Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
*»ho)n viak Četrtek popoldne ; ▼ (luCnju prc— **« dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari ■O 2/1 — NefrankJrano plima se ne sprejemajo
Posamezna Mevllka Din 1-50 — Cena: ia 1 mesec Din 5--, za Četrt leta Din 15*-, Ml pol leta Din 30--; za Inozemstvo Din 7-- (meseCno) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naroCnlaa na uprav« Jugoslovanske tiskarne, KolportažnI oddelek. Poljanski nasip It 1 - Rokopisi se ne vraCaJo
Žabe se napihuje.
»Delavec«, glasilo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije« (ZDSZJ) štev. 14 od 10. julija 1926 fe pod zaglavjem »Delavska zbornica m razredne strokovne organizacije« na uvodnem mestu priobčil članek, ki ne vemo, ali bi mu nadejali naslov Pamflet ali kaj hujšega.
Združeni soc. demokratje in desni Komunisti razglašajo na vsa usta, da
dokler so bili razredni proletarci se razbiti, ob državnozborskih volitvah 1924 dobili 10.000 glasov, že leto dni kasneje, ko so k socialnim demokratom prijadrali še desničarski komunisti Makilc, Štukelj; in Sedej, pa da so ob priliki volitev v »Delavsko zbornico« dobili' že 30.000 glasov. In udarijo se po junaških prsih: Kak napredek I V enem letu kar za 200%! Seveda si sodrugi mislijo: Ako bomo vsako leto napredovali za 200%, bojno samo v Sloveniji v najkrajšem casu imeli za seboj toliko stotisoč volivcev, da bomo pobasali v vrečo ne ^®o Radiča, marveč tudi gospoda Nikola Pašiča — in še nam bo ta ali °ni sodrug lahko ministroval in sluzil lepe milijone na kakem državnem veleposestvu!
Da pa bo delavstvo videlo, kako 86 »združeni« sodrugi liki žabam' neutemeljeno napihujejo, naj nam bo ovoljenih nekaj stvarnih pripomb:
Ako ti napihnjeni sodrugi nameravajo voditi slovensko delavsko Splošno, zlasti pa še strokovno polivko, potem bi morali najpoprej vedeti, da so ob državnozborskih volitvah imeli pravico samo moškfl, stari najmanj 21 let, ob volitvah v »Delavko zbornico« pa so volili vsi člani in članice »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« brez ozira na starost. Za aktivno volivno pravico je bjlo merodajno samo dejstvo, ali kdo Plačuje prispevke za »Delavsko zbornico« ali ne. Tako so torej volili pri državnozborskih Molitvah samo moški oa'21. leta naprej, pri volitvah v »Delavsko zbornico« pa moški in ženske
14. leta naprej. Le nekaj tisoč vajencev in vajenk, ki pridejo po zagonu o zavarovanju delavcev v I. do'
v.	mezdni razred, ni1 imelo volivne Pravice. Sodrugi so torej lahko »napredovali« za 20 tisoč glasov odnosno z a 200% v enem letu, ker je imelo pri “tvah imeli vol. pravico moški, stari delavstva več volivno pravico kakor leta 1924.
Mi smo tem »ujedinjenim« sodničin že dostikrat dovolj jasno povedli, da je absolutno izključeno, da bi MUdje take baže kot so oni rešili sionsko delavstvo iz neznosnega pologa, v katero je zašlo bas po zaslugi ®°cialističnih in komunističnih nevoznih in skorumpiranih voditeljev, j*0 so pa sodrugi še najbolj jasno do-pzali baš ob zadnjih volitvah v »De-,?v&ko zbornico«, ko so imeli ves vo-*vni aparat absolutno v svojih rokah. I® zaslugi slovenske socialne demokracije volitve v »Delavsko zbornico« bile niti tajne, niti! svobodne. Po njihovi zaslugi so delodajavci delavce **jko naravnost prisilili, kam morajo °liti. Po njihovi zaslugi je prišla v .~®laysko zbornico« preveč močna akcija eksponentov Žerjavove poli-Jcne struje samo iz razloga, ker so ^eielabrikantje SDS delavstvu ku-,fte in glasovnice jemali iž rok in ^ pošiljali' v tajništvo svoje stranke »Narodni dom«, odnosno v »Kazino«. Gruženi socialni demokratje in ko-nnisti so izvajali na delavke in de-P° bratih tak pritisk, da bi se £ stenemu človeku o njem nikdar
bilo moglo niti sanjati. Niso še pot-
zabljeni slučaji, ko so morale delavke v Tržiču iskati zdravniške pomoči samo radi tega, ker niso hotele oddati glasovnic socialnim demokratom. Niso pozabljeni slučaji, ko so komunisti in socialno demokratski zaupniki delavcem in delavkam volivne kuverte trgali iz rok. Niso pozabljeni slučaji, ko je na stotine in na stotine delavcev po dvakrat volilo. Niso pozabljeni slučaji, ko so socialnodemokratski zaupniki donašali kuverte z dvema in po več glasovnicami. Niso pozabljeni slučaji s hišnimi in gospodinjskimi posli, katere so združeni komunisti in socialni demokrati pod različnimi pretvezami vabili v svoje agitacijske pisarne, dočim drugim niti na »Poselske knjižice«, niti! na »Delavske knjižice«, niti na druge javne listine niso hoteli izročati glasovnic. Sam socialno demokratski strokovni tajnik je izjavil,'da leži v njihovi pisarni v Šelenburgovi ulici na tisoče glasovnic, oddanih za listo krščansko socialističnega delavstva. Sodrugi, ki dobro vedo, da so ob zadnjih volitvah v »Delavsko zbornico« prigoljufali in prisleparili najmanj 12.000 naših glasov, bi storili pač najboljše, ako bi se s svojo klavemo večino v »Delavski zbornici«, za katero pa vendarle nosijo polno odgovornost, ne napihovali.
To jim povemo še enkrat na glas, premišljeno in kar najbolj odločno: Ljudje, ki tako sleparijo delavce in delavke, kot so jih sleparili oh zad-
njih volitvah združeni komunisti in socialni demokratje, taki ljudje nimajo nikakega poštenja v sebi, ni-kake ljubezni do delavstva in ne morejo imeti nobene legitimacije za vodstvo delavskih poslov. Sleparji so in sleparji bodo ostali, dokler delavstvo ne bo izprevidelo njihovih temnih nakan in dokler jih ne bo s pasjim bičem nagnalo.
Mislimo, da je na ta način tudi odgovorjeno na njihovo nesramno vprašanje, kaj bi se zgodilo z »Delavsko zbornico«, ako bi jo bila dobila v roke »klerikalno-demokratska« večina. 0 krščanskih socialistih naj sodrugi v zvezi z demokrati ne govorijo, kajti preveč masla imajo na glavi ter se naj rajši pogledajo v ogledalu OUZD. Čim manj sodrugov iz Šelenburgove ulice bo v »Delavski zbornici«, tem bolje zanjo. Čudimo se »Napreju«, ki sicer sodruge iz Šelenburgove ulice pravično in po zaslugi kvalificira, njegova dva eksponenta v »Delavski zbornici« pa sta šla in sta na prvi plenarni seji pomagala skovati večino Kristanovcem.
Nam je »Delavska zbornica« važna vsesplošna delavska ustanova. Ne bojimo se ne dela v njej, ne odgovornosti. In dasi smo v opoziciji, toliko bomo že zalegli, da .se premoženje »Delavske zbornice« ne bo razmetavalo v partizanske namene. Če so sodrugi zaradi tega jezni na nas, naj kar bodo.
v l. kongres kršč. soc. rudarskega delavstva.
Kongres, kli se je vršil v nedeljo 11. julija t. 1. v Zagorju je vtisnil v srca funkcionarjev naših strokovnih organizacij neupogljivo voljo, k še pozitivnejšemu in vztrajnemu delovanju1. Dvorano v Zadružnem domu so po sv. maši napolnili naši najboljši možje, voditelji naših rudarskih skupin, katerim leže globoko v srcih ideali krščanskega socializma.
Kongres je otvoril predsednik zveze tov. Guna, v imenu centrale je pozdravil došle delegate skupin in naša tov. poslanca dr. A. Gosarja in F. Kremžarja. Za predsednika kongresa je bil izvoljen naš tov. Vrstovšek, za zapisikarja pa tov. M. Renko.
Na kongresu je zastopalo 65 delegatov večino skupin S. Z. R., ki so prispeli iz vseh važnejših revirjev na strokovni zbor. Zastopnika je poslala tudi Krekova mladina iz Ljubljane.
Tov. S. Žumer, podpredsednik Jug. strok, zveze iz Ljubljane je pozdravil kongres v imenu centralnega odbora J. S. Z., želeč kongresu obilo uspeha. — V imenu centralnega odbora Krekove mladine v Ljubljani je pozdravil kongres tOv. Hočevar in po-vdaril, da stoji ona kompaktno za našimi strok, organizacijami, katerih ideal je ustvariti kremenitih značajev Krekovcev, bodočih voditeljev strokovnih organizacij, ki bodo kovali boljšo bodočnost in ne bodo klonili v borbi za uresničenje našega krščanskega soc. programa. Ljubljanska podružnica Krekove mladine je poslala svoj brzojavni pozdrav.
Dopoldne.
O položaju radarskega delavstva je referdral tajnik centrale tov. V. Fli-sek. Obravnaval je težavni položaj vseh stanoy v državi, pri katerem1 so pa najobčutneje prizadeti rudarski delavci. Predočil je razoraho življenji delavčeve družine, ki je potisnjena ob tla brez vseh pravic, katere ji po
božjih in človeških pravicah pripadajo. Gospodarska kriza je povzročila v rudarskih revirjih še večjo be-d^>, pomanjkanje in brezposelnost. Delavstvo tudi ni bilo zmožno se upreti kapitalističnemu navalu, ker ni bilo organizirano in začelo je romati za kruhom v Francijo. Da tudi v naših vTstah ni vse tako, kot bi moralo biti, je vzrok ta, ker vse preveč sili politika v ospredje in se preveč zanemarja krščanstvo. Stvaren referat je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Tov. dr. A. Gosar je referiral o kulturnem položaju delavstva v drža-
vi.	Da je na splošno položaj delavstva tako slab, odvisi prvič od tega, ker so rudarji tako slabo plačani. Razpravlja razmerje plač pred vojno in danes ter konstatira, da je danes rudarsko delavstvo v naši državi najslabše plačano. Drugi vzrok je v tem, ker naša draginja ne odgovarja kurz-ni vrednosti našega dinarja. Delavstvo je silno prizadeto z novo uvedenim davkom na ročno delo, poleg tega je v živo prizadeto osobito delavstvo na indirektnih davkih na užitnino, katere plačuje pri nakupu svojih življenjskih potrebščin. Obžalovati je, da se v državi ustanovljenim socialnim institucijam, namenjenim v pomoč delavstvu, ne da tistega ugleda in obstanka, kakor bi bilo neobhodno potrebno. Izgleda, da hoče kapitalistična družba delavstvo popolnoma zasužnjiti in ga oropati njegovih pravic. Velik del tega stanja je zakrivilo delavstvo tudi samo, ker je postalo preveč optimistično in si ni smatralo za potrebno, da se zavaruje napram izkoriščevalcem v svojih stanovskih strokovnih organizacijah. Na drugi strani pa ima v parlamentu premalo svojih p6slančev, ki bi se mogli speci jalno zavzemati za delavska vprašanja. Najpoglavitnejši je pa delavski tisk. Delavstvo bi moralo biti tako mogočno organizirano, da bi bilo v stanu izdajati svoj dnevnik, potom ka-
terega bi lahko potem javnost zainteresiralo za svoje težnje in potrebe, svojih življenjskih pogojev. Po končar nem govoru se je razvila živahna debata.
K tretji točki o pomenu »Delavske zbornice« je poročal glavni tajnik tov. Gajšek. Izvajal je, da je ta institucija zato, da rešuje vse v delavsko stroko spadajoče socialne probleme. Ko so se izgotavljali zakoni za obseg delokroga »Delavske zbornice«, je bilo pomanjkljivo to, da se ni dalo »Delavski zbornici« kot taki oblast, da bi imela polno moč izdelati potrebne zakonske predloge, katere naj: bi potem parlament in vlada uzakonila. V današnjem stanju je pa »Delavska zbornica« izključno podrejena ministrstvu za socialno politiko. Da se na ta način ovira delo v tej ustanovi, je dokaz ta, ker se proračun še do danes ni odobril in je navezana »Delavska zbornica« na kredite, da se za silo upravlja.
Popoldne.
K prvi točki o rudarskem delavstvu v državnih rudnikih je poročal tov. Uranjek iz Zabukovce. Pojasnjuj je, na kak način so bile odvzete dra-ginjske doklade rudarjem. Na konferenci v Sarajevu, kjer so sel vršila tozadevna pogajanja za vse državne premogokope, je bilo to zanimivo, ker se delavski zaupniki niso mogli strinjati za nikako odvzetje draginjskih doklad in so pogajanja zapustili in odšli, da so gospodje pozneje poročali, da so se delavski zaupniki s tem strinjali, kar pa je bilo v očividnem nasprotju z njihovimi zahtevami. Ugotavlja, da se je marsikatera prošnja ali krivica dala potom organizacije popraviti in rešiti. Kar nam naj bo vsem v zahvalo, da bomo v bodoče še vztrajneje vršili svoje delo v organizaciji.
K drugi točki j'e poročal tov. F. Križnik, ki se je moral radi kratkega časa omejiti v svojem referatu in vzel v razpravo medsebojne odnošaje in dolžnosti v organizaciji od strani član nov do odbora in obratno. Iznesel je nekaj želo praktičnih navodil za podrobno delo v organizaciji.
K tretji točki o bodoči nalogi naših organizacij je poročal tov. St. Keše. Pričel je od početka in o razvijanju naše strokovne zveze rudarjev. Naloga naša mora biti v bodočnosti najt-prvo ta, da organiziramo kolikor se da največ, člani se morajo strokovno usposobiti, d^ jim bo omogočeno samim presojati, v čem in koliko se jim godi krivica. Misliti bo treba na izvedbo sedemurnega delavnika za jamske rudarske delavce. Važno je tudi za rudarje enkraten plačan dopust na leto, ker izmučen rudar vsled slabega zraka v jami bi za njegove pljuče neizmerno koristil štirinajstdnevni dopust v kakem gorskem svežem zraku.
Kongres je sklenil, da se s prvim avgustom naročnina za »Pravico« pobira obenem s članarino. Skupine bodo to naročnino same pošiljale na upravo »Pravice« v Ljubljani.
Resolucija je bila dana samo v tem smislu, da se s podvojenim delom poprimejo člani na organizatoričnem por lju, posebno pa še za pridobivanje novih članov, da se naša »Pravica« čim bolj ojači.
K sklepu kongresa se predsednik zahvali vsem, ki so Ves dan vztrajali ter jim kliče na delo za našo »Pravico«.
Agitirajte za »Pravico«!
Jugoslovanska strokovna zveza.
fiz centrale.
VSEM ZVEZAM, SKUPINAM IN ČLANOM JSZ TER OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SLOVENIJE!
Okrožnica štev. 2.
Boj angleških rudarjev proti znižanju mezd in proti podaljšanju delovnega časa traja dalje. Angleški ru-darjli! se živo zavedajo, da v tem boju ne smejo podleči brezobzirnemu kapitalizmu, kajti to bi pomenilo gospodarski in socialni propad angleških rudarjev, propast njihove strokovne organizacije in zmago kapitalizma nad socializmom. Ta borba med delom in kapitalom v Angliji se pa ne tiče samo angleških rudarjev, temveč tudi delavstva vsega sveta. Dolžnost delavstva vseh držav je, da se za to borbo zanima in podpre angleške rudarje.	i
Zveza rudarjev Anglije, odnosno njen generalni tajnik Cook, je poslal tudi vsem našim organizacijam naslednji oklic:
»Spoštovani tovariši!
V imenu angleških rudarjev, ki bijejo najhujši boj zoper zmanjšanje mezd in zoper podaljšanje delovnega časa, apeliramo na strokovne organizacije vsega sveta, da nam stoje ob strani. Prepričan sem, da ta oklic ne bo zastonj, kajti nas boj je tudi boj delavstva vsega sveta. Ako se bodo zmanjšale naše mezde, se bodo zmanjšale tudi Vaše. Ako bomo mi prisiljeni delati več ur, bo tudi Vas doletela taka usoda.
Angleški ministrski predsednik, načelnik najvišje vlade britanske svetovne oblasti, ki obsega četrtino celokupnega človeštva, se je dne 15. junija 1926 cilsto odločno in končno izjavil za podaljšanje delovnega časa in za zmanjšanje mezd. Ta javna izjava, podana na tako demonstrativen način, bo brez dvoma odmevala tudi po drugih deželah.
V zatrdnem pričakovanju, da, se boste odzvali našemu klicu na pomoč, kakor tudi z ozirom na mednarodno delavsko vzajemnost delavskih mas, lci se hočejo otresti železnih okovov, apeliramo nujno na denarno podporo Sin Vas poživljamo, da storite vse potrebne korake, da bodisi s štrajkom, bodisi z bojkotom, ali s čim drugim preprečite vsak transport premoga, bodisi po železnici ali ladjah na Angleško. Ako ne boste storili tako, boste sopomagali zlomiti naš odpor ih boste sopomagali izročiti naše dobre rudarje smrti od lakote.
Naj živi mednarodna delavska solidarnosti
Dokažite to solidarnost z Vašim odgovorom!
Z bratskimi pozdravi:
Cook, generalni tajnik.«
Načelstvo »Jugoslovanske strokovne zveze« je v svoji seji dne 6. julija t. 1. razpravljalo o gornjem oklicu ter sklenilo potrebne korake, da se vse naše krščansko socialistično delavstvo temu klicu odzove in dejansko podpre angleške tovariše.
Glavno tajništvo »Jugoslovanske strokovne zveze« je po sklepu načelstva organiziralo akcijo za zbiranje denarnih prispevkov za angleške stavkujoče -tovariše rudarje, ki se naj vrši tako-le: Zveze in skupine naj prispevajo iz svojega premoženja kolikor pač dopuščajo njih sredstva. Vsak član ali članica naših organizacij naj do nadaljnjega prispeva gotov znesek od svoje tedenske ali mesečne plače. Denar naj pobirajo zaupniki na izdane nabiralne pole in tedensko pošiljajo nabrani denar Jugoslovanski strokovni zvezi po položnicah JSZ, na kateri je napisati na sredi zgoraj besedilo: »Za angleške rudarje.« Ako bi položnice pošle, naj se naroče nove pri Jugoslovanski strokovni zvezi. Zbirke naj trajajo, dokler jih ne ustavimo.
Zaupniki in odborniki naj obiščejo z nabiralnimi polami tudi neorganizirane delavce in vse naše somišljenike, da tudi prispevajo. Nabiralne pole lahko pomnože zveze ali skupine same, morata jih pa podpisati predsednik in blagajnik. Tajnik naj nabiralne pole opremi s štampiljko, številko in imenom nabiralca. Po zaključeni akciji morajo vse organizacije poslati vse pole glavnemu tajništvu s končnim celotnim obračunom. Vodi se naj evidenca nabiralcev. Storite to hitro in gotovo ter izrabite vsako priliko za. nabiranje podpore štavkujo-čim angleškim rudarjem.
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zvezt je prepričano in pričakuje, da bodo vse naše organizacije v tem oziru fitorile v polni meri svojo mednarodno občestveno delavsko dolžnost.
Za načelstvo:
Žumer Srečko, 1. r., podinačelnik.
Valant Milan, 1. r., blagajnik.
Ivan Gajšek, 1. r., glavni tajnik.
Viničarji.
Iz načelstva. Na plenarni seji SZV dne 4. julija so se storili sklepi, ki so zelo važni za vse člane in članice. Da ojačimo finančno stanje zveze, predvsem z vidika na podvzete naloge, katere hoče vršiti naša centrala) za razmah organizacije v vse viničarske kraje, kakor tudi za pripravo kongresa, ki se bo vršil jeseni, se od dne 1. julija t. 1. ne dopuščajo od prispevkov članarine kakor pristopnine nobeni odstotki skupinam, kakor tudi vse bolniške podpore članom. Sku-
pine naj se skušajo vzdrževati same, člani pa naj se za slučaj bolezni in telesne poškodbe oklenejo ustanovljenega bolniškega fonda. — Odbor.
Zveza iavnih nameščencev.
Važno za vse člane. Nove članske izkaznice v mali lični obliki z društvenimi pravili in pravilnikom smo pričeli razpošiljati članom. Ker ima društvo velike stroške za nabavo in tisk, se bodo knjižice računale po 3 dinarje. — Odbor.
Političen pregled.
Našo državo je zadela velika vremenska katastrofa. V Vojvodini vode silno naraščajo, tako da so preplavljene cele pokrajine. Vsled neprestanega dežja se je bati najhujše nesreče. Nasipi, ki so dosedaj varovali pred poplavami vsled novih dotokov, ki prihajajo iz gornjih tokov Donave, najbrž ne bodo mogli vodnega navala vzdržati. Vlada skuša, četudi malo, poplavi prizadetim kolikor mogoče pomagati.
Prejšnji teden je imel v Zagrebu sejo Radičev klub. Radič je že na par shodih prej4 javnosti sporočil, da ne mara, da bi Nikič njegovo stranko zastopal v vladi. Zato se je z zanimanjem pričakovalo, kaj bo t£ seja prinesla. Seja se je vršila popolnoma tajno. Na njej so ministra Nikiča izključili iz kluba in stranke. Poleg Nikiča so izključili iz stranke tudi še dva druga poslanca. Mislilo se je, da bo ta sklep izzval krizo vlade. To je bil tudi namen Stjepana Radiča. On hoče za vsako ceno iti na volitve. Do krize pa ni prišlo. Radikali namreč ne marajo Nikiča pustiti iz vlade, ker je Nikič zanje odprto okence pri vseh sporih z Radičem.
Vlada je poslala narodno skupščino na počitnice. Radič je zahteval, da se skupščina skliče v teku osmih dni, vendar pa se to ni zgodilo. Ker ni skupščinskih sej, ni v parlamentu nobenih posebnih dogodkov z ozirom na sklep radičevskega kluba v Zagrebu. Radič je šel na Bled h kralju v avdienco in mu poročal o političnem položaju.
Med Ninčičem in Maksimovičem je prišlo do spora. Ninčič se je namreč začel nagibati k Pašiču. Med njima posreduje finančni minister Perič, ki bi rad dosegel, da bi se enotnost radikalov ohranila. Do jeseni sploh ni pričakovati razbitja koalicije radikalov in radičevcev. Tako namreč želi Nikola Pašič, ki se nahaja v Karlovih varih.
Stjepan Radič dela vladi neprestane težave. Zato hoče vlada, da bi se Radiču odvzel ves vpliv na njegov klub ter da bi odšel v inozemstvo. Na ta način mislijo radikali Radiča popolnoma pritisniti ob zid.
Zunanji svet zanima zadnji čas predvsem finančni problem v Franciji. Kakor je videti se bo finančnemu ministru Caillauxu posrečilo stabilizirati frank z inozemskim posojilom. Razgovori v Londonu so se ugodno končali in je sporazum glede plačevanja vojnih dolgov že dosežen. Francijo pa teže tudi veliki dolgovi, ki jih mora plačevati Ameriki. Kakor je videti, bodo posledice . svetovne vojne še dolgo tlačile države in ljudstvo.
Na Španskem se maje diktatura. Odkrili so veliko zaroto, ki je hotela vreči sedanje diktatorje. Najhuje pa je to, ker se direktorij ne more več zanesti na vojaštvo. Navadno odloča v vseh takih prekucijah vedno le še vojaštvo. Kje je glas ljudstva?
Portugalska se zvija v vednih revolucijah. Najprej je general Gomez de Costa strmogflavill Vlado, vkorakal s svojimi četami v glavno mesto in imenoval triumvirat kot vrhovno državno uprava Parlament je označil kot preveč zastarelo obliko. Pretekli teden pa je popolnoma na tihem zopet dobila moč prejšnja vlada. S svojimi četami je zasedla vsa ministrstva, generala de Costa pa je dala aretirati in ga odposlala v pregnanstvo. Toda najnovejša poročila pa že poročajo, da se je vsa posadka na križarki, ki je vozila v prognanstvo generala, uprla, ga spustila na suho in se mu pridružila. Generalu se je takoj pridružilo tudi 5 divizij vojaštva v severnem delu države. Revolucij gotovo še ne bo konec, dokler ljudstvo ne bo bolj odločno in z večjo izobrazbo moglo poseči v igranje takozvanih državnikov.
V	Maroku je sedaj popoln mir. Abdel Krim bo poslan v prognanstvo na otočje Reunion popolnoma osamljen sredi morja. Francozi, Španci in maroški sultan pa bodo te dni podpisali pogodbo o miru v Maroku.'
Člen 290. finančnega zakona.
Svoječasno smo že razložili čl. 290. fin. zakona ter ožigosali netočnost ministrstva za socialno politiko, ker ni dalo takoj natančnih navodil in & tem spravilo v veliko nepriliko uslužbence svojih podjetij, ker niso dobili od
1.	aprila dalje v slučaju bolezni nikjer podpor, katere predvideva § 45. zar kona o zavarovanju delavcev.
Jugoslovanska strokovna zveza je takoj intervenirala pri ministrstvu za socialno politiko potom narodnega poslanca tovariša Gosarja.
Tudi Osrednji urad v Zagrebu je naslovil spomenico na mindfetrstvo v tej zadevi. V očigled raznih protestov se je moral zganiti minister za1 socialno politiko ter je v zadevi zavarovanja uslužbencev v državnih podjet-
France žužek:
Med viničarji.
(Vtisi z letošnjih majskih zborovanj.)
(Nadaljevanje.)
Razgovarjajoč se sva počasi spela navkreber. Zmračilo se je bilo. Nevidna roka je prižgala tisoče in tisoče zlatih zvezdic na sinjem nebu. Od jugovzhoda je vel lahen vetrič in po-šepetaval med količjem. Ko sva prišla mimo neke hiše in zavila v globoko zasekan kolovoz, se je nama nudil čuden prizor: Kakih tristo korakov pred nama je migljala lučka. Ena, dve, tri — še več! Vedno so šle lučke pred nama. Ali so to verne duše iz vic? Pa sva gruntala s tovarišem Husjakom: Jaz sem menil, da je to odsev petrolejke iz hiše, ki sva jo pustila za seboj. Husjak je bil svojih misli. Ko pa sva napravila precej ostei ovinek, lučke pa so še vedno migljale pred nama, sem si bil tudi jaz na jasnem, da to ne more biti odsev. Kaj za hudirja neki more biti ta pojav?
V	svojem življenju me še nikoli ni bilo strah. Pospešila sva korake in dohitela malo deklico, ki je nesla v gla-dilniku žerjavico. Luknjice ob robu gladilnika so propuščale ono. čarobno svetlikanje skrivnostnih lučk. Dekletce pa se ni videlo prav niŽ. Prav
trdno sem prepričan, da bij jo /bil kak zajčji korenjak gotovo popihal, tako čudno so izgledale tiste »lučke«.
—	Ljutomerske gorice so imele letošnjo pomlad sijajno vreme. Dočim se je pri nas izvzemši par dni na beli teden držalo kislo, zadnjih osem dni pa nalivalo kot za stavo, — je bilo tam jasno in solnčno. Tako je bilo do 1. maja pomladansko delo po vinogradih popolnoma končano in dan prvi predpogoj za dobro vinsko letino. Tega sem bil vesel tudi jaz: Lepo je namreč hoditi po vinskih goricah ob suhem in jasnem vremenu, a kadar je dež, naj se Bog usmili tvojih čevljev in ti strga blato proč.
Vas Slamnjak leži ravno na meji ljutomerske in ormoške fare prav na vrhu in toliko, da še spada pod Ljutomer. Tam je Husjakovo »kraljestvo«, njegova viničarija. Pred njo košato, daleč na okrog vidno drevo, na vse strani tja do Murske Sobote in na Hrvaško pa krasen razgled. Husjak upravlja posestvo Zitine sestre. Je zelo obširno, potrebno vešče in vestne upraviteljske roke. Husjakova viničarija je velika in v tem oziru mnogo boljša od drugih koč. Pred hišo je veranda. V enem koncu je družinska hiša s precejšnjo vežo. Iz veže je obširen lokal, kjer so shranjeni najrazličnejši gospodarski predmeti: velikanske preše, kadi, sodi, gospodarsko
orodje in vse, kar je pri hiši potrebno. Zlasti te bio zanimal mlin, Husjakovo lastno delo, s katerim melje svoje bomo žitece za svojo skromno družinico. Sploh sem opazil, da je Husjak izvrsten rokodelec bodisi za to ali lorno. Svetovna vojna nas je gonila na vse štiri strani sveta. Kjerkoli pa smo bili in od koderkoli smo se vračali v domovino svojo — eno stoji kakor pribito: Tako popolnega in tako modernega gospodarskega inventarja kot ga ima slovenski gospodar, nismo videli ali našli nikoli in nikjer. Naš človek je mojster za vse: Naredi oje, sioro, ročice, prednji in zadnji konec voza, lestve, splete koše in košare, izgotovi vile, grablje, ja: vse. In veselje je stopiti v slovensko kmetiško hišo po zimi, ko pokriva bela odeja širno plan: Oče plete, lobla, žaga in žvižga. Mati šiva, kuha, deca pa se igra z oblanci in odžagki. Tak delaven narod ne more in ne sme gospodarsko propasti. Prepričan sem o tem, v moji duši pa boš zastonj iskal struno, na katero bi zabrenkal turobno pesem pesimizma. Je hudo res. Vprašajmo pa se in poglejmo skozi stoletja nazaj: Kdaj pa so Slovencem rožice cvetele? In kako nam bi bile danes cvetele, da so v svetovni vojni zmagale osrednje velesile, Avstrija in Nemčija? Gorje nam! Res, vsak imperialist je krut in brezobziren. Najbrezobzimejši na-
pram nam in vsem pa je bil Nemec. A minula je neumnost. Ko bodo desetletja napredovala in ko bomo prišli še vsaj nekoliko iz teh groznih dni, v katerih živita naša dva rodiova, tedaj se bo izkazalo, da je za nas Slovence prav tako kot je danes. Kar je še napak, bo odpadlo. Prišli bodo lepši dnevi, časi, ko bo poleg celega našega nartoda tudi slovenski viničar vesel: zakaj upoštevan bo in lažje bo živel kot danes.
V	drugem koncu Husjakove vini-čarije se nahaja četvorica prostorov. Najprej manjša prehodna soba, nato precejšnja dvoranica, iz katere viodijo vrata v starinsko kapelo z oltarjem, nato pa sledi še ena sobica, v kateri sem imel pripravljeno posteljo. Pohištvo v veliki sobi je zelo starinsko in zanimivio. Na steni je zelo stara, velika oljnata slika, predstavljajoča sv. Trojico, sv. Florjana in še nekaj. Oltar v kapelici, v kateri so se čitale sv. maše, je istotako zelo star baročen slog. Po mojem skromnem mnenju naj bi se za vse to pozanimal kak činitelj od ljubljanskega muzeja ali pa od mariborskega zgodovinskega društva. Morda bi ne bilo napačno, če bi si dotično oljnato sliko ogledal tudi g. konservator dr. France Stele. Človek sam kot nestrokovnjak težko presodi vrednost takih zanimivosti. Lahko pa da so dragocene reči.
Jih z odlokom od 11. junija 1926, štev. 193-IV odredil sledeče:
1. Da niso odvezani od zavarovanja v smislu zakona o zavarovanju delavcev dnevničarji, honorarni in pogodbeni uradniki kakor tudi delavci, ki so zaposleni v državnih delavnicah in ustanovah. Oproščeni so le plačevanja prispevkov za zavarovanje.
2. Da bo vse prispevke za osebe Pod točko 1. plačevala država.
Ker nil bilo z navedenim finančnimi zakonom ukinjeno zavarovanje uslužbencev v drž. podjetjih, sledi, da so bili nepostavno izločeni iz zavarovanja 1. aprila 1926. Z ozirom na to imajo oni uslužbenci, kateri so bili) v bolnem stanju od 1. aprila 1926, pa do rešitve te zadeve potom ministrstva za socialno politiko, do sledečih Povračil:	M|
1. Do povračila zdravniškega honorarja, če so ga sami plačali. V ta namen naj potrdi lečeči zdravnik, kolikokrat je bil dotični pri njem v ordinaciji ter koliko je plačal za vse
ordinacije.
2. Do povračila izdatkov za zdravila. Za dokaz zadostuje predložitev Receptov odn. potrdila lekarnarja, koliko je izdal dotičnik za zdravila.
3. Do hranarine za dobo delane-, zmožnosti. Kot dokaz naj predloži član |zjavo zdravnika, ki ga je zdravil, koliko časa je bil bolan in delanezmo-z®n in izjavo delodajalca, da ni opravljal za časa bolezni pri njem nikakega Posla.
4. Do povračila zdravil in zdravniških izdatkov za svojo ženo in ne-uoletne otroke, če bi imel v tej dobi tndi v tem oziru kake izdatke.
Navedeno velja tudi za slučaj nezgode.
. . Vsa našteta povračila, če obstojmo ,mora povrniti Okrožni urad v Ljubljani ter se mora vsak le na njega obrniti.
Delavski parlament.
^Naprej« je objavil v svoji 27. št. z dne 3. julija članek pod naslovom Delavski parlament«. K temu dopisu m bilo dobro nekaj pripomb. »Naprej« je že parkrat pisal o razmetavanju denarja v »Delavski zbornici«, zato se ®am zdi čudno, da se sedaj huduje na bhem čez to, da ne bo več DZ krila stroškov sodr. Pevcu iz Velenja, ka-*l®r bi se njemu zljubilo v Ljubljano ha sejo upravnega odbora, namesto mana nadzorstva sodr. Leskoška, ko s® ta nahaja na agitacijskem potovanju V mežiški dolini. Ali mislite, da j?> alko pride kdo iz Velenja v Ljub-*jano, ne obremenjuje izdatkov DZ?
Dalje se dopisnik huduje nad Upravnim odbornikom Gajškom, ki je govoril na seji proti predlogu sodr. "ovca, da naj DZ nastavi posebne poročevalce za neorganizirane delavce. *ov. Gajšek je zagovarjal edino pra-
^ Pitako:
Janez Krek.
(Hermann W e n d e 1: Aus dem siid-slawischen Risorgimento.)
(Nadaljevanje.)
Toda, ko je izmiritev iz leta 1867. hzdelila vso moč v podonavski mo-vj^hiji med oba historična naroda, Senice in Madjare, so gledali ti na *°vence kot na ljudstvo svojih suž-hfcv tako prezirljivo, kakor zopet ti h* Hrvate in Srbe. Vprav nemško hjemeščanstvo, katerega so 1. 1861. jh»je moči posadile na konja, da bi PDdobil© Habsburžanom gospostvo Nemčiji, je na tem polju opravilo 8^uje. Iz svojih nazorov je grof Auer-J^g, ki je vendar kot Anastasius r^nn v predmarčni dobi skoraj uži-. a‘ glas revolucionarnega pesnika in j® tudi slovenske narodne pesmi zbi-a* in prevajal, v Kranjskem dežel-zboru izlil proti predlogu, ki je v teval, da se poročila o sejah s slo-®Q8ko izdajo narede dostopna širokim plastem ljudstva, vso oholost lit • filistra. Ljudem, ki niso tako izobraženi, da bi sledili razpra-iim 8e vrae v nemškem jeziku, se tudi s prevajanjem ne bo odprlo §P°2nanje. Razen tega pa je slovenja še »umeten, skombiniran jezik«
vilen princip, da se morajo delavci le potom svojih strokovnih organizacij obračati na DZ. Opozoril je tudi na dejstvo, da zaupnikov DZ prej sploh ni mogoče imenovati, dokler ni proračun DZ potrjen od pristojnega ministrstva. Ako so socialnim demokratom (Naprejevcem) neorganizirani delavci res tako zelo pri srcu, naj razpuste svojo organizacijo, ako ne polagajo na njo nobene važnosti.
Končno je treba še omeniti zavito poročilo v članku o brezposelnih podporah, ki jih je izplačala v drugič DZ centralnim organizacijam v razdelitev med brezposelne člane. Izgleda, kakor da smatrajo Naprejevci ta denar za podporo organizacijam. Dobro, da ste nas na to opozorili. Zahtevali bomo tako točen obračun, kako so Vaša in druge organizacije razdelile ta denar med brezposelne, kakor je Jug. strok, zveza točno obračunala za prvih 20.000 Din s svojim poročilom DZ pod štev. 620/26 z dne 1. julija 1926.
Kar pa je glavno, moramo ponovno pribiti, da sta ravno sodruga Pevec in Leskošek (naprejevca) s svojim glasovanjem na prvi plenarni seji DZ pomagala skovati sedanjo večino v Delavski zbornici, ki obstoja iz Kristanovih socialistov in njihovih prijateljev, zato nosita in z njima Socialno demokratska organizacija tudi vso odgovornost za nepravilnosti večine v zbornici.
Tedenske novice.
Delavski tabor na Prtovžu se bo
vršil na praznik Mar. Vnebovzetja^ dne 15. avgusta. Ob 7. uri zjutraj bo v cerkvici na Prtovču sv. maša, nato pa zborovanje. Vabljeni vsi tovariši in prijatelji!
Dijaški tečaj bo priredil socialno politični seminar katoliških akademikov v Ljubljani od 21. do 24. julija t. 1. pri Sv. Joštu nad Kranjem. Na tečaju bodo obravnavali kmetijsko vprašanje v Sloveniji.
Za angleške rudarje. Angleški rudarji apelirajo na delavstvo vsega sveta za pomoč, da morejo zmagati v svoji orjaški borbi proti kapitalu, ki jih hoče streti. Jugoslovanska strokovna zveza poziva vse delovno ljudstvo Slovenije, da se temu klicu1 odzove, ker bi pomenila propast angleških rudarjev propast delavstva vsega sveta. Vsak naj po svoji moči prispeva. Prispevki se naj pošiljajo Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani po položnicah. Kdor le teh nima, naj zahteva na pošti navadne položnice poštne hranilnice in napiše na isto številko čekovnega računa JSZ 12.158 in navede zgoraj na sredi »Za angleške rudarje«.
Velikanske povodnji je povzročilo zadnje deževje skoro po celi državi. Škoda na poljskih pridelkih je velikanska in se nam ne obeta nič kaj
in da bi jih ljudstvo res razumelo, bi morali biti govori prevedeni še na kranjski jezik. Končno pa da ljudstvo spoh ne zahteva, da bi zaznalo, kaj se v deželnem zboru razpravlja. »Kranjska,« je udaril po mizi, »leži z velikim delom Avstrije in to z vso etnografsko skupino Slovencev na nemškem kulturnem ozemlju, njena izobrazba namreč uspeva edino pod vplivom nemškega duha, nemške izobrazbe. Tako je bilo in je, in če Bog da, bo tako tudi ostalo.« Proti taki trdoglavosti, ki je slovenščini absolutno odrekla sposobnost, da bi se mogla razviti v kulturni jezik, so imeli boritelji za nacionalno misel tem težje stališče, ker so se dali mnogokrat najbolj brihtni in razboriti možje v mestih in trgih vpreči v nemški voz; Dragotin Dežman je bil najpomembnejša glava teh nemškutarjev.
Kar je sploh zastopalo slovenstvo v javnosti, zbrano okoli starega očeta Bleiweisa, je tonilo do kolen v pred-. marčnih tradicijah, je bilo do kosti vdano cesarju in pokorno vladi in ni razumelo znakov časa. Delo teh je bila politika izobražencev za izobražence, kajti iz mrtve mase malih in srednjih kmetov niso črpali nobene moči. Tako so slovenski poslanci v državnem zboru sicer grmeli proti dualizmu, vendar so iz »same previdnosti«
6
lepa prihodnjost. Draginja bo zopet rastla in ubogi delovni sloji bodo seveda največ trpeli. Dal Bog skoraj lepo vreme, da se ohrani še vsaj najpotrebnejše.
Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl 9. julija primarij dr. Josip Stoje. Pokojnik je marsikomu rešil življenje in je vsled svojega blagega značaja užival splošno priljubljenost. — 11. julija je umrl v Ljubljani gimnazijski ravnatelj v pokoju in pisatelj dr. Fr. Detela. Med slovenskim narodom je po svojih povestih dobro znan.
Novo postajališče na gorenjski progi. Zadnjo nedeljo so otvorilil med postajama! Medvede in Škofja Loka postajališče Gorenja vas - Reteče.
Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Pravice« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
Strokovni tajnik Jožef Golmajer odpuščen. »Naprej« od 10. julija poroča: »»Strokovna komisija« je na svoji seji minuli torek zvečer soglasno odstavila strokovnega tajnika g. Jožeta Golmajerja. Tako smo izvedeli in še to, da je zadeva, radi katere je bil g. Golmajer odstavljen, take vrste, da bo imela morda za posledico tudi izgubo mandata pri OUZD, kjer je Golmajer predsednik nadzorstva in še pri »Delavski zbornici«. Pred kratkim se je šele vrnil tiz Ženeve, kjer je bil delegat na mednarodni konferenci dela, zdaj pa so ga vrgli čez krov.« — Nam je stvar znana. G. Golmajer je bil letos tudi na balkanski konferenci amsterdamcev v Sofiji. Stvar je sicer notranja zadeva sodru-gov iz Šelenburgove ulice, kolikor pa iimajo ljudje njegove baže v rokah OUZD in premoženje Delavske zbornice — bo treba imeti odprte oči. Zdi se namreč, da tudi nekaterim drugim ne gre delavsko in naše zaupanje. Že način volivnih sleparij ob zadnjih volitvah je jasno pokazal, pred kom. naj poštenjaki stoje tri korake proč. — TaJdlh ljudi poznamo mi več.
Pogreb cigana. Na pokopališču v Breznu nad Mariborom so pokopali 56 letnega ciganskega muzikanta Al. Roja, ki je bil katoličan. Ob odprtem grobu se je zbralo veliko ciganov. Po opravljenih mrtvaških obredih je stopilo več ciganov pred odprti grob. Poglede uprte v krsto in solznih oči so zaigrali pokojnemu tako ganljivo poslovilno pesem, da je ganilo go-slanje vse navzoče do solz.
Smrtna nesreča. Pri podiranju smrek v gozdu posestnika J. Okorna iz Šenčurja pri Kranju je težka smreka pri padcu udarila po glavi pastirja Jožefa Krišlja tako močno, da je vsled težkih poškodb kmalu umrl.
Vsled zastrupljenja prsta je na
Terariji v Trbovljah umrla žena! de-
glasovali zanj. Tako brezplodno delo je vzbudilo v mladem rodu nezadovoljnost; 1868 je bil v Mariboru ustanovljen »Slovenski Narod« in skoraj; so šli Mladoslovenci z Božidarjem Raičem in Davorinom Trstenjakom na čelu v boj proti starim plešcem in so zahtevali, medtem ko so oni okoli Bleiweisa noreli za plehkim pojmom deželne avtonomije, s svežo odločnostjo res pravo nacionalno politiko, preureditev Avstrije v zvezo enakopravnih narodov in v taki Avstriji združenje vseh Slovencev — v eno upravno enoto. Njihova zborovanja pod milim nebom, tabori, prave ljudske manifestacije z zastavami1, petjem, godbo, kresovi in streljanjem so prvikrat po letu 1848, vzgibala kmetske mase in zanesla vanje slutnjo politične in nacionalne! zavednosti.
Toda ker je manjkalo Slovencem meščanstvo, nedostatek, katerega je imenoval Janko Pajk 1868 slovensko Ahilovo peto, tudi mladi niso imeli moči za močnejše udarce. Sicer so zmagali pri državnozborskih volitvah v letu 1873. na Štajerskem in so glasovali v boju države s cerkvijo v naslednjem letu za takozvane majske zakone; a skoraj so se ustrašili svo* jega lastnega junaštva in že 1. 1875. so bili zopet v objemu s starimi. Fuzija je mnoge svobodnejše misleče tem
lavskega zaupnika M. Kuder. Ko je čistila tla sobe, se ji je v prst zasadil majhen košček trske, ki ji je povzročil zastrupljenje.
Nesreča pri delu. Delavcu Miklavžu Pezdir, zaposlenemu pri lesni industriji »Drava« v Mariboru je stroj zgrabil desno roko in mu zdrobil vse prste.
Nesreča na Dravi. V Breznu ob Dravi so nameravali ravnokar zgrajen splav spraviti pri Fali. Med vožnjo so na nekem kraju, kjer je Drava zelo deroča, na neznan način valovi naravnost posneli s splava 25 let starega Šarmanovega splavarja, ki je izginil v valovih.
»Socialna misel.« Ravnokar je izšla 7. in 8. številka za junij in julij. 'Tudi v tej številki je vsebina zelo pestra in bogata. Priporočamo jo vsem našim či ta tel jem in tovarišem!
Strela je ubila na lazih med Loškim potokom in Goro brata 15 letnega Viktorja in (14 letnega Franca Rojca in njihovega ujca Franca Bambiča. Med košnjo so šli za časa hudega naliva vedrit pod smreko. Naenkrat je treščilo v smreko in obležali so vsi trije mrtvi. — Isti dan je nad vasjo Selo v metliškem okraju ubila strela 23 letnega Jožefa Klemenčiča iz Sel, ki je z dvema tovarišema kosil. Med dežjem so stekli pod visok hrast, kamor je udarila strela. Klemenčič je obležal mrtev, druga dva pa je strelni puh vrgel pet korakov od dreVesa.
Tečaji za železničarje. Prometno ministrstvo bo otvorilo pri vseh železniških direkcijah posebne tečaje za železničarje.
Železniška nesreča. Novosadski osebni vlak se je na postaji Žaboj zaletel v drug osebni vlak. Pri tej nesreči je bilo več oseb ranjenih.
Izseljevanje v Ameriko. Lansko leto se je izselilo iz naše države v Ameriko 15.005 oseb, in sicer 9757 moških in 5.248 žensk. Med izseljenci je bilo 6610 poljedelcev, 1710 nekvalificiranih in 582 kvalificiranih delavcev. Ostali so pripadali drugim stanovom.
Sestro sežgal. Otroka Maličan in Sonja Brkušič sta bila sama doma in sta se igrala z žveplehkami. Pri tem je fantek zažgal obleko svoje petletne sestre, ki je bila v hipu vsa v plamenu.
Dopisi.
D. M. v Polju.- Z. S. V. podružnica pri D. M. v Polju vabi k slovesnosti odkritja spomenika v svetovni vojni padlim domačinom, ki se bo vršila v nedeljo, dne 18. julija t. 1. Spored: Ob pol 9 zjutraj zbirališče na trgu pred cerkvijo in spomenikom ter pozdrav in sprejem gostov. Ob 9 sveta maša za padle vojake v župni cerkvi (med sv. mašo darovanje za spome-
gotovejše pognala k nemškim libera-lom, ker so slovenski zastopniki v državnem zboru z izjemo enega ali dveh, obenem z nemškimi pa tudi češkimi in poljskimi veleposestniki predmarčno usmerjene »stranke prava« (Rechtspartei) gnofa Hohenwarta radi njenega federalistično-autonomi-stičnega plakata, prav zvesto služili vladi. Ker so Slovenci volili može kot na primer kneza WindischgrStza, barona Godela, ali viteza Schneida, jih je obsodila bridka tragika, do so ostali, kar so stoletja bili: kočarji nemškega gospoda. Sicer so lahko životarili ob zavesti, da jim ne bo več odkazan stan za hlapce in so mogli zabeležiti tudi kak manjši uspeh, posebno pri spremembah vlade, a večdi-noma so se morali zadovoljiti le s skromnimi obljubami. Univerzo so dobili Čehi, Slovenci ne, dasi jim |e bila že 1848 slovesno obljubljena.
Med tem razvijanjem in ustanavljanjem je mladi Krek po dovršeni! ljudski šoli v Komendi, Kamniku in Škofji Loki leta 1876. obiskoval ljubljansko gimnazijo. Od 1. 1878.—1880. je bil v Alojzijevišču, kjer so nekoč tudi Levstik Stritar in Jurčič preživeli svoja mlada leta; sicer pa se je moral visoko nadarjeni dijak, ki le nikoli ni pozabil pritiska napačne vzgoje, preživljati z instrukcijami.
nik), pri kateri pojejo združeni zbori. Po sv. maši blagoslovitev in odkritje spomenika, libera, govor (č. g. kurat Bonač), petje, deklamacije, sviranje nagrobnih, pozdravi zastopnikov podružnic Z. S. V. — Odmor, kosilo v okoliških gostilnah. Popoldne ob pol treh litanije z blagoslovom. Po litanijah zborovanje bivših vojakov (govori g. major Colarič in drugi). Pri slavnosti pojo združeni zbori: tukajšnjih društev ter svira domača godba na pihala. Ker je ta dan posvečen spominu padlih vojakov, se prosi, da izostanejo vsakršne veselice s plesom. Spomenik je krasno delo gg. kiparja Dolinarja ter kamnoseka Vodnika in je dosedaj edini svojevrsten v Sloveniji. S podstavkom je visok do 6 m. Na krasnem podstavku je kip vojaka iz kraškega marmorja. Na štirih ploščah se nahaja 96 imen padlih vojakov. Odbor vabi tem potom vse bivše vojake, domačine ter svojce padlih, kakor tudi vojne tovariše iz bližnje in daljne okolice. Toplo vabljeni zastopniki podružnic Z. S. V. — Počastimo spomin padlih vojnih žrtev! — Podružnični odbor.
Laško. Dramatični odsek čitalnice pri Sv. Jederti je uprizoril v nedeljo
4.	.julija v Laškem tridejansko igro »Na dan sodbe«. Igralci so rešili svoje vloge v splošno zadovoljstvo, za kar čestitamo režiserju. Pripomnimo, da je pri igri nastopilo tudi več članov naše skupine, na katere prošnjo se je čisti dobiček podaril skupini. Zahvalimo se dramatičnemu odseku iz sosedne župnije in vsem požrtvovalnim sodelavcem pri igri, ki so prišli ob tako slabem vremenu dolgo pot peš. Želimo, da bi^ jih še večkrat videli na odru v Laškem.
Tržič. Značilno za tržiške socialne demokrate je tale dogodek: Bilo je pri zadnji občinski seji na dnevnem redu, seveda v tajni seji, med drugim tudi prošnja za sprejem v domovinsko zvezo g. Antona Bohma, sina nadmoj-stra tukajšnje tkalnice. Sicer se ta zadeva vleče že več mesecev. Ker pa končno še ni rešena pred občinskim odborom, zato je še vedho zanimivo, da jo priobčimo. Prosilčevemu očetu je občinski odbor že zasigural domo-vinstvo. Nesrečni Anton pa se je malo prezgodaj rodil, zato je moral predložiti posebno tozadevno prošnjo občinskemu svetu tržiškemu, kateri pa se ni počutil dovolj močnega za odločitev, ali se prosilcu napravi ta usluga ali ne. Rešitev te prošnje je prepustila demokratska večina socalistični strokovni organizaciji, pri1 kateri pa so ljudje zagrizene!, ki mislijo samo na maščevalnost, ne oziraje se, ali je to prav ali ne. Od začetka so te bistre glavice odklanjale to prošnjo češ, da mladi g. Bohm šikanira delavstvo v tkalnici. Ker pa to vprašanje ni hotelo z dnevnega reda in tehtnih dokazov, d& se delavstvo šikanira, ni bilo, so k eni svojih sej klicali očeta Bohma. Tu pa se je ta socialistična družba pokazala v najlepši luči. Nekateri so g. Bohma ostro prijemali, drugi so se zanj potegovali, tretji pa so za hrbtom tožili svoje sodruge. Taka je komedija in radikalizem v tržiškem socialističnem taboru.
Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo
11.	julija ob 9 dopoldne se je vršil v tukajšnjem društvenem domu sestanek delavk tovarne »Štora«. Na dobro obiskanem sestanku se je vršila živahna debata in sklenili razni sklepi, ki se bodo v kratkem tudi izvršili. V trdni zavesti delavk, da je le v istrumni strokovni organizaciji moč delavstva, se je sestanek po dalj-šem razgovoru zaključil.
■Mii
čitajte »Pravico«!
Krekova mladina.
Krekova mladina Vilč pri Ljubljani. Ustanovni občni zbor tukajšnje podružnice za obč. Vič se bo vršil v soboto dne 17. t. m. ob 8 zvečer v Društvenem domu na Glincah. Vabljeni vsi prijatelji krščanske socialistične delavske mladine. — Pripravljalni odbor.
Trbovlje. Naša podružnica si je osnovala knjižnico, katera je že dosedaj razvita in je pokazala mnogo uspeha onim, ki pridno zahajajo v knjižnico. Mnogo knjig so darovali člani in članice Krekove mladine, za kar se jim odbor najlepše zahvaljuje. Prosimo vse somišljenike in prijatelje naše mladine, da podare kako knjigo, ki bi bila v korist naši mladini in potom katerih se bo naša mladina nadalje izobraževala. Dobra in prava knjiga je temelj izobrazbe, katera je mladini neobhodno potrebna. Obenem se vabijo vsi ljubitelji čtiva, da pridno segajo po njih. Knjige se izposojujejo vsak dian popoldne od 4—6.
Sv. Lovrenc na Pohorju pri Mariboru. Dne 4. t. m. se je vršil sestanek za ustanovitev Krekove mladine pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Udeležilo se je sestanka lepo število Krekovcev. Poročal je tov. Anton Denžič, tajnik Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru, ki je obrazložil pomen Krekove mladine. Izvolil se je 'pripravljalni odbor s sledečimi tovariši: V5I-mer Alojzij, predsednik; Kopar Miha, podpredsednik; Mavic Marta, tajnica; Slatinek Anton, blagajnik. Odborniki: Arčnik Vik., Konec Štefan in Off Rudolf.______________________________
Zavarovanje državnega, delavstva.
Od OUZD smo prejeli v priobčitev:
Ker je člen 290 fin. zakona glede obveznega plačevanja zavarovalnine pb zakonu o zavarovanju delavcev z dnfe 22. maja 1922 za osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah, po svoji redakciji nejasen, je predložil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ministra za socialno politiko tozadevno predstavko, na kar je minister izdal z dopisom ministrstva za socialno politiko od 11. junija 1926 štev. 193/IV, sledečo avtentično interpretacijo:
1. Dnevnicarji, honorarni in kon-traktualni uradniki, kakor tudi delavci, zaposleni pri državnih uradih in ustanovah, niso oproščeni obveznega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, marveč so oproščeni le od plačevanja prispevkov za to zavarovanje.
2. Ker gori navedene osebe niso torej oproščene obveznega zavarovanja, mora plačati država kot njihov delodajalec v smislu § 35. ZZD vse prispevke za njihovo zavarovanje.
3. Prispevki za Delavsko zbornico in Borzo dela se morajo pobirati na dosedanji način.
Z ozirom na gornji odlok in po sklepu predsedstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se upostavlja glede zavarovanja gori navedenih oseb stanje, ki je veljalo pred 1. aprilom 1926. Okrožni urad naproša vse prizadete državne urade in ustanove, da predlože z dnem 1. aprilom 1926 pbnovne prijave za vse zavarovanju zavezane osebe.
Razno.
Velika stavka v Newyorku. Stavkati so pričeli v Newyorku transportni delavci. Ves promet na tramvajskih in podzemeljskih železnicah je ustavljen.
Največja električna lokomotiva. Fordova družba v Detroitu je zgradila lokomotivo 30 m dolgo. Lokomotiva pelje dva in pol kilometra dolg tovorni vlak, tehta 372.000 kg in ima 500 konjskih sil.
Produkcija avtomobilov v Ameriki. V prvih štirih mesecih t. 1. so severnoameriške Združene države producirale 1,517.000 avtomobilov in motornih koles.
Velik potres. V Miirztalu je bil pretekli teden potres, kakršnega še ne (pomnijo. Potrep je bil posebno močan v Miirzzuschlagu, kjer ni ostalo nobeno poslopje nepoškodovano.
Davek na neporočene. Grška vlada je obdačila neporočene. Vsaka -neporočena oseba v starosti od 24 do 40 let bo plačevala po 3000 drahem letno, vsaka oseba v starosti od 40 let naprej bo plačevala 8000 drahem.
Telesna kazen po pruskih šolah.
V	prosvetnem odboru pruskega deželnega zbora so razpravljali o ukinitvi telesne kazni v šolah. Socialni deinokratje so zahtevali ukinitev, vendar je njihova zahteva zaenkrat propadla. Za mnogo študentov bo gotovo še veljal rek: Šiba novo mašo poje.
Največji podzemeljski kanal na svetu bo v kratkem dograjen. Kanal spaja francosko luko Marseille z reko Rono. Dolg je 35 km in bo vpo-rabljiv tudi za tovorne ladje.
Potresi v Italiji so zopet nastopili, in sicer v južnem delu. Porušenih je mnogo poslopij, ruševine so zahtevale mnogo človeških žrtev.
Izprijenost paglavcev. V Trstu je 13 fantalinov pred šolo nagajalio 12 letni deklici. Eden je potegnil iz žepa vžigalice in ji zapalil lase. Hipoma je bila deklica v ognju in je begala po ulici ter obupno vpila. Ko so paglavci uvideli, kaj so napravili, so pobegli. Deklico sta rešila iz strašnega položaja dva poštna uslužbenca, ki sta vdušila ogenj in jo odpeljala v bolnišnico. Zdravniki dvomijo, da bi ostala pri življenju.
Koliko krvi ima v sebi odrasel, zdrav človek? ’/ia svoje telesne teže. Tedaj je v osebi, ki tehta 65 kg, 5 kg krvi. Novorojeni otroci je imajo primeroma več v sebi, namreč 1/10 telesne teže.
Za kratek čas.
Dobro poplačana prevzetnost Zelo razposajena in prevzetna meščanska dražba naredi mal izlet na deželo. Ta dražba je imela veliko veselje dražiti po poti kmetske ljudi in se norčevati iz njih preprostih odgovorov. Ko pa pride mimo dražbe dobrodušen kmetič in dražbo lepo pozdravi, ga vpraša najbolj prevzeten gospodič, da bi spravil dražbo v smeh ® svojo duhovitostjo: »Dobri mož, zakaj pa stoji tam ob potu tisto znamenje s sveto podobo, ki je tako okrašena s cvetlicami?«
—	»E, vidite,« odgovori prijazni kmetič, »tam se je pred leti zgodil velik čudež. Ako pokleknete tudi vi tja in prav pobožno molite, bo mogoče tudi vam pomagano.« Krohot vse dražbe na kmetičev račun je bil odgovor na te besede. A kmetič se ni dal še odpraviti in je na vprašanje polizanega gospodiča: »Kakšen čudež pa se je tam zgodil, ki bi se lahko ponovil tudi na meni?« mirno odgovoril: »E, vidite, tam je pred leti prišel k pameti neki mož, ki je bil ravno tako neumen kot ste vi.«
Modroslovec v zadregi. Nekoč je bil slavni modroslovec Imanuel Kant povabljen na obed h guvernerju pokrajine Pruske. Po kosilu so se gospodje menili o ženskah, ki so se za-
bavale v sosednji sobi; kmalu je tudi Kant posegel v pogovor in je smehljaje dejal:	»Ženske	so	kakor
odmev, kajti vedno mora biti njihova beseda zadnja. Podobne so pa tudi polžu, kajti vedno nosijo s seboj vse, kar imajo, in so kakor cerkvena ura, kajti kar one govore, ve celo mesto.< Medtem so pa bile gospe vstopile v sobo, in ker so neprijetno primero slišale, so merile modroslovca z jeznimi pogledi. Kant je to opazil in je nadaljeval: »Za Vas seveda, milostne gospe, ta primiera ne velja popolnoma, dasi ste tudi Ve podobne odmevu, ker ste odmev svojega moža; tudi Vas bi primerjal cerkveni uri, ker ste prav tako točne; tudi Ve ste kakor polž, ker nič manj ne skrbite za svoj dom.«
Za žene in dekleta.
Mastni baržunasti ovratniki na suknjah so posebna skrb gospodinje, ker jim z nobenim izpiranjem ne sme blizu. Osnažit se dado na tale način: Mastni ovratnik dobro napni in maži s prerezano čebulo proti vlaknu. Čebula vzame maščobo iz baržunastiti kosmatih nitk, ki se sicer, dokler so mokre, drže skupaj, a se suhe zopet rade zravnajo z mehko krtačo. Likati na pravi strani žameta nikoli ne smemo, še če ga narobe likamo, ostanejo lodtisi od podlage na njem, ki jih moramo z dolgotrajnim gladenjem z mehko krtačo šele odpraviti. Tudi z aritonijakom se taki mastni ovratniki čedno osnažijo.
Kako odpravimo stenice? Edino zanesljivo sredstvo proti stenicam, ki so se ti ugnezdile v stanovanje, je vztrajnost. Ker se drže najrajši v posteljah, žimnicah itd., posvečaj tem največjo pozornost ter uničuj golazen s tem, da namažeš ali poliješ špranje in razpoke s kako tekočino, kakor terpentinovo olje, bencin, jesihova kislina, zelo močan jesih itd. Mazanje ali polivanje sel mora vršiti večkrat. Če so stenice zašle v zofe, mehke stole ali slično, pusti te razdreti in očistili, ker sicer se stenic nikdar ne itr nebiš. Poleg vztrajnega čiščenja in snaženja zamaži tudi vse špranje v zidu, pri vratih ali v tleh s primernim kitom, izpiraj tla z lugom ali klorovo vodo ter uničuj zalego. Mesta, kjer se stenice najraje nahajajo, je treba redno pregledovati in vztrajati, ker drugače ni uspeha.
Za tiskovni sklad »Pravice« so darovali: udeleženci I. kongresa kr-ščansko-socialnih radarjev v Zagorju 80 Din; č. g. Josip Lončarič, župnik pri Sv. Jederti, Laško, 30 Din in tov. Jože Rutar 18 Din. — Prisrčna hvala!
VABILO
na
PRVI REDNI OBČNI ZBOR L DELA VSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE, R. Z. Z O. Z.
V	LJUBLJANI ki se bo vršil dne 31. talija 1926. ob 19. ari v uradnih prostorih (Stari trg številka 211.)-
Dnevni rod:
1). Poročilo načelstva.
2). Odobritev računskega zaključka za prvo upravno leto 1925.
3). Volitev dveh članov načelstva.
4). Volitev nadzorstva.
5). Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi načelstvo.
V	Ljubljani dne 10. julija 1926.
Vsak je svoje sreče kovači To velja tudi za cel stan! Na Angleškem si je zaveden delavski stan ustvaril potom konzumne organizacije, nepremagljive trdnjave, lastne ladije, tovarne in druge naprave,
Vaš napredek je odvisen od Vaše zavednosti. Vsak zaveden delavec pa nabavlja vse svoje potrebščine izključno pri svojem I. delavskem konzumnem društvu.
Urednik: Srečko Žumer.
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč.
Izdajatelj: Dr. A. Gosar.