PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini / ■»	-i /-v * •
Abb. postale I gruppo	" 1^0113. AUU IlF
Leto XXX. Št. 57 (8763)
TRST, petek, 8. marca 1071
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Da osmi marec ne bo le fraza
Leto je spet naokoli in zopet praznujemo tudi zamejske slovenske ženske 8. marec — mednarodni praznik žena z že tradicionalnimi proslavami po naših društvih, s čestitkami v raznih ustanovah in v časopisih,
2 zabavo v privatnih družbah, morda s pesmico o mami, ki jo prinese otrok iz šole ali iz vrtca in z lepim šopkom, ki ga ženi prinese mož.
Kakšen pomen pa ima pravzaprav osmi marec danes za nas ženske in tudi za moške, ki z nami živijo?
8.	marec ni ženski praznik v takem smislu, da pusti žen-i ska enkrat v letu vsakdanje skrbi in se v družbi prijateljic, kolegic in znank poda na večerjo, da ji mož to velikodušno dovoli in popazi za en večer na otroke.
8.	marec ni materin dan, tak, kot ga včasih šola prikaže o-trokom, če se posameznemu vzgojitelju zdi potrebno, da se sploh ustavi ob tem priložnostnem prazniku. Tak materin dan, ko poveličuje mamo z vsemi najvišjimi, najlepšimi in najslajšimi vzdevki, ki pa jo prikaže kot večno garačko, ki pere, kuha, lika, ki pravzaprav služi noč in dan samo otrokom in možu, brez lastnih želja, potreb in interesov.
8. marec ni samo to, da pripravimo in prisostvujemo tradicionalni proslavi, kjer slišimo morda kratek govor o današnjih perečih problemih žena in družbe doma in v svetu, in kjer je morda tudi kratek kulturni spored in potem zabava z zakusko in plesom.
8. marec ni m ne sme biti ne za ženske in niti za moške samo priložnostni praznik, na katerega se že naslednjega dne pozabi.
8. marec je vztrajna in trdna borba žensk za boljšo lastno in družbeno prihodnost in je vsakoletni obračun opravljenega dela in doseženih ciljev.
Zenska ni več samo mati in gospodinja, postaja v vedno večjem številu tudi delavka, ki se mora zanimati za lastne probleme in za skupne probleme vseh delavcev in se skupno boriti za vedno boljše delovne pogoje. Zenska postaja delavka ne samo zato, ker gospodarstvo ne more več brez nje, ampak zato, ker se samo z zaposlitvijo osamosvoji in reši <>dvisnosti in ker se z ustvarjalnim delom lahko vedno bolj vveljavlja. Zato ne sme biti samo delavka za zaslužek, s katerim gmotno pomaga družini, ampak mora težiti k poklicu, ki ji ustreza, za katerega je sposobna, ki ji prinaša poleg materialnih dobrin tudi zadoščenje in potrditev lastne osebnosti.
Prav gotovo je današnja delavka dvojno obremenjena, ker mora skrbeti še za gospodinjstvo in si nakopati še pretežno skrb za otroke. Tudi za to je potrebna vsakdanja borba doma v družini, da izpodrine počasi vse zastarele napore, vse predsodke, da postane gospodinjstvo vzgoja, dom skrb celotne družine, ki je sestavljena iz matere, očeta in otrok. In istočasno se mora boriti za boljše delovne in socialne pogoje, da bodo v bodoče ustvarjene take možnosti v družbi, da bo lahko uspešna mati in delavka, kot je že zdavnaj mož lahko delavec in oče.
Nov položaj ženske v družbi se mora uskladiti z življenjem v družini, kjer se morajo roditi novi in drugačni medsebojni odnosi. Pri tem pa ima poleg žene veliko vlogo tudi mož.
Zato je zelo važno, da se ženska ne zapre v svoj svet in se ne zanima samo za tako imenovana specifična ženska vprašanja, pa čeprav ni zaposlena in je le gospodinja, saj se vsa ženska vprašanja tičejo tudi moških in nasprotno. Zenska mora najti čas za lastno izobraževanje, ne samo za ročna dela, čas za čimvečje izpopolnjevanje in ne samo za kuhinjske recepte, čas za branje knjig, čas za branje ta-, kih časopisov in revij, ki ji ne prikazujejo lažni svet, da ob njih samo sanjari, ampak take ki jo popeljejo v sredino problemov in življenja družbe v kateri živi. Kajti napredna šena mora razmišljati o socialnih reformah, o fašističnih izgredih v državi, o narodni zavesti, o življenju in delu Slovencev v zamejstvu in v domovini, o odnosih s sosednim narodom, o energetski krizi, visokih cenah, o vzrokih in posledicah politične krize, o splavu in kontracepciji, o novem zakonu o družini, o katerem razpravljajo v senatu in o vse-bolj aktualnem referendumu o razporoki. Mora razmišljati
tem, ali je sreča v zakonu odvisna od možnosti razporoke ali od ljubezni, spoštovanja, zaupanja, soglasja med zakonci, ki ostanejo skupaj svobodno brez pritiskov in prepovedi, kot so svobodno stopili na zakonsko pot.
Mora razmišljati o vsem tem in svobodno odločati tudi zaradi lastnih otrok, ki jih ljubi in vzgaja in katerim mora skupaj z možem pripraviti boljšo naprednejšo družbo za njihovo lepšo bodočnost.
To je 8. marec, borba za te in še za neštete druge velike in male nerešene probleme, ki se porajajo vsak dan. 8. marec pa je tudi obračun, ker se moramo vsaj enkrat na leto vprašati za koliko smo napredovale, koliko smo uspele prepričati sebe in druge, da tako imenovani ženski problemi niso samo ženski, ampak že splošni problemi družbe. Vprašati se moramo, kako smo lastne otroke vzgajale in ali smo v njih vzgojile čut enakopravnosti med spoloma, čut enakopravnosti in demokratičnosti med člani družine, zavest narodne pripadnosti, če smo jim pokazale pravo pot in vlogo, ki jo sedaj imajo in ki jo bodo imeli v bodoče kot odrasli Slovenci na tem ozemlju.
V tem duhu praznujmo naš dan, da ne bo samo prazna fraza, marveč da bo imel svoj smisel, da bo naša vest skozi vse leto, da bo naše vodilo ob naši vsakodnevni zavzetosti _ za našo družinsko, narodno in človeško skupnost.
NERINA ŠVAB
IZVRŠNA ODBORA PARLAMENTARNIH SKUPIN KD IN PSI ZA ČIMPREJŠNJO REŠITEV KRIZE
Rumor bo danes začel pogovore z delegacijami strank leve sredine za sestavo koalicijske vlade
Glavna skrb pooblaščenega predsednika: preprečiti zaostritev odnosov v koaliciji - KPI za novo in jasno politiko
Po, doseženem sporazumu o novi delovni pogodbi za britanske rudarje sla si predsednik vsedržavne premog Ezra in predsednik sindikalne organizacije rudarjev Gormley segla v roko
>iiiii„hhi„i„hiih.......................................
OD DANES V VELIKI BRITANIJI SPET PETDNEVNI DELOVNI TEDEN
SPORAZUM 0 NOVI POGODB! RUDARJEV POMEMBEN USPEH LABURISTIČNE VLADE
Splošno zadovoljstvo ob rešitvi, dolgotrajnega sindikalnega spora - Wilsono-va vlada omogočila bistvene izboljšave v skladu s protiinflacijsko politiko
LONDON, 7. — S sporazumom, s katerim so prekinili stavko 290 tisoč britanskih rudarjev je laburistična vlada dosegla pomemben uspeh. Minister za energijo Eric Varley je danes sporočil, da bodo jutri od polnoči delavci v britanski industriji i-meli spet petdnevni delovni teden. Od 31. decembra je bil namreč v britanski industriji v veljavi tridnevni tedenski urnik, katerega namen je bil varčevanje z energijo.
Sporazum o novi delovni pogodbi rudarjev, ki so ga dosegli na 12-umi seji, ki so se je udeležili sindikalni predstavniki in predstavniki vsedržavne zveze za premog, bo stal vlado približno sto milijonov funtov šterlingov. Pogajanja so bila dolga in naporna, obe strani pa sta pokazali dobro voljo, kar je pripomoglo k premostitvi težav, ki so jih konservativci imeli za nepremostljive. Wilsonova vlada je ponudila predstavnikom rudarjev dvakrat večjo vsoto kot prejšnja konservativna vlada Edvarda Heatha, se pravi povišek ki znaša 16,5 od sto, kar je po njihovem v skladu s proiinflakcijsko politiko, ki jo je vodila že prejšnja
vlada.
Ob koncu naporne seje je predsednik sindikata rudarjev Joe Gormley rekel novinarjem, da je zelo zadovoljen, saj je doseženi sporazum povsem sprejemljiv, čeprav delavci niso dosegli vsega, kar so zahtevali. Sporazum, ki so ga dosegli sindikalni predstavniki in predstavniki delodajalcev bodo morali sedaj odobriti še rudarji, ki se bodo o tem izrekli v petek. Predsednik Gormley pa je izjavil, da je gotov, da lahko računa na podporo vseh 290 tisoč rudarjev.
Direktor vsedržavne zveze industrij-cev Campbell Adamson je dejal, da so industrijci sprejeli vest o sporazumu z velikim zadovoljstvom. Edino kar povzroča zaskrbljenost v vrstah podjetnikov je možnost, da bi sporazum med rudarji in delodajalci sprožil plaz zahtev po zvišanju mezd. Predstavniki sindikatov pa so to možnost zavrnili, češ da je primer rudarjev stvar zase.
Z novo delovno pogodbo so rudarji, ki delajo v globokih rovih dosegli 45 funtov šterlingov tedensko, rudarji v jaških 36, delavci, ki delajo
...................................
LIBIJA PROTI PREKLICU ZAPORE NAD IZVOZOM V ZDA
Polemika zaradi sedeža konference o petroleju
Po zadnjih vesteh naj bi bila konferenca v nedeljo v Kairu
KAIRO, 7. — Polemike med a- i čeprav so v Kairu že uradno spo-rabskimi državami o sedežu sko- ročili, da bo konferenca v egiptov-
na površju pa 32 funtov šterlingov. V primerjavi s prejšnjo plačo znaša povišek od 7 do 16 funtpv šterlingov tedensko. Edina negativna plat komaj doseženega sporazuma je, po mnenju opazovalcev, dejstvo, da se bo z zvišanjem plač zvišala tudi cena premoga za približno 20 od sto, če seveda ne bo posredovala vlada in krila razliko.
Londonska . borza je takoj reagirala na rešitev sindikalnega spora med rudarji in vlado, in seveda na vest, da bodo spet uvedli petdnevni delóvni teden.
Ugotavljajo, da je rešitev sindikalnega spora osebna zmaga novega ministra za delo Michaela Eoota, ki se že leta bori za zvišanje plač rudarjev.
EGS v težavah z novo
britansko vlado
rajšnje konference ministrov za petrolej arabskih držav kažejo na hud razkol v arabskem svetu v zvezi s preklicem zapore nad izvozom petroleja v Združene države Amerike. Po zadnjih vesteh iz Kaira, ki pa jih v Bejrutu in Tripolisu deman-thajo, naj bi bila konferenca v nedeljo v Kairu.
Alžirski minister za petrolej Ab dessalam je baje že poslal vabila in s Kairom kot sedežem konference se strinja šest od desetih držav proizvajalk. Gre za Egipt, Saudsko Arabijo ter za države ob Perzijskem zalivu.
Ugotavljajo, da Libija odločno na sprotuje preklicu zapore, čeprav je uradni razlog, zaradi katerega naj bi prenesli konferenco v Kairo dejstvo, da je v Tripolisu v teku med narodni velesejem in da v hotelih ni razpoložljivih mest za udeležence konference o petroleju.
skem glavnem mestu, je kuvajtski minister za petrolej El Atiki izjavil, da mu je njegov libijski kolega u-radno potrdil, da bo konferenca v Tripolisu, in sicer v sredo, 13. marca. Isto vest je objavila tudi libijska tiskovna agencija, ki pravi, da bo na dnevnem redu konference podaljšanje zapore izvoza v ZDA in zvišanje cene petroleja.
Medtem so v Egiptu sporočili, da bo 15. aprila v Kairu konfere ' arabskih ministrov za obrambo in za zunanje zadeve, ki bodo razprav Ijali o ustanovitvi organizacije, ka tere namen bo nadzorovati delova nje vojnih industrij v arabskih dr žavah. Ministri 20 držav članic a rabske zveze bodo imeli mesec dni časa, da se pripravijo na to konferenco Predlog o tem srečanju je bil izrečen na seji načelnikov g’av nih štabov, ki ie bila včeraj v Ka iru pod predsedstvom generala Ga masi ja.
BRUSELJ, 7. — Na zahtevo nove britanske laburistične vlade so odložili sestanek sveta ministrov za kmetijstvo EGS, ki je bil napovedan za 11. in 12. marca. Na tem sestanku bi morali določiti zajamčene cene gospodarske skupnosti za nekatere kmetijske pridelke za prihodnjo letino. Sestanek je bil izredno važen zlasti za Francijo, ki zahteva spremembo cen nekaterih pridelkov, ki jih izvaža. Po nekaterih vesteh, naj bi se ministri sestali šele 25. in 26. marca. Francozi se pritožujejo, da je to prepozno, ker bi morale nove cene stopiti v veljavo 1. aprila. Obenem pa vlada v krogih EGS v Bruslju veliko zanimanje tudi za vprašanje, kakšno stališče bo pravzaprav zavzela nova britanska laburistična vlada do gospodarske skupnosti, saj je Wilson med volitvami dal vedeti, da ni izključeno, da se bo Velika Britanija umaknila iz EGS. Vse to vzbuja precejšnjo zaskrbljenost, če pridružimo k temu še spore, ki že itak vladajo med deveterico glede kmetijske politike in določitve sredstev za razvoj nerazvitih področij.
Ob koncu maja sestanek na vrhu gospodarske skupnosti?
BRUSELJ, 7. - Tukaj so sporočili, da bo sestanek na vrhu držav Evropske gospodraske skupnosti baje 27. in 28. maja v Bonnu. Po nekaterih vesteh naj bi zahod-nonemški zunanji minister Scheel
nedavno sporočil svojim kolegom, da bo kancler Brandt kmalu poslal vabila državnim glavarjem in predsednikom vlad evropske deveterice.
RIM, . 7. — Minister Coppo se je danes vrnil iz Južne Amerike, kjer se je udeležil konference o odnosih ir.ed EGS in državami Latinske Amerike. Ob svojem prihodu na letališče v Fiumicinu, je Coppo izjavil, da je konferenca jasno pokazala, da so države Južne Amerike zelo nezadovoljne z delovanjem EGS, od katere si pričakujejo večje sodelovanje.
RIM, 7. — Pooblaščeni predsednik vlade bo jutri začel pogovore s predstavniki štirih levosredinskih strank za sestavo nove vlade. Rumor se bo sestal z delegacijami dveh strank v dopoldanskih urah z ostalima dvema delegacijama pa popoldne. Kot zadnjo bo pooblaščeni predsednik sprejel delegacijo krščanske demokracije. Po jutrišnjih pogovorih s predstavniki PSI, PRI, PSDI in KD, bo v soboto v vili Madama skupni sestanek med Rumorjem in štirimi delegacijami levosredinskih strank.
Rumor in njegova stranka sta se že izjavila, da je treba obnoviti štiristransko koalicijo z udeležbo v vladi predstavnikov vseh štirih strank. Ni pa še rečeno, ali bo to Rumorju uspelo predvsem zaradi ostro ločenih stališč med socialisti in republikanci glede izvajanja gospodarske politike. Nekateri pravijo, da bo Rumor vrnil mandat predsedniku republike, če mu ne bo uspelo sestaviti vlade z neposredno udeležbo v njej vseh štirih strank; drugi pa menijo, da se bo krščanska demokracija zadovoljila tudi s trenutno zunanjo podporo republikancev, če ne bodo hoteli stopiti v vlado. V vsakem primeru pa, pravijo socialisti, je treba sestaviti takšno vlado, ki bo vladala z odgovornostjo in ki ne bo njena u-soda zapečatena že ob umestitvi, se pravi, da bo trajala samo do referenduma o raznoroki.
O sestavi nove vlade sta danes razpravljali parlamentarni skupini krščanske demokracije in parlamentarni skupini socialistične stranke. Izvršna odbora demokrščanske poslanske in senatne skupine sta se sestala z Rumorjem ob navzočnosti tajnika stranke Fanfanija. Rumor je na sestanku imel poročilo o politični in programski liniji, ki naj bi bila osnova za pogajanja z ostalimi strankami za sestavo nove vlade na osnovi priporočil, ki jih je dalo osrednje vodstvo stranke.
Izvršni odbor poslanske skupine PSI pa je soglasno sklenil, da je treba- obnoviti vlado leve sredine na osnovi gospodarske politike, ki jo zagovarjajo socialisti. Tako je rečeno v sporočilu, ki so ga objavili po sestanku, v katerem obenem poudarjajo, da so se dogovorili, da bo treba načeti tudi vprašanje o zmanjšanju števila ministrov in ministrskih nodtajnikov. Podobno stališče je zavzel tudi izvršni odbor socialistične senatne skupine.
Na skupnem sestanku demokri-stjanskih parlamentarnih skupin je imel Rumor daljše poročilo, v katerem v bistvu ni dal jasnega odgovora glede gospodarske politike, ki naj bi jo vodila nova vlada. Čeprav je Rumor opozoril, da je gospodarski in pohtični položaj v državi izredno resen in da je treba z vsemi sredstvi poiskati rešitev v okviru leve sredine, vendar iz njegovega poročila ni razvidno, ali se bodo demokristjani opredelili za socialistično stališče ali pa za stališče
vprašanju deflacijske politike precej meglen in se je več ali manj skliceval na program prejšnje levosredinske vlade, ki so ga sprejeli lanskega julija in ki ga dejansko niso uresničili.
Glavna njegova skrb je bila, kako preprečiti predvsem krizo v levosredinski koaliciji. Zato je poudaril, da je treba uresničiti socialne investicije zlasti na Jugu, da se je treba bojevati proti draginji in za ohranitev kupne moči delavskih plač, obenem pa je govoril, da je treba z vserni sredstvi zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj, ne samo z manjšim uvozom nafte, ampak tudi drugega, zlasti potresnega blaga in temu primerno omejiti notranjo potrošnjo. Zagovarjal je tudi najetje posojila pri mednarodnem denarnem skladu pod pogoji, ki jih je sprejel La Malfa, kar je zaostrilo odnose med socialisti in republikanci in kar je zakladni minister La Malfa navedel kot glavni vzrok za njegov odstop.
Član osrednjega vodstva KPI Napolitano je napisal za revijo «Rinascita» uvodnik, v katerem med drugim pravi, da sedaj ne gre samo za poravnavo notranjega spora levo-
sredinske koalicije, še manj pa, da se poravna akademska polemika o načinu, kako se je treba spopasti z inflacijo, da se prepreči recesija, temveč za spopad o neizbežni potrebi, da se neizprosno udari po določenih interesih in privilegijih. Napolitano obrazložuje predloge komunistične partije, predvsem pa potrebo po novi in jasni politiki, ki jo je treba začeti izvajati. Zato poudarja, da bo odnos komunistične partije do nove vlade odvisen prav od te politike. Pri tem dodaja, da sc bodo komunisti odločno bojevali proti vsaki dvoumni rešitvi, da je treba sedaj premostiti vse protikomunistične ostanke in poiskati sodelovanje, ki bo omogočilo utrditev demokratičnega režima ter gospodarski in družbeni razvoj države.
Kmalu konferenca držav članic OPEČ
DUNAJ, 7. - V soboto, 16. marca bo na Dunaju izredna seja ministrov držav izvoznic petroleja. Po poročilu tajništva te organizacije bo na dnevnem redu določitev cene nafte za drugo trimesečje letošnjega leta. Poleg tega bodo razpravljali o predlogu Venezuele, da se ustanovi poseben finančni sklad za pomoč državam v razvoju, ki jih je zvišanje cene petroleja posebno prizadelo.
Hilli It llltlllll tfllltllllllHttlllllllllltllllllllllllVNIHIIIlnilllllllllltMtlllll tl II tllllllllllltllllll IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIN
PREISKAVA 0 PETROLEJSKEM ŠKANDALU
Štirje bivši ministri pri parlamentarni komisiji
7 Andreottijem, Penijem, je komisija zaključila
RIM, 7. — Parlamentarna komisi-1 ja, ki se ukvarja s petrolejskim škandalom in o morebitni povezavi s to afero nekaterih ministrov ah bivših ministrov, je danes poslušala štirj bivše ministre Andreottija (KD), Ferrija (PSDD, Bosca (KD) in Valsecchija (KD), ki so sami zaprosili za pogovor s komisijo. Včeraj pa je komisija poslušala ministra Pretija (PSDI) in ministra Ferrari - Aggradija (KD). Komisija se bo ponovno sestala jutri dopoldne.
Poslanec Andreotti je po pogovoru s komisijo izjavil časnikarjem,
republikancev. Zato je bil Rumor da je «izročil zelo točno dokumen-kot nalašč prav glede ukrepov za tacijo o ukrepih, ki so bili spre-boj proti inflaciji, kakor tudi o I jeti leta 1967 (ko je bil minister za
■lllllllllllllll■ll■l||■■l■lllllllllllmlllllHll■llllllllllllllullllllllllllllIllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||
Izraelski tanki na sirsko fronto
Izraelske tanke britanske izdelave peljejo na Golansko višavje, kjer so zadnje čase zabeležili zaostritev napetosti. Široke odseke sirske fronte si je ogledal tudi izraelski obrambni minister Dajan
..............................mini nini....................................
Rumor se bo danes sestal ločeno z delegacijami štirih strank leve sredine, katerim bo obrazložil program za sestavo nove vlade. Jutri pa bo imel Rumor skupni sestanek z vsemi štirimi delegacijami, na katerem bo skušal doseči sporazum in čimprej rešiti vladno krizo. Pooblaščeni predsednik vlade je imel včeraj na sestanku demokristjanskih izvršnih odborov parlamentarnih skupin obširno poročilo, v katerem je obrazložil program, ki ga bo predočil ostalim trem partnerjem na današnjih sestankih. V njem ni nič novega, razen dejstva, da je Rumor precej nejasen in da noče s svojimi predlogi zaostriti spora, ne
	. ma
/V	ES
	
s socialisti, ne z republikanci glede bodoče gospodarske politike. Včeraj sta se sestala tudi izvršna odbora socialistične skupine poslanske zbornice in senata. Socialistični parlamentarci so poudarili, da je treba sestavili vlado leve sredine, ki bo začela izvajati gospodarsko politiko, ki jo zagovarjajo socialisti.
Včeraj so v Genovi v prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Pieraccinija izročili Tržaškemu Lloydu kontejnersko ladjo
«Mediterranea», ki bo plula na progi Genova — Marseille — Barcelona — Daljni vzhod do Tokia. Minister Pieraccini je v svojem govoru poudaril, da je za odločne pobude v pomorstvu, ladjedelstvu in pristaniških dejavnostih. Na okrogli mizi, ki so jo priredili sindikati, pa se je minister izrekel za nujnost temeljite preosnove državnega ladjevja, vprašanje pomorstva pa je povezal s širšim problemom splošne ureditve prometa tudi na kopnem, pri čemer je obžaloval, da se najnovejši sklep o izboljšanju železniških naprav ne nanaša na okrepitev pontebske proge, ki povezuje tržaško luko s srednjeevropskim zaledjem.
Boscom in Valsecckijem prvo fazo preiskave
finance), da se omilijo posledice zaprtja Sueikega prekopa. Ukrepi niso imeli samo namena, da se o-mogoči redna dobava nafte in da se prepreči povišanje cen naftnih proizvodov, temveč so omogočili tudi uvedbo takšnega sistema, ki je onemogočil vsako notranje ali zunanje vmešavanje pri pristojnih ministrstvih.»
Član komisije poslanec Castelli je izjavil, da politične osebnosti, ki so prišle danes pred komisijo, «niso bile zaslišane», ker niso obtožene nobenega prestopka, temveč so bile samo na pogovoru, na osnovi člena 250 zakonika o kazenskem postopku.
Predsednik komisije poslanec Cat-tanei pa je povedal časnikarjem da so z današnjo sejo dejansko zaključili prvo fazo preiskave. Dejal je, da so politične osebnosti, ki so jih poslušali, dale razna pojasnila o vprašanjih, ki jih proučujejo.
Preiskovalni svetnik rimskega sodišča Galiucci je danes po preučitvi dokumentov, ki jih je zbralo rimsko državno pravdništvo, podpisal ukaz o izpustitvi na svobodo tajnika upravnega sveta državne ustanove ENEL Benedettija, ki je bil svoj čas aretiran pod obtožbo korupcije skupno z drugimi osebami glede afere okrog gradnje termo-električnih central ENEL, kar j« povezano z petrolejskim škandalom.
Predsedstvo SZDU sprejelo volilni proglas
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, ,7. — Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze delavcev Jugoslavije je na včerajšnji seji sprejelo volilni proglas, v katerem se med drugim ugotavlja, da je nova ustava še ena zgodovinska zmaga organiziranih socialističnih sil z zvezo komunistov in Titom na čelu, ki odpira nova pota družbenega napredka in širjenja socialističnega samoupravljanja, večjega materialnega blagostanja, krepitve bratstva, enotnosti, enakopravnosti in solidarnosti vseh delovnih ljudi narodov in narodnosti Jugoslavije.
Zvezna konferenca socialistične zveze poziva delovne ljudi in občane, da iz svojih vrst delegirajo tiste, ki z delom dokazujejo, da so neomahljivi borci za socializem, za bratstvo in enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti. Spremenimo volitve v še eno veliko zmago socializma in socialističnega samoupravljanja, poudarja na koncu proglas zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.	B. B.
PO REGISTRACIJI PRI RAČUNSKEM DVORU
V kratkem bo objavljen odlok o razmejitvi gorskih skupnosti
Objava predstavlja začetek uradnega postopka za umestitev upravnih svetov
Deželna delegacija Računskega dvora je v prejšnjih dneh registrirala odlok, ki določa razdelitev gorskih področij v gorske skupnosti; ta odlok bo v prihodnjih dneh objavljen v uradnem deželnem vestniku. Istega dne se bo tudi začel uradni postopek za dejansko ustanovitev skupnosti. V 45 dneh bodo morale v vseh občinah izvoliti občinske svetovalce, ki bodo zastopali občinske uprave v svetih gorskih skupnosti.
Januarja letos, ko je predsednik deželnega odbora Comedi podpisal odlok, o gorskih skupnostih, se je začel izvajati državni zakon štev. 1102 iz leta 1971 o razvoju gorskih področij, ki predvideva sodelovanje prebivalstva pri upravljanju teh področij. Ustanovitev gorskih skupnosti, ki bodo skrbele za pripravo in za izvedbo vseh razvojnih načrtov v gorskih predelih, tako na gospodarskem kot na družbenem področju, je pomembna novost široke demokratične decentralizacije upravnih odgovornosti in dolžnosti. Gorske skupnosti se bodo tako resne spoprijemale z ublažitvijo nesorazmerij na gospodarskem in družbenem področju in bodo skrbele za valorizacijo gorskih področij. Upravni odbori skupnosti bodo imeli sorazme-roma lahko delo, saj so področja posameznih skupnosti majhna in so bila sestavljena po tesnem sodelovanju med posebno deželno komisijo in posameznimi občinskimi upravami. Razmejitev je torej taka, da bo o-mogočila takojšnje ugotavljanje problemov posameznih področij.
Nadaljuje se stavka osebja trgovinske zbornice
Stavka uslužbencev tržaške trgo vinske zbornice, ki se je začela 12. februarja skladno s sklepi sindikalnih organizacij te kategorije na vsedržavni ravni, se še vedno nadaljuje v nedoločen čas. V osnovi te odločne sindikalne akcije je zahteva, da bi čimprej prišlo do zadovoljive ureditve nevzdržnega stanja, v katerem so prisiljeni delati uslužbenci te kategorije.
Uslužbenci trg zbornice zahtevajo v prvi vrsti poviške plač z učinkom od 1. januarja letos, kar jo osebje drugih javnih služb že doseglo. O-benem zahtevajo odpravo razlik, ki
še obstajajo med osebjem, ki je | nikov in ladjedelniških delavcev
pred kratkim nastopilo službo in osebjem, ki je zaposleno že dalj časa.
Sindikalni odbor CGIL, CISL in avtonomnega sindikata je v zvezi z odločnim gibanjem, ki je zajelo osebje trgovinskih zbornic izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da je ta časovno tako raztegnjena stavka ne le hud udarec za poslovanje zbornice same z vsemi težavami, ki jih ob tem lahko občutijo gospodarski operaterji, temveč tudi občutno vpliva na vse gospodarske dejavnosti pri nas.
Slavka pomorščakov
ladjedelniških
in pristaniških delavcev
Pokrajinsko tajništvo CGIL, CI SL, UIL, je s pokrajinskimi tajništvi sindikatov pomorščakov, pristanišč-
proučilo položaj na teh področjih posebno po zadnjih namerih vladnih organov, da zmanjša število potniških ladij. Pri nas še posebno zaman čakamo na končno ureditev suhega doka, razplinjevalne postaje in druga važna dela. Poleg tega pa delavstvo tarejo novi poviški jestvin, goriva in drugih predmetov. Skupno z Jugom. Trst in Furlanija - Julijska krajina najbolj občutita posledice neodpustljivih napak številnih vlad v zadnjem desetletju.
Zaradi tega so sindikati sklenili sklicati za danes stavko. Pomorščaki bodo stavkali 24 ur, ladje-delniški delavci 1 uro, pristaniščni-ki prav tako 1 uro ob koncu vsake izmene.
• Predsednik pokrajine dr. M. Zanetti je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega predsednika Avtonomne pristaniške ustanove dr. Giuseppa Tonuttija.
SINOČI V GLEDALIŠČU «VERDI»
Lepa izvedba Wagner j e ve opere «Somrak bogov»
Velik delež orkestra pod vodstvom dirigenta Alexandra Albrechta, gostujočih nemških solistov in zbora
S sinočnjo premiero Wagnerjeve opere «Somrak bogov» je gledališče Verdi sklenilo ciklus tetralogije «Nibelunški prstan», ki jo je svojemu občinstvu posredovalo v zadnjih štirih letih z uprizoritvami prologa «Renstco zlato» ter prvih dveh delov «Valkirija» in «Sigfrid» v nemškem izvirniku z gostujočimi pevci - solisti, režiserjem in dirigentom.
V «Somraku bogov» so dejansko strnjene vse dramatično - glasbene energije celotne tetralogije. Dramatične v smislu poslednjega spopada med silami zla in dobrega, med ljubeznijo in slo po zlatu, ki privede do smrti prevaranih junakov Sigfrido in Brunilde; v glasbenem in silnem simfoničnem zagonu, v katerem je melodija tista, ki je resnični tolmač besede in čustev in s povzemanjem leitmotiva iz prejšnjih treh členov tetralogije sklepna izpoved wagnerjevskega pesimizma, ki na prehodu iz Feuer-bachovega optimizma in Schopenhauerjevega pesimizma v polnosti njegovega romantičnega navduše-
......................................■■■m.........................
OBVESTILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
JlfOV URNIK POSLOVANJA TRGOVIN V TRŽAŠKI ORČINI
Tedenska zapora za posamezne trgovine
V sredo, 6. marca je tržaška občina izdala odlok št. 21/1-74, s katerim določa nove urnike in_ razne druge spremembe na področju trgovine na drobno. Kot smo že poročali, se je o urnikih trgovin razpravljalo na vseh nivojih že precej mesecev in nikoli se niso dosegli konkretni zaključki. Vnesti je bilo potrebno veliko novosti, posebno pa je bilo potrebno upoštevati novo delovno pogodbo za trgovske uslužbence, ki predvideva 40 delovnih ur tedensko, razdeljenih na 5 delovnih dni. To je vsekakor velika novost, saj vnaša v poslovanju trgovin pravi kratek teden. S sedanjim odlokom je tako postal Trst eno izmed prvih mest v Italiji, kjer se je uveljavil kratek teden tudi za področje drobne distribucije.
Županov odlok vsebuje tudi druge novosti (n. pr. urnik trgovin z zelenjavo) in brez dvoma je, da bo sprožil tudi marsikatero kritiko. Vendar velja pripofnnijj, da z, vnesenimi spremembami strinja velika večina strokovnih in sindikalnih organizacij. Urniki so vsekakor poskusnega značaja in praksa bo pokazala kje in kaj je potrebno spremeniti, da bodo urniki odgovarjali potrebam tako trgovcev kot tudi potrošnikov.
Urniki so naslednji:
1.	Jestvine in drogerije: (vključno cvetličarne) od 8.00 do 13.00 ter od 16.30 do 19.00.
2.	. Ilekarne in pekarne: od 7.30 do 12.30 ter od 16.30 do 19.00.
................................................................
LASTNIK JE ZAČEL «POPRAVLJATI» STANOVANJE
Kmečka zveza vabi na občni zbor, ki bo jutri, 9. marca 1974 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Ul. Petronio št. 4.
Dnevni red :
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	predsedniško poročilo
3.	poročilo tajništva
4.	poročilo nadzornega odbora
5.	pozdravi in diskusija
6.	volitve
7.	razno
V morebitnem drugem sklicanju. pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki u-deležbi
Nevarne razpoke v 4. nadstropju stanovanjske hiše v Ulici Brunner
V stavbi stanuje 11 ljudi, večinoma upokojencev
Od včeraj je 11 ljudi, večinoma upokojencev ,v nevarnosti, da ostane brez streho nad glavo. Prebivajo v starem poslopju v Ul. Brunner št. 10. Lastnik poslopja je pred časom hotel sodno izgnati vse stanovalce. Pet družin se je izselilo, druge pa tega niso mogle. Gre za šest družin, skupno 11 ljudi. Le ena družina je delavska, ostali so vsi upokojenci. Med temi je neka 40-letna vdova z 9-letnim otrokom in neka sama 83-let-na ženska.
Ne glede na družinske razmere je lastnik zahteval izselitev vseh stanovalcev. Ker se sami niso mogli izseliti, saj jim finančne zmožnosti niso dopuščale najema drugega sta novanja, je začel lastnik sodni postopek za izgon. Istočasno pa je začel tudi «popravljati» tista stanovanja, ki so jih najemniki izpraznili. Dal je odstraniti vsa vrata, podreti vmesne zidove, odstranjevati omet itd. Stavba je tako v obupnem stanju. Med drugim je dal lastnik podreti vmesne zidove v stanovanjih v pritličju, prvem, drugem in tretjem nadstropju. Zato je tramovje v četrtem nadstropju popustilo in v naseljenem stanovanju so se poja-,i1a dva centimetra široke razpoke. Stanovalci so se prestrašili in poklica li na pomoč gasilce, ki so podprli tram, na katerem sloni stena, v kateri so se pojavile razpoke. Zgodilo se m torej nič hudega, zadeva pa bi bila mnogo resnejša, če stanovalci ne bi pravočasno opazili razpoke.
Številne proslave 8. mana
neofašizma, in referenduma o raz-poroki. Druge proslave na pobudo UDI bodo danes, 8. marca, ob 20 uri v Miljah, čamporah, Trebčah Rocolu, Skednju in na Greti. Ju tri, 9. marca, ob 20. uri bodo praznik žena praznovali na Opčinah, pri Domju, v Boljuncu. Dolini, Sesljanu, na Proseku, pri Korošcih, na Griži, v Žavljah in v Križu. Prt Magdaleni in v Ricmanjih bodo proslavljali v nedeljo. 10. marca ob 17. uri. v Podlonjerju pa ob 18. uri.
Danes ob 20. uri bodo proslavili dan žena v naslednjih sekcijah KPI: pri Sv. Ani (Stara istrska cesta 66), Sv. Jakobu (Ul. S. Zenone 10), Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino 40) in v Naselju S. Sergio (Ul. Peco 7).
Mednarodni praznik žena bodo ju tri ob 20. uri praznovali tudi v Ljudskem domu (Ul. Madonnina 19), ob 20.30 pa pri Sv. Alojziju.
V raznJi kraji|j naše pokrajine se v teh dneh pripravljajo na slovesna praznovanja mednarodnega praznika žena. Osrednja manifestacija, ki jo prireja pokrajinski odbor Zveze italijanskih žena UDI, bo v nedeljo. 10. marca, ob 10.30 v Avditoriju. Glavne teme tega javnega srečanja tržaških žena bodo vprašanje draginje, porajajočega se I skih vprašanj.
NA OPČINAH
Združenje staršev se vneto zavzema za šolska vprašanja
Predstavniki Združenja staršev o-penskega ravnateljstva so se sinoči sestali v občinski izpostavi na Opčinah s člani komisije za šolstvo pri rajonski konzulti za vzhodni Kras. Skupno so proučili stanje, ki vlada na posameznih šolah te ga okrožja. Ob splošni ugotovitvi da šolske oblasti že dalj časa za nemarjajo tako otroške vrtce kot osnovne šole od Bazovice do Opčin, so na sinočnjem sestanku spre jeli sklep, da bo konzulta posredovala pri občinskih organih, da se na lastne oči prepričali o sta nju šolskih prostorov ter priredila še pred zaključkom šolskega leta srečanje med predstavniki staršev in ostalim prebivalstvom tega področja ter občinskimi funkcionarji ki so zadolženi za reševanje šol-
3.	Sadje in zelenjava: od 7.30 do 14.00; ob sobotah od 7.30 do 13.00 ter od 17.00 do 19.00.
4.	Trgovine z raznim blagom: od 8.30 do 12.30 ter od 15.00 do 19.00.
5.	Mesnice: od 7.30 do 13.00; ob sobotah od 7.30 do 13.00 ter od 16.30
19.00.
6.	Ribarnice: od 8.00 do 14.00.
7.	Trgovine s pripravljenimi jedmi: od 8.00 do 19.00.
8.	Slaščičarne: od 8.00 do 20.00. Spremembe so tudi o dnevih tedenskega počitka. Od sedaj naprej bodo trgovine zaprte kakor sledi:
Trgovine z raznim blagom: ob ponedeljkih ves dan.
Jestvinski sektor: (vključno cvetličarne) ob ponedeljkih popoldne in sredali popoldne.
Trgovine z instrumentalnim blagom (železnine, prodajalne strojev, teh. artiklov, materiala za inštalacije, gradbenega materiala, sanitarij, nadomestnih delov za kolesa, motorje in avtomobile^ električnega materiala, barv, izdelkov za pleskarje, itd.): ob ponedeljkih ves dan ali na izbiro lastnika, ob sobotah ves dan. Dan bo moral biti označen na tablici, ki se bo morala razbrati tudi s ceste.
Odlok nato določa, da obveznost tedenskega počitka odpade v primeru medtedenskega praznika. V primeri: da pade medtedenski praznik na soboto, bodo trgovine, ki imajo počitek ob ponedeljkih odprte v ponedeljek, ki sledi dvema praznikoma in ne na ponedeljek pred sobotnim praznikom. Ob nedeljah in praznikih bodo trgovine popolnoma zaprte. Ob priliki medtedenskih praznikov bo dovoljena samo prodaja kruha in to v jutranjih urah. Tedenski počitek odpade tudi ob priliki novoletnih praznikov in to dva tedna pred božičnim tednom.
Odlok vsebuje nato še druge podrobnosti za posamezne praznike in posamezne trgovine. Za te podrobnosti nam je Slovensko gospodarsko združenje zagotovilo, da bo pra vočasno sporočilo vse spremembe ob raznih prilikah, ko bo to potrebno.
Občinski odlok stopi v veljavo s ponedeljkom, 11. marca. To pomeni, da bodo trgovine, ki imajo tedenski počitek ob ponedeljkih, zaprte že s tem datumom.
O morebitnih spremembah urnikov trgovin v drugih občinah tržaške pokrajine ni še nič znanega, ker te občine niso še uredile dokončnih urnikov in bomo zato o tem podrobneje poročali v naših prihodnjih številkah.
Za vsa druga morebitna pojasnila je vsem trgovcem na razpolago tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja v uradnih urah od 8.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (ob sobotah zaprto).
K. J*
osvobodilnem boju borili za svobodo. Zakonski osnutek obvezuje deželo, da slavnostno proslavi 30-let-nico osvobodilnega boja, predvideva pa tudi prispevek občinam, ki so utrpele škodo v drugi svetovni vojni, predvsem v obdobju od 8. septembra do 1. maja 1945.
V razpravo so posegli Del Gobbo (KD), ki je poudaril potrebo po obveščanju mladine o idealih osvobodilnega boja, Colli (KPI), ki je ugotovil antifašistično usmeritev deželnega odbora, Štoka (SS), ki je opozoril na veliko škodo, ki jo je utrpela slovenska manjšina v obdobju osvobodilnega boja in Zanfa-enini (PSI), ki je poudaril enotno voljo političnih sil ustavnega loka, da poskrbijo za obrambo demokracije. Po odgovorih predsednika Ri-bezzija in predsednika deželnega sveta Comellija so obravnavo zakonskega osnutka prenesli na prihodnjo sejo.
V PRVI DEŽELNI KOMISIJI
Razprava o osnutku zakona o posegih ob proslavah 30-letnice osvoboditve
V prvi stalni deželni komisiji, ki ji predseduje svetovalec Ribezzi, so začeli z razpravo o osnutku zakona o deželnih posegih ob proslavah 30-letnice osvoboditve. S tem namerava dežela izkazati zvestobo idealom, ki so vodili tiste, ki so se v
• Drevi ob 19.30 se bo na sedežu Ul. S. Ermacora 3 sestala rajonska konzulta za področje Rojana. Grete in Barkovelj. Na dnevnem redu bo razprava o delu komisij.
njo postaja vse bolj dominanta skladateljeve ustvarjalnosti.
Opera «Somrak bogov» je zato od vseh iz tetralogije najbližja tradicionalnemu opernemu jeziku, kar prihaja razen v simfonično zasnovani partituri do izraza tudi v solo in duo spevih in v razmeroma pomembnem deležu zbora.
Za sinočnjo uprizoritev lahko rečemo, da je bila na zelo dostojni ravni, čevrav se je gibala v mejah tradicionalnosti tako v režijskem kot v scenskem konceptu. Največ zaslug za njeno zelo dostojno raven pa ima nedvomno mladi di rigent George Alexander Albrecht, ki je orkester gledališča Verdi o-dlično pripravil, saj je njegovo muziciranje imelo pravi simfonični blesk. Zlasti lepo, zvočno polno in barvito so donela pihala in trobila, čeprav morda tu in tam nekoliko premočno.
Solistične vloge so bile zaupane preizkušenim wagnerjanskim glasovom. Sigfrida je pel Ticho Parly, Brunildo Klara Barlow, Guntherja Hubert Hofmann, Hagena Louis Hendrikk, Gutruno Irmgard Stadler, Alberica George Fourie, Waltraute pa Grace Hoffman.
Zbor je dobro uvežbal Gaetano Riccitelli.
Občinstvo fe vse izvajalce, zlasti pa dirigenta in orkester nagradilo z zasluženimi aplavzi.
V PALAČI COSTANZI
Jutri odprtje razstave slikarja
Wilhelma Thonyja
Jutri bodo v palači Costami odprli razstavo del avstrijskega slikarja Wilhelma Thonyja, za katero sta dala pobudo graška in tržaška občina. Gre za razstavo del slikarja, za katerega trdijo, da je slikal zgodovino. In res je Thòny upodabljal Napoleona, Voltaira, Beethovna. Robe-spierra in mnoge, mnoge druge. Thó-ny je, kakor je zapisal Koschatzky, «v Muenchnu trčil ob novi svet». «Človek se spopada s surovo resničnostjo zunanjega sveta, z obupom povojne dobe in z demonskimi silami instinkta, ki izvirajo iz njega samega... Med ustvarjanjem in med lastnim rušenjem je neprekinjena vez».
Thòny je živel tudi v Parizu, kjer je «odkril» mestno pokrajino, ki ga je močno pritegnila in je tako Pariz postal zanj «eden izmed ljubih monstrumov med velikimi mesti». In tu se Thòny sprosti. Thòny slika velike pariške objekte Pantheon, NO-tre Dame in druge zgodovinske objekte, toda prav to ga bo spet vrnilo «zgodovini», tako da se bo lotil slikanja prizorov iz francoske revolucije. Postal bo ilustrator Balzaca, Dostojevskega, Lessinga, hkrati pa bo odhajal na podeželje, na francoski Jug, dokler ne bo odplul čez Atlantik, v New York.
Še bi lahko govorili o tem umetniku, toda ne moreš vsega bogastva strniti v priložnostni zapis.
I Včeraj na 2. radijskem programu
Tudi nekaj o Slovencih oddaji «Chiamate 3131»
Popularna voditelja radijske oddaje (na drugem radijskem programu) «Chiamate Roma 31-31» Paolo Cavallina in Luca Liguori sta te dni obiskala Trst in Furlanijo ter pripravila s svojimi sodelavci oddajo, ki je bila na sporedu včeraj ob 17.50 in se je nadaljevala po poročilih. Med oddajo, ki je postala zelo priljubljena in jo posluša skoraj tri milijone ljudi, tudi v raznih evropskih državah, ne samo v Italiji, smo včeraj lahko slišali tudi našega dolgoletnega odgovornega u-rednika Stanka Renka, ki je v nevezanem in sproščenem razgovoru povedal nekaj bistvenih podatkov o Primorskem dnevniku in o Slovencih v Italiji.
Sinoči je bilo v nabito polni dvorani Časnikarskega krožka srečanje s tržaškim občinstvom, ki se je voditeljem oddaje zahvalilo za obisk in njuno delo, posamezniki pa so jima prikazali nekatere osebne in splošne probleme.
SNOČI V ROSSETTIJU
Zanimiv bocenski «Hamlet»
V okviru rednega abonmajskega programa tržaškega Teatra Stabile je sinoči nastopilo v gledališču Rossetti Stalno gledališče iz Boc na. Predstavilo se je s «Hamletom» Williama Shakespeara ter v do miselni režijski postavitvi Mauri-zia Scaprarra. Bocenski gledališčniki so tragedijo o danskem princu oprli predvsem na neodločnost glavnega junaka, ki ne more izpolniti vseh danih mu nalog in dolžnosti in se zato, zagrenjen, nesrečen, zavestno utesnjen v družbi, ki ga obdaja, preda melanholični nevrozi. Skratka sveža in na konkretnost našega časa namigajoča predstava, ki smo ji z užitkom sledili in pozitivno sprejemali. Bocen-skemu «Hamletu» je dal zanimiv, enostaven, toda učinkujoč, scenski okvir Roberto Francia.
S. V.
• Pokrajinsko tajništvo KPI, prijatelji in znanci se bodo danes, ob deveti obletnici njegove tragične smrti na Sardiniji, poklonili spominu Davida Pescatorija. Delegacija KPI bo ob 10.30 ponesla venec na njegov grob. Venec bo položila, ob 17. uri na grob pokojnika tudi delegacija sekcije KPI iz Naselja S. Sergio, ki nosi ime po Pescatoriju.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Režija: JOŽE BABIČ
Danes. 8. marca ob ABONMA RED K
17. uri
Kino
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
— Kulturni dom
Danes ob 17. uri Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» — abonma red K.
Jutri, 9. t. m. ob 20. uri izven abonmaja.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v
Trstu gostuje s satiričnim kabare-ter-i «Dlaka v jajcu» avtorjev M Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Kiaija
V nedeljo, 10. marca ob 17.30 v Prosvetnem domu v Trebčah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 18. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto» — Dirigent Ferdinando Previtali.
ROSSETTI
Ob 20. uri Shakespeare: «Hamlet» v priredbi Stalnega gledališča iz Bočna. Režija Maurizio Scaparro, scene Roberto Francia. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni — Pasaža Protti — tel. 36372, 38547.
Jutri, 9. t. m. bo ob 17. uri v okviru «Literarnih sobot» predaval u-niverzitetni profesor Bruno Zevi o sodobnem pojmovanju arhitekture. Predavatelja bo predstavil tržaški arhitekt Semerani.
AVDITORIJ
Do nedelje, 10. t.m. za «Rassegna Teatro d’oggi» Paolo Poli: L’Apocalisse, začetek ob 20 .uri.
Razstave
PD Lonjer - Katinara priredi danes, 8. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih proslavo dneva žena
• Drevi ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Cancellieri 4 kongres sekcije KPI v Pončani. O današnjem položaju in o politični in gospodarski krizi bo govoril Mario Juriševič, sklepno besedo pa bo imel načelnik komunistične skupine v deželi in član vodstva Mario Colli.
HUDA NESREČA V TOVARNI GRANDI MOTOR!
Težak strojni vztrajnik oplazil delavca po hrbtu
Verjeten zlom hrbteničnih vretenc - Dve nesreči na deki
0 ZKMI priredi jutri in v nedeljo v Ul. Capitolina 3 javni shod. Jutri ob 15.30 bo Sergio Slavec govoril o vlogi študentskega gibanja v sedanjem političnem položaju' za obnovo šole in družbe. Sledila bo diskusija ki se bo nadaljevala v nedeljo ob 10. uri.
Jutri v Boljuncu na «Jami» ob 20.30
8. marec — PRAZNIK ŽENA Nastopa dramska skupina domačega PD «France Prešeren». Vsi vljudno vabljeni!
V DIJAŠKEM DOMU in
MLINSKEM KROŽKU
-MN
inY<
V tovarni Grandi motori pri Boljuncu se je pripetila v včerajšnjih predpoldanskih urad precej huda nesreča na delu, katere žrtev je bil 43-letni delavcev Sergio Zen-naro, stanujoč v Ul. dei Giardini 40. Ponesrečil se je med prekladanjem težkega vztrajnika za velike motorje. Vztrajnik, ki meri v premeru dva metra in tehta nad dve toni, ga je namreč zadel v hrbet in so ga zato po nemudnem prevozu v splošno bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Zdravniki se namreč bojijo, da mu je težki del stroja polomil hrbtenična vretenca.
Nesreča se je pripetila okrog 11.45. Zennaro, ki je s premičnim žerjavom prevažal vztrajnik v sosednji oddelek, kjer bi ga morali 11.45. Zennaro, je s premičnim vozičku ter spremljal potek dela. Ko je po prevozu težkega kovinskega kolesa odvezal verigo in ukazal delovnemu tovarišu Italu Bertoc-chiju, naj z žerjavom dvigne vztrajnik, se je veriga zapletla v kolesje vozička. Skočil je z vozička, da bi razpletel verigo, ko je vztrajnik nenadoma zdrknil z žerjava in padel na kup materiala. Zennaro je sicer naglo odskočil, a ga je vztrajnik kljub temu zadel v hrbet. Delovni tovariši, ki so mu nemudoma priskočili na pomoč, so ga takoj odnesli
Opozarjamo vas, da je vsakoletni
KNJIŽNI TEDEN
7 RAZPRODAJO KNJI6
plošč in folklornih predmetov od 4. do 9. marca v naših prostorih.
Bogata izbira, veliki popusti.
Vtiaika, lutfifaina
TRST — ULICA SV FRANČIŠKA 20. telefon 61797
v bolniško sobo, od koder so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Kot rečeno, je njegovo življenje v nevarnosti.
V zgodnjih popoldanskih urah se je pripetila precej resna nesreča na delu tudi na delovišču podjetja Saldanavi v industrijskem področju, kjer se je ponesrečil 48-letni Fulvio Toso iz Ul. Soncini 25. Delavcu je spodrsnilo na železnem opilku, ki ga je ranil po Ahilovi peti. Ponesrečenca so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti okrog 40 dni.
Približno toliko se bo moral zdraviti tudi 30-letni Claudio Cancian iz Ul. Oberdorfer 6. V bolnišnico so ga prepeljali okrog 16. ure iz Starega pristanišča, kjer je zaposlen pn pristaniški družbi za razkladanje in nakladanje blaga na suhem. Cancian je pred skladiščem št. 21 na-tovarjal železo na železniški vagon, ko je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z vagona z višine približno treh metrov. Pri tem se je precej potolkel in ranil po obrazu in udih.
Na Brandeiiji ni nobene nevarnosti za stanovalce
Stanje po ponovnem usadu v Ul, Brandežija se tudi včeraj ni spremenilo. Da bi natančno proučili možnosti nevarnosti za stanovalce bližnjih poslopij, je bil včeraj na pobudo tržaške občine na prefek turi sestanek, ki so se ga udeležili poleg župana in občinskih odbornikov Giuricina in De Luce še nekateri občinski izvedenci, predstavnik ANAS inž. Mazzon, poveljnik gasilcev inž. Casablanca, predstavnik IACP Stasi in drugi. Na tem sestanku so ugotovili, da ni nobene nevarnosti za stanovalce bližnjih hiš. Odredili so tudi vrsto pregledov, ki jih bo moralo opraviti teku 8 dni podjetje Cumin, ki je odvažanjem materiala iz bližnjega gradbišča verjetno povzročilo raz poke, ki so sprožile alarm.
Ul. Ginnica 72. ali Campo S. Luigi 11, oomo danes, 8. marca ob 20 uri počastili
DAN ŽENA
s kulturno in družabno prireditvijo. Prireditev bosta s svojim nastopom obogatila:
Stalno slov. gledališče v Trstu z enodejanko JAKE ŠTOKE
NE KLIČI VRAGA
in tržaška dialektalna pesnica
Marija Mijot
Vljudno vabljeni!
V	OBČINSKI GALERIJI razstavlja svoje akvarele dr. Robert Hlavaty. Razstava bo odprta do 12. marca.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl svojo razstavo slikar James Lechay, ki bo razstavljal do 22. t.m.
V	galeriji Russo v pasaži Rossoni razstavlja tržaški slikar dr. Ottone Griselli, ki bo razstavljal do 10. t.m.
V	Galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del slikar Orlando Poian ki bo razstavljal do 19. marca.
V	Tržaški knjigami razstavlja Ljubica ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko m rožami. Razstava bo trajala do konca ' marca.
Danes ob 18. uri bodo v galeriji «C. S^ia^opulos», na Trgu Papeža Janeza 6, odprli razstavo del slikarjev Claudia Villatore iz Trsta in Gugiča Huske iz Ljubljane.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 8. marca JANEZ
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.00 — Dolžina dneva 11.29 — Luna vzide ob 18.30 in zatone ob 6.03. Jutri, SOBOTA, 9. marca FRANČIŠKA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 11,4 stopinje, najnizja 7,7, ob 19. uri 8,3 stopinje, zračni pritisk 1019,1 mb, rahlo narašča, veter 18 km severovzhodnik s sunki 35 km na uro, vlaga 53-odst, nebo 3 desetinke po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. marca 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 67-letna Anna Giagne tich vd. Laviani, 52-letna Ivica Ci bic por. Bukavec, 97-letna Stella Bacco vd. Marin, 60-letni Gustavo Fosca-rini, 77-letna Margherita Fazzini por. Tamaro, 68-letni Giuseppe Burigana,
78-	letna Ida Dejak vd. de Ermanni
79-	letni Enrico Paludetto, 78-letni Bruno Zoper, 90-letna Rosa Cainer vd, Negri, 79-letna Olga Germel vd. Kiss, 81-letni Luigi Pelizon, 43-letni Nar ciso Bidisnich, 86-letna Angela Col-ledani, 50-letni Carlo Brusi, 68-letni Giovanni Bonan, 47-letna Lea Pup por. Benevol.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1: Pio dola. Ui. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001): Pro sek (tel. 225 141):	Božje polje -
Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel 200-121); Sesljan (tel, 209-197): Žav Ije (teJT 231-137); Milje (tel. 271 124)
La Cappella Underground predvaja
ob 19. in 21. uri «Concerto per il Bangladesh» (1972) Saula Swirnme-ra. Koncert pop glasbe so registrirali v Madison Square Gardnu, v 1 njem pa nastopajo Bob Dylan, Eric Clapton, Leon Russel, George Har-rison. Ringo Starr in drugi.
Ariston 16.00—22.00 «La torta in cielo». Barvni zabavni film. Igrajo Paolo Villaggio, Didi Perego, Sandro Merli, Franco Fabrizi.
Nazionale 15.00 «Amore e ginnastica». Barvni film. Igrata Senta Berger in Lino CapoliccMo.
Excelsior 16.00—22.f5 «Virilità». Barvni film. Igrajo Turi Ferro, Agostina Belli, Marc Porci. Režira ga Paolo Cavare. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22 00 «II giorno del delfino». Barvni film, ki ga režira Mike Nichols.
Fenice 14.30—16.55—19.20—22.15 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 15.00—16.50—18.40-20.20—22.20 Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00—22.15 «Jesus Christ Super-star». Barvni film režiserja Normana Jewinsona.
Aurora 16.30—22.00 «L'uomo dal cervello trapiantato». Barimi film. I-grata M. Carriere in Nicoletta Ma-cbivelli.
Capitol 15.30—22.00 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30—21.45 «Arante 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar.
Impero 16.30—22.00 «Bella di r'orno». Barvni film. Igrata Catbcri. De-neuve, Michel Pio-oli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Le avventure sessuali di Greta in 3 D». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vstopnina 1.500 lir. Moderno 16.30 «L’ultima neve di primavera». Bekim Fehmiu in Agostina Belli
Ideale 16.00 «Simbad e il califfo di Bagdad». Barvni pustolovski film. Igrata Robert Malcon in Sonia Wilson.
Vittorio Veneto 16.30 «La cagna». Barvni film. V glavnih vlogah igrata Marcello Mastroianni in Catherine Deneuve.
Abbazia 16.00 «Maciste il vendicatore dei Maya». Barvni film. Igrata Kirk Morris in Barbara Loy.
Astra 16.30 «Il trionfo della casta Susanna». Barvni film. Igrajo Landò Buzzanca, Margaret Lee in Ter-ry Torday. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Od četrtka, 14. t.m. bodo v kinodvorani v Skednju predvajali «U cinema jugoslavo degli anni 60». Radio 16.00 «La stirpe dei vampiri». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
KULTURNI KROŽEK DEVIN — ŠTIVAN
priredi v nedeljo, 10. marca, v društvenih prostorih v Devinu zanimivo predavanje s prikazovanjem barvnih diapozitivov o
POTOVANJU V SRI -LANKO (CEYLON)
TER V JUGOVZHODNO AZIJO
Predavala bo gospodična Mariza Kralj iz Sesljana. Začetek točno ob 16. uri.
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» Skedenj
priredi ob priliki ženskega praznika v ponedeljek, 11. t.m. ob 20.30 predavanje
ŽENA V DANAŠNJI DRUŽBI IN NJENE NALOGE V SEDANJEM TRENUTKU
(Ekonomska kriza in referendum) Predava Nadja Pahor
K aktualnemu in važnemu predavanju vljudno vabi rojakinje in rojake.
ODBOR
IBI®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10	38-101, 38-045 ,
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar	705.—
Funt šterling	1640.—
Švicarski frank	230.—
Francoski frank	146,50
Nemška marka	265.—
Avstrijski šiling	36,50
Onar: debeli	41,50
drobni	40.—
Razna obvestila
Podporno društvo v Rojanu vabi na 83. redni občni zbor, ki bo v nedeljo. 10. marca 1974, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju v Ulici Apiari 31.
ŠZ BOR skiisuje za poneueljek, 11. marca 1974 16. OBČNI ZBOR, ki bo na stadionu «i maj» ob 1C.3C v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvor lev, 2. Izvolitev volilne komisije, 3. Poročila, 4. Pozdravi, 5. Diskusija k poročilom, 6. Poročilo nadzornega oiiuoia. 7. Volitve, 8. lO.zno.
Ob priliki srečanja borcev XXX. XXXI. divizije, ob 30-letnici pohoda v Beneško Slovenijo, ki bo v soboto, 9. marca 1974, v Ajdovščini, organizira sekcija ANPI Križ in Opčine avtobus z odhodom iz Križa ob 15. uri in z Opčin ob 15.30. Vpisovanje za Križ v Prosvetnem domu, za Opčine v trgovini pohištva Renar.
V	torek, 12. t.m. ob 20.30 bo v Bazoviškem domu JAMARSKI VEČER. Z 200 barvnimi diapozitivi bodo prikazane lepote javnosti manj znanih jam na Matarskem suhodolju, s katerimi upravlja jamarski klub «Dimnice» iz Kozine. Geološko in morfološko razlago ter naravovarstvene napotke k posnetkom bo podal avtor fotografij LOJZE POČKAJ, predsednik jamarskega kluba «Dimnice». Vabljeni ljubitelji naravnih kraških lepot m se posebej člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Prostovoljni prispevki za TPPZ.
V	nedeljo, 10. marca, ob 16.30 bo v Kulturnem domu v Trstu «Pesem mladih», revija pevskih zborov in ansamblov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
Predavanja
Jutri, 9. marca bo v Slovenskem kulturnem klubu predaval prof. Karel Bajc o temi:	«Matematika,
pusta ali zanimiva?». Začetek ob 18.15 Vljudno vabljeni!
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti drage mame in none Marije Micheluzzi darujeta Danilo in Selma Micheluzzi 10 tisoč lir za Slovensko planinsko društvo Trst.
N. N. darujejo 4.000 lir za ŠD Breg.
Potem,
preminila
ko je vse življenje posvetila družini, je nenadoma
IVICA BUKAVEC roj. C1BIC
Pogreb bo danes, 8. marca ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku.
žalostno vest sporočajo: mož Josip, sin Franc, hčeri Marija z možem Glannijem in Majda z možem Antonom, njeni ljubljeni vnuki Loredana, Massimo in Antonella, sestre ter drugi sorodniki
Trst, 8. marca 1974 Občinsko pogrebno podjetje
VČERAJ DOPOLDNE V GENOVI
Kontejnersko ladjo «Mediterranea»
slovesno izročili Tržaškemu Lloydu
Minister Pieraccini za odioine pobude v pomorstvu, ladjedelstvu in pristaniških dejavnostih
V tukajšnjem pristanišču so včeraj dopoldne zamenjali zastavo na novozgrajeni 24.200-tonski kontejnerski ladji «Mediterranea». Med tuljenjem siren so sneli z droga zastavo graditelja, ladjedelnice Italcan-tieri, namesto nje pa je zaplapolala zastava Tržaškega Lloyda. S tem je bila ladja formalno izročena tr žaški pomorski družbi.
«Mediterranea» je tretja kontejnerska enota ladjevja Tržaškega Lloyda. Prva specializirana enota «Lloydiana» vzdržuje redno zvezo z Avstralijo, «Nipponica» pluje na progi Sredozemlje - Daljni vzhod in tej se bo sedaj pridružila še «Mediterranea». S tem bo Tržaški Lloyd izpolnil svojo obveznost do mednarodnega sporazuma «Mediterranean Far East Conteiner Service», pri katerem sodeluje z 2. japonskima, ano francosko in eno italijansko družbo (Lauro). Do konca leta bodo izpolnili podobno obveznost tudi Japonci in sicer s tem, da bodo vključili tudi sami v skupno ladjevje še dve kontejnerski ladji, tako da bo s prihodnjim letom kontejnerska zveza med Sredozemskim morjem in Daljnim vzhodom zagotovljena vsakih petnajst dni.
Z včerajšnjo izročitvijo «Mediterranee» je ladjevje Tržaškega Lloyda narastlo na 25 enot (3 kontejnerske ladje, 17 ladij za prevažanje suhih tovorov in 5 potniških ladij). Kontejnerske ladje imajo izhodiščno luko v Genovi. «Mediterranea» bo takoj nastopila svojo krstno potovanje s tovorom strojev, kemičnih proizvodov, tekstila, gospodinjskih aparatov in sintetičnih smol. Iz Genove bo plula v Marseille in v Barcelono, nato na Daljni vzhod do Tokia. Pot v eno smer (skozi Panamski prekop) bo trajala 29 dni. Na ladji je prostora za 1094 kontejnerjev po 20 čevljev in 120 kontejnerjev po 40 čevljev; za 180 kontejnerjev je prostora v hlajenih skladiščih. Zgradili so jo v ladjedelnici Italcantieri v Genovi - Sestri, pogonski stroj (We-stinghous) jakosti 38.000 KM pri 120 obratih, pa je izdelala tovarna Franco Tosi v Legnanu.
Slovesne izročitve nove ladje Tržaškemu Lloydu so prisostvovali najvišji predstavniki tržaške družbe, družbe Italcantieri in Finmare ter minister za trgovinsko mornarico G. Pieraccini. Predsednik Italcantieri E. Uschi je v pozdravnem nagovoru naglasil sodelovanje med Trstom in Genovo, naročnikom oziroma graditeljem nove enote, predsednik Tržaškega Lloyda admiral Spigai pa je poudaril pomen nove pridobitve za Pomorsko družbo v trenutku, ko se obeta ponovno odprtje Sueškega prekopa in torej povrnitev težišča medcelinskega pomorskega prometa na Sredozemlje.
Minister Pieraccini je v daljšem govoru orisal pomen trgovinskega pomorstva za razvoj splošnega italijanskega gospodarstva, ki zahteva, mimo vseh trenutnih političnih kriz, odločne pobude zlasti v pomorstvu, ladjedelstvu in pristaniških dejavnostih. Pojmu «pretežnega državnega pomena — PIN» je treba sedaj dati drugočno vsebino — je dejal Pieraccini; državno ladjevje čakajo povsem nove naloge, ki gredo od povezav z deželami v razvoju do sklepanja posebnih sporazumov z deželami, ki dobavljajo surovine in energetske vire. Medtem se tudi odpirajo nova tržišča, kot je. na primer, tržišče Kitajske. Reprezentančne potniške ladje so preživele svojo «zlato dobo» in jih je treba nadomestiti s trgovskimi enotami, toda prehod mora biti postopen, tako da ne bo prizadel niti Pomorskih dejavnosti niti delavstva.
Pred tem je minister Pieraccini prisostvoval javni razpravi o pomorskih problemih, ki so jo v prostorih luške cannarne organizirale krajevne pokrajinske zveze CGIL, CISL in UIL. Prisoten je bil tudi predsednik deželnega odbora Ligurie Dagnino, ki je med drugim omenil, da je deželni svet prav v sredo, 6. marca, soglasno sprejel resolucijo, ki povsem soglaša z zahtevami delavstva pomorske družbe in kovinopredelovalne stroke in ki konkretno predlaga pristojnim osrednjim organom: a) odpravo čez-
izplačilo 160 milijard za luke v treh in ne v petih letih (nakazilo je namreč predvideno v okviru petletnega razvojnega načrta 1971-1975).
V razpravo je posegel minister za trgovinsko mornarico, ki je tudi ob tej priliki poudaril nujnost temeljite preosnove državnega ladjevja, vprašanje pomorstva pa je povezal s širšim problemom splošne ureditve prometa tudi na kopnem. V tej zvezi je med drugim obžaloval, da se najnovejši sklep ministrstva za promet o finansiranju prve trase del za izboljšanje železniških naprav (2000 milijard, od tega 750 milijard za nabavo novih vozil in 1250 milijard za modernizacijo prog), ne nanaša tudi na okrepitev pontebske proge, ki povezuje tržaško luko s srednjeevropskim zaledjem.	E. Fornazarič
• Vladni komisar dr. Di Lorenzo
je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku poveljnika jadranskega področja admirala Filippa Ferrarija Aggradila.
Srečanje borcev 30. In 3i. divizije
Odbor XXX. divizije IX. korpusa NOV in POJ, v sodelovanju s predsedniki občinskih skupščin Primorske, vabi vse borce XXX. in XXXI. divizije na proslavo 30. obletnice bojnega pohoda XXX. divizije v Beneško Slovenijo in Rezijo.
Proslava bo v Ajdovščini 9. marca 1974 ob 17. uri. V kulturnem programu sodelujejo godba Ljudske milice. Slovenski oktet, pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine in drugi.
Po priložnostnih govorih in kulturnem programu bo tovariško srečanje.
Posebnih vabil ne bo.
Odbor XXX. divizije
NA SEDEŽU INTERSIND DOSEŽEN OKVIRNI SPORAZUM
P« treh mesecih boja tržiških kovinarjev doseženo soglasje o novi delovni pogodbi
Delavci Italcantieri/a bodo o sporazumu razpravljali na današnji skupščini
NA POBUDO KROŽKA «A. SFILIGOJ» IZ KRMINA
PUBLIKACIJA VELESEJEMSKE USTANOVE
Velesejem pri Barkovljah neodložljiva potreba Trsta
Publikacija na osnovi primerjave z drugimi velesejemskimi mesti in razvojem velesejemskih tehnik ugotavlja, da je Trst glede tega še v srednjem veku
Tržaška avtonomna velesejemska ustanova je izdala lepo dokumentarno publikacijo velikega formata, katere namen je opozoriti ne neodložljivo nujnost, da se čimprej uredi področje pri Barkovljah za namestitev tržaškega velesejma.
Publikacija najprej govori o razvoju velesejemskih tehnik po svetu, ki se nenehno izpopolnjujejo v smislu stroge funkcionalnosti in specifikacije in v ta namen prikaže s kakšnimi velesejemskimi strukturami razpolagajo nekatera velika evropska središča. Nato pa prihaja na oris položaja v Trstu pri čemer ugotavlja, da je današnje velesejem-sko področje pri Montebellu bilo zamišljeno in zasnovano ob koncu štiridesetih let in da je danes povsem neustrezno bodisi zaradi prostorske utesnjenosti bodisi zaradi zastarelosti naprav.
Publikacija prehaja nato na predloge za novo sejmišče povezano z modernim kongresnim centrom, ki ga Trst prav tako nujno potrebuje, če hoče uveljaviti svojo vlogo empori j a. V obliki pregledne tabele razčlenjene razne hipoteze za namestitev novega sejemskega prostora (Barkovlje, postaja Campo Marzio, Trajansko nabrežje, «idroscalo», Industrijska cona, Kraška planota) in prihaja do zaključka, da je iz vseh vidikov najbolj funkcionalno praktično tudi edino sprejemljivo področje pri Barkovljah, kjer sedaj zasipajo obsežno obalno področje na konci železniške proge za skupno koristno površino 300.000 kv. m, od katerih bo 90—100.000 kv. m odpadlo na sejemsko - kongresno področje, ostalo pa za prometne in prostorske strukture.
Danes predvideni stroški za zgraditev nabrežja, za ureditev prometnih struktur in za urbanistične naprave (kanalizacije, vodna in e-lektrična povezava, železniška povezava na sejemskem področju itd), naj bi znašali 3 milijarde lir, krili pa naj bi jih iz javnih sredstev. Stroški, ki naj bi jih krili skupno z javnimi in zasebnimi sredstvi, za paviljone, urade in služnosti, notranjo prometno ureditev, kongresne naprave itd, pa naj bi znašali 6 milijard 100 milijonov lir oziroma skupno 9 milijard 100 milijonov lir.
Po teh osnovnih informacijah publikacija ugotavlja, da je treba u-
popravljivo škodo za mestno gospodarstvo.
Predstavniki občine Amaro o avtocesti Vidcm-Trbiž
Podpredsednik deželnega sveta in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli je včeraj sprejel predstavnike občine Amaro, ki jih je vodil župan Rossi. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki družbe za načrtovanje gradenj cest SPEA, ravnatelj družbe Autovie Venete inž. Cut-tini ter funkakmaro, deželnih od-borništev za javna dela jn za na' črtovanje ter proračun.
Na sestanku sp govorili predvsem o trasi in o priključku avtoceste Videm - Trbiž k državni cesti štev. 52 na ozemlju občine Amaro. Predstavniki občine Amaro so najprej izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da so načrtovalci upoštevali nekatere njihove predloge v zvezi s spremembo prvotne zamisli o trasi avtoceste, obenem pa so izkoristili priložnost, da so izrazili nezadovoljstvo nad nerešenimi vprašanji v zvezi z vojaškimi služnostmi, ki ovirajo redno delo občanov, predvsem kmetovalcev. V svojem odgovoru je podpredsednik De Carli poudaril pomembno vlogo, ki jo ima občina Amaro za deželni gospodarski razvoj, saj je tam v načrtu gradnja nekaterih industrijskih obratov. De Carli je tudi zagotovil zanimanje za gradnjo občinskega vodovoda.
OBČINA DOLINA
(Trst)
JAVNA DRAŽBA
V smislu člena 7 zakona št. 14 z dne 2.2.1973
obveščamo
da je občinska uprava sklenila dati po postopku, ki ga predvideva člen 1 črka a) zgoraj navedenega zakona, v zakup dela za razširitev občinske hiše v Borštu (št. 136).
Prošnje za prevzem teh del naj vsebujejo ponudbo odsotnega znižanja na izklicni znesek 21.000.000 lir, ki je bil predviden za celotne stroške. Te morajo dospeti na tu-
Na sedežu Intersind v Trstu so se včeraj ugodno zaključila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarje tržiške ladjedelnice Italcantieri. Obrat Italcantieri sodi skupno z ladjedelnicama v Genovi in v Castellammare di Stabia v enoten ladjedelniški kompleks z državno udeležbo. Z načelnim pristankom obeh strani na sporazum se je zaključilo domala tri mesece dolgo stavkovno gibanje tržiških kovinarjev za obnovo delovne pogodbe in za druge tovarniške zahteve. Pogajanja na Intersindu v Trstu so se prekinila in se po krajšem času obnovila. Ves ta čas so delavci pod vodstvom enotne sindikalne organizacije stavkali ter so v skladu s poprej določenim programom stavkali tudi včeraj. V sprevodu so zapustili obrat ter s transparenti in z zastavo svoje stroke odšli na trg v Tržič opozarjat javnost na nesprejemljivo stališče podjetja, ki že toliko časa zavrača u-pravičene zahteve delavcev, izgovarjajoč se na slab notranji gospodarski položaj. Delavci so med sprevodom izražali nezadovoljstvo nad nepopustljivim stališčem podjetja, ki ima v veliki večini državni kapital ter bi moral, prav zaradi svoje družbene odgovornosti, hitreje razumeti potrebo po hitri sklenitvi sporazuma.
Danes se bodo kovinarji sestali na skupščini ter proučili osnutek pogodbe.
Danes v Gorici občinska seja o proračunu
Danes ob 17.30 se v Gorici sestane občinski svet, ki bo nadaljeval razpravo o proračunu občinske u-prave za leto 1974. Na prvi seji, na kateri je proračun predstavil odbornik za finance Ciuffarin, so spregovorili samo trije svetovalci, medtem ko jih je za danes prijavljenih nadaljnjih šest.
Danes srečanje otrok v Gregorčičevem klubu
Danes popoldne ob 15.30 bo prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici, na pobudo Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, srečanje otrok, članov Slovenskega planinskega društva, taborniške organizacije RMV in športnega združenja «Dom».
priložnosti bo prikazano
slik, risb in ročnih izdelkov, ki so I vasi takega praznovanja, ki bi zra-jih pripravili na letovanju v Zgor- stel izključno na pobudo vaških njih Gorjah in Savudriji ter predvajanje kratkometražnih filmov in diapozitivov o počitniškem letovanju, izletih in telovadni akademiji. Vabljeni so vsi otroci in njihovi starši.
Uradni dnevi občinskega tajnika v Števerjanu
Števerjanski občinski tajnik dr. Marino Venturini je prevzel tajniške posle v občini Dolenje. Odslej bo svoje delo opravljal izmenoma v Števerjanu in v Dolenjah. Uradne ure v števerjanu bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih, ostale dneve pa v Dolenjah.
Praznik žena jutri na Vrhu
Tudi na Vrhu bodo ženske proslavile v soboto njihov praznik. Po zadnji svetovni vojni ni bilo v tej
..........................
žena. Letos so se ženske odločile, da se bodo spet po toliko letih zbrale jutri, v soboto, v domači gostilni in ob pogrnjeni mizi marsikaj predebatirale. Na Vrhu imajo namreč še mnogo nerešenih vprašanj. Poleg tega pa je večina žensk zaposlenih v bližnjih industrijskih obratih in seveda se tudi v tovarnah žene srečujejo z vrsto problemov.
Javnost je treba seznaniti z naprednimi gledališkimi deli
1 ponedeljek je prva predstava žela velik uspeh
V Ronkah sestanek o šolskih problemih
Zadružno vzgojno društvo vabi starše in učno osebje na sestanek, ki ga bodo imeli v sredo, 20. marca 1974 ob 20. uri na sedežu društva. Ulica Oberdan 21 v Ronkah. Na sestanku bodo nadaljevali s programom, ki si ga je zadalo društvo, da bi seznanilo javnost, posebno pa tiste ljudi, ki so v ožjem stiku s šolskimi problemi, s potrebo po javnem upravljanju na šolah
Polna dvorana gledališča v Krmi-nu je izpričala veliko zanimanje, ki so ga ljudje pokazali v ponedeljek zvečer ob nastopu gledališke skupine «Compagnia del Colletivo» iz Parme z delom Daria Foa «La colpa è sempre del diavolo». Deio spada v ciklus odrskih predstav, ki ga organizira krminsko kulturno društvo «A. SfUigoi» in ki ima namen seznaniti širšo publiko z naprednimi strujami v današnjem gledališču.
Že samo ime avtorja gledališkega dela, Dario Fo, je priklicalo v gledališče veliko ljudi. Gledališčnik je namreč znan zaradi svojih satiričnih del proti današnji družbi. Ponedeljkova predstava «La colpa è sempre del diavolo» je iz italijanske fevdalne družbe izvlekla vse slabe plati, ki jih je bilo takrat precej, in jih postavila v današnjo dobo tako, da so imeli gledalci vtis, da je dogajanje na odru izraz današnje pokvarjene družbe.
Kot druga letošnja predstava bo 22. marca nastopila v krminskem gledališču lutkovna skupina «Teatro sperimentale dei Burattinai», ki jo vodi Otello Sarzi.
Koroško-primorski večer v Gorici
Zveza slovenske katoliške prosve-priredi v nedeljo, 10. marca, ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra Koroško-primorski večer. Nastopila bosta «Zbor graških študentov» s Koroške ter zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice.

5.	=1

w

NA POGOVORU I DEŽELNIM ODBORNIKOM GIUSTOM
Predlogi gradbenih zadrug deželni upravi za okrepitev gradnje ljudskih stanovanj
Strožje nadzorovati cene zazidalnih zemljišč, kreditiranje in gradbene stroške
Ob tej
njihovo^-delovanje, odprtje razstave
...............mili ul limi n mn	■luniim	1111111	1,1 *'lllll'lll,,
V ponedeljek, 4. marca je deželni odbornik za javna dela Giust sprejel delegacijo gradbenih zadrug v naši deželi in se z njo pogovarjal o pripravi novega okvirnega deželnega zakona, ki naj uskladi posege na področju stanovanjske izgradnje. Sestanek je toliko pomembnejši, ker so se z deželnim odbornikom za javna dela pogovarjali predstavniki vseh treh in hkrati edinih zadružnih gibanj za nedeljivo lastnino v naši deželi. Te tri organizacije, ARCE (Deželna zveza gradbenih zadrug), deželni konzorcij «La Comune» iz Trsta in zadruga EDIL ACLI 80 iz Gorice, so odborniku Giusto izročile pismene predloge, iz katerih izhaja, da je v sedanjem razdobju tržne stanovanjske gradnje
«Hcuujnn organom: a, ^^ ^	SJcije^ vpraša ! J^'obcfnf Dohna)rnajkasneje1!
stCpTo8 is&jsa	- »—■» jupan
nosti CIPE glede zaposlenosti; c) I žavo pridobljenih pozicij m pa ne
Novo sejmišče v Barkovljah po zamisli načrtovalcev
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Sosedje «Mandragole» so bili ponoči ob sen
Predsednik in tajnik zasebnega krožka sta bila obsojena zaradi motenja nočnega miru
Dva občana sta 1972. leta odpr-v Ul. Scuola Agraria št. 8 zasebni krožek, v katerem so se zbirali fantje ter ob kozarcu poslušali glasbo. Zabava sama po sebi ne bi predstavljala nič nenavadnega in se sodišče z njo sploh ne bi ukvarjalo, če ne bi bila ponoči tako hrupna. Člani tega krožka so namreč sredi noči poslušali glasbo na vso moč, tako da so bili stanovalci v tej hiši povsem ob mir, odkar se je krožek naselil v njihovi hiši. Ko niso mogli več prestajati, so neke noči poklicali nočno patruljo kvesture in so jo prosili, naj vendarle posreduje, ker je bil v krožku takšen ropot, da niso mogli več spati. Policaji so stopili v krožek, vendar jih tajnik ni pustil notri, ker niso imeli sodnega dovoljenja. Tri dni kasneje so policaji spet potrkali na vrata ter s sodnim dovoljenjem v roki stopili v lokal. Patruljo je vodil komisar dr. Manfrè, z njim pa sta bila še dva agenta. V krožku, ki se imenuje «La Mandragola», so našli več oseb. ki so ob pijači in obloženih kruhkih poslušali takšen «fortissimo», da sosedje sploh niso mogli zatisniti oči.
Iz vsega je nastala prijava na sodišče ter včerajšnja razprava proti predsedniku krožka, 28-letne-mu Mariu Grusovinu iz Ul. Del Prato št. 25 ter tajniku, 38-letnemu Ugu Cavalcoliju iz Ul. Giustignani št. 68. Proces je potekal ob njuni odsotnosti.
Na razpravi so stanovalci spet povedali svoje tehtne razloge, zaradi katerih so tisto noč med 3. in 4. uro poklicali policijo; dogodek so opisali tudi policisti.
Branilca (Bernot za Grusovina in dr. Karel Primožič uradno določen branilec za Cavalcolija) sta zahtevala popolno oprostitev obtožencev, češ da ni dokazov za njuno krivdo. Branilca sta zagovarjala stališče, da predstavnika krožka pravno nista bila zadolžena za vzdrževanje miru. Odvetnika sta izpodbijala tudi obtožbo glede proda ie pi jač, češ da ni bilo dokazov, da so jih člani krožka plačevali.
Državni pravdnik dr. Cohbe je za obtoženca zahteval minimalno kazen ter olajševalne okolnosti za Grusovina. ker ni bil nikoli kaznovan. Okrajni sodnik Ballarin pa je Cavalcolija obsodil na 85.000, Grusovina na na 60.000 lir globe: oba bosta plačala še sodne stroške.
nikov v Ul. Mazzini imajo na razpolago lastnikov sledeče najdene predmete:	poročni prstan, moško
zapestno uro, dve ženski zapestni uri, sedem ženskih dežnikov, dve moški kolesi, par rokavic, otroško čepico, dve zapestnici, tri denarnice z vsotami denarja, osem znes kov denarja, veliko zaveso, športno torbo, par očal za vid, več šo-
ter uprave ozemlja po sodbi zadružnega gibanja potreben napor javnih uprav in družbenih sil, da se doseže nadzorstvo nad ceno zazidalnih zemljišč, nadzorstvo nad kreditiranjem in nad ceno gradbenih storilnosti.
Predstavniki zadružnega gibanja so poudarili nekaj izhodišč svoje politike v zadnjih nekaj mesecih ter navedli svoje zahteve do deželne uprave, ki je lahko učinkovita samo takrat, kadar pomaga družbeno najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Predstavniki zadružnega gibanja so zahtevali odpravo ovir, ki preprečujejo uresničevanje vseh načrtov za gradnjo cenenih stanovanj v okviru občin; odpraviti 'je treba deželni zakon, ki je krivičen do zadružne dejavnosti; prav tako je treba spremeniti tisti deželni zakon, ki pomaga izključno samo zasebnikom ter ni več v skladu z nobenim načrtovanjem.
Zadružniki so pozvali deželnega odbornika, naj dežela v skladu s svojimi pristojnostmi doseže pri državi in pri krajevnih upravah po polno spoštovanje in izvajanje za kona 865 od leta 1971. Seznanili so ga nadalje s potrebo po izgradnji 500 zadružnih stanovanj na leto ter zahtevali posebne oblike kreditiranja, za kar naj bodo na voljo tudi deželna sredstva.
Zahteve, ki jih je delegacija navedla v pismu, naslovljenem na deželnega odbornika Giusta, je potrebno po mnenju zadružnikov uresničiti čimprej, če se hoče doseči, da bo javni sektor pomirjevalno deloval v gradbeni dejavnosti, predvsem pa preprečeval špekulacije na področju stanovanjske izgradnje.
Po sodbi zadružnikov je bil pogovor na deželi, koristen ter bodo za hteve, ki so jih predložili odborniku, kakor tudi predloge dežele, ki
so zajeti v novem deželnem zakonu, ponovno preučili, ko se bodo spet sestali.
Deklica pod tovornjak
Včeraj zjutraj se je pri Redipu glii pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečila 6-letna u-čenka Michela Tosetta. Deklica je približno ob 8. uri zjutraj bila namenjena v šolo, ko jo je povozil tovornjak. Nemudoma jo je mati osebnim avtomobilom odpeljala v tržiško bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil zlom leve noge in jo pridržal na 30-dnevno zdravljenje.
klet Kmečke zveze na velesejem v Verono
Odbor Kmečke zveze obvešča svo-člane in prijatelje, da priredi tudi letos tradicionalni spomladanski izlet na velesejem kmetijskih strojev in opreme v Veroni. Izlet bo v torek, 19. marca, z odhodom iz posameznih krajev v Gorici in okolici po razporedu, ki bo določen kasneje. Zainteresirani naj se čimprej javijo v pisarni Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2.
Kmečka zveza tudi opozarja vinogradnike z Oslavja, da predvideno današnje predavanje inž. Roste o gnojenju vinogradov odpade zaradi neodložljivih obveznosti predavatelja. Obenem pa opozarja kmetovalce z Oslavja, da bo v petek, 15. marca, v gostilni Pepi-ja Bense na Oslavju dr. Mario Gregori iz Trsta predaval o davčni reformi in še posebej o davku na dodatno vrednost (IVA).
V avtomobilu našli 100 kj» sladkorja
Pri Vilešah je izvidnica tržiških financerjev aretirala neko osebo zaradi tihotapljenja sladkorja. Vrečo s 100 kg sladkorja so agenti našli skrito v avtomobilu z registrsko tablico iz Mantove.
Pri Gradežu so našli truplo tretjega utopljenca
V sredo dopoldne so našli na o-bali otoka S. Andrea pri Gradežu truplo 50-letnega ribiča Narcisa Barattina, ki je skupaj s- dvema tovarišema utonil med nevihto 6. februarja popoldne. Barattin, ki je bil tudi lastnik ribiškega čolna «Fa-sana», je že dvajset let opravljal poklic ribiča in zapušča 33-letno ženo in 16-letno hčerko. Ostala dva nesrečna tovariša so že pokopali. Dan po nesreči so našli v morju truplo 43-letnega Giovannija Loren-zuta, dva tedna kasneje pa še 36-letnega Giorgia Cestera.
Zadnjega ponesrečenca so našli ribiči, ki so z čolnom «Miralonda» krožili po vodah Porto Buso pri Gradežu. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli čolni obalne policije, ki so truplo odpeljali v mrtvašnico občinskega pokopališča, kjer so ga sorodniki prepoznali.
Meddcžclne dijaške smučarske tekme
Prejšnji teden so bila v Ponte di Legno pri Brescii, oziroma v Alpe di Cermis Cavalese pri Trentu meddeželna šolska smučarska tekmovanja, na katerih so nastopili tudi študenti z Goriškega. Med njimi je bila tudi predstavnica slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici Katjuša Ožbat iz Štandreža. Dijakinja je v veleslalomu za mladinke zasedla 36. mesto. Tudi ostali goriški predstavniki so se slabo odrezali, z izjemo Marine Senni, ki je zasedla 9. mesto v veleslalomu ter 4. mesto v slalomu.
poč ključev.
.......................................................hm
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Novi zapleti okoli nameravane gradnje hidroelektrarne na Soči pri Kobaridu
Občinski odborniki v Tolminu so sklenili, naj o celotni zadwi ponovno razpravlja in odloči nova občinska skupščina
Na sedežu goriških mestnih straž-
Razprave o gradnji hidroelektrarne na reki Soči v Kobaridu so dobile novo razsežnost. Glede na to, da naj bi bila lokacijska obravnava o tem projektu, ki je vzbudil toliko pomisledov in polemik v slovenski javnosti še v tem mesecu, torej v marcu, bi morala občinska skupščina sprejeti stališča o svojem ravnanju. To zlasti zaradi tega, ker Republiški sekretariat za urbanizem Slovenije, ki bo odločal
0	tem, če bodo elektrarno gradili ali ne, zahteva pojasnila o nekaterih vprašanjih, na katera doslej izdelana dokumentacija ni dala odgovora. V bistvu gre za zahteve po katerih bi morali storiti vse nujne ukrepe za to, da z zgraditvijo hidroelektrarne ne bi bila uničena ali o-grožena krajina in reka Soča z zgodovinskimi, rastlinskimi in drugimi vrednotami. Republiški sekretariat za urbanizem je tudi zahteval, da se pri pripravljanju tehnične dokumentacije posvetuje investitor — to so Soške elektrarne iz Nove Gorice — s Skupnostjo za varstvo okolja v Sloveniji in z Zavodom za regionalno prostorsko planiranje slovenske republike.
Občinska skupščina se je na nedavni seji soočila s to novo in zahtevno problematiko. Pri tem je treba opozoriti, da so odborniki v Tolminu o gradnji hidroelektrarne
1	sicer že razpravljali in z njo sogla-
šali, julija 1970. leta, toda od tedaj so tudi na Tolminskem nastale spremembe, ki v projekt vnašajo nove elemente. Predvsem se tolminska občina gospodarsko hitreje razvija kot se je kdaj koli prej, tako da delavcev primanjkuje skoraj v vseh dejavnostih. S tem pa sta odpadla dva od najvažnejših argumentov, ki so jih poudarjali pobudniki in z.agovorniki gradnje hidroelektrarne.
Svet za gospodarstvo občine je sedaj predlagal odbornikom, naj bi od investitorja zahtevali jamstva, da hidroelektrarna ne bi pokvarila izvirnih in nedotaknjenih pejsažev reke Soče in krajine na območju Kobarida, potem, da bo podprl napredek turizma, zgradil razne infrastrukturne objekte (kot so ceste, razni javni objekti in podobno) in slednjič naj bi tolminska občina od vsake kilovatne ure elektrike proizvedene v Kobaridu dobila po 30 starih dinarjev.
Občinska skupščina pa je ta predlog zavrnila in je sklenila, da naj o celotni problematiki glede gradnje hidroelektrarne ponovno razpravlja in odloča prihodnja, to je novoizvoljena občinska skupščina. Hkrati pa so odborniki pooblastili svojega predsednika ing Papiča in podpredsednika Skoka, da nai na lokacijski obravnavi zagovarjata stališča, kot so bila sprejeta pred
Izleti
Ob priliki 40-letnice planiške smučarske skakalnice bodo v Planici 17. marca skoki z mednarodno udeležbo. Za to priliko priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici avtobusni izlet. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel 24-95.
Kino
skoraj štirimi leti na že omenjeni seji skupščine. Nekateri odborniki so dejali, da se sedaj ne morejo odločiti o zadevi, ker da bi se morali o tem posvetovati s svojimi vo livci.
S takšnim stališčem oziroma sklepom sta bila predsednik in podpredsednik občine postavljena v nezavidljiv položaj. Glede na stališče oziroma sklep skupščine, bi morala na lokacijski obravnavi o gradnji hidroelektrarne, v sedanjih, to je drugačnih razmerah, zagovarjati stanje kakršno je bilo pred skora; štirimi leti oziroma stališča, ki so odsevala tedanje razmere na Tolminskem.
Medtem smo zvedeli, da so se raznim organizacijam in ustanovam iz vse Slovenije, ki nasprotujejo gradnji hidroelektrarne Kobarid, sedaj pridružili tudi dijaki tolminske gimnazije. Le-teh je okoli 285. V svojem pismu naslovljenem občinski skupščini v Tolminu in Skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji, so poudarili, da sicer nimajo nič proti elektrogospodarstvu, da pa bi zgraditev hidroelektrarne v Kobaridu glede na njeno skromno proizvodnjo — le ta bi znašala komaj 180 milijonov kilovatnih ur električne silo letno — predstavljala nepotreben, škodljiv in nepopravljiv poseg v naravo na območju gornje Soške doline.
Gorica
VERDI 16.30—21.30 «La seduzione». M. Ronet in L. Castoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—21.30 «Amarcord». Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Città amara». Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.30 «La signora è stata violentata». P. Tiffin in C. Giulfrè. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Tutti per u-no botte per tutti», f. Brent in G. Fa.'iman. Barvni film.
Tržič
AZ5.CRRO 17.30—22.00 «Agente 007 dalla Russia con amore». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Amarcord». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Grazie per quel caldo dicembre». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Graiski stolp», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Smrt Indijanca Džoa», a-meriški barvni film ob 18.00 iq, 20.00.
DESKLE «Najdi si prostor za smrt», italijanski barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškego matičnega urada
ROJSTVA: Chiara Marchesan. Ka-tia Foschi, Riccardo Poian, Luca Marchesini.
SMRTI: 65-letna gospodinja Alojzija Medvešček vd. Rossi, 73-letni upokojenec Giuseppe Severa. 92-letna u-pokojenka Eleonora Tomasini.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 57, teL 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
PO KONGRESU DEMOKRATSKE ZVEZE JUŽNIH SLOVANOV NA MADŽARSKEM
Družbena ureditev zagotavlja razvoj nacionalnih manjšin
Položaj jugoslovanskih narodnih manjšin, njihove želje in potrebe za nadaljnji razvoj
Na Madžarskem živi znatno število pripadnikov hrvaške, srbske in slovenske narodnosti. Računajo, da jih je okrog 120 tisoč, od tega Hrvatov 90 odst., ki jih imenujejo različno: Hrvati, gradiščanski Hrvati, Bunjevci, škoci, Bošnjaki.
Te narodnosti žive vzdolž ma-džarsko-jugoslovanske in madžar-sko-avstrijske meje, a tudi pri Budimpešti. Njihov položaj se je zadnja leta precej izboljšal, ker so madžarski partijski in državni organi posvetili razvoju narodnosti večjo pozornost in sprejeli vrsto konkretnih sklepov v prid njihovega šolstva in kulturnega življenja. Vzpostavljene so bile tesnejše zveze z Jugoslavijo, kar je tudi prispevalo k temu razvoju. Pripadniki hrvaške, srbske in slovenske narodnosti razvijajo svoje kulturno življenje v okviru enotne društvene organizacije Demokratične zveze Južnih Slovanov, ki ima svoje organe: Deželni svet, tajništvo in komisije. Deželni svet je sestavljen od šestdesetih predstavnikov vasi, mest ter inštitucij z vseh področjih Madžarske.
Konec novembra 1. 1973 je bil v Budimpešti sedmi kongres Demokratične zveze Južnih Slovanov. Prisostvovalo mu je 170 delegatov, udeležili so se ga tudi vidni predstavniki madžarske in državne oblasti, ki so tudi sodelovali v delu kongresa. Obsežen in temeljit referat o delu zveze je bil delegatom poslan že prej,
V	njem so bili izneseni tako veliki rezultati v razvoju narodnosti, kakor tudi napake in pomanjkljivosti, kritike in samokritike, da bi te napake in pomanjkljivosti bile odpravljene. Referat se ni nanašal samo na delo Zveze, marveč je bilo v njem obravnavano tudi stanje šolstva, kulture in celotno življenje narodnosti.
V	87 šolskih ustanovah poteka pouk v hrvaškem, srbskem in slovenskem jeziku. V njih delujejo 178 učiteljev in profesorjev. V večini osnovnih šol je učni jezik madžarski, pouku materinščine pa so posvečene tedensko štiri ure. V nekaterih šolah je pouk dvojezičen. Poskušali so tudi z združitvijo več narodnih šol v enotno šolo z na-rodnostimi oddelki. V Budimpešti obstoji dobro organizirano hrva-ško-srbska dvojezična gimnazija z internatom. Učno osebje za pouk v materinščini se šola na visoki pedagoški šoli v Pečuhu. Računajo, da je dvojezično učiteljišče in gimnazijo končalo 690 dijakov, okrog 150 pa jih je diplomiralo v materinem jeziku na višjih in visokih šolah. To je pomembno število v pogledu ustvarjanja narodnostne inteligence, kar je občutiti tudi v javnem življenju. Na osnovi sporazuma z Jugoslavijo, se od leta 1966 poleti organizirajo jezikovni seminarji v Zadru in Crikvenici za Hrvate in Srbe, v Sloveniji pa za Slovence. Trinajst vzgonteliev je bilo 3-5 mesecev na študijskem potovanju po Jugoslaviji, osem na jih je tu nrebilo 2-3 tedne. Za osnovne sole je bilo nanisanih ne-kai učbenikov in zelo dobro je bilo tudi sodelovanie z založniškimi pod-jetii v Jugoslaviji.
Zveza je dala nadalje pobudo za ustanovitev kulturnih skupin, ki pretežno goje narodno pesem in plese. Zveza organizira turneje teh skupin po Madžarski, a pošilja jih tudi v Jugoslavijo. Prireja festivale in tekmovanja. Na 2. festivalu južnoslovanskih pesmi in plesov je sodelovalo 600 tekmovalcev iz 50 vasi. Tekmovanje med naj-bolišimi je potem bilo v Budimpešti.
Za razvijanje jezikovne kulture učencev osnovnih šol, je bilo prirejeno tekmovanje v recitiranju in interpretaciji proznih tekstov. Udeležilo se ga je 800 učencev iz 37 šol. Bila je dana tudi pobuda za zbiranje etnografskega blaga, ki vse bolj propada. Obstoji želja, da bi se ustanovil etnografski muzej Južnih Slovanov na Madžarskem. Zveza je objavila antologijo mladih sodobnih pesnikov, pripadnikov južnoslovanskih narodnosti. Povečalo se je v knjižnicah število knjig v materinem jeziku.
Zveza izdaja svoj tednik «Narodne novine», ki ima veliko vlogo v razvoju kulturnega življenja, glede rabe materinega jezika in varovanja tradicij. Tednik ima stalno otroško rubriko. Zadnja leta se je občutno izboljšala njegova kvaliteta. Zveza izdaja tudi «Narodni koledar» (Ljudski kolendar) v 5500 primerkih.
Na kongresu je v diskusiji so-
delovalo 35 delegatov. Govorili so odkrito o delu in uspehih Zveze ter postavljali svoje predloge in iznašali sugestije. Ugotovljeno je bilo, da primanjkujejo otroški vrtci. Da je potrebno povečati njihovo število, uvesti vanje več materinščine in povečati število vzgojiteljev. Isto velja — je bilo rečeno — za dvojezične šole. Nadalje, da bi bilo treba izboljšati vsebino učnih knjig ter odpreti nove oddelke na nekaterih gimnazijah (v Pe-čunhu), da bi tako bilo vsem u-čencem omogočeno učenje materinščine. Takisto je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno povečati število kulturnih klubov, kakor tudi, da bi vsaj še ena radijska postaja uvedla oddaje v jezikih južnoslovanskih narodnosti, razen one v Pečunhu, ki jo je čuti samo na ozkem področju Baranje in Bačke.
Na kongresu je bil za novega predsednika izvoljen Pero Belož iz Sentandreja, za tajnika Miša Mandič. ravnatelj osnovne šole v Ča-
volju. Dosedanjemu tajniku, Milanu Ognjenoviču, pa je bilo izrečeno priznanje za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo, ki ga je v težkih pogojih opravljal vse do
1.	1957.
V	deželni svet je bilo izvoljenih 59 članov, v tri komisije (za šolstvo, kulturo in tisk) pa od 15 do 25 članov. Novi tajnik je na koncu kongresa poudaril, da bo v delu Zveze treba razvijati demokratičnost, vzajemno pomoč in načrtno delo, podrediti delo Zveze družbeni kontroli ter utrievati prijateljske odnose z narodi Jugoslavije v duhu ideje socialističnega patriotizma.
V	obširni resoluciji, ki je bila na kongresu sprejeta, je rečeno, da je Demokratična zveza Južnih Slovanov središče družbeno-politič-nega in kulturnega življenja pripadnikov južnoslovanskih narodnosti na Madžarskem.
Madžarska socialistična družbena ureditev, potemtakem, kot razvid-
no omogoča nemoten razvoj južnoslovanskih narodnostnih skupin, ki žive na območju madžarske države. Vsekakor je zanimiv tudi podatek, da so se kongresa Demokratične zveze Južnih Slovanov udeležili vidni predstavniki partijskega in državnega življenja in na njena tudi sodelovali. To pomeni, da politične in oblastvene organizacije na Madžarskem to vprašanje, namreč vprašanje narodnosti ne samo upoštevajo, marveč se tudi zanj aktivno zavzemajo, da bi bilo pravočasno in pravilno rešeno v smislu vsestranskega družbenega, duhovnega in gmotnega razvoja tako narodnostnih skupnosti samih, kakor tudi njihovih posameznih pripadnikov. To pa je vsekakor edino, kar velja, zakaj samo od priznanj in platoničnih izjav, brez konkretne pomoči in ustreznih u-krepov, narodnostne skupnosti sredi neke obkrožajoče jih tuje ali celo sovražno razpoložene stvarnosti lahko samo polagoma shirajo
V SRED« ZVEČER PRVA GLASBENA PRODUKCIJA
Gojenci glasbene šole GM, ki so nastopili na produkciji v sredo
Kakor vsako leto v tem času je Glasbena matica tudi letos začela s svojimi internimi nastopi, na katerih gojenci njene glasbe-
liiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitinniniiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiutiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiii'
SEDAJ, KO KLASIČNI VIRI - NAFTA IN PREMOG - ODPOVEDUJETA
Francoska vlada se je odločila za prehod k jedrski energetiki
V kratkem bodo začeli graditi trinajst jedrskih električnih central Japonci so popustili: v Sibirijo bodo odšli, tudi če tja ne pridejo ZDA
PARIZ, 7. — Energetska kriza sili ljudi k večjim naporom in tudi k odločitvam, do katerih bi sicer v «normalnih razmerah» ne prišlo. V zvezi s tem se bomo ustavili pri dveh značilnih in hkrati zanimivih primerih. Najprej bomo stopili v Francijo, nato pa v Tokio, oziroma v Sibirijo.
Včeraj smo mogli v agencijskih vesteh brati, da se bo zmogljivost italijanskih atomskih central tako naglo večala, da bo leta 1990, torej čez 16 let, odpadlo na jedrske centrale kar 80 odst. električne proizvodnje v Italiji. Če pomislimo, da je v-lanskem letu delež atomskih central v proizvodnji elektrike v Italiji znašal komaj 3 odst., bo ENEL v teh 16 letih naplavita pravi čudež. Se veliko več pa si glede tega obetajo v Franciji. Danes je stopil v veljavo novi francoski program, ki bo pripeljal Francijo na drugo mesto na svetu, kar zadeva proizvodnjo električne energiie jedrskega izvora. Edino Združene države bodo po količini «atomske elektrike» pred Francijo.
Francoski premier Pierrè Mess-mer je danes obrazložil program, ki predvideva naslednje: najprej intenzivno varčevanje goriva, hkrati pa ublažitev omejitev forzine na francoskih cestah, tako da
morejo po normalnih cestah avtomobili voziti z forzino 90 km, na avtocestah pa kar 140 km na uro. Hkrati pa je Messmer napovedal, da se bo v najkrajšem času začela gradnja 13 novih jedrskih central, katerih skupna zmogljivost bo 13.000 mgW, torej toliko, kolikor je znašala vsa francoska zmogljivost leta 1962. Francoski premier je pri tem dodal, da se ni še nobena francoska, na tudi nobena vlada drugih dežel lotila tako zahtevnega načrta.
Francoski premier Pierrè Mess-rriétr je 'tih televiziji povedal še marsikaj zanimivega. Med drugim je rekel, da se Francija mora iVjijieriti, ,v to spier torej k atomskim centralam, kajti «prirodne zaloge goriv in podzemeljskega plina gredo proti koncu. Premog pa je predrag». Vrhu tega pa mora Francija uvoziti nič manj kot 70 odst. goriva. Messner je tudi rekel, da bo treba v Franciji izvajati nove zakonske sklepe, ki jih bodo v kratkem sprejeli in po katerih ne bodo niti v zasebnih stanovanjih niti v javnih uradih smeli ogrevati prostorov v času od 15. aprila do 15. oktobra.
Samo ob sebi se razume, da bo strošek pri gradnji atomskih cen-
«Koristno in lepo» bi mogli označiti sončna očala, ki jih je pripravilo podjetje «Silhouette»
V FILMSKIH KROŽKIH
«Pop film» v La Cappella
Lo Cappella Underground bo tudi letos posvetila nekaj predavanj glasbenim pop filmom. Danes ob 19. in 21. uri ter v soboto in nedeljo ob 17., 19. in 21. uri bo na sporedu tržaška premiera a-meriškega barvnega filma «Concerto per il Bangladesh» (The Concert Jor Bangladesh, 1972), ki ga je režiral Saul Swimmer, proizvedel pa George Harrison za podjetji Apple-Fox. V filmu bomo poslušali glasbene nastope E-rica Clamptona, Boba Dylana, Georga Harrisona, Leona Russel-la, Billyja Prestona, Ravija Shan-karja, Klausa Voormana, Ringa Starra, Badfingerja, Aliano Beut-lerja, Jessea Eda Davisa, Toma Evansa, Chucka Findleya, Mika Gibbonsa in drugih.
Za tem filmom namerava La Cappella pripraviti še predvajanja drugih pop filmov, kot so «Monte-rey Pop*, «Emerson Lake & Palmer — Pictures at an Exhibition», «Pink Floyd at Pompei» idr.
S.	G.
trai velikanski. Toda deloma si ga bo prevzela državna družba za proizvodnjo električne energije, deloma bo pri tem sodelovala vlada, ki bo državno podjetje podprla pri povišanju kapitala. Premier je omenil, da se je cena električni energiji pred nedavnim dvignila za obilnih 14 odst., o-pozoril pa je tudi, da se bodo ustrezno dvignile tudi cene plinu in premogu. To velja za zasebno rabo. V industriji pa bodo cene še višje. Vlada pa se hkrati obvezuje. da v letošnjem letu ter v letu 1975 «Francija ne bo porabila več nafte in naftnih derivatov kot jih je porabila v lanskem letu». Ta prihranek se bo uresničil predvsem z manjšo uporabo in z varčevaniem
Rešitev iz zagate ob pomanjkanju nafte in podzemeljskega plina je v jedrski energiji, kajti «i-mamo precejšnje izkušnje na tem področju»,
Gradnja trinajstih atomskih central bo trajala šest let, njen strošek pa bo znašal okoli ene milijarde frankov. Z začetkom 1975. leta bo francosko podjetje za proizvodnjo električne energije «EDF» izročilo obratovanju po eno jedrsko centralo vsaka dva ali tri mesece. Kot je bilo določeno na medministrskem svetu, ki ga je vodil sam Georges Pompidou, bodo druge načrte, ki so v zvezi z zadevno uporabo jedrske energije, začeli izvajati že z letom 1975, tako da čez dve leti francosko podjetje za proizvodnjo električne e-nergije ne bo več gradilo drugega kot same atomske centrale.
V začetku smo omenili, da znaša delež atomskih central v proizvodnji električne energije v Italiji komaj 3 odstotke celotne proizvodnje električne energije. Ta delež se bo odslej naglo večal. Tako zagotavljajo v Rimu. V Franciji pa je ta delež lani znašal 9 odstotkov, konec tega desetletja bo znašal že 25 odstotkov, 1985. leta se bo povzpel na 50 odst., okoli leta 2000 pa bo delež jedrskih central v celotni proizvodnji električne energije v Franciji znašal že 85 odstotkov. Če primerjamo francoske načrte z italijanskimi, se nam zdi, da so italijanski načrti nekoliko pretirani ali vsaj optimistični, kajti Francija je na tem področju prav gotovo že sedaj veliko bolj pripravljena kot Italija, vrhu tega ima tudi večje možnosti, kajti neodvisna je od tujih dobav goriva, saj spada Francija v ožji krog držav, ki razpolagajo z napravami za bogatitev atomskih prirodnih goriv.
Ko smo tako opravili s Francijo, stopimo v Tokio. Tu je danes japonski premier Tanaka o-dobril sklep o japonskih naložbah
v sibirskih petrolejskih poljih. O interesu Japonske za sovjetska petrolejska bogastva v Sibiriji smo že nekajkrat poročali. Hkrati pa smo tudi poudarjali, da gre za velikanske naložbe, ki jih niti sicer tako razvita dežela kot je Japonska sama ne premore. Zato so japonski zainteresirani krogi svojo udeležbo pogojevali s sodelovanjem ameriškega kapitala. ZDA pa so se umaknile in zadnje čase še vedno oklevajo. Toda Japonska zaradi pomanjkanja goriv ne more občepeti. Hkrati pa je Japonska za 95 odstotkov odvisna od uvoza goriv. To je prisililo Japonce, da so se sedaj odločili za investicije v Sibiriji in sicer za sodelovanje s Sovjeti pri gradnji naftovoda od Tjumena v Zahodni Sibiriji do Nahodke, do mesteca na sovjetski obali Pacifika. Ker gre za razdaljo 7760 km in ker nameravajo postaviti naftovod z velikansko zmogljivostjo, so Sovjeti zahtevali najprej japonsko soudeležbo z eno milijardo dolarjev kredita, sedaj pa zahtevajo kar dve milijardi dolarjev «prispevka», na kar so Japonci, kot kaže, pristali, ker jih je k temu prisilila stiska.
............................................................m....
Upadanje rojstev v Evropi
ne šole pokažejo svoje prve rezultate. Prva letošnja produkcija gojencev glasbene šole je bila v sredo zvečer v dvorani Jacobus Gallus, ki je bila ob tej priložnosti ponovno nabito polna. Na prireditev pa niso prišli le starši gojencev, pač pa tudi veliko prijateljev mladine in čeprav je to bil formalno interni nastop, bi mogli reči tudi, da je šlo že za javen koncert in da je bil ta nastop tudi nekakšna javna preizkušnja rezultatov prvega tromesečja letošnjega šolskega leta.
Spored je bil bogat in hkrati pester, ker so nastopali gojenci pripravljalnih razredov in obeh prvih razredov. Napovedovalka je s tem v zvezi najavila kar 17 točk. Mladi «glasbeniki» so se kar dobro izkazali. Nekateri so se lotili celo zahtevnejših skladb, kot da bi se z glasbo že dolgo ukvarjali. Na sporedu so bile tudi tej ravni primerne skladbe velikih mojstrov kot so Bach, Schumann, Haendel, Clementi in drugi.
Največ gojencev je nastopilo s klavirskimi skladbami, toda tudi z violino, flavto in s harmoniko so se preizkušali. Navedli bomo imena nastopajočih:	Ada
Močnik, Roberta Coretti, Andrej Pregare, Federico Mónti, Walter Kodarin, Sonja Zupančič, Kristina Cupin, Ivo Volpi, Massimo Vodopivec, Andrej Balbi, Irena Zuba-lič, Katerina Modic, Mauro Bocciai, Henrik Gruden, Milojka Milič, Aleksander Beltrami in Massimo Troian. ^ a.
Nastopil je tudi kvartet flavt in sicer Erika Slama, Nives Košuta, Marija Moreale - in Riccardo Pergolis, ki so izvedli Steapsovo skladbo «Dva plesa za kvartet blokflavt».
Občinstvo je bilo z nastopom zadovoljno.	M. M.
. NAROČITI SC NA
PRIMORSKI DNEVNIK
CIRIL GALE s
OBRAČUN V POSTOJNI
17.
KAD MISUS.LE-■POTICKA, VčEKRES L.AH-
ŽENEVA. 7. — Če je res, da vsemu človeštvu grozi tako imenovana demografska eksplozija, saj računajo, da nas bo na Zemlji ob prehodu iz tega stoletja v prihodnje že najmanj 6 milijard in pol če ne celo sedem milijard, da je tudi res, da bo delež Evro-
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vplivna osebnost vas bo podprla in u-živali boste zaupanje predstojnikov. Prijetno presenečenje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dramatizirajte posledic napake, raje jo odpravite. Zagotovili si boste spoštovanje prijateljev.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Za uresničitev načrta vam bo potrebna pomoč vplivne osebe. Popustite v družinskem sporu.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Z načrtnim delom vam bo uspelo zaključiti posel. Ogibajte se pretirane jeze in ljubosumnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je posebno ugoden za one, ki se u-kvarjajo z raziskovanjem. Lep družinski večer.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite priložnost, kajti sreča je na vaši srani. Pri reševanju čustvenega vprašanja se oprite na svoje razsodnosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prejeli boste več ponudb. Na vas bo, katero boste izbrali. Razčistite neki nesporazum.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Za rešitev vprašanja, ki vas skrbi, sta potrebni treznost in razum. Uresničili boste čustvene načrte.
STRELEC (od 21.11. do 20.12) Prejeli boste zanimivo poslovno ponudbo. Otresite se sitne naloge. Možna je sprava.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V nekem poslu dobro preračunajte, koliko boste tvegali. Dali boste prijatelju dober nasvet.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pripravite se na dokaj težek spopad z nasprotniki. Prijetne ure zvečer.
RIBI (od 20.2. do 20.30 Dobre zamisli za uresničitev vaših načrtov. Skladnost in popolno razumevanje z ljubljeno osebo.
pe pri tem neznaten. To se pra vi, da se razviti svet razmeroma počasi razvija. Konkretni podatki govore naslednje: ob koncu našega stoletja bo v Evropi le 135 tisoč ljudi več kot jih je sedaj. In pri tem bo še največ «prispevala» Sovjetska zveza, kajti razen nje bo Evropa povečala svoje prebivalstvo ic za 70.000 ljudi. Naša značilnost je tudi v tem, da bo ob koncu našega stoletja v Evropi za dvakrat več ljudi, starih nad 75 t, kot jih je bilo leta 1950, tako da bo tedaj kar obilnih 5 odst. ljudi z nad 5 let starosti.
Po podatkih, ki jih je zbralo tajništvo ekonomske komisije ZN za Evropo, se delež Evrope v sve lovnem prebivalstvu iz leta v leto krči. Leta 1950 je prebivalstvo Evrope predstavljalo 23 odst. vsega svetovnega prebivalstva, 20 let pozneje, torej leta 1970, je ta delež znašal že komaj 20 odstotkov. Če bomo nadaljevali po tej poti, v kar nihče ne dvomi, bo delež Evrope v številu svetovnega prebivalstva ob koncu stoletja komaj 14 odst.
Glavni razlog pri tem je padec števila rojstev in sicer najprej v deželah socialističnega sveta, od leta 1965 dalje pa v vsej Evropi, tudi v zahodnem, kapitalističnem delu Evrope. Ta padec rojstev se v nekaterih zahodnoevropskih deželah še niža, tako da imamo v celi vrsti dežel, kot na primer v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Zahodni Nemčiji in še ponekod komaj 14 rojstev na tisoč prebivalcev.
Če je res, da se je skrčilo tudi število smrti in da se je s tem podaljšala poprečna življenjska doba, je tudi res, da se število prebivalstva le relativno veča, namreč da dobe, ko se bo tudi staranje ustavilo in ko bi število smrti znalo postati večje od števila rojstev. V tem primeru bi mogli biti celo priča upadanja števila prebivalstva, kar se na primer dogaja na Madžarskem, kjer so se v zadnjem času lotili cele vrste ukrepov, da bi se povečal prirodni prirastek. Cela vrsta nagrad in olajšav staršem je sicer začela dajati pozitivne rezultate, toda še daleč smo od te Ra, da bi Madžarska zavrla nroces upadanja števila prebivalcev.
PETEK, 8. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 do 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Moda in družba 12.55 Sestavimo časopis
Drugo nadaljevanje
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Italijanske lutke:
SEVILJSKI BRIVEC
Izvaja milanska družba Carlo Colla in sinovi
17.45	Toomaj in Kala Nag:
Deček in slon
18.10 PUŠČAVA ATAKAMA	.
Dokumentarec, ki sta ga pripravila Paul De Castro m Carlos Velenzuela
18.45	Poljudna znanost:
Krščanstvo in človekova svoboda
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Teden aktualnosti
21.45	Glasbeni spored: Klasična, lahka in pop - glasba
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.30	Konjske dirke Prenos iz Bologne
18.45	športne vesti
19.00	BLAZNA VOJNA
Risani film, ki ga je napravil Karel Zeman Risani film «Blazna vojna» nosi v češkoslovaškem izvirniku naslov «Na komete» in spada med boljša dela enega najboljših sodobnih strokovnjakov risanega filma Karla Zemana. Ta je danes star 64 let, toda z odrsko in filmsko umetnostjo se je lotil koj po vojni, po osvoboditvi, ko se je najprej ukvarjal z lutkami, vtem ko je prej delal reklamne risane filme. Karel Zeman se nikoli ni zadovoljil s tem, kar je ustvaril. Zanimalo ga je vse, kar je bilo novega. Zato je neprestano u-stvarjal nove in nove stvari. Začel je na primer z lesenimi lutkami. Od teh je prešel na steklene, nato je napravil nekakšno «mešanico», da je hkrati spravil na oder lutke in žive otroke. 1958. leta je postavil na oder žive otroke-igralce, ki pa so igrali v «starem ambientu». Tudi risani film «Na komete», ki so ga v italijanščino prevedli v «La pazza guerra», spa da v ta način. Tudi to delo ima za osnovo neko Vernovo delo, iz katerega je Zeman našel nekaj idej, ki jih je prepustil nato svoji bujni fantaziji, da se je z njimi sprostila. Sicer pa si bomo delo ogledali nocoj
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	REPERTO NUMERO SEI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 14.10 Šola	.,	„
Črka kot številka, Primorski gozd, Ali ste videli, Stanovanjska gradnja, Evolucija življenja, Slovnica, itd.
10.50	in 15.45 Angleščina
17.25	MAMA
Oddaja posvečena Dnevu ženske 17.55 Obzornik
18.10	Obisk pri Tončki Maroltovi
Ob letošnjem jubileju — 25-letnici — akademske folklorne skupine France Marolt je ljubljanska TV še posebej posnela oddajo s Tončko Maroltovo ki je pred nedavnim slavila svojo 80-letnico. V jubilejnem katalogu je prof. Valens Vodušek med drugim zapisal:
Kot zvesta življenjska družica si stala ob strani Franceta Marolta vsa leta skromnega skupnega življenja. Morala si skrbeti za glasbeno vodstvo že pri prvi skupini folklornih plesov in iger, predhodnici današnje akademske folklorne skupine, ki nosi njegovo ime. Tej skupini si ostala zvesta vse do danes .. . Bila si med pionirji plesnih zapisovalcev . . . Kot zbiralka, prirejevalka, inštruktorica in mentorica mladih si nadaljevala delo Franceta več kot dvajset let še po njegovi smrti. V nenehnem delu med mladimi si ostala zavidljivo sveža in mlada. Kljub visokim letom. V občudovanju tvoje velikanske življenjske in delovne energije ti za vse tvoje delo in za tvojo zvestobo izrekamo zahvalo
18.50	Cesta in mi: PROMETNE NESREČE IN POBEGI
19.00	Nalezljive bolezni: MENINGITIS
Prof. dr. Rado Žargi bo govoril o seroznem in gnojnem meningitisu
19.25	TV kažipot 19.45 RISANKA
20.00	DNEVNIK
20.25	Tedenski gospodarski komentar
20.40 Reci zbogom, Maggie Cole	.
Ameriški barvni film, ki govori o zdravnici in njenem življenju in delu v Chicagu. Ob primeru levkemije pri deklici Lisi se dr. Maggie ne more pomiriti. Šele kolega ji pomaga in dopove, da se je treba včasih tudi posloviti, seveda ko pride čas
21.50	DNEVNIK
22.05	Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju Nastop plesnih parov. Prenos iz Muenchna
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Oflandovo vstajenje
Serijska zgodba v barvah
21.05	Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju Barvni prenos iz Muenchna
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola;12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 11.50 Sodobni skladatelji; 19.15 Liki iz naše preteklosti; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert 21.00 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Carlo Sgorlan: La luna color ametista, drugo nadaljevanje; 15.35 Koncert 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasveti: 12.00 Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru: 15.00 Kulturne vesti;
17.00	Tops - pops; 17.45 Kulturna panorama 18.00 Glasbeni koktail;
19.00	Slovenski pevski zbori; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Nagovor rabina Belgrada; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	osebna reportaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Poseben program s Monico Vitti; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Popoldanski spored; 18.00 Dober in obilen program;- 18.45
Sindikalno ekonomska panorama; 19.27 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Kancert.
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30, Poročila; 8.40 Kako in zakaj? 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka Vojna in mir; 9.55 Popevke; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 13.00 Hit parade; 13.35 Program z Wal-terjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Parada orkestrov, nato festival popevk iz Sanrema.
III	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Komorna glasba; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Dirigira Toscanini; 15.20 Po-lifonska glasba; 18.00 V diskoteki; 18.20 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Krvne bolezni; 21.30 Ernesto Muralo: Signorine; 22.20 Ob 100-letnici G. Spontinija.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.35 Kam in kako na oddih; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pesem o neki ženi; 9.35 Narodna glasba: 10.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam .. .; 14.10 Iz mladih grl; 15.35 Glasbeni intermezzo; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje: 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Štirje kovači; 20.00 Stop - pops 15; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Jazz pred polnočjo.
I
SPORT SPORT SPORT
rokomet
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Jugoslaviji ostaja le borba za bron
Njenemu poraru z NDR sta Za zlato kolajno se bosta
Magdeburg, 7. — olimpijski
prvaki v rokometu, igralci Jugoslavije, se bodo na svetovnem rokometnem prvenstvu v Vz. Nem-éli> borili le za tretje mesto. V današnji odločilni polfinalni tekmi z Vzhodno Nemčijo so zasluženo pod-lefli nasprotniku, ki jih je odpra-yn z 19:17 (10:8). Jugoslovanski igralci so napravili vrsto napak v Prvem polčasu, ko so zgrešili tudi dva sedmerca. Nič ni pomagalo, da so zaigrali v drugem polčasu pre-cel bolje, saj jim je uspelo le izenačiti in nato tesno slediti domačinom. Tedaj sta se vmešala v igro tudi sodnika, ki sta nekajkrat očitno dokazala, da nista preveč naklonjena jugoslovanskim igralcem.
Jugoslovanska rokometna repre-zentanca se bo tako borila v soboto popoldne za tretje mesto s Polj-sko, medtem ko -e bosta za zlato ddličje potegovali Romunija in Vzhodna Nemčija.
Poljaki so danes premagali v polfinalnem srečanju A skupine Dansko s 14:9.
UMETNOSTNO DRSANJE
Na svetovnem prvenstvu v Miinchnu
Švicarka Karin Itcn vodi po ohvcznih likih
MUENCHEN, 7. — Švicarka Ka-fin Iten je osvojila prvo mesto v obveznih likih na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju, ki se odvija v Muenchnu. Na drugo mesto se je uvrstila Nemka Erratho-va, tretja pa je bila Angležinja Mc f-ean. Itenova pa verjetno ne bo ostala dolgo časa na vrhu lestvice, ker so proste vaje njena šibka točka. Strokovnjaki predvidevajo, da si bo ta naslov prisvojila evropska Prvakinja Christine Errath, medtem ko bi lahko pripravila preseneče-nJy tudi Američanka Dorothy Ha-toin, ki se je danes uvrstila na peto mesto.
. P° šestih obveznih (težkih!) vajah vodi pri moških vzhodni Ne-toec Jan Hoffman, ki je že v Zagrebu osvojil naslov evropskega pr-yaka. Pri plesnih parih vodita Sovjeta Pahomova in Gorškov.
kolesarstvo
. PULJ, 7. — Na progi Poreč Pplj je bila danes prva kolesarska dirka v Jugoslaviji. Na 140 km dolgi Progi se je na prvo mesto uvrstil steri puljski predstavnik Cvetko- Bi-Jto- ki je pot prevozil v 2.47’25” in je na cilju premagal Freliha, Leč-ka in Zakotnika.
košarka
Tekma Bor — Breg odložena
Tekmo med Borom in Bregom, Veljavno za prvo kolo prvenstva v rninibasketu, za letnik 1962 in totojše, ki bi morala biti na spo-reru včeraj, so odložili zaradi teh-•učnih ovir. Srečanje bodo odigrali Prihodnji teden.
b. 1.
nogomet
Pro Gorizia je še v slahih vodah
Negodovanje med.goriškimi šport-"'ki se nadaljuje zaradi tretjega Poraza Pro Gorizie v zadnjih tek-mah. v nedeljo so Goričani v Co-neglianu zaigrali precej slabo in ao zasluženo pustili obe točki doma-cinom, ki so kljub golu Pro Gorizie ^JPrej remizirali in nato povedli.
red nedeljsko tekmo so nogome-ffl' (v pismu) obljubili goriški Publiki, da bodo dali vse od sebe za zmago. Na igrišču pa so na da-ho obljubo pozabili in spet slabo aigrali ter sploh pozabili, da se nogomet igra v enajstih.
Slabi rezultati pa bodo nega-lvn° vplivali tudi na društveno bla-
precej botrovala tudi sodnika potegovali NDR in Romunija
gajno, kajti (to smo že opazili v nedeljo) na tekme hodi precej manj ljudi, število navijačev se bo še znižalo, če bo goriška ekipa še nadaljevala s tako igro. Če bi Goričani tudi tokrat izgubili tekmo, bi zgubili tudi možnost sodelovanja v italijanskem nogometnem pokalu.
R. P.
KOLESARSTVO
MILAN, 7 — V soboto bo na sporedu prva izmed klasičnih italijanskih profesionalnih kolesarskih dirk. Najboljši kolesarji, z izjemo Gimon-dija in Merckxa, se bodo pomerili na 60. dirki Milan — Turin (209 km). Med naj večjimi favoriti za končno zmago so Vlaeminck, Rit-ter, Gosta Pettersson, Perurena, Galdos in Lazcano.
HOKEJ NA LEDU
PARIZ, 5. — Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo za C skupino cd 8. do 16. marca v Franciji, in sicer v Gapu, Grenoblu in Lyonu. V tej skupini nastopajo Italija, Sev. Koreja, Bolgarija, Francija, Kitajska, Avstralija, Švica in Madžarska.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
ATLETIKA
EP V DVORANAH
Union, Primorje in Vesna TUDI JUGOSLOVAN SUŠANJ
prikazali zadovoljivo igro
Gaja in Breg bi lahko z nekaj več sreče remizirala
NARAŠČAJNIŠKO
PRVENSTVO
Skupina A
Nedeljska zmaga Uniona v tekmi z De Macorijem potrjuje, da so Podlonjerci trenutno v odlični formi. V treh tekmah so osvojili pet točk in kaže, da so na pravi poti za višja mesta lestvice. Brežani so v nedeljo zgubili po nepotrebnem v tekmi s CGS. Sodnik je dosodil domačinom enajstmetrovko, ki je niso zapravili. Triestina je osvojila svoj tretji zaporedni par točk z zmago nad Opicino Supercaffè.
Prihodnjič bodo «plavi» sprejeli v goste Opicino Supercaffè, ki se je doslej dobro izkazala in bi morala povzročiti našim fantom precej preglavic. Na papirju bo naloga Podlonjercev lažja; gostovali bodo pri Cremcaffeju in bi morali zmagati brez večjih težav.
IZIDI: CGS — Breg 1:0, Opicina Supercaffè — Triestina B 1:2, Li-bertes S. Marco — Union 0:4, Li-bertas Rocol — Cremcaffè 2:0.
LESTVICA: Triestina B 6, Union 5, Libertas Rocol in CGS 3, Opicina Supercaffè 2, Breg in Cremcaffè 0.
PRIHODNJE KOLO: Union — Cremcaffè, Triestina B — Libertas S. Marco, Breg — Opicina Super-caffè, CGS — Libertas Rocol.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiniiiii
SMUČANJE
V SLALOMU ZA SP
V predzadnji vožnji prva R. Mittermaier
Na cilj ni prispela niti polovica tekmovalk
NOVI SMOKOVEC, 7. — Zahodna Nemka Rosi Mittermaier je zmagala v predzadnji preizkušnji za ženski svetovni smučarski pokal. V današnjem slalomu v Novem Smokov-cu na Češkoslovaškem ni imela resnih nasprotnic, saj je bila v res odlični formi, v ostalem pa ji je pomagala tudi doslej morda najnapornejša proga, kjer so morale odstopiti tudi tako znane tekmovalke, kot je zmagovalka letošnjega pokala Pr olio va, Zechmei strova, Serra-tbva in Nadigova. Samo Ta tekmovalk od 52 je v obeh vožnjah prispelo na cilj.	•;,,
Vrstni red:
1.	Rosi Mittermaier (ZRN) 88”08
2.	Daniele Debernard (Fr.) 88’'14
3.	Hanny Wenzel (Liecht.) 88”49
4.	Lisemarie Morerod (Švi.) 89"20
5.	Patricia Emonet (Fr.)	90”85
6.	Irmgard Lukasser (Av.) 90"91
7.	Marianne Jager (Švi.) 92”33
8.	Regina Sackl (Av.)	92”63
9.	Odile Chalvin fFr.) 93”02
10.	Ingrid Eberle (Av.)	93”83
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Annemarie Moser - Proli 248
2.	Hanny Wenzel (Liecht.) 133
3.	Christia Zechmeister (ZRN) 129
4.	Monika Kaserer (Av.)	128
5.	Fabienne Serrai (Fr.)	_	1-25
6.	Marie-Therese Nadig (Švi.) 123
7.	Rosi Mittermaier (ZRN) 116
8 Wiltrud Drexel (Av.)
9.	Kathy Kreiner (Kan.)	70
10.	Lise Marie Morerod (Švi.) 62
KOŠARKA
Kljub porazu dobra igra Patriarce
Patriarca — Saclà	66:86
(36:31)
PATRIARCA: Devetag 8, Furlan 10, Marušič, Mauri 10, Bruni 15, Pieric 19, Flebus 4, Glessi, Ferri.
SACLA': Laing 18, Frediani 2, Caglieris 10, Merlati 22, Riva 2, Benevelli 20, Di Nallo, Anconetani 6, Sacchetti 4, Maghet 2.
SODNIKA: Burcovich in Brianza iz Benetk.
PROSTI METI: Patriarca 8 :10, Saclà 6:8.
Kljub prednosti osmih košev, ki si jih je Patriarca pridobila v prvi tekmi proti Saclà (Goričani so namreč zmagali v gosteh s 77:69) niso Goričani uspeli premagati gostov in se uvrstiti v nadaljnji del italijanskega košarkarskega pokala.
V prvem polčasu so goriški igralci pričeli takoj s hitrimi napadalnimi akcijami. Gostje so se zmedli in slabo igrali pod košem, posebno Merlati in Američan Laing ste zgrešila precej žog. V drugem taboru sta se dobro izkazala Pieric. in Furlan. Po prvem delu tekme so gostje zaigrali boljše ter so pokazali svojo izkušenost: Merlati in Laing sta se dobro odrezala v napadu in v obrambi, tako da je Pieric le težko polnil koš. Proti koncu tekme pa so Goričam' popustili na vsej črti ter so dopustili nasprotniku, da si je zagotovil visoko prednost v koših in s tem avtomatično vstop v višii del prvenstva.
P. R.
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ
VIŠARJE
NEVEJSKO SEDLO
KOČA GILBERTI
MATAJUR
RAVASCLETTO
FORNI DI SOPRA
SAPPADA
PIANCAYALLO
CORTINA
ČRNI VRH
LOKVE
VELIKA PLANINA
KRVAVEC
VOGEL
KOMNA
ZELENICA
KRANJSKA GORA
PLANICA
ZATRNIK
STARI VRH
GOLTE
POHORJE
BOVEC
LIVEK
KANIN
POSTOJNA
80 cm 300 cm 150 cm 400 cm 90 cm 110 cm 110 cm 300 cm 150-300 cm 120 200 cm 80 cm 30 cm 60-120 cm 80 140 cm 320 cm 310 cm 60 200 cm 60 cm 80 cm 70 cm 80 cm 70 cm 40 cm 25 cm 40 cm 440 cm 15 cm
Skupina B
V	nedeljo so nogometaši Primorja prvič stopili na igrišče v letošnjem prvenstvu z mlado in neizkušeno enajsterico. Prosečani so se v tekmi z Esperio od Sv. Alojzija dokaj dobro odrezali in so osvojili remi brez golov. Gaja pa v tem kolu ni imela sreče, klonila je močnim Giarizzolam s tesnim izidom. V preostali tekmi je S. Giovanni premagal Edero prav tako z 2:1.
V	nedeljo bo na sporedu prvi slovenski derbi tega prvenstva med Primorjem ih Gajo. Tekma bo verjetno zelo zanimiva in odprta vsem izidom. Naj omenimo, da se bosta v nedeljo spoprijela Giarizzole in S. Giovanni, ki sodita med glavne favorite te skupine.
IZIDI: Esperia Sv. Alojzij — Primorje 0:0, Gaja — Giarizzole 1:2, S. Giovanni — Edera 2:1.
LESTVICA: Giarizzole 4, S. Giovanni 3, Gaja, Zaule, Edera in E-speria Sv. Alojzij 2, Primorje 1.
PRIHODNJE KOLO: Edera — Zaule, Giarizzole — S. Giovanni, Primorje — Gaja. Esperia počiva.
Skupina C
Vesna je ponovno dokazala, da je trenutno v dobri formi. Zucca in tovariši so odpravili sicer solidno Ponziano. Rosandra je premagala z golom izvrstnega Zohila Inter, SS, ki je s prikazano igro nekoliko. razočaral. Preostalo srečanje med Do-miom in De Macorijem se je končalo brez golov.
Prihodnjič bodo Križani gostovali v Dolini pri Domiu. Vesna bi morala odpraviti brez večjih težav dokaj šibke nasprotnike, katerih igra sloni predvsem na vratarju Giaco-miniju. Zanimivo bo tudi srečanje, v katerem si bosta nasprotovala Ponziana in Rosandra.
IZIDI: De Macori — Domio 0:0, Vesna — Ponziana 2:1, Rosandra — Inter SS 1:0.
LESTVICA: Vesna in Ponziana 4, Stock in Rosandra 2, Domio in De Macori 1, Inter SS 0.
PRIHODNJE KOLO: Inter SS — Stock, Ponziana — Rosandra. Domio — Vesna. De Macori počiva.
Skupina D
Tudi tokrat je Triestina osvojila ves izkupiček. Tržačani so prekrižali račune Muggesani, ki je ves čas napadala in upala vsaj na neodločen izid. Nadaljuje svojo serijo pozitivnih izidov tudi Libertas Trst, ki zaostaja za Triestino le za točko. Igralci Libertasa so v nedeljo odpravili Costalungo. V preostali tekmi je Roianese presenetljivo remiziral s Fortitudom. Naj pnpomnimo, da so Miljčani, katere vodi Catania, nastopilir-v nepopolni postavi.
Prihodnjič bo na sporedu zanimivo srečanje med Libertasom Trst in Muggesano. Tekma bo odprta vsem izidom.
IZIDI: Roianese — Fortitudo 0:0, Costalunga — Libertas Trst 1:2, Muggesana — Triestina A 1:2.
LESTVICA: Triestina A 6, Libertas Trst 5, Fortitudo in Muggesana 2, Roianese 1, Tergeste 0.
PRIHODNJE KOLO: Triestina A — Tergeste, Libertas Trst — Muggesana, Fortitudo — Costelunga. Roianese počiva.
MLADINSKA
POPRVENSTVENA LIGA
V	nedeljo se je začelo tudi to tekmovanje. Ni igrala Costelunga, ki je osvojila pred kratkim prvenstvo in je morala v Gorico, kjer se je srečala v okviru tekmovanja za meddeželno prvenstvo z ekipo Oratorio San Michele Extra. Vse enajsterice so si bolj ali manj enakovredne, saj ni bilo visokih zmag. Najbolj nas je presenetila zmaga Cremcaffè nad Muggesano. Libertas Rocol in CGS, ki sodita med glavne favorite, sta remizirala.
Costelunga tudi prihodnjič ne bo nastopala zaradi povratnega srečanja z ekipo San Michele Extra. Zanimivo bo srečanje med Libertasom iz Rocola in Giarizzolami ter med Cremcaffeiem in Muggesano.
IZIDI: Costelunga — De Macori n.o., Giarizzole — Libertas Trst 1:1, Libertas Rocol — CGS 1:1, Inter SS — Edera 0:1, Cremcaffè — Muggesana 2:1.
LESTVICA: Cremcaffè in Edera 2, Giarizzole, Libertas Rocol, CGS in Libertas Trst 1, De Macori, Costalunga, Inter SS in Muggesana 0.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Rocol — Giarizzole, Inter SS — Coste-lunga, Muggesana — De Macori, Edera — Libertas Trst, Cremcaffè - CGS.
Jolo
MOSKVA, 7. — Obe polfinalni srečanji med izzivalci svetovnega šahovskega prvaka bosta aprila, e-no v Leningradu, drugo pa v O-desi.
Tiskovna agencija «Tass» je danes objavila, da se bosta Viktor Korčnoj in Tigran Petrosjan srečala v Odesi, z začetkom 12. aprila, medtem ko bosta Boris Spasski in Anatolij Karpov začela igrati 10. aprila v Leningradu.
Zmagovalca obeh polfinalnih srečanj bosta nato igrala med sabo za določitev kandidata, ki se bo moral spoprijeti s svetovnim šahovskim prvakom, Američanom Fischerjem, ki si je naslov priboril leta 1972 z zmago nad Spasskim. Dvoboj za svetovni naslov pa se bo odvijal leta 1975.
LETOS MED NAJBOLJŠIMI
Med italijanskimi atleti kandidira za kolajno tudi D ion is i
Evropsko atletsko dvoransko prvenstvo bo letos gostovalo na Švedskem v Gbteborgu. Odvijalo se bo v soboto in nedeljo. Lanska prireditev je bila v Rotterdamu.
Odličnih dvoranskih dosežkov je letos v Evropi na pretek, kot vsako leto, težko pa je predvidevati če se bodo rezultati vsaj delno ponovili tudi v Gbteborgu. Že marsikdaj prej so bila taka tekmovanja slabo obiskana (od nekaterih močnih reprezentanc celo samo simbolično) in pričakovanja so ostala neizpolnjena.
Od vedno je bilo dvoransko prvenstvo predvsem tekmovanje skakalcev, ki imajo edini neokrnjen spo red in idealne pogoje v vseh panogah. Teki so seveda zanimivi tudi brez vrhunskih rezultatov, edini met (krogle) pa ni preveč privlačen, ker se mogočne, napihnjene postave današnjih metalcev slabo «sprijateljijo» z gledalci.
Tudi letos so skakalci odlično pripravljeni. Že Italijani, ki niso prav velesila, imajo dva kandidata za zmago. Dionisi je nekoliko nepričakovano ponovno v evropskem vrhu s skokom 5,40 m, med favorite pa lahko prištevamo tudi Furlana Del Foma, ki je popravil državni rekord v skoku v višino
do 220 cm. UfX)števati moramo tukaj najprej Finca Kalliomakija in kar masovno tudi Sovjete, ki so postali za ZDA skupinsko najmočnejši. Isakovu se je prav pred kratkim pridružil še mlajši Trofimen-ko (5,37 m). Za višino so Sovjeti tudi odlično pripravljeni: šapka 223 cm, Abramov 222 cm, Gavrilov 221 cm.
Ženski skok v višino ima na prvem mestu trenutno Rito Kirst iz NDR z izenačenim SR 192 cm, 190 cm pa je preskočila tudi bivša olimpijska in evropska prvakinja Karbanova-Rezkova iz ČSSR.
Tekači so na ostrejših ovinkih oškodovani, sprint pa je prekratek, da bi dal jasno sliko o močeh na daljših razdaljah. Izgleda. da je Borzov po letu skoraj popolnega počitka ponovno zdrav. Izenačeni svetovni rekord na 60 m je dovolj za nesljiva vizitka. Z njim bo gotovo starta! tudi Silov. tudi sam svetovni rekorder. Na dališih progah je tudi letos v izredni formi Belgijec Emil Puttemans. Morda bo resnejše nasprotnike našel v Angležih. če so ti podaljšali formo z britanskih iger.
Jugoslovansko predstavništvo bo zelo skrčeno. Kot kandidat za zmago v Gbteborgu Sušanj na progah
400 m in 800 m. Na krajši razdalji brani Sušanj evropski naslov. Na 400 m bo v ženski konkurenci nastopila Jelica Pavličič. Njen letošnji najboljši dvoranski dosežek 54"24 je prav zadovoljiv in obeta dobro uvrstitev.
Dvoranske evropske naslove branijo naslednji atleti:
ŽENSKE
60 m Richter (ZRN) 7”27 400 m Bernard (VB) 53"04 800 m Jordanova (Bolg.) 2'2"65 1500 m Tittel (ZRN) 4’16'T7 60 m ovire Erhardt (NDR) 8”02 višina Blagojeva (Bolg.) 192 cm daljina Jorgova (Bolg.) 6,45 m krogla Fibingerova (ČSSR) 19,08 m
MOŠKI
60 m Nowosz (Poljska) 6’'64 400 m Sušanj (Jug.) 46 "38 800 m Gonzales (Fr.) l'4y 17 1500 m Szordikowsky (Polj.) 3’43"01 3000 m Puttemans (Belg.) 7’44"51 60 m ovire Siebeck (NDR) 7"71 višina Major (Madž.) 220 cm palica Dionisi (Italija) 5,40 m troskok Corbu (Rom.) 16.80 m daljina Baumgartner (ZRN) 7.85 m krogla Brabec (ČSSR) 20,29 m
K. B.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Bor in Kras sta se poslovila
V treh letih je slovenska ženska odbojka zgubila kar štiri drugoligaše
Pretekli odbojkarski konec tedna je bil za naše šesterke razmeroma uspešen. V sedmih tekmah je bilo izbojevanih osem točk. Ta uspeh pa je, žal, le blag obliž za neuspeh, ki so ga dosegle zastopnice Bora in igralci Krasa v 2. in 3. ligi.
B LIGA — članice
Odbojkarice Bora so v poslednjih treh prvenstvenih nastopih utrpele prav toliko porazov. Zadnje domače srečanje z Juniorjem je bilo dvakrat poslovilno: od prvenstva 1973-74 in tudi od 2. lige. Že sam začetek spopadov za točke je bil dober kazalec, da bo za Tržačanke edini cilj obstanek v tej kakovostni kategoriji. Položaj na lestvici je postajal vse bolj kritičen in konec je prinesel najhujše. Glede na končni vrstni red lahko rečemo, da je bilo 14. kolo le gola formalnost, saj ni prišlo do nobenih sprememb na razpredelnici. Borovke, ki so skozi vse prvenstvo igrale nezanesljivo, nekonstantno in premalo zagrizeno, so se v zadnjem nastopu pokazale v običajni luči. Le štiri zmage (m še te pred domačimi gledalci) so preslabo spričevalo za letošnje prvenstvo. Nazadovanje Bora v 3. ligo je obenem tudi naš zadnji spodrsljaj pri članicah v tej konkurenci, za Zarjo, Sokolom in Bregom. Ostali smo brez nobenega zastopnika, ko smo jih imeli še pred tremi leti kar štiri. Globoka kriza se, žal, nadaljuje, čeprav se nekateri s tem nočejo soočiti. Konceot dela je treba spremeniti in začeti na novo. Stara pot, ki nam je prinašala zavidljive uspehe, je popolnoma zastarela in ne pride več v poštev.
IZIDI 14. (zadnjeea) KOLA: AGI Gorira — Libertas Brescia 0:3, Bor — Junior Casale Monferrato 1:3, Marzotto Valdagno — Briantea Como 3:1, Vignoni Gottolengo — OMA Trst 3:1.
KONČNA LESTVICA
Vignoni Gottol.	14 12		2	38 19	24
Libertas Brescia	14 11		3	38 20	22
Junior C. Monf.	14	8	6	32 25	16
Briantea Como	14	7	7	29 31	14
AGI Gorica	14	6	7	26 34	12
OMA Trst	14	5	9	26 33	10
Bor Trst	14	4 10		22 33	8
Primavera Marž.	14	3 11		22 38	6
Vignoni se bo teko udeležil kvalifikacij za napredovanje v 1. ligo, a nima velikih možnosti za te kakovostni skok. Ekipi Bora in Mar-
zotte pa bosta ov prvenstvu 1974-75 igrali v 3. ligi.
C LIGA — člani
Kras, naš edini zastopnik v tej ligi je v zadnjih štirih nastopih zapustil areno s prav tobko porazi s 3:0, ki ne potrebujejo nobenega komentarja. Zgoničani niso niti odpotovali v Raveno in so prepustili Casadiu točki brez boja. Popolnoma drugačno zaključno pot pa je ubral, vsaj na papirju neposredni tekmec za izpad ACLJ iz Montec-chia. Ta ekipa je v zadnjih treh nastopih kar trikrat zmagala.
tZIDI 14. KOLA:,,AGLI Moptec-
V okviru priprav za 8. zimske športne igre prireja ŠD Polet v torek, 19. marca
SMUČARSKO TEKMOVANJE
v Črnem vrhu. Tekmovanje bo za posameznike, in sicer za naslednje kategorije:
L kategorija: deklice in dečki, letnik 1964 in mlajši
2.	kategorija: naraščajnice in naraščajniki, letniki 1963 1960
3.	kategorija:	mladinke in
mladinci, letniki 1959-1956
4.	kategorija: članice in člani, letnik 1955 in starejši.
Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji (ženske in moški) bodo prejeli zlato, srebrno, o-ziroma bronasto medaljo. Tek-valka in tekmovalec z najboljšim časom pa bosta prejela pokal Poleta.
Za tekmovalce in njihove spremljevalce bo poskrbljen avtobusni prevoz iz Trsta in o-kolice.
Vpisnina za tekmovalce znaša 3.500 lir, v kar je poleg vpisnine všteta tudi vožnja z avtobusom in kosilo v Črnem vrhu, medtem ko je cena vožnje za spremljevalce 2.500 lir.
Prijave sprejema trgovina čevljev Marcelo Malalan na Opčinah. Proseška ulica 18, telefon 212-136, oz. urad ZSŠDI v Ulici Genpa 9, tel. 31-119, do srede, 13. marca. Podrobnejša obvestila bodo javljena naknadno.
chio — Tisselli Cesena 3:0, GM Trst — Caldini Gorica 3:1, Dall’Acqua Treviso — Libertas Padova 0:3, Casadio Ravena — Kras 3:0 (b.b.)
KONČNA LESTVICA
Libertas PD	14 13		1	40 10	26
Casadio Ravena	14 13		1	39 14	26
Dall’Acqua TV	14	8	6	28 22	16
GM Trst	14	6	8	27 26	12
AGLI Montecchio 14		6	8	26 27	12
Tisselli Cesena	14	5	9	20 31	10
Caldini Gorica	14	3 11		15 37	6
Kras Zgonik	14	2 12		12 39	4
Šesterica Libertasa bo prihodnje prvenstvo igrala v 2. ligi. Kar dve ekipi iz naše dežele pa boste naza dovali.
C LIGA — članice
Končno so biie odigrane tudi tri zaostale tekem in teko se bo drugi del prvenstva nemoteno nadaljeval. Vodeči CUS iz Padove je premagal Corridoni s 3:0 in je teko še edini le z enim porazom.
IZIDI: Summano — Monselice 0:3, Sala — Libertas Pordenon 0:3, CUS Padova — Corridoni 3:0.
1. DIVIZIJA — člani
Zmagovita pot Borove ekipe se nadaljuje. Niti pri Libertasu iz Turjaka ni naletel na enakovrednega nasprotnika. Do zadnjega kola, ko mu prihaja v goste Aurora, ne bo naletel na nevarne tekmece. Prav srečanje med tema dvema tekmecema bi moralo biti odločilno. Slavje je končno dopolnil še Dom iz Gorice, ki je dosegel drugo zmago.
IZIDI 6. KOLA: Libertas Turjak — Bor 0:3, Noncello — Torriana 3:2, Dom — PAV Dormisch 3:1, Aurora — Are Linea 3:0, D Pozzo — ASF JR 3:2.
LESTVICA
Bor	6	6	0	18 1	12
Aurora	6	6	0	18 5	U
Noncello	6	4	2	14 9	8
Are Linea	6	4	2	13 10	8
Torriana	6	2	4	12 14	4
Libertas Turjak	6	2	4	11 14	4
ASFJR Čedad	6	2	4	10 15	4
Dom Gorica	6	2	4	8 14	4
li Pozzo	6	2	4	9 16	4
PAV Dormisch	6	0	6	3 18	(1
PRIHODNJE KOLO:			Are Linea		-
čaka enakovreden nasprotnik, saj ima med petimi zastopniki tudi Torriana štiri točke.
1. DIVIZIJA — članice
Skupina A
V drugem zavrtljaju je Sloga zgubila srečanje s trenutno vodečim PAV Dormischem iz Vidma. Slovenske odbojkarice bi po vsej verjetnosti zmagale, če bi imele v odločilnih trenutkih pomoč trenerja Neubauerja, ki ni utegnil priti v Videm.
IZIDI 2. KOLA: Virtus - Azzurra 3:2, Torriana — Inter 3:0, PAV Dormisch — Sloga 3:2.
LESTVICA: PAV Dormisch 4 točke, Torriana, Inter in Virtus 2, Sloga in Azzurra brez točk. Sloga in Torriana ste igrali tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO: Inter - Sloga, Azzurra — Torriana, Virtus — PAV Dormisch.
Skupina B
Drugo zaporedno prepričljivo zmago so izvojevale zastopnice Sokola iz Nabrežine. Težko zmago je dosegel Bor. Za sedaj so praznih rok odboikarice Brega.
IZIDI 2. KOLA: Porzio - Julia 0:3, Bor — AGI Gorica 3:2, Breg — Sokol 0:3
LESTVICA: Sokol in Julia 4 točke, AGI in Bor 2, Porzio in Breg
hrP7
PRIHODNJE KOLO: AGI - Sokol, Julia — Bor, Porzio — Breg.
G. F.
ASFJR, PAV Dormisch — Aurora, Torriana — Dom, Bor — Noncello, Libertas Turjak — n Pozzo.
Tržačanom prihaja v goste solid ni Noncello. Dom iz Gorice se bo podal na pot v Gradišče, kjer ga
OBVKSTIIJV
Za vse tiste, ki so potrdili svojo prijavo za smučarski tečaj SP DT v Črnem vrhu 10. t.m., bo odhod avtobusa s Trga Ulpiano ob 6.30, s Proseka (Kržada) ob 6.50,
iz Križa pa ob 7. uri.
• • •
SPDT priredi v nedeljo, 10. t.m.
9. ZIMSKI SPREHOD
Zbirališče ob 9.45 v Ul. Beccarla, odhod ob 10. uri z avtobusom dn Šcmpolaja. od tam čez Malo Trnovco na Sv. Lenart, sestop v Samaterco, vzpon na Kosten, povratek čez Salež in Koludrovico v Zgonik.
* • #
ZSŠDI sporoča, da so uradi odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Ceppa 9, tel. 31119.
TONE
SVETINA
Tinca jih je nadomestila s pogledi vznemirjenega pričako-Vanja, on pa z razumljivo govorico rok.
Pogreznila sta se v slamo na pograd. Obleka jima je Postala odveč. Vzburkana kri se je prelivala kot plameni ognja. Zdaj je bilo vse drugače, kot takrat nad plazom. Vsa Je gorela v sladkobnem vrelcu reke, ki jo je nosila s seboj Sez nebo v nove svetove. Zaprla je oči. Izginile so vse misli.
On jo je čutil pod seboj kot del neskončnega valovanja, kakršnega	se	je vedno bal	kot vsake vode, kot vsega,
kar bi ne bilo trdno, kar se ne da prijeti in kar ne more na njem obstajati; bal se je valovanja, ker ni vedel, kdaj in kam ga bo odneslo in kje ga bo tok odložil.
Ljubila sta	se,	dokler nista	njuni telesi posrkali drugo
iz	drugega vse	energije. Ležala	sta vznak in gledala, kako
usiha ogenj in kako tlijo v temo ogorki. Z roko mu je šla skozi lase in se ga nežno dotaknila kakor sapa, ki zgane iist. V sebi je iskala besed, da bi ga vprašala, kar bi morala vedeti. On pa je ležal, kot včasih na vrhu stene, srečen in Prazen, ves mehak, brez želja. Kot prazna školjka, vržena na obalo kot kos naplavine ...
Zunaj se je v smrekah oglasila nočna ptica:
«Te vjik — te vjik — te v jem — te snem —»
Njeni kriki	so	bili tako blizu, da se mu je zdelo, kot
bi se zaletavala v majhna, prašna okna.
«Ej, sovica, ne boš naju izpela!»
Vstal je in odprl vrata. Sklenil je dlani in zaukal kakor velika sova uharica. Nepovabljeni napovedovalec smrti se je zbal in odletel.
«Te sovice vedno odženem.»
«Zakaj? Mar verjameš v vraže?»
«Naj gre za vraže ali ne, stari ljudje pravijo, da te izpoje, če jo poslušaš, in tudi pastirica Vahica mi je rekla, da je sovo treba nagnati. Tudi smrt je treba nagnati od sebe. Potem živiš...»
Ona je kmalu zaspala. Vsega je bilo več, kot je pričakovala, več, kot si je želela. On pa si je mislil:
«Ženska je vražje podobna steni. Ne pravijo zastonj, da je kot zemlja. Pritegne te nase, posrka ti vse moči. Obenem pa te napolni s svojo silo. Pravzaprav daje, ko jemlje, in obenem te jemlje, ko daje. Ali ni to samo pretakanje sile, ki vznikne, se razleze kot raztaljena kovina iz plavža in izgine?
Zjutraj sta navsezgodaj razmajana vstala, nekaj pojedla, pospravila po koči in odšla. Čez Prag sta se vzpela na Kredarico. Nekaj ur jima je pred očmi lebdela Severna stena s svojimi stebri, grapami in snegom v zgornjih policah. Dojemala sta jo kot radost, strah, kot upanje in bolečino. Sama ni vedela, kolikokrat je ponovil: «Naslednje leto bomo preple zali osrednji steber... Tebe pa bom popeljal čez po slovenski in nemški smeri.» Samo prikimala je in se nasmehnila, na tihem pa je mislila: «Najbolje bi bilo, če bi me pripeljal samo do koče. .»
Vzpela sta se čez ledenik na Kredarico, od tod pa po nadelani poti na vrh Triglava. Koča je bila zaprta. Nobenih sledov o človeku Sneg je bil le za čevelj visok in še ta se je pod soncem sesedal. Železni klini in žične vrvi so bili hladni, stopi pa spolzki. Toda zdaj je bila v skali že toliko doma, da se ni bala prepadov na Pasjem grebenu. Ob
stolpu sta sedla in obždela v čaru samote. Kamorkoli je seglo oko, so bili sami beli vrhovi kakor zaledenelo valovanje neznane celine. Predala sta se zamaknjenosti, da bi jima to, kar sta videla, ostalo čim globlje v srcu.
Proti morju se je nagubanost skorje manjšala, dokler ni povsem izginila v bleščeči se modrini velike vode. Povedal ji je za vse alpske vrhove, kar sta jih videla.
Če bi zanj tekmovala z ženskami, bi imela dovolj zaupanja vase, da bi ga pritegnila in obdržala. Ob pogledu na gore, ki so zdaj omamljale tudi njo, pa je prvič podvomila, da bo v boju s steno zmagala.
Prek Doliča sta se vzpela na enolične hrbte Hribaric, posutih z velikimi lisami snega in majhno kopnjavo. Bile so kot hrbti črede dremajočih živali.
V zeleno modrem očesu Jezerca se je zrcalila bela konica Zelnarice. V širjavo in daljavo pa so v soncu žareli rumeni, viharni macesni. Med njimi so mrle zadnje plahte snega in temno zeleno ruš j e. Tu sta sedla in počivala. Globoko je vzdihnila:
«To je raj na zemlji!»
«Zato pa sem te pripeljal sem.»
Nikjer ni bilo nikogar. Samo skale in živo pisano drevje, razbrazdano kamenje, zaklete strasti zemlje. Sončni svit, modrina neba, sledovi gamsov in pa on in ona v tišini, ko se sliši bitje srca in čuti utrip žile.
«Vidiš, tu je vse tako, kot je bilo na zemlji pred milijon leti. Večkrat si ljudje želimo, da bi bilo kot včasih. Tudi, ko odrastemo, si želimo, da bi bili srečni, kot smo bili v otroških letih...»
Od Triglavskih jezer sta se napotila navzgor po škrap-IJastem, z macesni vse bolj nagosto poraslem svetu. Dvigal se je v terasah proti pobočju gore, osvetljene od zahodnega sonca. Bilo je to Lepo Spičje, te gore je imel v jeseni najraje. Obljubil ji je, da jo bo pripeljal sem, kadar bo
zelenelo in cvetelo morje trav in bo po policah vse belo planik in vse rumeno od avrikljev ...
Presenečena in omamljena mu je dejala: «Mislila sem, da ti je le do sten in divjih vrhov...»
«Ne, ne! Jaz ljubim vse gore, divje in krotke. Tudi takšne, da moraš sesti in sl napasti oči... Kadar se bova vzela, te bom pripeljal sem... takrat mora biti poletje. Nadihala se bova neba, rož, zemlje in skal, napila se bova čistih voda ledenikov... Tu se je pasel Zlatorog s čredami svojih belih koza...»
Kakor v sanjah sta hodila skozi rumeno melanholijo umiranja. V pravljično tišino samot... Skozi tančine hrepenenja, ujete v nežnih tankih iglicah, ki so se prelestne stapljale v modrino neba in se včasih sesipale v sneg.., Pot ju je vodila skozi labirinte visokogorske džungle Vojska skrivenčenega drevja tu ni poznala sekire. Mogočm tisočletni starci, okosteneli in razbiti od skal, okleščeni od plazov, so širili svoje veje v nebo. Poleg še živih, rumenečih dreves in rastočih drevesc so tu ležala tudi podrta debla. Trohnela so, med njimi pa so med skalnimi počrni in žilami borne zemlje že klila mnoga semena.
«Drevesa so kot ljudje,» je pomislil. «Samo na videz smo si podobni, v resnici pa različni. Skupne so nam samo korenine in nebo.»
Lahko bi pred vsakim drevesom obstal in ga gledal. Tu, kjer sta bila življenje in smrt na vsakem koraku zapisana z enako velikimi črkami... Omamljena od vtisov sta se vzpenjala više v pobočje gore, tako visoko, da sta imela pod seboj vso dolino Triglavskih jezer. Nenadoma je zagledala v steni in skrito med skale majhno, iz macesnovih brun stesano pastirsko kočo. Nedaleč od nje je bila v skalah velika črna votlina, zavetje trentarskih ovac in pastirjev. Jože jih Je večkrat obiskal, kadar so s čredami oživljali visokogorsko planjavo.	(Nadaljevanju sledil
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. he“°enina Za ino2emstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» t ^ «on P°sarrie2na Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180. din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6	8. marca 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
OB PROTESTNEM NASTOPU ŠKOFA A NO VER OS A
Pogajanja na najvišji ravni med Vatikanom in špansko vlado
Velika večina duhovnikov v bilbaoški škofiji podpisala solidarnostne izjave
BILBAO, 7. — Bilbaoški škof msgr. Antonio Anoveros je danes zapustil svojo rezidenco skunaj z generalnim vikarjem škofije Josejem Angelom Ubieto. Cerkvena dostojanstvenika sta odpotovala v Madrid, kjer bi se morala sestati z apostolskim nuncijem msgr. Lui-gijem Dadagliom.
Neki madridski vladni glasnik je izjavil, da se stališče španske vlade do msgr. Anoverosa ni spremenilo ter da je škof zapustil svojo rezidenco na lastno pobudo. Glasnik je še pristavil, da odstranitev policijskih sil od škofove rezidence ne pomeni, da je bil preklican odlok o priporu škofa Anoverosa zaradi varnostnih razlogov. To naj bi pomenilo, da je bilbaoški škof, kljub temu, da je začasno zapustil sedež
veros prispel s svojim vikarjem v Madrid, kjer se je podal na sedež apostolske nunciature. Škof ni hotel podati nobene izjave. Isto stališče je zavzel tudi njegov generalni vikar Ubieta.
Primer bilbaoškega škofa je v tem trenutku zelo pomemben za ves nadaljnji razvoj političnih dogodkov v Španiji. Jutri se bo sestala na izrednem zasedanju stalna komisija španskih škofov. Na seji bodo obravnavah primer bilbaoškega škofa.
Na drugi strani je bila danes na sedežu predsedništva vlade seja ministrskega kabineta, ki ji je predsedoval prvi minister Carlos Arijas Navarro. Jutri pa se bodo sestali ministri pod predsedstvom državnega poglavarja generalisima Franca. Seja bo v palači Pardo. V koli-
svoje škofije ter se podal v Ma-1 kor je znano, so na teh sestankih, drid, še vedno pod policijskim nad- oziroma bodo jutri, razpravljali o zorstvom,	odnosih med cerkvijo in državo v
Pozneje so potrdih, da je Ano- J Španiji. V nekaterih krogih pravijo,
fliKiiimiiiuiiiiimiiiiiiiiimiiiimiuiimiiimmiiiiiiiiiiimimriiiiiiiiimmiiiiuiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiuu
Požigalci na delu v Parizu
da španska država namerava nastopati brez oklevanja, kar naj bi utegnilo pripeljati celo do prekhca konkordata med Vatikanom in Španijo, ki je bil podpisan leta 1953. Šlo pa bi v tem primeru le za skrajno mero, ki morda sedaj še ni aktualna.
Primer škofa Anoverosa spada v okvir hudih socialnih in političnih premikov v sodobni Španiji. Usmrtitev mladega anarhista Puiga Antiche je pomenila za vso špansko javnost hud političen potres. Namera madridske vlade, da nastopi z vso ostrino proti raznim oblikam boja za uveljavitev demokratičnih pravic v deželi, je prizadela vso špansko javnost ter še posebej nacionalne manjšine v baskovski deželi, v Galiciji ter Kataloniji. Francov režim smatra vsakršno akcijo za deželne ali pokrajinske avtonomije, ki jih narekujejo zgodovinske razmere, kot veleizdaje španskega naroda. Zato je madridski režim takoj reagiral na Anoverosove izjave v pastirskem pismu, ki so ga prebrali v baskovskih cerkvah 24. februarja. V svojem pismu je škof Anoveros poudaril, da imajo Baski določene pravice, ki jih režim ne sme teptati. Njegove izjave so se nanašale tudi na pravice Kataloncev do svoje nacionalne samobitnosti.
Španski režim se je sedaj znašel pred vprašanjem, kako ugnati trmo-glavnega škofa. V tej zvezi so v teku, kot smo že omenili pogajanja na najvišji ravni, tako državni, kot tudi verski. Zelo verjetno bo prišlo do kompromisa, pod pogojem seveda, če ga bo Anoveros sprejel. V vladnih krogih upajo, da bo bilbaoški škof prebral izjavo, v kateri naj bi bilo navedeno, da njegovo pastirsko pismo ni imelo namena, da bi odcepilo Baske od Španije. Če bi se to zgodilo potem bi španska vlada predlagala, naj Anoverosa premestijo v kakšno drugo škofijo, ki bi bila sicer pomembna, toda politično ne v tolikšni meri pomembna, kot je bilbaoška škofija.
Položaj v Španiji je vsaj kar se tiče bilbaoške škofije zelo zapleten m .jjjdi.pevgpdP ZA vladne oblasti. Španski časopis «ABC» je sporočil, da je 85 odstotkov vseh duhovnikov bilbaoške škofije podpisalo solidarnostna pisma v korist škofa Anoverosa. Ne sestanku, ki je bil sklican v «Sveti hiši milosti» je bilo navzočih samo 40 duhovnikov od 742, kolikor jih šteje bilbaoška škofija. Samo v tem ozkem krogu je prišlo do izjav, ki nasprotujejo stališču škofa in njegovega vikarja.
MOSKVA, 7. — Sovjetski oporečnik Andrej Saharov in pet drugih aktivistov gibanja za obrambo človekovih pravic so danes objavi-, li poziv v katerem zahtevajo, da nju zbornice samo še bolj 'poglobil se prekliče razsodba s '
Most na državni cesti 122 je bil doslej edina vez med zahodnimi visokimi kraji ob reki St. Clothilde v Kanadi in poplavljenimi pokrajinami na vzhodu. Včeraj pa je voda poplavila tudi ta most, ki je popustil pod močnim pritiskom ledeno mrzle vode. Okrog 20 ljudi so rešili s helikopterji
OB POSREDOVANJU MINISTRA BERT0LDIJA
Pred zaključkom pogajanj med sindikati in družbo FIAT
Obveza sindikatov in delodajalcev za sprejem vladnih predlogov
RIM, 7. — Po dveh dneh pogajanj je sindikalni spor v podjetjih Fiat dosegel svoj vrhunec. Po izjavah protagonistov pogajanj, naj bi prišlo že jutri do podpisa pogodbe. Vsi problemi še niso rešeni, toda stranki (delodajalec in predstavniki enotne organizacije kovinarjev — «Federazione lavoratori metalmeccanici») so se obvezali, da bodo sprejeli posredovanje ministra za delo Bertoldija, ker so bila rešena nekatera vprašanja, ki so do sedaj onemogočila sporazum.
Minister Bertoldi se je danes sestal posamič s prizadetimi strankami in tudi skupno. Po pogovorih je minister Bertoldi izjavil: «Premostili smo najvažnejše težave, ki so do sedaj onemogočile sporazum. Jutri bom predlagal zaključni sporazum, ki sta se stranki že obvezali, da ga sprejmeta.» Ministrove izjave, kakor tudi tiste, ki so jih podali tajniki FLM ne posegajo v po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
IZJAVA DR. PATRONA
Luigina Ginepro je verodostojna
■ v
priča
MILAN, 7. — Luigina Ginepro, bolničarka, ki je s svojimi izjavami omogočila sodniku, da je izdal zaporni nalog proti Gianniju Nar-diju, Brunu Stefanu in Gudrun Kies-sovi zaradi umora komisarja Cala-bresija, je verodostojna priča. Tako je izjavil danes zjutraj v pogovoru s časnikarji dr. Patrone, ki je pribil, da doslej niso še odkrili nobene nedoslednosti v ženskinem pričevanju.
Iz Rima medtem poročajo, da so agenti včeraj vdrli v neko stanovanje v četrti Pietralata, kjer naj bi do nedelje stanovala Kiessova in Stefano. Po mnenju preiskovalcev obtožencema še ni uspelo zapustiti prestolnice.
ANKARA, 7 —- Splošna amnestija, ki jo bo turški pariamPOt odobril v teku tega meseca, bo zadevala tudi prekrške tihotapljenja, o-ziroma trgovanja z malili. Pomilo-, stitev pa ne bo zadevala terorističnih atentatov in prekrškov proti državni varnosti.
BEOGRAD, 7. — Sedanja energetska kriza na svetu se lahko reši samo z večstranskimi pogajanji z nesposrednimi razgovori med proizvajalci in potrošniki nafte, je izjavil na današnji tiskovni konferenci v Beogradu glavni tajnik mednarodne trgovske zbornice. Vsak poskus, da se to vprašanje reši brez aktivne u-deležbe držav v razvoju bi po mne-
katero je bil pisatelj Viktor Haustov obsojen na štiri leta zapora.
krizo gospodarskih odnosov, krizo trgovine, energije in monetarnih odnosov.
PARIZ, 7. — še neidentificiran požigalec je razsajal danes ponoči po francoski prestolnici ter podtaknil požare v treh stanovanjskih poslopjih. Brezumno dejanje je terjalo šest človeških žrtev, katerih istovetnosti še niso ugotovili, domnevajo pa, da gre za tri priseljence.
Policija, ki zaman že dva meseca išče svetlolasega piromana, ki požiga pariške citroene, je prepričana, da je vse tri požare podtaknil isti človek. Povsod so namreč našli nakopičen v vhodu papir, v vseh treh primerih je piroman preluknjal cevi plinske napeljave.
Na sliki: gasilci v vhodu poslopja v Boulevardu Haussmann, kjer je izgubilo življenje šest ljudi.
Miss svela ob naslov
LONDON, 7. — Družba «Mecca organisation», ki vsako leto organizira natečaj za izvolitev najlepšega dekleta na svetu, je sklenila odvzeti naslov Miss sveta vročekrvni ameriški lepotici Marjorie Wallace. Prireditelji tekmovanja so namreč sporočili, da je strogi ukrep posledica, dejstva, da dekle ni spoštovalo obveznosti, ki jih je prevzelo, ko je sprejelo naslov najlepšega dekleta na svetu.
Vloga Miss sveta ni tako lahka kot bi človek sodil na prvi pogled. Izbranka mora sprejeti vse reklamne pogodbe, ki jih ji vsili družba «Mecca organisation», mora biti v dobrih odnosih s časnikarji in fotografi, ne sme dati povoda za škandale in mora predvesem poročati me-nežerjem o svojih prijateljih.
Marjorje vsega tega ni delala. Nasprotno sklenila je. da bo izrabila naslov najlepšega dekleta na svetu, da si naradi čimveč propagande. Zato se je stalno pojavljala ob strani znanih filmskih zvezdnikov ter znanih športnikov ter trdila, da so blazno zaljubljeni vanjo. Najhujšo pa je nakuhala pred kratkim, ko je obtožila negometaša Besta. da ji je ukradel dragocen krznen plašč in torbico. Proces je bil seveda usoden za «ljubezen» med lenotico in nogometašem. Marjorie pa ni dolgo jokala za ljubljenim. Potolažila se je na Kanarskih otokih s pevcem Tomom Jonesom, pred nekaj dnevi pa je zapustila tudi tega za znanega avtomobilskega šampiona Petra Revsona.
iiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
Uspeh splošne stavke v Etiopiji: država je na poi paralizirana
Delavci zahtevajo zajamčeno najnižjo dnevno plačo, pravico do stavke m strogo nadzorstvo nad cenami - Vojska dala vladi šest mesecev časa za sanacijo gospodarstva
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA ZDA 0 ZADEV! VtA TERGA TE
Nixon pripravljen delno sodelovati s sodno komisijo predstavniškega doma
Šef Bele hiše poudaril, da se je odločno protivil poskusom za utišanje škandala
ADIS ABEBA, 7. — Etiopska prestolnica je od davi paralizirana zaradi splošne stavke, ki jo je pred dvemi dnevoma proglasila generalna konfederacija sindikatov. Funkcionar sindikalne organizacije je izjavil, da se protestne demonstracije udeležujejo praktično vsi etiopski delavci. V prestolnici so bile davi odprte samo nekatere banke in letališče je redno delalo, vse službe pa je opravljalo vodilno o-sebje.
Sindikalna konfederacija je sporočila, da se pogajanja z vlado nadaljujejo, da pa se bo nadaljevala tudi stavka dokler vlada ne bo sprejela njihovih zahtev. Med temi so zahteva po najmanjši zajamčeni plači za vsakega delavca v višini treh etiopskih dolarjev (1100 lir) na dan, pravica do stavke za vse kategorije in strogo nadzorstvo nad cenami. Vsekakor kaže, da etionska vlada popušča zahtevam delavstva in da je pripravljena na kompromis. Neki sindikalni voditelj je izjavil, da upa, da bo v štirih ali petih dneh dosežen sporazum z vlado. Etiopski radio pa je danes sporočil, da je vojska dala vladi šestmesečni rok za sanacijo gospodarskega in političnega položaia v državi.
Istočasno s snlošno stavko so šli študentje na ulico in zahtevali o-stavko ministrskega predsednika ter agrarno reformo, o kateri se že toliko časa eovori. a ki je še niso začeli izvaiati. Med demonstraciio ie nolicija nanadla študente in bh prisilila, da so se vrnili v vseučilišče. Demonstranti pa so okrog
Prinfiornjlp tn
DIJAŠKO MAIKO'
poldne bili spet na ulicah in ponovno zahtevali odstop ministrskega predsednika Makonena. Posegla je zopet policija, ki je razpršila demonstrante s solzilnimi bombami. Študentje so povabili delavce naj se udeležijo njihovih manifestacij, toda sindikalni voditelji so izjavili, da se bodo za sedaj omejili le na stavko.
Etiopski cesar je danes popoldne obiskal najrevnejši del prestolnice. Pričakala ga je večtisočglava množica, ki mu je burno ploskala, medtem ko je delil bankovce po en dolar. Vojaki cesarske straže so le s težavo ustavljali množico, ki se je hotela na vsak način približati cesarju.
Današnja je prva stavka v etiopski zgodovini in nadvse razveseljivo je dejstvo, da je uspela sto odstotno. V glavnih etiopskih mestih se je vzdržalo dela okrog sto tisoč ljudi, od jutri pa naj bi se jim pridružile kategorije državnih uslužbencev, katerim je stavka prepovedana.
Francoska obveščevalna služba DST razpuščena?
PARIZ, 7. — Po pisanju pariškega lista «L’Aurore» francoska vlada namerava razpustiti vsemogočno obveščevalno službo DST, ki je bila vpletena v zadevo «Canard Enchaine». Kot je znano je urednik znanega pariškega humorističnega lista zasačil skupino agentov DST, ki so nameščali vohunske naprave v novem uredništvu lista.
Izbruhnil je škandal, o katerem je francoski tisk veliko pisal. Z izjemo nekaterih desničarskih listov so vsi časniki skoraj soglasno napadali vlado. Po domnevi nekaterih
političnih komentatorjev naj bi bila zadnja vladna kriza posledica zadeve «Canard». Premier Messmer naj bi se tako rešil bivšega notranjega ministra Marcelina in ga premestil na ministrstvo za poljedelstvo.
WASHINGTON, 7. - Razplet zadeve Watergate in vloga, ki jo je v zadevi imel Richard Nixon, ter odnos, ki ga predsednik namerava imeti do preiskovalne komisije senata in predstavniškega doma, so bili glavni predmet razprave na tiskovni konferenci, ki jo je Nixon nepričakovano sklical včeraj popoldne. Vprašanja, ki so jih časnikarji zastavili predsedniku so zadevala skoraj izključno vohunsko afero, ki je že močno prizadela ugled Bele hiše in dala povod za krizo, kakršne ZDA še niso doživele.
V	pogovoru s časnikarji ameriški predsednik ni povedal nič bistvenega. Obrazložil je svoje stališče do afere in nekoliko omilil in popravil izjave prejšnjih mesecev. ■ Nixcn se je pokazal pripravljenega na sodelovanje s preiskovalnimi organi sodstva in kongresa. Sodelovanje pa je u-tesnil v določen okvir, ki je po njegovem nujno potreben, da bi ugled predsedstva ne trpel.
V	mejah, ki jih je začrtal Nixon, je sodelovanje med šefom Bele hiše in kongresom možno. Kaj pa če bodo preiskovalci hoteli preko teh meja zadevi do dna? Zelo verjetno je, da se bo spor zaostril in dal povod za ponovno krizo. Spričo dosedanjega Nìxonovega ravnanja ni pojmljivo, da bi predsednik dal svojim nasprotnikom toliko manever-skega prostora, da bi lahko spodkopali temelje njegovi oblasti.
Bela hiša je dala doslej na razpolago preiskovalcem 19 magnetofonskih posnetkov in okrog sedemsto drugih dokumentov. Posebni javni tožilec Léonard Jaworski pa je zahteval še drugo gradivo, med katerim je nadaljnih 21 magnetofonskih posnetkov. Vse to gradivo zahteva tudi pravosodna komisija predsedniškega doma, ki preučuje vprašanje, ali lahko kongres začne postopek za odstranitev predsednika. Parlamentarci hočejo imeti vpogled v ves arhiv Bele hiše, da preverijo, če Nixon ni naredil še drugih prestopkov, ki bi terjali pi stopek za odstavitev.
Pogovor med ameriškim predsednikom in časnikarji se je vrtel predvsem okrog vloge, ki jo je predsednik igral pri dušenju škandala, šef Bric hiše je v tej zvezi priznal, da je 21. marca govoril s Haldemanom in Echrihmanom o možnosti pomilos-
titve vohunov. Obravnaval je tudi vprašanje, ali naj vohune podkupijo, da bodo o vsej zadevi molčali. Pribil pa je, da se je po treznem premisleku odločno uprl o taki rešitvi vprašanja, kot naj bi jasno dokazoval magnetofonski posnetek pogovora. «če so drugi različno tolmačili pogovor — je še poudaril Nixon — je to odvisno od dejstva, da smo drug različen od drugega in zato različno tolmačimo določene dogodke. Pravilna pa naj bi bila le njegova interpretacija». Predsednik je nadalje poudaril, da ni nikoli dal v javnost tega gradiva, da bi preprečil morebitni sodbi,.iPosto pek proti morebitnim krivcem.
Pravosodna konjisija predstavniškega doma je medtem ponovno zahtevala od sodnika Sirice, naj ji izroči gradivo, ki mu ga je zaupala velika porota. Sirica, ki je veliko prispeval k odkritju krivcev, pa v lem trenutku še okleva: boji se namreč, da bi onemogočil proces proti sedmim obtožencem, če bi izročil gradivo komisiji.
Medtem pa je velika zvezna porota, danes objavila obtožence, ki zadevajo vlom v urad dr. Levvisa Fieldinga, znanstvenika, ki je zdravil Daniela Ellsberga. Glavna obtoženca sta tudi v tem primeru John Echrichman in Charles Colson, ki sta odigrala pomembni vlogi v zadevi Watergate in ki sta bila zaradi tega prijavljena sodišču.
V Troši vsak dan nižje cene kruha in testenin
FOGGIA, 7. — Medtem ko povsod drugod cene blazno naraščajo, v Troll, vasi nedaleč od Foggie, še vedno prodajajo navaden kruh po 150 lir namesto po 230. Kar se tiče testenin pa so trije vaški trgovci začeli pravo tekmo, kdo bo prodajal bolj poceni: včeraj so bile testenine po 300 lir kg, danes pa je ceha že padla na 280.
Kot je že star običaj je klicar obredel vso vas in napovedal znižanje cen. Vabljiva vest je priklicala tudi mimoidoče avtomobiliste, ki so si nakupili znatne zaloge kruha in testenin.
drobnosti sporazuma. Ti so se omejili le na izjavo, da so premostili ovire, ki so do sedaj preprečevale posredniško vlogo ministra za delo. Tajnik Trentin je izjavil: «Zaupali smo ministru skrb za obrambo naših pravic. Vladni predstavnik bi moral v teku jutrišnjega dne rešiti vprašanje količinskega povišanj® mezd. Ostajajo še nerešena nekatera, toda le postranska vprašanja, ki jih bo treba rešiti preden bo prh šlo do dokončnega sporazuma. Ti problemi zadevajo investicije in organizacijo dela.»
Tajnik Camiti je s svoje strani poudaril, da so poverili mmistru Bertoldiju mandat za posredništvo in da sta se obe stranki obvezali, da bosta spoštovali sporazum. Pozitivno je — je dejal Camiti — da je prišlo do premostitve težav, M so preprečevale sporazum. Tajnik Benvenuti pa je s svoje strani poudaril, da obstajajo še sporna vprašanja glede «količine» mezdnih poviškov in da sindikati pričakujejo pozitivno vladno posredništvo.
Današnji rezultat pogovorov med sindikalnim predstavništvom, vlado in delodojalci ni seveda še zaključen. Predstavnik družbe Fiat Umberto Agnelli je dejal, da se bo o nastalem položaju sklepalo lahko šele jutri. Bertoldijevo posredništvo ima pomembno politično vsebino. «Mi — je dejal Agnelli — se zavedamo resnosti tega trenutka. S tega zornega kota je treba obravnavati vsakršen političen predlog z največjo pozornostjo.»
Tudi načelnik delegacije delodajalcev odv. Cuttica je izjavil, «da so na pogajanjih v zadnjih dneh premostili vsa načelna nasprotja». Cuttica je še dejal, da bi moralo priti jutri ob posredništvu ministra za delo Bertoldija do izdelave besedila soorazuma. Pogajanja pa bi se utegnila zavleči pozno v noč.
Minister Bertoldi je pozval stranki na srečanje ob 9. uri. V današnjih večernih urah je mešana tehnična komisija nadaljevala delo za sestavo besedila o že doseženem sporazumu in ki ne zadeva predlogov. ki jih bo minister Bertoldi sporočil jutri.
RIM, 7. — V dvorani «Grazi e Cu-riazi» na rimskem Kapitalu (sedež mestne občinske uprave) so danes proslavili v navzočnosti predsednika republike Leoneja 700-letnico smrti sv. Tomaža Akvinskega. V slavnostnem govoru je župan Daridà skušal dokazati sodobnost zamisli
Turški DC-10 zasilno pristal v Londonu zaradi okvare na motorjih
LONDON, 7. — Letalo DC-10 turške letalske družbe je moralo danes prisilno pristati na londonskem letališču Heathrow nekaj minut po vzletu. Prisilni pristanek letala, ki je enako tistemu, ki se je pred nekaj dnevi zrušilo pri Parizu, naj bi bil posledica okvare na zadnjem .motorju.
Predstavnik turške letalske družbe v Londonu je popoldne izjavil, da je bila okvara na letalu nepomembna in da bi pilot lahko nadaljeval polet v Pariz in v Istanbul. V Londonu je pristal je izjavil funkcionar le ker se nam je splačalo.»
iiiiiiiiMiiiiiiimiiiiitiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiuimiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiimiim
srednjeveškega filozofa.
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiii*
v v
KLJUB ŽIVČNOSTI IN RAZTRESENOSTI
Rondelli še vedno prvak Rischiatutta
Tekmeca sta bila požrtvovalna, a preslabo pripravljena, da bi mu mogla do živega
Danes bo ob priliki praznika žena mojster umetniške fotografije Ivo Eterovic odprl v Beogradu razstavo na temo «žena in svet». Na sliki ena od fotografij: Eteroviča: «Reška deklica»
MILAN, 7. — Sergio Rondelli, zdravnik in jadralec iz Tolentina, je ohranil naslov prvaka popularne televizijske oddaje Rischiatutto. S pravilnim odgovorom na dolgo in komplicirano podvojilno vprašanje je osvojil dva milijona in 320 tisoč lir, skupni dobitek pa presega sedem in pol milijona lir. Od Rondelli ja je Mike hotel zvedeti: ime čezatlantske regate za plovce samotarje (OSTAR), imena italijanskih tekmovalcev (Franco Fagioni, Ambrogio Fogar, Edo Guzzetti, Carlo Mascheroni), ime italijanske jadrnice, ki se je najbolje uvrstila (Sagittario), ime jadralca (Faggioni), kako se je uvrstila v realnem in kompenziranem času (deveta in dvajseta) in imena italijanskih jadrnic, ki sta se umaknili (Namar IV in Chica boba). Po oddaji je prvak dejal, da je bilo vprašanje res težko, tako težko, da je sam Mike osupnil, ko ga je bral. V dvorani so vsi čakali kaj bo, medtem ko je ura neusmiljeno bila sekunde. Zdrav nik ni bil v najboljši formi: živčna napetost in nepazljivost sta mu od-ščipnili lepe denarce. Pozneje je Rondelli povedal vzrok živčnosti: nekaj minut pred začetkom oddaje so mu telefonirali iz Tolentina, da je njegov pes izginil. Pripomnil je tudi, da so ga časnikarji nadlegovali ves teden in da sploh ni utegnil vzeti knjige v roko, da bi se pripravil za današnji nastop. Na srečo je naletel na tekmeca, ki nista bila nevarna. Pokazala sta samo dosti dobre volje, kar pa je vsekakor premalo za osvojitev naslova.
Čeprav se je igla Rondellijevega barometra — kot je sam večkrat poudaril — nagibala proti nizkemu tlaku, mu ni mogla do živega učiteljica Mariarosa Barenghi, ki si je za glavni predmet izbrala Dantejevo Božansko komedijo, temo, ki doslej ni prinesla še nikomur sreče. Še manj nevaren pa je bil tretji tekmovalec Francesco Semeraro,
ki si je za glavni predmet izbral sodobno italijansko literaturo. S težavo se je dokopal do zadnjega vprašanja in si po podvojitvi priboril 200 tisoč lir. Res pa je tudi, da je imel pri izbiranju kuverte srečno roko: vedeti je moral, da so Bersenzio, Giacosa, Pirandello, Di Giacomo in Verga avtorji knjig «Le memorie [ di monsu Travet», «Come le foglie», «L’uomo dal fiore in bocca», «Assunta Spina» in «In portineria».
Učiteljica Mariarosa Barenghi pa se je inorala zadovoljiti le s tolažilnim žetonom. Zaradi živčnosti jo je polomila že od samega začetka, kar jo je tako potrlo, da je streljala kozla za kozlom: tako je zamenjala Lukrecija z Apulejem in trdila, da če križamo konja z oslico dobimo kljuse. Dekle, ki je diplomiralo pred nekaj dnevi iz literature s tezo o nuni iz Monze, se je proti koncu prvega dela igre komaj dokopalo do ničle, ko jo je supertveganje o popevki «Kapitanova oporoka», dokončno pokopalo. Njenega nastopa na televiziji je bilo konec.
O Semeraru smo že povedali vse. Naj omenimo še, da je bil na koncu še zadovoljen z 200 tisoč lirami. «Lahko bi bilo slabše,» se je potolažil. Tudi prvak, ki je prinesel s seboj mapo z začrtano potjo za plovbo z jadrnico okrog sveta, je v začetku šepal. Zgrešil je tri odgovore na začetna vprašanja, a si je opomogel s panojem (latinska literatura, Garibaldi, klasična glasba, državni parki, zastave, zelo nadarjeni otroci). Tudi sreča mu je bila mila in mu je namenila dve tveganji, dva jollyja in supertveganje. Prav ob slednjega se je Rondelli spotaknil: ni znal koliko členov ima italijanska ustava, kar je nenavadno za človeka, ki je bil javni funkcionar. Vsekakor pa je zdravnik iz Tolentina dobro prestal tudi to preizkušnjo: dva milijona in 320 tisoč lir, in bajna vsota, pa tudi niso mačje solze.
PRAVIČEN SODNIK
Ralph Kohn, sodnik iz Michigana, se je sam obsodil na plačilo 50 dolarjev globe. Vzrok? Prišel je na sodno razpravo z desetminutno zamudo in tako žalil . . . sodnika.
RAZLAGA
Skoraj povsod na svetu je omejitev hitrosti prinesla oo-čutno zmanjšanje prometnih nesreč. Izjema je Jugoslavija, kjer so se prometne nesreče kljub omejitvi celo pomnožile. Prometni izvedenci še niso našli prave razlage za ta pojav.
Nemara pa je edina razlaga ta, da drugod vozniki hitijo počasi, v Jugoslaviji pa počasi . ., drvijo.
KOLESARJI NA SODIŠČU
Miriam De Kova, subretka ki je imela precejšen uspeh pred tridesetimi leti, je lani sklenila, da z 200 milijoni podpre kolesarsko ekipo. Edini pogoj:	na majicah so morali
imeti napisano njeno ime.
Kot se včasih dogaja, pa so kolesarji popolnoma odpovedali in niso zmagali niti ene dirke. Kaj storiti? Miriam De Kova ni našla druge rešitve kot da toži kolesarje. Zahtevala je, naj ji vrnejo denar in dodajo še 70 milijonov kot povračilo za moralno škodo.
Pariški sodnik, na katerega se je subretka obrnila, je kar debelo gledal, ko mu je ženska razlagala svoje zahteve. Ob koncu si je vzel še čas za premislek. Razsodba bo šele čez mesec dni.