Leto LXV- ŠL 238 Ljubljana, sreda lf. oktobra 1932 Cena Din L- Izhaja v»ak dan popoldne, tzvzemftt nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petlt a Din 2.-do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 8125 in 312« podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. -— Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — .-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.351. NEMŠKA OBOROŽEVALNA INDUSTRIJA SE 2E PRIPRAVLJA Ker fe Papen sporočil industrijskim magnatom nemški oboroževalni program, so delnice oboroževalne industrije naglo poskočile Pariz, 19. okt. r. Iz Berlina poročajo: >Momag-Mor#en« je objavil članek pod naslovom »Težka industrija pričakuje naročil za oboroževanje«. V članku navaja med drujrim. da smatrajo mnogi nemški bančniki sedanjo dobo za zelo ugodno za plasiranje delnic posameznih velepodjetij težke industrije kovinske stroke., ki jih pred šestimi meseci nihče ni niti pogledal. List navaja, da vlada na borzah veliko zanimanje za te vrednostne papirje in da so jih začeJi kupovati takoj potem, ko je Nemška vlada pokienila svojo akcijo za priznanje enakopravnosti v oboroževanju. Zdi se. pravi list. da je vlada zaupno dostavila večjem« številu velikih industrijskih podjetij svoj program o oborožitvi Nemčije, ako ji uspe* da se otrese omejitev, ki jih^ nalagajo Nemčifi mirovne pogodbe. Četudi gre ^amo šele za obljubo, kaže vse, da so nemški industrijci že sedaj prepričani o uspehu akcije Papenove vlade in da računajo s tem. da bo oboroževalna industrija v Nemčija v kratkem popolnoma zaposlena. Papen pripravlja obnovo monarhije Berlin. 19. okt. Listi se intenzivno bavijo z ustavno reformo, ki jo pripravlja Papenova vlada. Mnogo pozornosti posvečajo službeno polnjeni vesti, da bo po novi reformi ustavna avtonomija enaka določilom 17. člena državne ustave, le da se bodo dosedanje omeiitve v tem članu črtale. Po novih določilih bi imela vsaka dežela svojo ustavo. K temu pripominja »Berliner Tageblact«: Če se bo tako zgodilo, te-dai bo na Bav-- '—> prav gotovo vzpostavljena monarhija in proglašen za kralja bivši bavarski prestolonaslednik Ruprecht. Nemčija odklanja vsak sporazum Berlin, 19. oktobra. AA. Britanski odpravnik poslov je ponovil povabilo svoje vlade Nemčiji, naj bi se udeležila konference štirih držav v Ženevi. Nemški zunanjo minister v. Neurath je odgovoril, da nemška vlada vztraja pri svojem prvem odgovoru in da bo Nemčija šla v Ženevo le, če ji priznajo vojaško enakopravnost, t. j. če se ukinejo določbe versaiske mirovne pogodbe. Belgijci za vsak primer utrjujejo svojo mejo Bruselj, 19. okt. Vojno ministrstvo je poverilo pionirskemu generalu Car-bonellu vodstvo nad gradnjama utrdb ob vzhodni belgijski meji. Gradnje so sedaj v polnem teku. Carbonello je dobil ukaz, utrditi posebno položaje pri Liegeu, Battichu in Pepinsteru. Dela okrog teh mest. ki so se že pričela, se bodo zelo posipešila. 10. linijski polk. ki ima svojo garnizijo v Arlonu. ie dobi! ukaz. da mora v primeru vo.jne tako dolgo vztrajati v manjših obmejnih utrdbah ob luksemburški meji. dokler ne bi prispela na fronto francoska pomoč. Berlin, 19. okt. A A. Poročila iz Bruslja, da bo Belgija na svoji vzhodni meji položila in utrdila nov venec trdnjav, so povzročila pravcato konsternacijo v nemškem tisku. To bi namreč pomenilo, da bi prišel Aachen in vsa njegova okolica v dosego topovskega ognja. Listi trde, da se Nemčija ne bi mogla braniti in da je tudi ta primer zgovoren dokaz za nemško zahtevo po ponovni oborožitvi (listi pišejo na-mestu tega o »enakosti« v vojaških pravicah!). Poincare za politiko sloge Pariz, 19. okt. Posebni poročevalec lista »Le Petit Journal« je bil pri nekdanjem predsedniku republike Poinca-reu in mu stavil nekaj vprašanj političnega značaja. Na njegovo vprašanje, kaj misli Poincare o sedanjem političnem položaju, je izjavil francoski državnik, da ni bilo nikoh manj pripravnega momenta za krizo vlade, nego je sedanji. Prebivalstvo Vzhodne Francije ie zelo vznemirjeno zaradi zadržanja sosednje Nemčije, veruje pa. da bo enoten in odločen nastop voditeljev francoske politike zadostoval, da prisili Nemčijo spremeniti svo-je načrte. Novinar sodi, da je Poincare podal s tem glede Uerriota zelo lojalno izjavo. Poincare je novinarju končno sporočil, da bo v kratkem i vdal nov zvezek svojih spominov, ki bo ubsegal dobo do leta 1927. Nato bo izdal še šest ali sedem zvezkov, v katerih bo obravnaval dogodke do leta 1920. Dr, Beneš o krizi povojnega Človeka Rešiti fo bo mogoče samo s sintezo racionalizma m intuitizma Pariz. 19. okt. g. Na jubilejni seji akademije za moralno in pulitično znanost, ki je svečano praznovala 100-'etnico svojega obstoja, je imel češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je član te akademije, pred izbranim občinstvom diplomatov, politikov, znan-svernikov in drugih odličnikov predavanje o misiji Franci ie v novi Evropi. Dr. Beneš je podal filozofijo zgodovine Francije ter je skušal razvijati velike ideje, ki vodijo usodo francoskega naroda. Svetovno vojno je dr. Beneš označil kot borbo dveh kuhurnih svetov ter je opozarjal na nesigurnost v Evropi, ki jo je povzročila motnja v političnem ravnotežju. Borba teh na-sprotstev. je dejal dr. Beneš, vodi do dveh ekstremov: do ekstrema komunistične ruske revolucije in do ekstrema rasne revolucije fašizma in hit'ler-janstva. Vprašanje, je, ali bo zmagal rasni nacionalini titanizem. političen absolutizem ali pa demokracija zapadne Evrope. Kriza povojnega človeka se mora rešiti s sintezo racionalizma in intititizma. V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Beneš izrazil svoje prepričanje, da bo tradicionalni racionalizem zapadne Evrope zmagal v borbi proti čustveni politiki vzhoda. Pri tem pa se mora demokracija sporazumeti glede upravičenih zahtev proletarijata. Francija izpolnjuje z ostalimi zapadnimi državami to nalogo, ki se bo obistinila v okvirju Društva narodov. debata, v katero so posegfli mnogi govorniki. Debata je pokazala splošno željo za cim večjim napredkom wi delom v sokolskih vrstah in popokio zaupanje načelniku Ambrož i ču ter je v celoti odobrila njegov delovni program. Po izvolitvi komisije za predmjaške izpite in določitvi programa za medzletne tekme je bito zborovanje končano v trdni volji za složno delo v sokolskih vrstah. Zbor župnih načelnikov in načelnic SKJ Novi savezni načelnik g. Miroslav Ambrožic o svojem delovnem programu Beograd. 1°. okt Te dni se je vršil tu-kai zbor župnih načelnikov in naće'nic Saveza Sokola krab'evine Jugoslavije. Zastopane so bile vse soko+ske župe. savezno upravo pa so zastopali podstarešine Gangl in Giura Paukovič, tajnik Brozovič. gospodar Zivkovič ter načelnik ruskega Sokola Kambulin. Zbor je otvoril prvi namestnik stare-šne g. Gangl. ki je zbranim župnim načelnikom predstavil novega saveznega načelnika Miroslava Ambrožiča in njegovega namestnika J. Jerasa naglašaioČ, da v sokolskih vrstah nista novinca, marveč stara preizkušena sokolska borca, ki stalno debata v sokolskih vrstah in sta zavzemala že razne odgovorne položaje. Izrazil je prepričanje, da bosta oba delala samo po ve!ik*'h sokolskih načelih ter posvetila vse svoje moči v korist procvit in dobrobit ?okolstva. Pozdravljajoč novega savezne-ga načelnika, se je g. Oangl spomnil tudi dosedanjega dolgoletnega načelnika g. Baj-želja. ki je odfožil svoje mesto zaradi bolezni ter se mu v imenu vseh zahvalil za njesrnvo požrtvovalno sodelovanje. Nov! načelnik g. Miroslav Ambrožič je nato pozdravi! vse navzoče župne načelnike naglašajoč. da je sklical ta zbor, da se skupno z niimi dogovori o delovnem programu za bodočnost, obenem pa, da vili, ali oži*« nphcvo zaupanje. Nato ie ob- razložil svoje poglede na termično delo v sokoistvu in o organizaciji tega dela. Vse, kar je iznesel v svojem strokovno obdelanem poročilu, ni bilo kritika dosedanjega dela. marveč se je videlo, da celo njegovo poročilo preveva težnja za nadalijnflfim in še uspešnejšim delom. Naglasi! ie, da bo delal za to, da se v župan koncentrirajo najboldše moći, a da se pri tem ohranijo stare tradicije, ki so neobhodno potrebne za pravilno delo. Izvesti namerava tudi reorganiazacijo saveznega tehničnega odbora. V tem pogledu je že izvršil izpre-membo, ki jo je zahtevala praktičnost same organizacije. Zelo uspešno se je pokazala specijalizacija poedinih odtsekov tehničnega odibora, kar bo mnogo pripomoglo k temu, da bo tehnično delo boli inicijativno, kakor je bilo do sedaj. Tudi predmjaške šole se bodo praktično reorganizirale, da se da župam čirrrvečji razmah v njihovem delovanju. Naposled je očrtal še svo-je mnenje glede odnošajev sokolstva do vojske in šole, s katerim hoče sojcolstvo ostati v najtesnejših stikih. Naposled je obrazložil še načrt glede letošnjih saveznih prireditev, to je predvsem proslave 70tetnice sokolstva v kraljevini Jugoslaviji, medttilet-ne tekme itd. Svoj govor je zaključi s pozivom, naj vsi žrtvujejo svoje moči za dobrobit in trajni napredek Sokotetva. Nato se ie razrv*4a stvarna in obširna Kriza rumunske vlade Bukarešta 19. okt. Kralj Karel je včeraj sprejel v avdijenci predsednika rumunske poslanske zbornice in senata. Informiral se je o njihovem mišljenju glede rešitve vlad* ne krize. Oba predsednika »ta kralju svetoval*, naj sestavo vlade poveri voditelju nacionalno kmetijske stranke dr. Juriju Mantu. Dr. Maniu je bil nato sprejet v *r-dijenco, ki je trajala celo uro. Ko je dr. Manhi zapustil kraljev dvmec, da ara je kralj dal mandat z« sestavo nove vlade. Rudniška nesreča Aachen. 19. okt. «. V rudokopu Jakoba Sofija v Huckelhovenu so v pretekli noči eksplodirali strupeni plini. En rudar je bfl ubit, 6 pa je težko ranjenih. Na Madžarskem sta santo dva priznana mflfjonarfa Budimpešta, 19. okt. Kakor poroča »Az Est«. izkazuje davčna statistika finančnega ministrstva, da sta na Madžarskem samo dva davkoplacevka z dohodki nad en milijon pengov. V soboto zvečer vsa Ljubljana na alko! Zavedni državljani, Sokoli, strelci, dobrovoljci, akademiki, mladi rod — formirajte čete za sprevod v proslavo kosovske osvete! LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2308.74 — 2320.10, BenMn 1362.06 — 1372.88, Bruselj 797.74 — 801.68, Curin 1108.35 — 1113.85, London 194.36 _ 196.4«, Newyork cok 5722.14 — 5750.40, Parfe 225.32 — 226.44, Prag« 170.12 _ 170.90, Trst 293.20 — 295.69. INOZEMSKE BORZE. Curi h, 19. ototobra. Parts 20.33, London 17.63, Newywk 518.12, Bruse« 71.975, Milen 26.495, Madrid 42.40, Amsterdam 208.30, Berite 123.07«. Sofija 3.73, FVesja 16.35. Varšava 58.06, Bukarešta. 3.07. Na živilskem trgu je jesen Cene lezejo počasi a vztrajno kvišku, prodajalcev je pa vedno manj Ljubljana, 19. oktobra. Na trgu se čedalje bolj pozna, da jadramo zimi naproti Cene počasi a vztrajno lezejo kvišku, prodajalcev je vedno manj in tudi pri živilih ni več takšne bogate izbere, kot je bila v avgustu, ko je bil trg najbolj založen. Izrednih prodajalcev, tistih, ki ne prodajajo stalno na trgu, je vedno manj. trgu ostajajo zvesti le stari prodajalci, ki jim je prodajanje na živilskem trgu že pravi poklic. Največ je na trgu še vedno sadja zlasti jabolk. Sadje nI bilo na našem trgu še nikdar tako poceni kot letos, to in ono bi se pa lahko vseeno kritiziralo. Med celimi kupi slabših vrst jabolk je precej žlahtnih vrst. Toda ta jabolka niso razstavljena dovolj vabljivo, da bi se ljudem zdelo, da so namizna. Prodajalci jih ponujajo v zabojih vseh vrst. kar sicer ni taksna nesreča pozna se pa, da so jabclka prispela na trg v ten zabojih, ne da bi bila primerno zložena v njih in kmetje jih češče enostavno vsipavajo v zaboje ali tudi kar na vozove, ne da bi pazili, da bi se jabolka ne obtolkla. Na ta način kvaliteta jabolk trpi na oči, pa tudi sicer, saj če jih natančno ogledaš, se prepričaš, da je na vsem trgu zelc malo jabolk ki bi bila primerna za zimo. škodo trpe seveda prodajalci in meščani si r.e morejo preskrbeti lepih jabolk za zimo, čeprav je trg tako bogato obložen z njimi. Isto se opaža pri hruškah, ki so skoraj vse obtelčene. Mnogo lepša slika se pa nudi na Pogačar-jevem trgu pri stalnih prodajalcih s sadjem. Tam prodajajo res lepo sadje, a temu primemr, drago Kmetje bi se morali zavedati, da ni vse dobro za trg. česar ne morejo spraviti drugam. Ce hočejo sadje prodati veletrgovcem, mora biti res lepo ter brezhibno. Ako bi pa takšno sadje prodajali neposredno konzumentu, bi ga lažje prodali in tudi dražje. Zdaj prodajajo žlahtna jabolka pc 3 Din, kar je res poceni in če imaš srečo, dobiš tu in tam res lepo sadje a v manjši količini. Moraš pa kupiti vse od kraia ne da bi mnogo izbiral. Zlata jesen še vlada, zato je še toliko gob, da je trg tako preobložen z njimi ket je bil vse leto z jagodami. Zdi se, da se hoče narava oddolžiti zdaj. ker ni bilo gob vse leto. Gobe so v splošnem lepe, ker so mlade, ter tržnim organom ni treba skrbeti, da bi prodajalci ne prodajali črvi-vih gob. Popolnoma svežih gcb pa kmetje seveda ne morejo postaviti na trg, ker jih nabero dan prej ter jim leže nabrane doma čez noč. kar pa ne škoduje. Da je gob še vedno dovolj, dokazuje tudi zmerna cena, kg 6 Din. Prodajajo jih tudi po merici, po 3 Din. Merice seveda niso tako zanesljivo merilo kot je utež, zato včasi kupi gospodinja bolje na merico, češče se pa tudi Mireže«. Da prodajalci spravijo ogromne količine gcb v denar, morajo zniževati cene, zlasti radikalno v poznih tržnih urah. Će pa jim ostane kaj tega blaga, tudi ni takšna nesreča, ker gobe še vedno lahko sude. Precej je tudi kostanja, da množina najbrž presega potrebo. Ljubljančani ne kupujejo posebno kostanja, ker so znani gozdni turisti, ki pretaknejo v bližnjih gozdovih vse luknje, da se dobro založe 6 kostanjem. Kostanj je poceni, 1.50 liter. Zelo lepega pa dobiš na Pogača rje vem trgu po 4 Din kg. Belokranjskega grozdja je še vedno toliko, kot da Beiokranjci letos sploh ne nameravajo več pridelovati vina. Ne prodajajo pa žlahtnega grozdja, po večirr le črnino, ki je sicer precej sladka, a je ne moreš uvrstiti meJ namizno grozdje. Cena je primerna, 3 do 4 Din kg. Precej lepo belo grozdje je na Pogačarjevem trgu po 6 D n kilogram. Beli zobje: C h Jo rodo nt Prostor za zelenjadni trg ni bil posebno zaseden. Zelenjava je v primeri z letnimi cennmi že nekoliko draga, n. pr. glavica endivije je po dinarju, dočim si dobil poleti za dinar malo košarko salate. Paradižniki S L O V E N S K I NAROD«, dne 19. oktobra 1932 te v 23$ še o proslavi „Lirinega" jubileja Težka in strma pot je vodila društvo do usephov, ki jih }e zdaj priznala tudi širša javnost Ljubljana, 19. oktobra. Mislim, da je poročevalec, ki je napisal v »Slov. Narodu« poročilo o proslavi 501 et-nice našega prvega slovenskega pevskega društva »Lire« v Kamniku, svoje delo opravil venda-rie preskromno. Bodi mi zato dovoljeno, da k poročilu dodam še jaz nekoliko stavkov. Bil sem »Lirin«- ćlan Se pred njeno petindvajseti ernico. Prav dobro vam, kaj je pomenila »Lira« zlasti takrat in kaj pomeni danes. NTe morem reči, da »o kamniški meščani »Liro« noeili na rokah, boriti se je morala vsikdar in povsod z njihovo indo-lenco. celo z njihovim nasprotsrtvom. Skromne so bile »Urine« prireditve, slabo obiskane kljub ne^ončrri pridnosti njenega, v široki kamniški javnosti ne baš zelo priljubljenega pevovodje Franceta Steleta m redke žilavosti in pevski radosti »Liri-nm«r članov. Tembolj pa je »Lira« dobrodošla in tembolj je bila navdušeno sprejeta izven svojega ozkega rojstnega kraja. Tako je bila ona prva izmed naših pevskih zborov, ki je hodila nekajkrat dramit naše koroške rojake, ki se je udeležila proseške pevske proslave itd. »Lirrna« 251ctnica se je vršila v znamenju dežja. Melanholično smeje se je Štele tolažH s 501ernico! Davno še pred njo že počiva na 2alah m ž njim vred prvi predsednik Vrcmšak in ob njegovi strani Pohlin in Afbreht itd. itd., navdušeni pevci, s kakršnimi se zamorejo ponašati le redka pevska društva. Prišla so leta deloma pevske sterilnosti, deloma majhnega, domačega udejstvovanja, vojna je domala zadušila vsak »Lirin« polet Povojna doba »Lire« pa kaže strm vzgon navzgor. Apatičnost meščanstvo do »Lire« je polagoma izginjala. Roko v roki s »Čitalnico« in domačim .sokolskim društvom Je »Li~a« pričela delati intenzivno, mladi pe-vovodja Ciril Vremšak, sin prvega predsednika je s krepko roko zavihtel taktirko, zbral krog sebe dasi majhno, vendar žilavo pevsko društvo, pridobil v osebi Franja Fajdige društvu delavnega in ambicioznega predsednika, tajnika Tominca in tako je »Lira« zopet poživi j ena in ojačena stopila v leto svojega zlatega jubileja. Kakšna razlika med nekdaj in danes. Do dobra sem poznal mentaliteto nekdnjega kamniškega meščanstva in ne morem se načuditi, da sc je ta eb priliki 501etnice »Lire« tako temeljito in korenito fizpremenila. Kjer je pred 25. leti zaspani kamniški meščan čemerno pogledal za prihajajočimi pevci so v nedeljo vihrale zastave, so .se vsipali na pevce šopi cvetlic, kjer pred 25. leti ni bilo mogoče napolniti msie dvorane, je bilo v nedeljo pri popoldanskem koncertu toliko ljudi, kot jih v Kamniku prav gotovo še na lobeni prireditvi ni bilo. Ljudje so trumo-na stali na dvorišču (*Titalnioe, trumoma so odhajali, ker niso dobili prostora. Enako Je bilo menda na sobotnem koncertu »Lire*, ki pa se ga. žal. nisem mogel udeležiti. Vi se menda rudi še v Kamniku nikoli zgodilo, da bi »Liro« ki slovenske pevce pozdravljal župan v imenu občine, da bi grmeli v čast pevske proslave topovi na Malem gradu. Ni še nikdar prevzemala protektorat nad slovensko pevsko ali sploh kakšno nacionalno prireditvijo do vojne kakšna visoka, ali celo kronana glava. »Lirino« proslavo je prevzela pod svojo zaščito Nj. Vel. kraljica Marija in na slavnostnem občnem zboru jo je zastopal kamniški poveljnik smodnišnice. In v dvorani kamniške »Čitalnice« še nikdar nt bilo tako veličastnega biavnostnega zborovanja, nikdar toliko odličnih predstavnikov slovenske kulturne javnoati. ta dvorana morda tudi še nikoli ni slišala toliko in takih navdušenih besed. Prav r^creno moram častitati »Liri«- k tako sijajno aranžirani >n tako srečno uspdi prireditvi. Z izredno globoko pieteto je »Lira« počastila spomin svojih umrlih članov. M \ša-zadušnica in komemoracija na /talah pričati o pevski solidarnosti živih in mrtvih »Lira še v«. Krepka pevska zveza med preteklostjo in sedanjostjo »Lirinih« članov se je pa pokazala prav posebno Še popoldne na ljudskem koncertu. Nobeno pevsko društvo do sedaj, — kar jaz pomnim — ni moglo postaviti na oder v posebnem nastopu svoje nekdanjih pevcev. »Liri« se je to posrečilo. Pod mojim vodstvom je nastopilo okoli 40 nekdanjih pevcev »Lire«, in to ni karsibodi. In s kakšnim navdušenjem so ti pevci zapeli. Kako radi so od vseh vetrov prišli mladi in v prvi vrsti stari, ki pa se nikakor ne čutijo še stare. Tone Pintar, Joško Štele. Vodlin. Janko, Gorjup, itd. itd., preko sedemdeset, preko šestdeset, prav malo pod štirideset. Strumno so zapeli v impozant-nem nastopu, kot ena družina: delavec, obrtnik, uradnik, trgovec, advokat, župan, narodni poslanec itd. Noben drugi in najsiho še tako važni povod ne bi bil v stanu združiti toliko različnih ljudi v eno samo spontani) manifestacijo kot je to storila slovenska, jugoslovanska pesem. Kot edinstven spomin na čudovito moč pesmi bo veljala v zg:>dovini »Lire« in našega petja sploh fotograrija nekdanjih »Lira-šev«. Tonetu Pintarju. kot najstarejšemu »Lirašu« pa je »Lira« po vsej pravici poklonila za njegovo neprecenljivo pevsko delo prekrasno diplomo. S priznalnimi listinami je odlikovala na slavnostnem zboru mnogo »Lira.šev« tudi liubadova pev.-ka župa. Pri popoldanskem koncertu so poleg »Lire« sodelovala društva od blizu in daleč. Tako mlada »Zarja« iz Pobrežja pri Mariboru, »Sava« z Jesenic. Bežigrajsko pevsko društvo iz Ljubljane, pevski odsek Narodne Čitalnice v Šiški, »Moste« pri Ljubljani, pevsko društvo »Domžale«. »Solidarnost« iz kiMnnika. oddelek »Ljubljanskega Zvona«. A koliko bi prišlo še drugih pevcev, da ne bi bilo današnjih težkih časov. Vsi nastrpi so bili lepi, gladki, disciplinirani, izvajanja na častni višini. Odobravanja nič koliko! Pri nastopu nekdanjih »Lirašev« se je dvorana od aplavzov kar tresla. Da. res, »Lira« tako krasno uspele prireditve še ni doživela. Po koncertu se Je v vseh prostorih Čitalnice razvila živahna pevska zabava spominjajoča na nekdanje pevske čase in le prehitro nas je kamniški »ekspres« odpeljal proti Ljubljani. Fotografska razstava v Mariboru Za Maribor je izbral ljubljanski Fotoklub 250 najboljših del z obeh dosedanjih razstav Maribor, 18. oktobra. V soboto ob II. bo s podporo mariborske mestne občine otvorjena v veliki dvorani Kazine I. mariborska razstava najboljših del .slovcnsih fotografov, ki jo priredi ljubljanski Fotoklub. Mladi klub isti dan stopa šele v drugo leto svojega delovanja, pa je že priredil v Ljubljani o binkoštih veliko razstavo del klubovib članov, na jesenskem velesejmu pa prvo j ugaslo vensko razstavo fotografij, ki sta obe prav dobro uspeli. Prav tako klub te dni otvori že tudi svoj dom v Ljubljani, ki bo združil vse fotografe v stremljenju za umetnostjo in Izpopolnitvijo v njih strok;. Za mariborsko razstavo so izbrali naši najboljši amaterji in tudi poklicni fotografi iz vse Slovenije svoja najbolj uspela dela, ki so deloma odlikovana na obeh ljubljanskih razstavah in tudi v inozemstvu. Za Maribor je Fotoklub izbral 250 najboljših del z obeh dosedanjih razstav, razen tega bo pa razstavljenih tudi mnogo novih del, da bo razstava v resnici točen pregled, s kako vnemo se naši fotoamaterji trudijo uveljaviti v tej panogi likovne umetnosti. Lahko trdimo, da se upravičeno merijo z najboljšimi mojstri inozemstva, saj naši fotografi vživajo zlasti po predavanjih našega slavnega prijatelja in planinca dr. Kugvja In po inozemskih fotografskih tekmah že evropski ugled, a Fran Krašovec je d obrt visoka odlikovanja na velikih razstavah tod; že onstran morja. V Mariboru vodi V6e priprave najboljši amater-umetnik g- Vlado Cizelj, ki mu pomagajo tudi drugi amaterji, a k otvoritvi pridejo tudi člani Fotokluba iz Ljubljane. Za razstavo namenjena dela so že prispela v Maribor ter so zastopani v resnici naši najodličnejši fotografski umetniki. Razen Ozlja, ki je v Ljubljani dobil nagrado za svoje nočne posnetke irz Maribora, razstavlja tudi mariborski JoSco Ko«, nadalje so pa zastopani s svojkni najodličnejŠkn! posnetki naslednji: Trpin. VrstovŠek in Abčin iz Ljubljane. Kvac i* Dravograda, Dougan, Frelih, Tina Kreutzerjeva in Gjorgje Pic-coli iz Ljubljane. EJsner. Diezova in Jože Zupančič iz Litije, G»f, Lipuči* tn Vizjak iz Trbovelj, bivši Lirijčan Kramaršič, Obte iz Valjeva, Deželak iz Hrastnika ter Ljnb-tpačasi Stenka, Pečenko, Mitja in apiofao priznani Cveto Švigelj, Vertin, mojster Fran Krašovec, Grom, Staržik, znana trojica Karlo. Peter in Oskar Kocjančič ter mlada talentirana zakonca Ivo in Zlata Gogala, nadalje pa Klanjšček, specijalist za sport Vodišek, predsednik kluba Pengal, poetični Slajmer, Kornič. Rupnik in Dolenc iz Ljubljane. Iz Pariza je poslal svoja fotografska dela sloviti naš sliakr Veno Pilon, iz Radovljice se razstave udeleži naš najboljši poklicni fotograf Slavko Vengar, iz Sarajeva je poslal nekaj slik Jereb, iz Škofje Loke Ivo Košir, a s Cetinja fotografski izumitelj inž. Michieli, udeleži se pa razstave seveda tudi najrazličnejši motivi, kakor portretna Ivančič in nadarjeni Hočevar ter še nekaj drugih. Na razstavi so samo izbrana dela, a vsi razstavljalci so Slovenci, da razstava pomeni višek sedanjega stanja slovenske fotografske umetnosti. Zastopani so pa seveda tu." najrazličnejši motivi, kakor portretna in žanrska fotografija, stlike našega kmeta pri delu, pokrajinske slike, tihožitja, značilni kotički iz naših mest in vasic, posnetki u-metnostnih in zgodovinskih spomenikov, da je razstava tudi slika nase domovine te ljudi- Ponesrečen vlom v žnpnišce Stara Loka, 17. oktobra. V nedeljo okoli 15. ure je imelo staro-lošfco žufporšče gosta, W ga gotovo nihče ni pričakoval, župnišče je bilo zaMenjeno in brez stanovalcev, ker so bile ▼ cerkvi litanije. Ugodno priliko je hotel farabiti mlad potepuh, ki je razmere gotovo te prej dJotoro proučil. Vlomilec je vdrl najprej na bližnji pod, kjer je dobil lesfcvo. Naslonil jo je na zadnjo stran ŽupniKa in prišel tako v prvo nadstropje. Skozi stranišče si je pomagal najprej. Pri emn vra-tm je izrinil ključ, ki je zapiral z notranje strani vstop na hodnfk. Rokomavh se je baš pripravljal, da si pribori prosto pot v stanovanjske sobe m županijsko pisarno, ko je hotela v župoisce okrajna babica ga. Grimsova zaradi krsta Hafnerjevega otroka Iz Binklja. Grimsova je parkrat pritisnila na kljuko, mislec, da je v ŽupoJSeu kdo izmed domačih, ker je sMSađa sum in škrtanje. Ker pa le nikogar ni bik> na spregled, je pričeta glasno kfieati ljudi, v slute ji, da v zupnišeu nekaj ni v redu. Med tem je nepošteni gost začutil nevarnost. Z bliskovito naglico se je pognal po stopnicah v pritličje, odklenil zadnja vezna vrata in izginil, preden je bilo zasledovanje mogoče. Kanonik g. Mrak in kaplan g. VVeider sta bila seveda hudo presenečena, ko sta spoznala, da je le za las manjkal*. da ni uspela lopovščina predrznega vlomilca. Sodijo, da se je polotil vloma pri belem dnevu človek, ki so mu morale biti razmere več ali manj znane. Naši slaščičar]! zborujejo Ljubljana, 19. okt. Danes popoldne bodo zboroval* v hotelu ^Metropol- naši slaščičarje. med* Sar j! in drogi mojstri, ki slane človeku grft-kobo življenja. Gotovo se bodo na občnem zboru oblastne zadni^e spomnili; marjhu~-Sa jubr!e;a plodonosnoga dela in veKkJj naporov moža. kri že 15. voflf, njah ^avno i^-no zborovanje ter vsa ta leta vzorno skrbi za ča«»t, korist in napredek =*ta.nu Znani ljublijanski tovarnar slaščic g. Teodor Novotny vodi namreč že 15 let zadrugo slaščičarjev in medičarjev. se pxed vojno, ko je vod ti zadrugo p> kojnri Orosi a v Dolenc, ga je med njegovo bolezn-rjo g. Novoone.in zboru nove oblastne zadrege sia.šeičaiijev leta 1925 soglasno -Izvoljen za načelnika, želimo mu. da bi še mnogo let tako uspešno deloval za napredek obrtniškega stanu. Iz Novege ntsstcs ^_ Poslednji akordi trgatve izzvene-vaijo po našali g« Ticah. Dež-evij-e je zopet ma!o ponehalo, čeravno se oblaki še mnogo ohertajoee kopfrčV.jo in p odo nad nami. Krka je rjava kot kava in hladna Pa so nekateri vinogradniki počatk«.:; do sedaj. Nekaj je že škode, pa jo bo koriist boljšega vina zna bro v spominu skrivnostni pežigalec na Gorenjskem, se upravičeno zdrzne ob teh mislih, boječ se za svoja poslopja. Ogenj je najprej opazila soseda Pajk Štefanija, ki jo je skrivnostni požigalec opozoril sam na ogenj. Kaki r izpoveduje, je nekaj minut prej nekdo močno potrkal na vrata in pritiskal na kljuko. Zaradi silnega ropota se je takoj prebudila in vstala ker je mislila, da poskuša kdo vlomiti v hišo. Pri tem pa je u pazila neznanca, ki je izginil v smeri gospodarskega poslopja, ki je bilo že v plamenih. Hitro je zbudila domače in sosede in lotili so se urno gašenja. V največji razburjenosti je na dogodek z neznancem pozabila in ga je povedala šele po požaru. Za neznancem se vrše poizvedbe. Morda je nekdo v poslopju prenočeval in v neprevidnosti zažgal, p^ tem pa na ogenj opozoril ljudi in zbežal. Morda je pa ogenj podtaknil in se pozneje kesal, pa je budil ljudi. Ker so ljudem še znani skrivnostni požigi in p žari na Gorenjskem, bodo vasi postavile vaške straže. Pri tej priliki moramo še pohvalno omeniti naše vrle gasilce, ki so bili zelo hitro na kraju požara in so vzorno gasili. Tudi Velikološki gasilci so bili takej na potu vendar pa njih pomoč ni bila potrebna, ker je bil ogenj že pogašen. pride: pride! Najslajši film v tej sezoni je OČARLJIVE MELODIJE! NEPOZABNA VSEBINA! SLADKA OMAMLJTVA MUZIKA! NAJBOLJŠI IGRALCI MARTHA EGGERTH ROLPH GOTH KRNST VEREBES — PAUL HORBIGER in napadi Ljubljana, 19. oktobra. Včeraj popoldne se je pripetila na dvorišču Mišičeve vojašnice precej huda nesreča, katere žrtev je postal duhovnik Miha Rur}a ki služi pri vojakih se enomesečni rok. Burja je šel Čez dvorišče, ko mu je padla na glavo opeka s strehe vojašnice, ki jo baš prekrivajo. Težak ko.s strešne opeke mu je prebil lobanjo in ga nevarno ranil. Burjo so prepeljali v garnizijsko bolnico, kjer ga je operiral zdravnik dr Zetovič. Operacija se je posrečila in je upati, da bo bolnik kljub hudi poškodbi okreval. Burja se je ponoči zavedel in je bil rudi davi pri /avesti, kljub temu je pa njegovo stanje še vedno resno. Precej čudna nesreča se je pripetila tudi v prenočišču nad Cuzekovo gostilno na Poljanski cesti. V ponedeljek zvečer sta prišla v Ljubljano za zaslužkom 521etna vdova Zora Sokoličeva in 451etni brezposelni brivski pomočnik Juro Grdešič. Ko sta po strmih stopnicah lezla na zasilno prenočišče, je Sokoličeva nenadoma omahnila in v padcu podrla še Grdešiča Oba sta hudo poškodovana obležala na tleh. kjer sta ležala do torka zjutraj, ko so ju našli ljudje. GrdešiČ. si je zlomil desno nogo in zadobil notranje poškodbe, pa rudi Sokoličeva si je zlomila desno nogo. V bolnico so prepeljali včeraj 27ietne-ga delavca Mehmede Kovače vica. ki se je v nekem skladišču blizu tobačne tovarne zastrupil z uhaja jočim plinom Njegovo stanje ni nevarno. — Franca Hrastnika iz Gorenje Save je včeraj nekdo napadal in ga tako močno udaril po obrazu, da mu je razbil vso čeljust. — V Podgorici so včeraj neznani storilci z nožem napadli klet- nega šoferja Franca Ali jasa iz Zgornje Si* ške in ga precej obdelali, tako da je moral iskati pomoči v bolnici. France Krmcl, 31etni posestnikov sin z Velkega vrha. je včeraj padel s skednja in .si zlomil desno nogo. — Občinski ubožec France Levar z Bleda je padel tako nesrečno da si je zlomil desno nogo Slična nesreča je doletela tudi 681ctncga vratarja l:ranca Potočnika, stanujočega v Hrenovi ulici, ki je padel in si zlomil desno no;4o. KOLEDAR. Danes: Sreda, 19. oktobra, katoličani: Peter Alk. Stojgoj; pravoslavni: 6 okt. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Dama in smaragd. Kino Ideal: Kraljica rnn^a. Kino Dvor: Za Cem lirv; v .\' K »pa žmska. Občni zbor slaščičarjev nb li. OF] ori M: kliču. DEŽURNE LEKARNE. Danes: mste1;. Reeljeva cesta 1; Bo-hunec. Rimska cesta 24. in dr. Kra&t, Dunajska cesta 41. Narodu^ ^dalisee DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 19. oktobra- Manj. Red C. črtek, 20. oktobra: Zaprto (generalka). Petek, 21. oktobra: Gospa Inger. Premiie-ra. Red B. Sobota, 22. oktobra: Strast ped bresti. Red D. Opozarjamo na nocojšnjo predstavo v ljubljanski drami. Vprizori se Pagnolo-va igra >Marij<£ za red C. Premijera Ibsenove drame »Go?pa Inger z Oestrota« bo v ljubljanski drami v petek, dne 21. t. m. To delo je napisal slavni nordijski pisatelj, ko je bil 26 let star ter je v značaju go&pe Inger im njene hčerke Eline spojil vse svoje ideale o ženi. Dejanje se vrši na Norveškem leta 1825., v dobi bojev za osvoboditev iz danske oblasti. Dejanje je napeto do srkrajno-stl, ddkcija ostra in ljubka, ljubezenski prizrri pa polni globoke poezije. Obiležje drame je bJsrtorično^rx>manttčino. Premijera se vrši za red B. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 19. oktobra: Hlapec Jernej. Red Sreda. Četrtek, 20 .oktobra: Rusalka. Red A. Petek, 21. oktobra: Zaprto. Sobota, 22. oktobra: Erika. Opereta. Premijera. Izven, Sredfrn abonma ima drevl ob 20. uri v open predstavo >Hlapca Jerneja«. »Rusalka« na na&ean odru. Proti koncu lanske sezone se je pela na našem odru prekrasna Dvofakova opera »Rusalka«, ki je pravi biser češke giasbene literature. Izmed vseh Dvofakovih opernih ded je izven čeških mej ostala ta opera sta ino na repertoarju vseh velikih gledališč. Opero dirigira kape&nik štritof, režija je Krefte va. Naslovno vlogo Rus alk e poje gospa Gjungjenac-Gaveila. Predstava se vrš: za red A_ Nova opereta v nafti »peri. V aebo. to, dne 22. t. m. se poje prvič na našem odru izvirna opereta »Erika«. Delo domačin avtorjev, Maksa Simoctčiča in Janka Greg-orca. V glavnih vlogah nastopijo gospe Poličeva, Ribičeva in Španova, ter g>g. Janko, Magolič, Peček in Zupan. Režijo vodi g. Ferdo Delak, muzikalno vodstvo pa ima g. Vinko šueStertšič, član opernega orkestra in eden najboljših gojencev dirigentske šole državnega konservatorija v Ljubljani. Po skušnjah sodeč mora delo v vsakem pogledu uspeti, saj ima libretto polno komičnih scen in zapletijajev. V muz i kam em pogledu pa so posamezne melodije take, da morajo takoj postati splošna last- Opozarjamo tuda, da bo nekaj najbolj posrečenih glasbendh točk že za premijere izšlo v tisku Premijera bo izven abonmana. Zaključna prireditev naših kolesarjev bo, kakor že javljeno, v nedeljo 23. t. rcu točno ob pol 14. na Hermesovem dirkališču, ki je temu primerno urejeno. Treningi se vrše vsak dan in videti je pri teh zelo spretne vozače, ki so si v kratkem času obstoja dirkališča pridobili že precej rutine v tehniki kakor tudi hitrosti na zaprti krožni vožnji. Prav spretno se izvajajo kratki in vztrajnostm dolgi sprinti, ki posamezne sovozače kar iznenadij . Sporedne točke, v katerih se bodo spretne jši dirkači naših slovenskih kolesarskih klubov kosali za prva mesta, so zanimive in za gledalce dokaj napete. Poleg dirke novincev, glavne s poiufinalom in finalom, juniorske s finalom, bo tudi napeta hitrostna dirka za prvenstvo klubov, tako dvana zasledovalna dirka, kjer pride v pošt ev četvorica, oziroma trojica pripadnikov enega kluba v zasledovanju pripadnikov drugega kluba. Prav tako zanimiva in napeta bo tudi izločevaina (eliminacij-ska) dirka, pri kateri vlečejo gledalce skupni sprinti pri vsakem rezanju cilja, ker noben vtteafi ne želi biti pri rezanju ciljske črte zadnji, kajti v takem primeru mora izpasti iz konkurence. (Ta točka se je na otvoritveni prireditvi po krivdi samih vozačev ponesrečila in je upati, da bo sedaj šla boije.) če bo čas dopuščal, bedo na sporedu že znana vožnja v parih (poljubna izbera) in pe dirka za prvenstvo kluba ^Hermesa«, kjer si bodo stali v konkurenci \f člani omenjenega kluba. Ker je ta kolesarska prireditev bolj propagandnega pomena, bo tudi vstopnina precej nizka, tako da jo lahko vsak ljubitelj kolesarstva poseti in ? tem podpre naše požrtvovalne kolesari** V ortrneru slabega vremenu se prireditev- oder^dl na poznejši Čas Darila zmagovalcem v posameznih točkah bodr razdeljena skupno z bratskim kol. društvom ?>Savo« na eni bližnjih njegovih športnih prireditev. PRAVOČASNO Jf PRIJEL Krotilec ievov v kletk: med levi, ko mu pride vratar povedat, da je prišel čevljar z računom: — Dobro, te naj vstopa. Stav. 238 ♦SLOVENSKI NAROD«. dne 19. oktobra 1932 ALi1 Bil SL Dnevne vesti — Razpona adravnijka dužba. Kr. banska uprava v Ljub'jeni razpisuje v Celju službo /dre vnika-uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1.275.—. Prosilci morajo doka/a ti. da izpolnjujejo poboje za sprejem v državno slu/ibo ter da imajo zdravniško pripravljalno službo (stez). Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. t. m. — Natečaj za izrednega profesorja. Rektorat zagrebške univerze razprisuje natečaj za mesto izrednega profesorja zgodovine novejše jugoslovenske književnosti na ft-loaofsk: fakulteti. Proenio j^? treba v»v»ž.>- ?,o, n^v^^mbra. — Zavarovanje potnikov na avtobusih. 72. t. m. je bila v Beogradu izredna skupščina zveze avtobusnih podjetnikov, ki so razpravljali o zavarovanju potnikov v avtobusnem prometu po Evropski d. d. v Beogradu. Sprejeta je bila obširna res >lu; cija. ki v nji avtobusni podjetniki opozarjajo na težak položaj svojih podjetij, ker morajo pri vseh težkih bremenih zni/avati cene v nadi, da bodo tudi bremena v doslednem času znižana. Z novimi določna mi je pa pršel avtobusni promet še v težji položaj, čim so izšli novi predpisi glede zavarovanja, se je zveza pritožila na državni svet. pritožile so se pa tudn naše zavarovalnice. Avtobusna podjetja v poedimh banovinah se spoh niso držala novih predpisov glede zavarovanja in niso sprejela r*ovia voznih listkov. To so storili najprej avtobusni podietrnki v dravski banovini, za njimi pa tud: v savski. — Elektrifikacija Dolnje Lendave. Dolnja Lendava še nima električne raz-svctlja* ve. k' b: bi'a za me«to in okolico velikega pomena. 2e opetovano si je mesto prizadejalo dobiti električni tok. pa ni šlo. Zdaj namerava baje neko privatno podjetje v Dolnji Lendavi zgraditi električno centralo, ki naj bi /ačela obratovati že z novim letom. — Finančni položaj zagrebške občine. Zagreb v finančnem pogledu nc stoji tako slabo, kakor so mnogi mislili. Do konca tekočega leta bodo dohodki samo za 3 odstotkov manjši od postavke v proračunu, kar glede na tevke gospodarske razmere ni mnogo. Seveda je pa treba računati, da je Zagreb bogato mesto, ki se z Ljubljano glede finančnih magnatov sploh ne da primerjati. _ Zgodnja zima? Ptice pevke: bosi, ščintkovoi. senoce :.n tero sorodne ptice se umikajo iz gozdov v parke iJn na vrtove, k.joslabšalo. Najvrišja temperatura je znašala v Splirtu 21, v Beogradu 20. v Zagrebu in Sarajevu 19, v Ljubljani 14, v Mariboru 13 stopimo. D»v>i je kazal barometer v Izubijan', 762.3, temperatura je znašala T stopinj — Smrtna nesreča. V go/»du blizu Splita se je pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev, šumarski inženjer Radovan Ivkovič, rodo.n iz Kičevca v Srbiji, in rad-šumar Dr;išič sta odšla včeraj zjutraj na posel. Po gozdu je hodil Drašič, inž. lvko* vie pa tesno za njim. DrašiČ. ki je imel na-Hasano puško, je nenadoma padel. Puška se je sprožila in strel je zadel Ivkoviča v trebuh. Predrl mu je želodec in čreva. Nesrečni inženjer je kmalu podegel smrtni rani. — Obup brezposelnega uradnika. 2elcz» nitarji. ki so bili zaposleni pri premikanju železniških vozov v Černomercu na zagreb-šk: periferiji, so opazili včeraj zjutraj nekega moža, ki je ves zamišljen hodil okrog vagonov in lokomotive. Naenkrat se je pred strojem vrge! na tir. Stroja v hipu niso mogli ustaviti n tako je lokmotiva nesrečneža povozila in mu od reza a obe BOgi ]>:1 je še pri zavesti, ko so k njemu prihiteli železničarji, in j m je povedal, da se prše Aleksander Zeeevie. da je star 37 let. po poklicu privatni uradnik doma iz Sarajeva. eKr df«na nikjer ni mogel najti dela. je prišel v /Zagreb Tudi tu ni imel breče Zaradi bede in obupa je sklenil, končati si življenje Nemudoma so ga odpeljali v boln'co. Med tem se je onesvestil. Ni upanja, da bi mu rešili življenje. — Nesrečna zemlja. Kdor je prvi pri* šel na misel razdeliti zemljo med ljudi, bi zaslužil najhujšo kazen. Koliko človeških žrtev, pretepov, prepirov in mržnje je na svetu zaradi koščka zemlje. Kmetje se to-žarijo in težki tioočaki uredo često /a prazen nič. V Zenici blizu Sarajeva jc padla v ponedeljek zopet žrtev preo/kosrčno poj-movane lastn nsk. pravice. Kmet Pero Ilič jo je ubral s svojm vozom čez travnik soseda Milenka Jokiča. Jokič ga je počakal na travniku s k-dom in tako dolgo udriha! po njem. da ga je u>biL _ Foto-sport zadovolji vrsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec optik, Ljubljana, Stan trg 9 Ceniki brezplačno — Družba *v. Cirila in Metoda prosi svoje podru Žid'.oe. da nabrano člana/ no za leto 1932 nakažejo vodstven,! blagajni Po nofo&rjtal. 5M& Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenclce. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz MnbHane —;lj Prulski most bodo vendar popravi^ kot j*' treba. Poleti, ko se je začed po Vrati, so ga zaprdi, p res nujno potrebno, da so razpisa!-: dela za temedjii-to popravo mostu. OMaM so jih stavbnemu podjetju R. Saks idi. Gormjn ustroj mostu bo zdaj nekoliko drugačen; vzdolž čez strugo le£rjta na lesenih opornikih železna nos-lea. na katera polože prečne noslce namero mostnic. Na prečne nosilce poleže močne žolezobetonske plošče, k j Jih botonirajo poleg na bregu. Most bo nekaj d<*oimetrov š;irši kot je bil. a cestišče bo n«~-ko!'ik<-> ožjo n račun h<*divi'kov. ki* ;:h dvnssilei ni brlo. 7 crra-ltvo je se precej dela, a bo najbrž končan v enem mesecu. lj Himen. V šen-tpeterskj cerkvi sta se včeraj poroČJ:;!a s:. France Vrečar. l>la-srainik uprav-.- Jutra in zmairn sokoti&ki ■1^'aveo, ter =r-i;-na. Ivanka Oblakova. Blilo sr*>čno! —-Be!a opojnost*. Kmalu pohite zopet nepregledne množice smučarjev na vse strani v prosto naravo. Zato se nam zdi primorao in prav, da nam ZKD predvaja ob zadetka smučarske sezone najlepši smučarski zvočni film >Bela opojnosti a 1»! - BeV vragi?. Pil m je i-zdedan po idej-i dr. Amolda Jancka z znamenito Leni Riefen-stabl v glavni vlogi. Sodelujejo najboljšL smučarj.i sveta, med njimi Wa.lt ar Rimi jn Guzz-i LantschnejT. ki vzbuja-ta zlasti kot smučanja - komri-ka salve smeha. Vse ljubitelje rimske narave in belega sporta opozarjamo na ta tiim, ki ga bo predvajaJa 7KI) od potka daPje v Bliitnem kinu Matici. _Ij Plesni večer Pie in Pina Mlakarja. Oba nastopajoča umetntika imata v zunanjem gle-laMšikem svetu prav dobeir sloves. Naš rojak Pino Mlakar, absolvent Laba-novega koreografiskega instituta, je b.i član 'berljiTVske Ii«mmeTtanzbilhne, dalj^ baktni mojstea* na F'i'iedjiichovem gledališču. Oba umetnika sta resudčno umetnika v sv-eči stroki, kar jiima je vsedej priznala stroga berlinska kritika kaea* sta zelo oo-gos-tokrat nastopala. Poleg tega s(ta nastopala tudii v Hamburgu, Munchnu, I>arn:istadtu, I>es.sau in drugod. Ko sta zapu-stii.la Priedrirhovo gleda.liščet je kritika njun odhod zelo obža.lovala in jima v n^vaskavejših bosodah priznala vedike nspebe, ki sta jih dosegla. Plesni večer bo v r>onedeljek 24. t. m. v operi. Vstopnice so od danes naprej v predprodajl pri dnevni: blagaijti''. v opera. _lj Taksne pristojbine na gledališke vstopnice. Z jutr'išnj.im dnean se uvedejo na posamezne gledališke vstopnice taksne rfn'»to>ibne, in sicer na ložne sedeže po 2 J>Jn. na parttme sedeže od I. do II. vrste po 2 Din, za ostaie vrste 150 Din. ba.konu po 1.50 Din, na galeriji L vrsfta 1 Din, vse cstale vrste po 50 para. Taksa 50 para so plaču.ie tudri za di-jaško m ga.le-r;)^<\n stojišče. To na podlagi odloka mi-nrististva presvete P. br. 35.284. i»; Slovesna otvoritev družabnih sestankov društva ^Krka< se bo vršila v ne-tefe 2*1. t. m. ob S. zvečer pn Mikliču. Otvoritvenega sestanka se udeleže za-rjtOjUPfffoj \Tseh večjih dolenjskih občim z novomeškim županom g. dr. Režkom na čelu. Na sporedu je, kakor smo že včeraj por BaB, preilavanje inšpektorja VVestra: >o lepotah in znamenitostih dolenjske stranic. Predavanje bodo spremljale ski-optične sliike. Po predavanju godba. _ Vstopnin*1 ni. —lj Ustanovni občni zbor JRKD za vodmatski okraj. Snoči ob 20. se je vtšjI v gostilni Leopolda Zupančiča na Jegličevi cestii ustanovu občni zbor JRKD za vodmatski okraj, ki je bil prav dobro obiiskan. Zbor je otvori 1 g. Simon Praprotnik, kri je uvodoma pozdravi] župana g. dr. Puca, predse/ inik a s reske organizacije d«! rektorja Juga in taijniika Cimermana. Nato je ;»oroč'al dr. Pu-c- o splošnem političnem položaju rn o gospodarska in komunal-mi po-irifiki mestne občine. V imenu sre«ke organizacije je zborovanje pozdravri.l diire»k-tor Ju.g, nato pa je nastala občima de- BLAIP in SEUGMANN KUPONE vnovčuemo proti takoišnu gotovini M* JANKOLE, komanditn* druiba, Lfublfano, Selenburgova frll. — Telefon 305* bttta, Id 00 vavvjo pogogM rmrna g»vorn*ki. Odvetnik dr. Mejzer je stav U več pred-I090T giede preureditve vodmateke^ra teritorija, glede ureditve uide, glavnega trg«, rešitve šolskega vprašanja in raznih drugih gospodamkflh zadev. G. župan je obljubil, da bo po možnosti te želje ta predloge upošteval. Zborovanje je prav lepo poteklo Jn pokazalo, da pridobiva JRKD med narodom vedno več simpatij. —J j Metelkova ulica in razsvetljava. To je tudi en* tfet»h prometnih w\c. ki ima vaeko cestno razevetfljavo. Le Čudež je, da nI na tej temni oestii med tovornimi avtomobili, vozova jn kxriei več kara m-bolov. S tremi žatrnticanii tu ni opra«vljeno. pa še tiste zakrivajo veoe, da se v teanč lahko skrfiva.io razni elemen.t.i. —J j Neotesanost. Na Aleksandrovi cesti in v tivolskih parkih nad»Iegnjejo vii-n,jprni fantiči pasante e p»j z nectesa.niimi t^pazkamn. če ne bodo odneha.!1?. >bo zapel pas*ii biče. —lj Izbrani družabni plesni tečaj v Kazini ima drevj ob pol 21. otvoritveni večer. Vljudno vabljomi. 55on —lj Martha Eggerth v svoji najboljši filmski vlogi. Martho Eggerth čislajo in obožnjejo vsi prijatelji kina. Zlasti priljubljena je po svoji zadnji kreaciji iz filma »Pesem, poljub in dekle«. Od tega filma jo spremljajo simpatije vseh. ki so videli to nepozabno filmsko delo. V kratkem bo Martha Eggerth zopet gostovala v Ljubljani, topot v najboljši svoji vlogi, kot šarmantno, dražestno dunajsko dekle v Le-harjevi opereti »Valček sreče*. O tem filmu piše svetovna kritika v samih su perla t i vih. Uspeh tega filma je vsepovsod, v Pragi, na Dunaju in v Berlinu daleč prekosil uspeh film« »Dvoje src v taktu«, publika je povsod z burnim aplavzom aklamirala svo~ je navdušenje. Poleg Marthc Eggerth igrajo v tem filmu še Rolpn v. Gofch, simpatičnega igralca, ki smo ga že srečali v filmu »Hrepenenje 202« kot partnerja Magde Sohneider. nadalje priljubljena humorista Ernesta Verebesa in Paula Hbrbig-rrja. — Premiera filma v Ljubljani bo v naj* krajšem času. — _Smrt našega zvestega naročnika. V ljubljanski bolnici je umrl g. Ivan Mikuž. uradnik OUZD. Bil je 40 let naročniik >S>lor. Nafroda«. Pogreb bo jurtri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Kri-žu. Pokojniku blag spomtn, žaiujooini naše iskreno sožal je! _ilj Zlata zapestnica se je ške davčne uprave. Iz Celja _ c Napredovanje v šolakj službi. Uradniški pnlpravnitk S- Anton Lena&i je imenovan za profesoru a na državn'i dvorazred-ni trgovsko šoli v Cedču. _c Invalidski žalni dan. Krajevni odbor LTdruiženja vojnah invaildov v Celju bo praznovati vsakoletni.i ž-ahii dao v spomin padlih m umrlih borcev, redmih. častnilh Alanov, dobrotnikov in ustanovn>kov v četrtek 20. t m. z mašo, ki bo ob 8. zjutraj v župni; cerkvti. K m&M so vabljeni zastop-nifki oiviLlBih din vojaških oblaotev, uradov, imvairidi, vojne vdove ter dobrotniki In pr*lrj arteinil m va*idov. —c Glasbena Matica v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v četrtek 20. t. m. ob 20. v svojcih prostorih na Slomškovem trgn. Na občni zbor so vabljeni voi prtitjatelji tega odi ioneg« glasbenega zavoda.. —c Najdba. V ponedeljek 17. t m. je hhJa na Kralja Patra cesti najdena ženska ročna torbic* a manjšo vsoto denarja. Lastnica jo dobi pni predstojnistvu mestne BSUSlIl. Filozofi so svet le različno tolmačili; bistvo pa je v tem, da ga je treba izpremeniti. Albus-milo daje Albus-perilo. ALBUS je belo in ime drži,kar obljublja. Razkrajajoča moč terpentina.apojena z v čistilnim učinkom močno se penečega ALBUS-mila daje idealno pralno *"drtvoA13US-terpentinovo mila Da bi slanca padla • e • Večina ljudi se slane boji, nekateri Jo pa komaj čakajo Ljubljana, 19. oktobra. Slane se bojita kmet in meščan. Ko po-srebri jutra, se začno meščani zavijati v oguljene suknje, zimsko tarnanje je takoj aktualno, drva sc podraže kar čez noč, cene drugemu blagu pa rasto postopno s padanjem temperature, kot da so odvisne od toplomera. Sploh je slana znanilka vsega hudega, pa bi se ji morali postaviti po robu vsi, ki jim je blagor splošnosti pri srcu. časopisje bi jo moralo bojkotirati itd. — tako najbrž mislijo meščani, ki jih že zazebe, samo. če omeniš slano. Kmetje pa seveda smatrajo slano za šibo božjo, zlasti spomladi. Zdaj jim slana ne more več tako do živega, polja so že prazna, in čemur ni mogla škodovati suša. ne more tudi slana. Korenje tiči v zemlji — kljub suši ga je tudi letos vsaka luknja polna — no, repe si bomo lahko tudi letos privoščili, vseeno je je dovolj in slane se ni treba bati zaradi repe. Ne smete misliti, da mraz še zdai ni aktualen, ker še pač nimamo snega, na trgu je pa še na vagone znanilk toplega vremena, vabljivih jurčkov. Nič ne pomaga, vsi sveti se bližajo in ves svet je čedalje bolj skisan. Naj bo tako ali tako. zapisati je treba, da se nase slovito Trnovo že živahno pripravlja na Vse svete In kako bi se tudi ne. saj je verna podoba Holandske v malem. Tudi TrnovČani se lahko poba-hajo. da so si Trnovo ustvarili sami. Njihov ponos je pa podkrepljen ne le s salato in kislim zemljem. temveč tudi s cvetjem, ki v Trnovem tako krasno uspeva, kot da teče Ljubljanica proti njemu xi ne narobe. V Ljubljani bi si prav za prav ne mogli niti misliti vseh svetov brez Trnovega saj imajo v Trnovem krasne vrtove naši odlični vrtnarji, nekoncesijonirana vrtnarica je pa sleherna pristna Trnov ranka. Priznati je trena, ne da bi se morali vrtnaTji tega sramovati, da celo vrtnarji češče kupujejo od Trnovčank cvetje. kakršnega nimajo sami. Razumljivo je torej, da se Trnovčanke zelo boje slane. Huda slana bi obenem s cvetjem požgala najlepše upe, ki so povsem upravičeni po nelahkem delu in trudu. Cvetice negovati ni kar tako in kar tako ni. če si o Vseh svetih ob ves zaslužek, ko gs edino lahko pričakuješ. Zato slana prizadene Trnovčanke še bolj kot meščane. Visokih jesenskih cvetic, n. pr. georgin, ne moreš obvarovati pred pozebo enostavno z odejo iz vrečevine. Ljudem se niti n« sanja, kakšne skrbi more Trnovčanke zadnje čase. Vreme jc tako vražje muhasto, da se ne moreš nanj zanesti niti eno uro. Zdaj je nebo skisano, kot da se namerava takoj vsuti sneg, nakar se pa zopet začne režati rn solne krtnežljavo škili ter obeta jasno vreme s slano. Res bi bilo treba nekaj ukreniti zoper vražjo slano. Mamka iz Trnovega je dejala, da se požvižga na ves napredek, s katerim se ljudje dandanes toliko ponašajo češ, da ne znajo niti še delati vremena. Slana pade. pa pojde rakom žvržgat ves zaslužek, ki so ga Trnovčanke tako potrebne. In nihče se niti ne zmeni za uboge cvetličarke iz Trnovega, aH bi jih. res ne mogla zavarovati nobena zavarovalnica. Zelo se mi je smilila mamka, ko je tako milo tarnala, toda kaj poma'ga, ko je druga Trnovčanka tožila češ, kako strašno slabi časi so ker noče pasti niti slana. — Ah, da bi padla slanca! je vzdihulla tako globoko, da se mi je storilo takoj *nako. — Nikar ne grešite, mamka! Ali no veste, da bi slana uničila vse cvetje, ki ga ljudje tako skrbno goje za Vse svete? — Baš zaradi tega naj pade slana, naj vse požge ter pomori razen kopriv, stcct ne bo nič zaslužka. Moje rože nikdar ne pozebejo. Pokazala je svoje čudovito cvetje m dolgo sem moral študirati, zakaj o\ občutljivo za mraz. Ko sem ga po tipal, je zakrnelo kot suh svinjski mehur. — Pa menda vendar niso lesene? — Kaj. ali niste še nikdar vi doli papirnatih rož? To so najboljše papirnate rožo, ki jim ne more škodovati nobena slana in nobena konkurenca! Barve so povsem naravne, žive papir je pa tudi prepojen z voskom, da cvet lepo stoji tn mu ne more škodovati vlaga. Zaslužek je skb, ko M vsaj vrag prinesel slano! iz Trebnjega _ Uvažujte! >SJov. Narod« je edimi dnevni-k, ki posveča tudi našemu kraju vso pozornost m prinaša dnevno vse važnejše vest*, m dogodke; posebno pa posveča največjo pažnjo tujsko - prometni propagandi vseh krajev Dedenje>ke, ta.ko tudi Trebnjega. Do danes je praobčU že mnogo propagandni'.h člankov za Trebnje in okolico, aabeležul je pa v tem času sto in sto važnejših dogodkov in vesti. >Slovenski Narod* je najcenejši dnevniLk, saj stane mesečno samo 12 l>m. Ker je število naročnikov talko naraslo, je uprava na žel'jo veeh poskrbela, da last prihaja že s popoldanskiim vlakom, torej še istega dne, ko i®de, to ga imajo čitatelji ob 16. uri že v rokah. Zato naprošamo vse cenjene naročmiike, k t so z naročnino se v zaostanku, da ta teden zaneftljfivo poravnajo naročnino, sicer bo uprava primorana vsem, kii bi malenkostne naročnine ne poravnali, list uatavttJL Voe čitatelje pe naprošamo, da »e na naš dnevnik, ki prinaša vse no-viioe našega krada, naroče, istočasno pa da pridobivajo za Jtet novih naročnikov. >Sio-venski Narode bo tudi v bodoče posvečal našemu kraju vso pozornost ter bo še nadalje prtoSlovenski] Narod« mora v vsako bi so! _ Pregled tujcev v Trebnjem. Te dni j>e občina sestavaa staAistfiko tujcev, ki so v letošndem letu poseuili Trebnje asa najmanj en večer prenočeval/l. Satfastika ob-se^a podatke do konca septembra. Za zadnje četrtletje bo pa poročilo izšlo meseca januarja. Po tej statistiki je od 1. januarja do 30. septembra letos poeetMo skupno 334 tujcov, večinoma izletnikov, mnogo pa tudii poslovnih ljudi. Med teon-i je bilo 29 inozemcev. Nočniiai jie bilo skupaj 24G&. Med temi pa niso šteti iiffi*etndiki in turisti, k| so pnrsM v Trebnje in okolico samo na enodnevne izlete ter so se vra-čalji še istega dne. Tujskoprconeitna propaganda je pokazaJa za. to leto presenetljiv uspeh In zadovoljni smo. Vsem onim pa, ki jim je ba'la propaganda Dolenjske >ne-smrisek (tratenje časa, škoda papirja ie prišlec moono potrkal na vrata. Klicange je bilo sicer ze4o energično, vendar je pa Slimak previdno odprt vrata. Milček je smuknil v vežo. — Gromska strela ... ti si... in sam! Deček ga ni poslušal. Pahnil je Slimaka od vrat in planil v sobo. Panoufle je takoj spoznal dečkov glas in razumel, da tu ni nobene nevarnosti. Namesto da bi zbežal z zvezanim Ramonom. se je vrnil, vrgel svoje breme na tla in čakal. — Od kod te je oa prineslo? — je vprašal prestrašenega dečka, ko ie planil v sobo. — Kaj se bojfs. da bi ne zamudil avtobusa? Smehljal se je. a Slimak se ie obrnil na Milčka. rekoč: — No torej, zdaj nama pa povej, zakaj si tako razbijal po vratih... Človek bi mislil, da gori... Od kod pa prihajaš? Zakaj pa nisi z mamico Ze-fyrino in Claudinetom? Milček je bil sicer še otrok, toda težko življenje .ie, bMo napravilo iz njega moža. Imel je toliko moči. da ni priznal, da je vide! skozi okno srdito borbo, da ie spoznal, da se pripravlja tu umor in da je bil pripravljen preprečiti ga. Prva njegova skrb je bila pogledati, če ni prišel prepozno. Zato se je brž ozrl po neznanem možu. Zagleda! ga je ležečega v kotu in oči so mu zažarele od veselja. Se je živ! Tu je ... morda rešen? ... AM pa si zdaj ne bosta upala umoriti ga ... zdaj vpričo njega. Danes ob 4., &8 In 9V^ uri. Velenapeti kriminalni »Ufa« film: Letalstvo dobrotnik človeštva Letalo je Ze marsikomu rešilo življenje — Nekaj prime* rov važnosti letalske službe Primerov, da pomaga letastvo človeku v sili in nesreči, je mnogo. Vsi jasno pričajo, da ima človeštvo v letalstvu ne samo izborno prometno sredstvo in strašno orožje, temveč tudi velikega dobrotnika. Letalska pomoč v sili ima za seboj že celo vrsto junaštev. Najvažnejša je pomoč letala v primerih, kjer gre za človeško življenje. Prevažanje bolnih ranjencev, zdravnikov in zdravil po zraku se je že večkrat sijajno obneslo. Naj omenimo samo nekaj primerov. Poveljnik letališča v Ostersundu na Švedskem ie dobil nujno prošnjo, na? prepelje iz oddaljene vasi težko bolnega. Takoj ie poslal tja letalo z dvema vojaškima pilotoma. 200 km dolgo pot sta preletela v 70 minutah in čez poldrugo uro ie bil bolnik na operacijski mizi v bolnici, kjer mu je takojšnja operacija rešila življenje. Na pustem otoku. 115 mili od obale Aljaske, se je učiteljica pri čiščenju puške težko ranila. Na vsem otoku ni bilo mogoče dobiti pomoči. Po radiu so zaprosili za nujno pomoč, toda morje je bilo nemirno in nobena ladja ni mogla do otoka. Kar se ie pojavilo nad otokom letalo, ki se ie spustilo na zasneženo poljano. Tz njega je izstonil zdravnik, ki je prišel še o pravem času. da ie rešil učiteljici življenje. V Avstraliji, kjer ie treba računati z ogromnimi razdaljami je že organizirana stalna letalska zdravniška shižba. Postojank, ki imaio zdravnika, letalo, pilota, lekarno, skladišča bencina in radiopostajo, je v Avstraliji mnogo. Kjer se ne da operacija napraviti rja mestu, prepeljejo bolnika z letalom do najbližje bolnice. Ta sanitetna služba se je sijajno obnesla. Brez nje bi bili farmarji in njihovi svojci v oddaljenih krajih izročeni na milost m nemilost raznim boleznim. Zgodovinsko je delo. ki ga je opravilo letalo nemške Luft-hanse leta 1927.. ko je prepeljalo iz Frankfurta preko Moskve v Teheran v Perziji 100.000 doz cepiva proti koleri, ki je takrat divjala v Perziji. Pomoč prebivalstvu zamrznjenih otokov v Baltiškem mo-r.ru bi bila tudi nemogoča brez letal. Tudi zamrznjene pa mike v severnih krajih so že večkrat rešili na širnem morju, edino na ta način, da so metali posadki iz zraka živila. Tudi planinske koče visoko v gorah dobivajo v sili pomoč po zraku. S padali mečejo iz letal kočam hrano, gradbeni materijal, kurivo itd. 50 poletov je treba, pa spravijo v gore toliko materijala, kolikor bi ga znesli nosači tja v 500 dneh. In zračni promet je v tem primeru celo 30% cenejši. Zanimiv je b-il primer rešitve v Alpah pred leti. Znani francoski pilot Thoret ie opazil med poletom na ostrem grebenu Mont Blanca turista v nevarnosti, da pade. Turist je dejal letalcu znamenje z robcem. Letalec se ie takoj vrnil v dolino in alarmiral gorske vodnike, ki so se brž napotili v gore in rešili turista ter niegoveea ranieneira spremljevalca. Letalstvo pa igra važno vlogo tudi v Dokončevanju škodljivega mrčesa in gašenju gozdnih požarov. IN SMARAGD Ogorčen boj v podzemlju, ki ga je povzročil diamant lepe ženske. Borba velemestne policije s sumljivimi elementi! Erv Bos, Kari Luduie. Diel, Peter Lorre, Hermann Speelmanns. Elitni kino Matica TelefoD 212* Hiša, kjer so ustrelili carsko rodbino Bivši sovjetski študent N. Moskvin, ki je prispel nedavno v Pariz, pripoveduje o življenju mladine v Rusiji. Na eni strani vzgajajo mladino strogo v komunističnem duhu, na drugi jo pa tarejo skrbi za vsakdanji kruh. Posde-dica je. da mladina ne pozna mnogih važnih dogodkov iz ruske zgodovine, zlasti ne iz začetka našega stoletja. Prebivalstvo Rusije ie v splošnem že pozabilo, da je bila carska rodbina umorjena. V literaturi in dnevnem tisku se o tem ne razpravlja, in mlado pokolenje sploh ne ve. kako je carska rodbina umrla. Ko sem bival v Jekate-rinburgu. pripoveduje Moskvin, sem se večkrat spomnil, kako je postalo to mesto zgodovinsko. Kmalu po prihodu sem se napotil v proletarski park in na trgu blizu narka so mi pokazali enonad-stropno hišo. češ. to je najpomembnejši zgodovinski spomenik, hiša trgovca Ipatjeva, kjer ie bila ustreljena carsk ro