pojdeva v Bim ! Smešnica. A.: »(!rki so v vojski res vedno bežali pred Turki«. — B.: »Ni drugače tnngoče, ker so itneli tako izvrslne učenike-. -- A.: »No, kdo jih je učil bežali?« —¦ M.: -Ilalijanski prostovoljci, ki so celo z brzovlakom pobegnili. zagledavši turške brke in hlače!«