iiev. 269. T Mnbllanl. v petek, dne 25. novembra 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: == Za celo leto napre] . K 28'— pol leta „ . „ 13-— ta četrt leta „ . „ 6-50 ja en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— s= V npravništvu: === Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt lela „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1-90 $ pošiljanjem na dom stane na tacsec 2 K. Posamezne St. 10 v. Inserati: Enostolpna pelitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat......10 „ za več ko trikrat . „ 9 „ V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavijenjn primeren popnst. i Izhaja *.i vsak dan, lzvzcmšl nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. ita" Uredništvo je v Kopitarjevi ultol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "SUi = Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. = , Upravnläkaga teleiona štev. 1«8. ■ ■P* Današnla številka nhfesa 4 stnni. "•t S prilogo »Naša Gospodinja«. Slovenski klnb nit. Dunaj, 24. nov. 1910. Slovenski klub je prišel danes s vetkami v zbornico, ker je uvedel dva ova člana, dr. Verstovška in profesor arca. Sedaj je Slovenski klub močnej-,i kot Zveza južnih Slovanov, ki šteje le 7 udov, ker je dr. Smodlaka le gost. lojevega kluba. Sicer pa še tudi razmerje med Zvezo in dalmatinsko četvo-rico Ivčevič - Perič - Biankini - Vuko-rie ni rešeno. Četvorica ne obiskuje ¡duhovih sej, ampak se da le mirno prištevati k Zvezi, da je število članov rečje, četudi jc pravzaprav fiktivno. Fikcija se zdržuje od obeh strani radi Belegacij v odseke. Plojev klub šteje po bravici sedaj le 11- članov. Poslanci Slovenskega kluba so morali svojega Slapa dr. Verstovška že poslati v blok Zvo-inih klopi, ker v njihovih ni prostora, iovoreče znamenje, da »Slovenski ilub« narašča! Kaj bo z cbstrnkciio? Vse vprašuje slovenske poslance, Kaj bo z obstrukcijo. Poslanci mirno jdgovarjajo, da še stvar danes za nje ni lktuelna. Ta teden se vrši debata do ¡obote inkluzivno o skrbi za delavska stanovanja. V ponedeljek ne bo sejo, pr se češki agrarci morajo odpeljati v brago k nekemu važnemu gospodarskemu posvetovanju. V torek je debata ) draginji živil. V sredo ali četrtek se jrične prvo čitanje budgetnega provi-torija. Debata bo trajala do 8. decem-ira, tako da bo budgetni odsek skPcan ie le po 8. decembru. Odsek bo sklical, ker je načelnik baron Chiari odstopil, njegov prvi namestnik Mastalka. Seve-ia tudi ni izključeno, da se situacija jiaenkrat tako zasuče, da bo budgetni pdsek že prej sklican. Seveda so slovenski poslanci na straži, toda kaj nameravajo, o tem iz taktičnih oz'rov nolčijo. Treba je seveda tudi počakati, tako stališče bo zavzel k fakultetnemu vprašanju Plojev klub in snujoči se 'notni klub čeških poslancev. Dunaj, 24. nov. Italijanska fakulteta. V znamenju obstrukcije proti ustanovitvi italijanske fakultete je bil dne S- julija državni zbor zaključen. Stališče jugoslovanskega vseučiliškega kluba v tem vprašanju je znano. Soglasno je sklenil, da z vsemi parlamen-arnirni sredstvi poskuša preprečiti ialijansko pravno fakulteto, ako vla-a Jugoslovanom v tem oziru ne do-'oli primerne kompenzacije. Iver je lada odklonila sploh vsa pogajanja, 0 jugoslovanski člani proračunskega 'dseka s pomočjo nekaterih čeških po-'ancev pričeli najodločnejšo obstruk-•jo proti vladni predlogi, ki določa )l'naj kot, začasni sedež italijanske lravne fakultete. Vse breme vsiljene bstrukcije so nosili člani »Slovenskc-a kluba« G o s t i n č a r, dr. K o r o -e e . dr. H o č e v a r in D e m š a r. Vsled kompromisa, ki je našim to-arišem olajšal to breme, je bila dno ■julija v odseku končana splošna razprava. Dne 5. julija dopoldne je dr. l0rošec. kot, zapisnikar nad tri uro ''al zapisnik, kateremu je bilo prilogih 178 resolucij. Ob pol 1. uri je dr. 'o Cev a r pričel s stvarnimi poprav-obliki popravkov je v slovenskem ^iku odgovarjal raznim predgovor-"kom v splošni razpravi. Nekaj časa l0pluša odsekov načelnik baron C. h i -/i. nato jia vpraša dr. Hočevarja: V a(erem jeziku pa govorite?« Dr. Hočevar: »V slovenskem!« Baron Chiari: »Ker jaz tega jezika c razumem, zato ne morem dalje vo- diti razprave v tem odseku. Moja zadnja funkcija je, da pretrgam sejo za četrt ure.« Vsi ostrme, nemški poslanci drve iz dvorane za baronom Chiarijem in mu prigovarjajo, naj govornikom odtegne besedo, ako no govore v nemškem jeziku. Baron Chiari lojalno odvrača, da v smislu poslovnika tega ne more storiti. Ker je baron Chiari s svojo izjavo odložil načolništvo, je ob 1. uri podpredsednik M a š t a 1 k a zopet, otvoril sejo z naznanilom, da je baron Chiari odstopil kot načelnik tudi z ozirom na krizo parlamenta in vlade. Pripomniti moram namreč, da je v istem času opozicija z obstrukcijo preprečila Bilinskega finančni načrt in da je narodnostni odsek isti dan na predlog poslanca Stranskega z večino glasov odgodil razpravo o šolali narodnostnih manjšin. V proračunskem odseku pa je bila burna razprava, ali naj so soja nadaljuje. Opozicija je odločno zahtevala, naj so seja zaključi. Dr. R e d 1 i c h predlaga, naj sc takoj zopet baron Chiari izvoli za načelnika. Opozicija ugovarja tudi z ozirom na to, ker dr. Hočevar ni še končal stvarnih popravkov. Dr. C o n c, i predlaga, naj se seja nadaljuje. Ta predlog je obveljal z 29 glasovi proti glasu dr. Korošca, ki se kot, zapisnikar ni mogel odtegniti glasovanju. Ob ix>l 2. uri je dr. Hočevar nekaj časa nadaljeval svoje popravke, nato je Maštalka prekinil sejo do 3. ure. Ob 6. uri, ko je dr. Hočevar odgovoril vsem predgovornikom, Maštalka zaključi sejo z izjavo, da je prihodnja seja naslednji dan ob 10. uri. Poslanec Wolf se oglasi: Čitajte jutri zjutraj »Wiener Zeitung«! Medtem jo bil namreč baron B i e-ne rt h dobil po telefonu od vladarja iz Išla pooblastilo, da sme državni zbor odgoditi. Isti večer 5. julija ob 7. uri je sklenil ministrski svet, da se odgodi državni zbor z ozirom na razne ovire v parlamentu. Že preje sem omenil, da je opozicija preprečila Bilinskega finančni načrt. Obenem pa so Poljaki začeli pretiti vladi in nemškim strankam, da jim odrečejo nadaljno sodelovanje, ako jim ne zagotove gradnje kanalov. Vlada Poljakom ni mogla ustreči, ker je imela prazne blagajne in se je gosposka zbornica v veliki večini izrekla proti kanalom. Poljaki pa tudi niso bili zadovoljni z odškodnino, ki jim jo je ponujal baron Bienerth. V teh razmerah si je baron Bienerth pomagal s tem. da je odgodil državni zbor. Oficiozni »Fremdenblalt« je 6. julija končal svoj »speech« z besedami: »N a svidenj e v jeseni pri italijanski pravni fakulteti!« Demšar ima besedo. Danes ob pozni otvoritvi jesenskega zasedanja kličemo torej: »Na svidenje!« V proračunskem odseku je na dnevnem redu italijanska pravna, fakulteta; prvi ima besedo slovenski poslanec I) e m š a r, da prične, stvarne popravke. Kedaj jili prične in konča, o tem morajo sklepati načelniki klubov. Vlada jo, kakor so kaže, v pasivni resistonci. Njej se menda z italijansko fakulteto ne mudi, opoziciji pa tudi ne. Drugo vprašanje pa je, kako dobi vlada šestmesečni proračunski provi-zorij, ki ga je danes predložila zbornici? Recimo, da zbornica gladko reši prvo branje provizorija in ga odkažo proračunskemu odseku. Tukaj pa je še vedno na dnevnem redu vprašanje italijansko pravne fakultete in poslanec Demšar ima besedo za stvarne popravke. Potem šele pride podrobna razprava o fakulteti. In ta razprava bi utegnila trajati več dni, ako se vlada ne premisli in ne sprejme pogojev jugoslovanskega vseučiliškega kluba. Kako so stvar razmota, tega menda danes nihče no ve. Posvetovali so se včeraj in danes o tem vprašanju razni klubi, za katere pa je še vedno kvadratura šestila. Kolumba potrebujejo! Državni proračun. Vlada je danes predložila proračun za leto 1911. Potrebščina znaša 2,818,196.736 K, dohodki 2,818,507.772 K, prebitek 311.036 K. Dohodki so po proračunu višji za 143 milijonov, v isti meri pa tudi stroški. Navzlic temu pa finančna uprava računa zopet z novimi posojili za razne investicije. Dohodki od tobaka so višji za 28 milijonov, od sladkorja za 8, iz carine za 10 in od direktnih davkov za 19 milijonov. ' Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogih draginjskega odseka. Predlogi in interpelacije. Poslanec dr. K. V e r s t o v š e k jo vložil nujni predlog, da vlada podeli po nevihti in toči oškodovanim posestnikom šoštanjskega in slovenjegraške-ga okraja izdatne podpore in jim od-jiiše davek. Dr. Verstovšek je interpeliral ju-stičnoga ministra dr. Hochenburgerja radi protokoliranja slovenskih izpo-vedb pri sodnijah Spodnjega Šlajerja v nemškem jeziku. Obširna interpelacija biča turške razmere spodnještajer-skili sodišč in zahteva od ministrstva, naj potrebno ukrene, da se bodo slovenske izpovedbe tudi protokoliralo v slovenskem jeziku. Poslanci J are in tovariši so vložili nujni predlog radi škode, ki sta jo povzročila toča in peronospora v novomeškem in črnomaljskem okraju. Daljo so vložili poslanci .Tare in tovariši interpelacijo na justičnega ministra. ker ie bil vsled anonimne ovadbe odpuščen oficiant. novomeškega okrožnega sodišča J. Picelj. češ. da ne zna nemški, dočim je pravi vzrok odpustitvi politična intriga nasprotnikov S. L. S. Poslanec Gostinčar jo vložil nujni predlog za podporo po toči poškodovanim prebivalcem v žirovski in rovtarski občini. Za podporo vsled črva vlože kranjski poslanci skupen predlog. Dr. Krek je vložil nujni predlog za podporo po črvu oškodovanemu kamniškemu okraju. Posl. F on je vložil nujni predlog za izdatno državno podporo za goriško okraje. Poslanec G o s t i n č a r je vložil v državni zbornici nujni predlog za pomožno akcijo po raznih uimah in črvu oškodovanim prebivalcem v sodnih okrajih Vrhnika, Logatec, Cirkniča in Idrija. Češki klub. Čehi si snujejo enoten klub, vendar stvar ne gre tako gladko. Za enoten klub se najbolj trudijo bivši ministri, za to pa je v krogu čeških poslancev mnogo nezaupanja. Tudi nasprotniki dr. Kramafa so pri delu. Za načelnika kluba hočejo izvoliti okscelenčo Fied-lerja in s tem potisniti dr. Kramafa v stran. Snovanje enotnega kluba je ravno vsled okoliščin, ki spremljajo snovanje, izredno zanimivo. Sicer so pri posvetovalnih sejah govori, da se je treba emancipirati vpliva dr. Šus'er-šiča na češko politiko, a misli so pri tem mnogo bolj na Kramafa in njegov vpliv. Kako iz nastala zelena tafsira? Včeraj popoludne so je pred deželnim civilnim sodiščem vršila razprava o tožbi časnikarja Pirca prot i tiskar-narju Lampretu iz Kranja zaradi neizplačanega honorarja za znano »zeleno brošuro«. Zeleno brošuro, v kateri so jo napadal ljubljanski knezoškof, jo namreč spisal časnikar Pire, Lampret pa ponatisnil. Tožnikov zastopnik, dr. Avi-gelj. je navajal v razpravi, da jo prišel Lampret k Pirru, ki je po njegovem naročilu spisal brošuro. Lampret jo tiskal prvi zvezek melone brošure v 15.000 izvodih v slovenščini, 16.000 pa v nemščini. Pire je spisal tudi 2. in 3. zvezek. 17. decembra 1909. je dobil Lampret iz Narodne in Sch\ventnerjeve knjigarne najmanj 1000 K izkupička. Pire je dobil za svojo spise od Lampreta samo 210 K. Zahteval je pa 800 K, kar je Lampret odklonil ter mu ponudil samo 300 K. Pire zahteva sedaj polovico čistega dobička 1500 K. za prestavljcAije brošuro pa šo posebej, torej skupaj 2550 K. Dr. Novak kot Lampretov zastopnik je odgovarjal, da Pire neutemeljeno zahteva navedeno vsoto. Ko jc izdal ljubljanski škof takozvano rdečo brošuro, je Pire prigovarjal Lampretu, naj bi natisnil kritiko rdeče brošure, češ, da je pripravljen napisati tako kritiko. Lampret se je branil, češ, da jc stvar riskirana. Ko pa je prišel Pire v Kranj s spisom, mu je dal za vožnjo deset kron. Lampret jo rokopis popravil, o kaki delitvi dobička nista govorila, ter je dal spis tiskati. Ko je dobil Lampret prvih 500 K izkupička za brošure, jo dal Pireu 100 K, za 2. in 3. zvezek mu je obljubil po 50 K ter mu tudi izplačal vsega skupaj 210 K. S tem pa je bila vrednost brošure popolnoma pokrita. Pire pa je spisal še eno brošuro pod imenom »Modernist«, v kateri se tudi napada škof. Lampret je ta spis vrnil, a ga je Pire prenaredil in mu dal naslov »Odrešenik«. Neutrud-ljivega Pirčevega peresa Lampret ni mogel ustaviti. Uredništvo »Gorenjca« je odklonilo tudi Pirčev spis »Gorenjski kras« za slavnostno številko. 2. in 3. zvezek pa Lampret sploh ni naročil, temveč ju je Pire kar vsilil. 3. zvezek jo bil celo konfisciran, in ko je bila konfiskacija razveljavljena, se ga sploh ni moglo več prodati. Ko je bil 2. zvezek natisnjen, je vprašal Lampret Pirca, če prestavi 1. zvezek v nemščino. Ker Pire tega. ni storil, ga je dal Lampret sam prestaviti in ga pokazal Pircu. Stilistične 4n stvarne popravke Pirčevih spisov sta izvršila Lampret in njegov poslovodja Mikuž. Dr. Švigel predloži sodišču Lampretovo pismo na Pirca, v katerem piše, da so ga Hrvatje že prehiteli z izdanjom brošure in da se boji, da bi ga tudi Čehi. V tem pismu prosi Pirca, naj spiše za »Alldeutsches Tagblatt« in za »Grazer Tagblatt« članka o škofovi brošuri ter nai na knncu teh člankov omenja, da bo izšla škofova brošura v nemščini To pa zato, da bi Lampreta kdo ne prehitel z nemško izdajo. Lampret omenja tudi v pismu, da so ti članki boljša reklama kakor pa vsi inserati. Lampret nadalje navaja v tem nismu, da je »Neue Freie Presse« poslal že sam podoben članek. Pohvalil je tudi Pirca, češ, da je v nekem sobotnem »Gorenjcu« dobro skrtačil »klerikalce« in da morajo biti v Katoliški tiskarni strašno jezni. (Kakor da bi bil kdo jezen na »Gorenjčeve« krtače! Pre-otročje! LTred.) Dr. Švigel j predloži sodišču tudi brzojavko Lampreta iz Kranja, v kateri brzojavlja Lampret, naj pride Pire v Kranj, ker jo pripravljen tiskati brošuro. — Lampret prizna pristnost omenjenega pisma. Pire izjavi, da jo pripravljen odstopiti od tožbo, ako so mu plača 700 K. kar pa Lampret ne sprejme. Priča Lavoslav Mikuž, poslovodja Lampretovo tiskarne, izpove, da jo bil navzoč, ko jo prinesel Lampretu Pire rokopis brošure, ne vo pa, kaj da st j« so dogovorila o plačilu. Časnikar P i r c, 38 let star. izpove: »2c par dni prej, prodno jo škofova brošura izšla, jo bil \ gostilni pri »Belem vol-ku<, kjer sla so dva profesorja pogovarjala o tej brošuri. Xa podlagi tega je poslal >Goronjcu notico. Ko jo brošuro, izšla, jo napravil članek za »Gorenjca«. Dopoldne 3. novembru pa jo prišel Lamprc k njemu in sla so razgovarjala o celi zadevi. Dal mu jo prvotni rokopis nazaj, da ga evontuclno priredi za brošuro. Drugi dan ji dobil brzojavko in okspresno pismo, da jo Lampret pripravljen tiskati brošuro ter da naj so. prpeljo v Kranj, Na kolodvoru v Kranju ga jo čakal Lampret, gu peljal v gostilno k »Sircu«, češ. da bi žena ničesar ne izvedela o stvari. Pri »Sircu« pa je Pire brošuro pisal. Ko sta šla pozneje v tiskarno, mu je rekel Lampret: »Ne riskiram dosti, stavek me stane samo 20 K. Če pa bo neslo, bo imel vsak kaj od tega.« 1'irc je to tako razumel, da bosta imola vsak pol dobička. V tiskarni jo Pire brošuro nadaljeval ter jo Izpopolnil do odhoda vlaka. Lampret je dal Pircu 10 K za potne stroške. Tako sla se dogovorila o I. zvezku. Kmau potem, ko jo prvi zvezek izšel, je prišel Lampret v Ljubljano in vprašal Piroa, kaj jo naredili z ozirom na napade v »Slovencu«: 1'irc je rekel, da je treba na le tu.pade odgovoriti. Na to je Lampret odgovoril, nuj Pire pripravi novo brošuro, o o misli, da bo šla. Dva ali tri dni pozneje jo Lampret prišel zopet k Pircu in naročil 3. brošuro, ki se jo nanašali', na kritike v raznih časopisih. 10. novembra 1909. jo Lampret prišel zopet v Ljubljano tor povedal Pircu, da jo dal prevesti I. zvezek v nemščino. Pire se jo čudil, ker je to storil brez njegovega dovoljenja. Lampret jo odgovoril, da jo mislil, da je Pire preobložen z 2. in 3. zvezkom in je zato dal brošuro prevesti v Kranju. Takrat jo Lampret tudi rekel, da dobi Pire za 2. in 3. zvezek po 100 K, za vsak prevod v tujem jeziku pa po 100 K, pri čemur pa itak ne bo imel ničesar opraviti. Lampret je tudi rekel: »Bova že napravila, saj imava itak račun.« — Lampret, iiskarnar v Kranju in izdajatelj »Gorenjca«, izpove, da mu je Pire vedno pisaril, naj napravi v »Gorenjcu« prilogo s kritiko o škofovi brošuri. Prizna, da je rekel Pircu: »Riskiram samo 20 K za stavek, vi pa svoj spis.« Pircu je rekel, da plača vsak zvezek po 100 K ter mu je dal tudi 100 K za prvi zvezek. Za teh 100 K mu jo dal Pire potrdilo, ki ga je pa Lampret izgubil. — Razprava se preloži na 26. januarja, ob 9. uri dopoldne, da zasliši sodišče priče. REV07..UCIJA V AMERIKI. V južnoameriških državah so revolucije nekaj vsakdanjega. Ljudje imajo republike, a zreli niso zanje. Ča-stilakomne osebe, ki bi bile rade na krmilu, uprizore revolucijo, če so jim ne posreči, da pridejo na ustaven način do moči. Revolucija v Mcbiki. Vojni departemenl poroča, da je že povsod mirno, razven v Ouerreru. Me-hikanski finančni minister je izjavil, da so vsa poročila o nemirih pretirana in da ni noben vojak prestopil k vstašem. I/. Now Yorka poročajo, Ua položaj v Mehiki ni tako ugoden, kakor zatrjajo uradna poročila in da se boji nadaljujejo. Zgorelo je že zaradi revolucije nad 50 mest in vasi. Madero, voditelj revolucije, jo zbral 100 pristašev, s katerimi operira pri glavnem mestu in jo že zapodil v beg 2000 vladnih vojakov. Izdal je oklic, v katerem se proglaša za predsednika Mehike.— Washintonska poročila trde, da gospodarijo revolucionarji že v 50 mehikan-skih mestih. Vstaši so porušili železniške mostove. \meriški poslanik je br-zojavil, da je položaj zelo resen. V Tor-rionu so trajali hoji dva dni. Iz New Yorka se poroča: Maderos Siri po celi severni Mehiki oklice, v katerih se proglaša za predsednika začasne vlade in izjavlja, da je naperjena revolucija proti trinogu predsedniku mehikanske republike Diazu. Revolucionarji so osvojili Gomez Palazzio, a vladne cele so si mesto zopet pribo-rile. Zda j so bi jejo za Paral. Kako je bitka izpadla, še ni znano. Revolucionarno gibanje so širi tudi v južni Mehiki, osoliito na polotoku Vukatan. Mornariški upor v Braziliji. »Agenco Havas« poroča. 23. t. m.: Moštvo dveh brazilskih oklopnic se je uprlo. Zahteva, naj se povišajo plače in naj se odpravi telesna kazen. Častnike so uporniki pobili. Na mesto so večkrat ustrelili. Dunajski brazilski poslanik je izjavil, da po došlih mu poročilih ni izbruhnila revolucija, marveč sc gre zgolj za upor moštva in da so ga iznenadila londonska in berolin-ska poročila. Predsednik brazilske republike jo zelo priljubljen. Routerjov urad poroča, da so se uprli mornarji vseh ladij; »Agence Havas« pa sodi, da se bo spor rešil na miren način. Dnevne siovice. + Občni zbor »Zveze Orlov«. V' nedeljo dne 27. t. m. se vrši v Ljubljani IV. občni zbor »Zveze Orlov« po nastopnem sporedu: Zbirališče Orlov v veliki dvorani »Unionn« od sedmih do četrt na osmo uro zjutraj. Odhod iz »Unio-ija« točno ob pol osmi uri zjutraj v Alojzijeviščo k sv. maši. Po sv. maši odkorakamo skupno v »Union«, kjer se vrši občni zbor po sledečem sporedu: 1. Poročdo tajnika in blagajnika. 2. Statistika. 3. Poročilo načelnika. A. Organizacija in delo okrožij. 5. Uredba prireditev za leto 1911. (i. Volitev predsedstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Isti dan po občnem zboru se vrši v veliki dvorani hotela »Union« javnu telovadba, počenši ob 6. uri zvečer. -j- Delovanje državnega zbora. Načelniki državnozborskih klubov so se včeraj posvetovali, kako rešiti dnevni red zimskega državnozborskega zasedanja. Bionorth ic naglašal, da se mora rešili začasni proračun, laška fakulteta in bančna predloga. Prosil je tudi, naj zbornica potrdi srbsko trgovinsko pogodbo. Predloge se morajo rešiti do Božiča, ker bodo zborovale pred Novim letom delegacije. Opozicionalno stranke so naglašale, da takega obširnega sporeda zbornica v tako kratkem času ne more rešiti. -j- Gosposka zbornica je včeraj izvolila delegate za bodoče zasedanje delegacij. Kdo je eseles. Današnji »Narod« imenuje naše poslance na Dunaju eseles, ker so si upali glasovati proti temu, da bi zbornica začetkom sejo dala izraza svoji žalosti nad smrtjo pokojnega grofa Tolstega. Mi visoko cenimo in spoštujemo tega moža kot izvanrednoga in nadarjenega li-terata; toda kljub temu moramo reči, da bi se parlament silno osmešil, ko bi kaj takega storil. Tolstoj je bil po svojem političnem prepričanju anarhist in jo zabavljal po svojih spisih čo/5 vse parlamente, da je bilo veselje. Zalo so se vsi tisti parlamenti korenito blami-rali, ki so take izjave sklenili. To bi se grof Tolstoj smejal, ko bi bil še živ. In Če so naši poslanci proti temu glasovali, so to zaraclitega storili, ker spise grofa Tolstega dobro poznajo in nočejo proslavljati moža, čegar nazori bi vsako ustavno življenje uničili. Lahko torej rečemo, da se nahaja ta »eseles« popolnoma v drugih vrstah. -r Pravcati svobodomiselni dojenček jo listič naših mladinov. Venomer se zaletava zdaj v cerkev, zdaj v redovnike in samostane. Značilno je, kako se jo zaletel nedavno v Lichtentur-nični zavod. Informiran jc kajpada od bivše gojenke, katere v zavodu niso mogli več trpeti, ki je bila vzdrževana bol j za božje plačilo, kot za malenkostno mesečno odškodnino in je bila menda ena izmed najbolj rejenih in okrogloličnili ter se zato zdaj pritožuje čez hrano v zavodu. Po vseh modernih vzgojiščih na Nemškem, Angleškem in drugod se drže načela, da se morajo deklice v zavodih že zgodaj privaditi delu, da se lotijo kmalu zlasti primernih poselskih in gospodinjskih opravkov. Listič mladinov pa se zgraža, da so navajajo kmečke deklice in sirote v zavodu »okna snažiti, peči kuriti, Ha čistiti«, šoštarska smola! »Množico poslov« si želi, ki bi toni »gospodičnam« stregle. Kateri mladin hi hotel tako »gospodično« v službo sprejeti ali celo za ženo vzeti?! Ker se v zavodu vsem nudi prilika opravljati tedensko svojo pobožnost, da niso v tem na slabšem, nego negojenke, pa piše zlobno, da morajo vse vsak teden k spovedi, ko se vendar vedno in javno naglasa, da nobena ni dolžna vsak teden hoditi. Naravno je tudi, da se ne sme v nobenem sirotišču trpeti, da bi kmečki deklici bingljale čez vrat in čez pas. od spredaj in zadaj »zlato« verižice, kakor jih še marsikaka gospa o najslovesnejših prilikah ne nosi. In če potem vzgojitelj tako šemasto ničemurnost spodobno osmeši, ima seveda takoj »čuclne pojme o ljubezni do bližnjega«, četudi jo bil ravno ta »posvečeni mož« tisti usmiljeni rešitelj, kateremu se ima ono revšo zahvaliti, da ni bilo radi vse večjih prestopkov sredi šolskega leta posajeno čez prag! Take in enake vzorno »krasoticc« pa precl novim šolskim letom vendarle moledujejo in silijo v zavod, in če se ne sprejmejo, o polom so usmiljonke kar hipoma same neusmi-ljcnke, in odslovijenka, ki je poprej najbolj uganjala hinavščino, opleta v lističu obrekljivo čez svoje dobrotnice, se jezi, da ne more več študirati »sestavin gob po stenah« ter poklada vzgojiteljicam v usta psovke, kakršne se. nikdar ne slišijo v nobenem zavodu, ki jih ji pa nemara zdaj očita le glas lastne slabo vesti. In lake odslovljenke sprejema mladinski listič pod svoj očetovski plašč, iz takih -neskaljenih« virov zajema svojo informacije, da more nasititi svojo obrekljivost! -j- Liberalno učiteljstvo in naše ljudstvo. Liberalno učiteljstvo, kakor znano, se brani nadzirati šolske otroke pri verskih vajah, osobito noče!otrok voditi o izrednih cerkvenih slovesnostih, ko tudi šolska mladina korpora-livno nastopa, kakor n, pr. pri slovesni procesiji z Najsvetejšim o sklepu svetega mlsijona, slovesnem sprejemu škofa itd. Ljudstvo je nad breztaktnim postopanjem teh liberalnih šolskih vzgojiteljev skrajno vznevoljeno. In dogodilo se je nekod to dni v kamniški dekaniji, da so se člani k raj noga šolskega sveta dogovorili, da bodo v takih slučajih, ko noče liberalno učiteljstvo izpolniti svoje dolžnosti in tako v obraz bije paragrafu prvemu državnega šolskega zakona o versko-nravni vzgoji otrok, sami šolske otroke pri procesijah vodili in nadzorovali. Izvrstno tako! Smo prepričani, da bodo dogovor vrlega krajnega šolskega sveta v kamniškem okraju po vsej deželi člani naših krajnih šolskih svetov z vesoljem pozdravili in kjer je treba, posnemali. -j- Ban in koalicija. »Narodno No-vine« poročajo, da je ban Tomašič na izven strankarski konferenci dne 23. m. izjavil, da je pripravljen nemudoma sklicati sabor, ako se mu s strani koalicije zajamči, da se bo razven konstituiranja takoj izvedla tudi volitev delegacije v skupni državni zbor in pa votirala indemniteta do konca leta. Skupščina hrv. srbske koalicije pa je istočasno sklenila, da ostane pri svojem sklepu, da je pogoj sporazuma z banom, odstranitev železničarske pra-gmatike. -L- Imenovanje. Naučni minister je imenoval amanuensa dr. Ivana Z mavca na vseučiliški knjižnici v Pragi za skriptorja. + Slov. kat. akademično društvo »Dan« priredi povodom GOletnice rojstva škofa dr. MahniČa, začetnika katoliškega gibanja med slovenskim clijašt-vom, 1. decembra t. 1. pri »Vejvodu« slavnostni večer s slavnostnim govorom in petjem. Somišljeniki vabljeni! Odbor. + Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 27. t. m. po deseti maši bode na Suhorju predaval dež. sadj. inštruktor M. Ilumek o sadjarstvu, s posebnim ozirom na tamkajšnje krajevne razmere. + Dalmatinska Stranka prava je imela 15. t. m. v Splitu prvo posvetovanje. Na dnevnem redu ni bilo posebno važnih stvari ter je bilo posvetovanje bolj za poizkušnjo. V glavnem se jo razpravljalo o centralizaciji časopisja, ne da bi se bilo kaj konkretnega sklenilo. Izvoljena je bila tudi nova uprava, med drugimi dr Alfirevič. — Oblasti pfczorl Stroge odredbe se pošiljajo na razne organe od državnih oblasti, da bi se preprečila kolera v naših pokrajinah .Naj bi blagovolile te oblasti obrniti svojo pozornost tudi na razne pivovarne. Te pošiljajo pivo v sodčkih in steklenicah širom sveta, ali pridejo te posode tudi dovolj umite nazaj, ne vemo. Zlasti ena pivovarna na Kranjskem pošilja svoje, pivo v Italijo, Egipet, Turčijo, torej v okužene okraje. Ni izključeno, da bi se na ta način zanesla kolera v našo dežele. — Žrtev alkohola. V Bobovku pri Predosljih so našli dne 22. t. m. vtopljc-no 58 let staro Marijano Nunar. V mladosti je bila vzorno dekle. V raznih službah pa jc izgubila svoj dekliški ponos in se udala žganjepitju, katero je bilo vzrok, da je v pijanosti našla žalostno smrt v malem potoku. — Ponesrečen poštni avtomobil. Iz Petrovega sela poročajo, da se je liški poštni avtomobil minolo soboto zvrnil v Ivorano ter je pri tem utonila žena nekega inženirja; ostali trije potniki so se rešili. — Samoumor v Trstu. Veliko pozor 11 osi vzbuja v tržaških krogih samoumor dr. Antona viteza Volpija, ki so je ustrelil. Volpi je bil zelo bogat, poročen s hčerjo rajnega tržaškega župana Barzonija. Zakaj sc jc usmrtil Vclpi, ni znano. — Razpisane učiteljske službo. Na onorazredniei pri Sv. Križu na Planini (okraj Radovljica), učiteljsko in vodi-teljsko mesto v stalno nameščenjc do 15. decembra t. 1. Možki prosilci imajo prednost. Za stanovanje postavna stanarina. — Učno mesto na enorazrednici v Podstenicah (okraj Novo mesto) v začasno nameščenjc do 30. decembra t. 1. — Učno mesto na štirirazrodnici v Žužemberku v stalno namestitev do 7. decembra t. 1. — V kočevskem okraju: učno mesto na dvorazredirci v Mozolju v stalno nameščenjc do 10. decembra t. 1. — V črnomeljskem okraju učna in voditeljska mesta na enorazrednicah v Radencah, Čopljah in Zagozrlacu v stalno nameščenjc do 10. decembra t. 1. — Na trirazrodnici v Grahovem (okraj Logatec) učno mesto v stalno nameščenjc do 10. decembra t. 1. — Na trirazrodnici v Starem logu (okraj Kočevje) učno mesto v stalno nameščenjc do 15. decembra t. 1. — »Erlnena-rnzs^va. Od dvomljivo strani so nabira razstavljalce za neko prvo mednarodno razstavo »iznajdb« na svetovni razstavi v Turinu lota 19 ki jo skrajšano označujejo »Erinei Pred uclclcžitvijo na navedeni razstj sc svari! — Kolera v Novem Sadu. V Nove Sadu so je pripetil en slučaj kole sumljive bolezni. — Dogovorjen napad. Na gra( Ravne so delali tesarji Anton in Jan Kremžar z Viču in Jožef Kermelj Maribora. Zahajali so v Fidoljnovot stilno, po hrano so pa pošiljali v K Domači fantje niso nič kai z veseljj gledali mladih tesarjev, in ko jo; nekoč Anton Kremžar v Kal po ž!\>| so mu trije domačini vzeli prod vas njegov suknjič. To jo pogrelo njogo tovariše. Izprva so sklenili stvar o\ diti orožnikom, končno so pa skleni da se sami maščujejo nad domači fanti. Takoj popoldne so prišli vsi tr oboroženi v Fideljnovo gostilno. Jan Kremžar je prinesel s sabo sekiro.] kratkem besedičenju naskočili so t na doma in nepričakovano navzo fante, od katerih so tri težko, enega le lahko ranili. Razprava jc dogna da jo najbolj divjal s sekiro oboroži Janez Kremžar, nasproti se je pa tui dognalo, tla se Anton Kremžar ni ud ležil tako intenzivno tega boja. Na po lagi izpovedb zaslišanih prič se je sod dvor prepričal, da jc bil Janez Krei žar glavni povzročitelj težkih poškoi in ga je zato na 15 mesecev težke jt obsodilo, Antona Kremžarja pa, ker mu ni zamoglo hudodelstvo dokaza le na štiri tedne zapora, med tem ko bil Jožef Kermelj oproščen. — Liški poštni avtomobili bi bencina. Avtomobilni poštni prom med Karlovcem in Gospičem je bil za nji čas več dni popolnoma prekinjf čeprav še ni snega in cesta prosta promet. Vzrok jc bil enostavno ta, k je v Karlovcu in Gospiču pošel — be cin! Lepo gospodarstvo! Radi take t zaslišane zanikrnosti je bilo več i 200.000 prebivalcev Like brez zveze ostalim svetom. — Bogat sardolni lov so ira ribiči iz Trpnja v Dalmaciji. To je n nemu prebivalstvu prava rešitev, saj slaba vinska in oljkina letina zelo j: tiskala na ljudstvo. Sardele jc pokup tamkajšnja tovarna za ribje konser — Umrl je v Višnji gori 24. t. oče tukajšnega mestnega svetova čislani starček Josip P a j k , čr ljarski mojster v Višnji gori v 83. 1 svoje starosti. Svetila mu večna luč — Poročil se je v Višnji gori 22 m. restavrater ter načelnik požat hrambe g. Josip Škufca z gdčno Min Groznikovo. Bilo srečno! — Mažarska vlada kupuje hrvaš zemljo. Iz Temešvara se poroča, da hotel nek tamkajšnji konsorcij kuf posestvo zagrebškega nadškofijst' Biled, in ga parcelirati. Stvari pa poljedelsko ministrstvo delalo veli težkoče, in sicer, kakor se je dozna sedaj, zato ker hoče mažarska vla sama kupiti Biled in ga parcelira Razume sc, da pride razkosano pose vo v roke mažaronskih kmetov. Politiku položaj m Portugalskem. Medeni tedni portugalske rej: blike se bližajo h koncu. Kljub 11a dežnemu miru grozi neka tajna orga zacija sedanji vladi s propadom. K: bonarji (prvotni republikanci) so s danjo začasno vlado nezadovoljni burno zahtevajo, naj se izpoUiijo < ljube, ki se jim jih je dalo. Karbona razpolagajo z nad 10.000 pristaši in r hov vodja, duševni voditelj republi Machado, je sam nasproten seda vladi ter jo hudo napada v svojem ? silu »Intransigente«. Deputacija kar narjev je bila 19. novembra pri vls kakor se poroča iz Pariza, ter je v en gični obliki zahtevala, naj se vse slu: poverijo onim, ki so bili pristaši re; blikanske stranko že pred izbruhom volucijo in da se mora izključiti »n1 republikance« iz vseh javnih služb.' kar je republika priznala pravico stavke, sc delavske organizacije t^c i vice poslužujejo v obilni meri. Ze dni počiva v Lizboni ves promet in 1 čakovati je celo splošne železničar stavke. Položaj je tem resnejši, ker ogroženi interesi inozemcev v Lu-1 Republikanska vlada skuša na vse čine odvrniti delavce od stavknrsl; gibanja. Delavci pa nočejo o tem 11 sar vedeti ter kličejo sedanjim moj lijakom v spomin, da so bili ravno tisti, ki so pred izbruhom revol« uprizarjali in pospeševali delavsko banje. 'Portugalska cenzura prcp< duje vsako poročilo o stavkarskem banju, samo po ovinkih se kaj č" novem razmerju. Telefonska Sh hm'wm proülla. NOVI TRŽAŠKI ŠKOF. Dunaj, 25. novembra. Poroča so nam iz zanesljivega vira, da je določen za tržaškega škofa ljubljanski stolni kanonik tir. Andrej Karli n ter da se utegne imenovanje izvršiti že v nekaterih dneh. UÖITELJ BAJT PROTI »NOVEMU ČASU«. Gorica. 25. novembra. Pred tukajšnjim sodiščem je bila danes obravnava nadučitelja Bajta proti »Novemu Času«. Sodnik je odklonil dokaz resnice, a je »Novi Čas« oprostil. DRŽAVNI ZBOR, Dunaj, 25. novembra. V državnem zboru se danes nadaljuje debata o predlogih dravinjskega odseka, o oddaji javnih dol, o ustanovitvi fonda za preskrbo stanovanj. Trgovinski minister Weisskirchner je odgovarjal včerajšnjim govornikom. ENOTEN ČEŠKI KLUB. Dunaj, 25. novembra. Enoten češki klub je sestavljen. Danes ob 4. uri popoldne se bo klub konstituiral. Govori se, da bo predsednik bivši trgovinski minister prof. Fiedler, ali pa bivši češki minister krajan dr. Začeli. RUSJNSKI KLUB. Dunaj. 25. novembra .V včerajšnji seji rusinskega kluba se je sprejelo namesto umrlega dr. Gabola izvoljenega poslanca dr. Longina Cegelskija v klub. Sklenilo se je poslati ruski dumi in ruski akademiji znanosti sožalno izjavo zaradi smrti Tolstega. KRATKO DECEMBERSKO Z/SEDANJE ČEŠKEifA DEŽELNEGA ZB delo) za nič, priobčil jih jo pa le! Plut: Najboljša ideja se lahko pokvari! Zastopnik Gärtnerjev dr. Frlan: »Pa objavlja se ne, če. je pokvarjeno!« Po izjavi g. Milana Pluta jo sedaj naenkrat tudi vse. kar jo pisal g. V. Gärtner, silno pokvarjeno, naenkrat zanič! Vsebine glasila mladinov ni mogel doslej nihče krutejše obsojati, kot pred tožbo stoječi njegov lastnik! Plut, je prinesel seboi knjigo, iz katere ie hotel dokazovdti, da je bil za karikature tena lista g. Gaspari cenejši I Izdal je bivšena soirndnfka GHrtnerfa. da ie bil Gärtner tisti, ki je povzročil svoj čas grdi, »7 t*te izviti napad na L'udsko rosoitlnico, kar je moral list potoni krepko preklicevati. Plut. je priznal, da jo bil napad izmišljen! S tem je spravil g. Gärtnerja v lepo zadrego. Ljudska posojilnica bi sedaj, čo bi so ji zljubilo, g. Gärtnerja lahko z uspehom tožila pred porotniki! Plut je končno tudi povedal, da ima za sod-nijskega poročevalca nekoga sodnij-skoga. uradnika in je povedal, da ima v knjigi zabeleženo njegovo ime in honorar! Kadar Pluta ni v Ljubljani, ima sluga nalogo izročiti dopise posameznim urednikom . . . Drugih prijaznosti. s katerimi je nastopal g. Plut, tu ne beležimo, nas zanimajo samo navedene, ker kažejo poseben način razumevanja uredniške tajnosti. V zadevi Gärtner se jo dosegla poravnava, da nlača g. Plut g. Gartnorju v petih dneh 120 K, 10 K izvedencu gosp. svetniku Franketu, ki jo izjavil, da jo bila ideja in doloma tudi izvršba lepaka dobra, nlačati pa mora tudi sodne stroške. — Nato io prišla na vrsto tožba g. Slavo j a škerlja proti g. Plutu. Plut: Ne tako hitro. Naj so preloži. Bolan som v grlu in v vratu. Hoče so mi vrat zaviti. So-diščo ni tu za tak opra'vek.. — Sodnik g. Zebre: Sodišče ie za to tu, da deli pravico. — Plut: Nisem pravnik, a zmisel zakona mora biti. da čuva podjetnika! — Dr. Frlan: Čudno mnenje, I da mora zakon čuvati samo interese podjetnika! Nato se prične z obravnavo o škerHevi zadevi. Gosp. škerlj toži g. Pluta, ker jo kar samovoljno prekinil pogodbo, s katero jo izročil g. Škerlju listov inseratni biro pod pogojem, da ima Plut 70 škerlj pa 30%-. Škerlj trdi, da jo to družabna pogodba za pet lot, katero bi on sam družabnik no smel prekiniti, škerlj jo pogodbo predložil. Plut so jo izgovarjal na nekatero nerodnosti, ros. da jo radi toga prekinil pogodbo. Tokom svojega govora jo Plut trdil, da so je pojavil v Ljubljani dno 15. avgusta 1909., da jo hotel pri »Narodu« vstopiti, pa so so ga ondi hali. Dr. Frlan: Prihajali sto časih iz Rol-grada! Plut s povdarkom: Ne prihajal . . . Morda so jo Plut pri toni spomnil, da so ga mnogi že prej videli v Ljubljani, tudi v krvavi nesrečni noči 20. septembra 1908. Plut je pravil, da jo pogodbo s škorljem podpisal v »ner-voznosti«, očital škerlju, da še pisem ne zna pisati, da nima n knjigovodstvu pojma, da jo po trikrat na dan večerjal. Škerlj pa je očital Plutu, da še odštevati ne zna in da sn ga odštevati šo-le v Ljubljani učili, škerlj je izjavil, da jo slutil, da mu bo Plut odvzel inseratni biro in ga dal I. anončni pisarni ■— ker je lastnik to pisarno učitelj Vider, ki jo upravni svetnik »Učiteljske tiskarno« in je tudi sam izrazil Plutu slutnjo, da utegne potem biti g. Vider prijaznejši pri zadevi . . . Škerlj jo povedal, da ga je župan Hribar radi dela pri nabK ran ju inseratov citiral pred g. Lav-terja. Plut: Zakaj? Škerlj: Očitalo so mi je, da izsiljujem Inserate . . . Zahteva Škerlj od Pluta 1500 K, češ, da je zbral inseratov za 9000 K. Plut je izjavil, da plača za one, o katerih Škerlj dokaže, da jih je on nabral in ki so plačani. škerlj je izjavil, da mu je sedaj to težko sestaviti. Dr. Frlan jo želel, naj bi se poravnava tako sklenila, da bi se Plut zavezal plačati gotovo svoto, (emu pa se je Plut uprl. Sodnik je obravnavo preložil ter se bo o čednih razmerah pri tem »neodvisnem« listu in teh »osroče-valcih naroda« razpravljalo zopet dne 17. decembra. -— Pri denarju so si mladini ravno tako hitro v laseh kot starini. To kaže ta najnovejša pravda »po združenju«. Prodno ta gospoda hoče drugo učiti, naj najprej sebe nauči predpogojev, ki so potrebni za tiste, ki hočejo, da jim občinstvo zaupa. lj Ponarejalec 50 kronskih bankov» cev prijet v Vodmatu. 23. t. m. je prišla 12 letna delavčeva hči Ivana Zupančič iz Starega Vodmata v trgovino peka Franca Jozerška v Novem Vodmatu, da bi kupila za 20 vin. kruha. Plačati je hotela s 50 kronskim bankovcem. Jo-zerškovi ženi pa se je zdel bankovec sumljiv ter ga je pokazala možu. Je-zeršek je bankovec primerjal s pravim in je takoj opazil, da je ponarejen. Na njegovo ovadbo se je uvedla policijska preiskava. Policija je dognala, da je falzifikat s prosto roko narisal in izdelal 20 letni, v Ljubljano pristojni čevljar Benedikt Sotlar, in sicer v stanovanju svojo ljubimko Marijo Zeil-hofer, šiviljo na Selu pri Ljubljani. Sotlar jo dal falzifikat svoji ljubimki, da ga spravi v promet. Sotlar jo v začetku trdil, da je dobil ponarejeni bankovec od nekoga neznanega moža, a je pozneje priznal, da ga je izdelal sam. Pri hišni preiskavi so našli pri Sotlar-ju rdeč in moder svinčnik, indigo-pa-pir ter na eni strani popolnoma, na drugi strani pa le deloma izdelan 50 kronski falzifikat. Falzifikate so zelo lahko spozna, ker so prostoročno risani in kopirani s pomočjo indigo-papirja. Sotlarja in Zeilhoferjevo so aretirali in izročili deželnemu sodišču. lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto zvečer prvič francoska komedija »T a t v s c h t a t o v«, spisala Croisset 3 S 5-* c a™ » — > 9 zveč. 73S 8 j -69 si. gzah. jasno 7. zjutr 739 1 -9 0 brezvetr. I megla 0 0 | 2. pop 736-9 -5 0 j „ | del obl. Srednia v£era|5ma temo. 51° n> >nn 1 T Zaradi opustitve urarske ^brti vsled bolehnosti odam popolnoma urejeno o oiravo z vsemi potrebnimi in dobro ohranjenimi stroji, kakor: urarsko vrezevalo z ročajem (Raderschneidemaschine), Finniermasehine s kolesom, Fuhreinbuchse s kolesom itd. in z vsem orodjem. Na razpolago je tudi več novih srebrnih žepnih in stenskih ur ter budilnic in še več drugih v to stroko spa-dajočih predmetov in več sto šip za ure itd, S tem se nudi ugodna prilika začetnikom, ker si lahko že dobro urejeno urarsko opravo in blago nakupi za mal denar. Natančno se izve pri 3432 3-1 Franc Golešu, Novo mesto. ra i-; a-: < 3 »o> i-.. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 25. novembra. Pšenica za april 1911.....1125 Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 77 Rž za april 1911.......7"97 Oves za april 1911......8 30 Koruza za maj 1911......5 60 Proda se plinov svetilni aparat „siriijs" ki zadostuje lahko za 60 luči. Vpraša naj se pri reservnem kadru c. in kr. dragonskega 3 polka št. 5 v Mariboru. 3435 Krasne damske klobuke kakor tudi za deklice in otroke na novejše mode v največji izbiri po zelo ugodnih cenah priporoča modni salon P. Magd i č, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Mejne LJUBLJANA, Prešernova nI. 9 priporočata 3441 •i hi • svojo velikansko zalogo Pripravno darilo za Miklavža in Božič! | v m vnosi m n po čudovito nizkih cenah. g* n/ m$ L m n .k m m H m ITT NI F R urar.prva največja domača' T0,„„i«„,. iTt/rV' H i ",OU 1 1 exportna tvrdka ur.zlatnine stvona z,'amkai "liVU • it M tjatljanaMeslmlrg M srebrnine. bastha tO.varna uf V Švici. . ¡Hi