n Največji ulorentki dnevnik v Združenih državah Velja za ree leto • - . $6.00 1 Za pol leta - - • - - $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 8 i GLAS NARODA * r" The largest Slovenko, D the Umted Stal*. Ust: slovenskih jflelavcerv Ameriki. S Issued every day except Sondaya and legal Holidays. I 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 3—3878 Entered as Second Glasa Matter September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: Ofialsea 3—3878 V0. 256. — STEV. 256. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 1, 1934. — ČETRTEK, L NOVEMBRA 1934 VOLUME XLH — LETNIK XT.TT, VLADA JE USPEŠNO POSREDOVALA V ŠTRAJKU agitatorji, ki so pozivali delavce na štrajk, so bili izgnani iz denvera, colo. Uslužbenci A & P trgovin so obljubili, da v sedmih mesecih ne bsdo napovedali štrajka. — -V Milwaukee stavkajo mesarji. — Spopadi med demonstranti in policijo v Albany, N. Y. — Nemiri v Denveru so se završili zaradi nezadostne podpore nezaposlenim. Konferenca štirih balkanskih držav WASHINGTON, D. C., 31. okt. — Vladna posredovanja za uravnavo spora med Atlantic in Pa cific družbo ter njenimi uslužbenci, so bila uspešna. Zastopniki družbe in zastopniki strokovne organizacije se bodo pogajaH glede sedem točk vsebujo-čega programa, ki so ga izdelali vladni zastopniki. Družba bo takoj odprla svojih tristo trgovin, delavci so pa obljubili, da ne bodo v sedmih mesecih napovedali štrajka. V tem času se boda vsa medsebojna vprašanja rešila potom pogajanj. Dasi ni bile oficijelno objavljeno, je upati, da bo v najkrajšem času sklenjen mir. Predsednik A & P bo še danes odpotoval v New York in bo predložil vladne predloge upravnemu svetu. Tudi delavski voditelji bodo še danes stopili v zvezo s strokovnimi organizacijami v Cleve-landu. Vlada je določila, da ne sme družba braniti delavcu, če se hoče pridružiti strokovni organizaciji, istotako pa tudi ne sme strokovna organizacija izvajali na delavca nikakšnega pritiska, če se noč;* pridružiti organizaciji. A & P družba ima zaposlene unijske mesarje, peke, skladiščnike, upravitelje, prodajalce, strojevodje inžinirje in kurjače. Ce bo prišlo do sporazuma med obema strankama, bo to prvi slučaj, ko se bo posrečilo "N e w Dealu doseči potom posvetovanj sporazum med delom in kapitalom. MILWAUKEE, Wis., 31. oktobra. — V stavki mesarjev je nastalo nekakšno premirje, ker na& protujoči si stranki nočeta zavzeti nobenega kon kretnega stališča. Proti osmim stavkarjem je bile izdano zaporno povelje, ker so branili delavcem vstop v tovarne. Piketi so prevrnili avtomobil, v katerem so se vozili stavkokazi. ALBANY. N. Y., 31. okt. — V gladovnem pohodu" proti Albany so se završili danes prvi spopadi med demonstranti in policijo. Ko so dospeli demonstranti na most. ki vodi preko reke Hudson, jim je stopila policija nasproti. Demonstrantov je Lilo nad dvesto. Trije so bili ranjeni, sedemdeset j:h je pa policija aretirala. Newyorcani so dospeli na most na petih trukih. Ko jih je neki policist ustavil in jih vprašal, kam so namenjeni, sta dva demonstranta skočila s trnka in policista napadla. Nato je bil izdan generalni alarm, ki se mu demonstranti niso mogli ustavljati. DENVER. Colo.. 31. oktobra. — Po vročem boju, tekom katerega so bili ranjeni štirje policisti in mnogo stavkarjev, se je oboroženi sili posrečilo pgnati iz mesta 300 mož in žena. ki so skušali 6223 delavcev, katere zaposluje mesto Denver zaracL brezposelnosti, naščuvati k stavki. Popoldne pa so se stavkarski agitatorji zopet zbrali v sredini mesta nasproti vladni palači in medtem ko je policija \ zdrževala red, so se mogli govorniki obrniti na množico, ki se je zbrala okoli njih. Policija govornikov ni ovirala ter je izjavila, da bo posegla vmes samo v slučaju kakih izgredov. Toda izgredi niso izostali in policija je izpraznila prostor. Med ranjenimi se dva nahajata v nevarnem stanju. Governer Edward C. Johnson je delegatom brez-poelenih, ki so se pritožili, da je mesto skrajšalo delovni čas in vsled tega znižalo zaslužek, obljubil, da sinclair0va odločitev je negotova Sodniki se ne morejo ze-diniti glede pravice 25 tisoč volilcev. — Od razsodbe j e odvisn i h 100,000 glasov. San Francisco, Cal., :;i. okt. Boj za 23,000 volilcev se nadaljuje. Najvišje sodišče države California se navzlic večnmi razpravi mo^lo odločiti, ako M potrdilo obdolžilo, ostavno registriralo. Od te odločitve je odvisnih tudi KM) tiso j v kongresu stavil predlogo, da preiskuje Sinclairovo trditev, da velike filmsko družbe j delujejo prati njegovi izvolitvi. Sinclair je v svoji brzojavki na Patniana trdil, tla filmsko družbo z vsemi sredstvi razširjajo propagando proti njegovi kandidaturi. nameravan atentat na priprave poljske za kralja borisa slučaj vojne V lokomotivi, katero je! Važne odredbe glede g> vozil kralj Boris, je eks- spodarskih problemov plodirala bomba.—Nad j časopisi je uvedena str o- i ga cenzura. in morebitne vojne. — Vohunom se ne bo dobro godilo. Dunaj, Avtsrija, 31. oktobra. — 1\» balkanskih glavnih mestih so bile razširjene govorice* da je bila proti kralju Borisu skovana zarota, tenia časnikarski poročevalei ne mo- ril. okto-dneh po- Varšava, Poljska, bra. — Ker v nekaj teče pravica, da vlada izdaja postave, prodno se sestane sejni, je predsednik izdal več odredb, glede ^osjiodarskih balkanski pakt ne bo v zvezi z malo antant0 vojne. i voja-' KONEC SVETOVNE RAZSTAVE ChcagO, 111., 1. novembra. — J Sinoči je bila z velikimi sveca-i nostmi zaključena svetovna razstava. Izza 4J(i. maja 193:» je razstavo obiskalo osemintrideset milijonov pctstotiaoč oseb. Več rejo izvedeti, ako je bil nanj , problemov in gled« izvršen atentat. V Sofiji je bi-{ Prva odredba dohx la vpeljana stroga cenzura. |ško službovanje od 17. do (50. Dogna.no pa je, da je nastal \ leta. Kabinet more celo v mir-v premogu na lokomotivi via- j nem času vpoklicati vse držav-ka, s katerim se je kralj Boris, ljane moškega in ženskega vozil v Varno, ogenj in da je, spola v starosti od 17 do (»0 let Boris pomagal strojevodju po-1 v vojaško službo. Kdor se ne gasiti ogenj. Strojevodja jej bo odzval pozivu, ga zadene bil hudo opečen in je kralj da-: kazen do $,"300. Ije vodil lokomotivo. ! Poleg tega mora v slučaju Neko londonsko poročilo za-'vojne vsak državljan izročiti \ ^-jj' t1".)11.^1* da je ogenj nastal vsled, državi vso zaloge živeža in o-' bombe, ki jo bila namen jena' rodja. Vlada bo tudi prevzela kralju Borisu. Bolgarsko urad-i obravnavanje vseh industrij, no poročilo pa zatrjuje, da se J vse poljedelstvo in železnice, je moral vlak vstaviti na po- j Posebno stroge so odredbe staji v Kecarevo, ker se je vne- glede vohunov. Kaznovan bo vsakdo, ki bi govoril ali pa objavil v časopisih kako tajnost, lokomotivo ki bi mogla pomagati sovražniku. Kdor bi kaki tuji državi izdal politični, diplomatski ali gospodarski položaj, kar bi mogla tuja država izkoristiti v škodo Poljske, ga bo zadela zaporna kazen petih let. Angora, Turčija, 3 1. oktobra. — Grški zunanji minister Maximos, romunski zunanji minister Ni-kolaj Titulescu, turški zunanji minister Tevfik Ruzdi bej in podtajnik jugoslovanskega zunanjega ministra Purič so imeli tri ure trajajoče posvetova nje. I Marsikaj se ugiblje glede _ imir^r«!* izida te konference, zlasti z o- dill1nger se 'zirom na izboljšanje odnošajev nima miru Demokrati so odgovorni za Dillinger jev beg iz Ječe. — V zvezi s tem je bilo aretiranih več oseb. lo olje pri premogu. Vsa poročila pa zagotavljajo, Crown Point, Ind., 31. okt. Zloglasni roparski morilec J. Dillinger je sicer mrtev, toda kot strašilo se je dvignila njegova senca iz groba in ogroža politike Indiane v zadnjih dne-j " volilne kampanje. , Na podlagi očitkov repu bi i med Jugoslavijo in Bolgarsko in ker se je konferenca sestala tako naglo j>o umoru kralja Aleksandra. Zunanji ministri pa zagotavljajo, da je to samo vsakoletna konferenca, ki jo določa balkanski pakt, da se zastopniki držav, ki so j>odpi-sale balkansko zvezo, ra^go-varjajo o splošni "politiki. V četrtek bodo ministri prisostvovali otvoritvi turškega parlamenta, nakar bo izdano uradno poročilo o konferenci ministrov. Vsi zunanji ministri zatrjujejo, da balkanski pakt ne združen z Malo antanto. Rav- nil je Boris vodil ves čas do Varne. JAPONSKA ZAHTEVA ENAKOST STROGA KAZEN Chicago, HI., 31. oktobra. — Washington, D. C., 31. okt. Japonski poslanik llirosi Saito je rekel, da Japonska zahteva' Sodnik Erwin Hasten je obso-meswv ho trajalo, prodno Im»- j enakost v številu bojnih ladij Idil Johna (ioss na en oleto za-do podrli j m »slop m in vse po- z največjo mornariško silo,' pora in na globo $100, ker je iz spravili. [ker je Japonska enaka z vsako VELKA P0V00ENJ j NA KITAJSKEM I Keifeing, Kitajska, •>». okto l*ra. — V.-l«-»l velik«* |»»»% ««lii ji Z*»It«- r*-k«- >• iut.1 .*»)».<■■• ljudi bn-x >ttv»he. \'»--Iki za nm'-rt kaznilnica |»r«*j*>- Sailo |*» j«- tudi rekel, da l*» v slučaju. Ja|M»n>ka pri !',rž:iV,li l^vdnik j.- pre *ilj«*ua >topiti v tekni«* 7. oIn* mževanjein na tuorjti. ju|*ou ski uaritd z vs*t vnetno |»odpi ral vlado. bo v tem oziru uvedel preiskavo. Obenem so tudi delegati zahtevali, da governer odstavi upravitelja denarja za pomoč brezposelnim C. D. Schawverja, ker je baje že lansko leto nepravilno zapravil mnogo javnega denarja. Po zatrdilu mestnih oblasti je na prigovarjanje agitatorjev pustilo delo samo 26 delavcev, od druge strani pa se zatrjuje, da je že 200 stavkarjev. — 1 Ako se stavka ne bo razširila, se bo delo običajno j nadaljevalo. Ako pa bi se stavka razširila, bo C. D. i Schawver preklical vse dosedanje pogodbe in bodo ! brezposelni dobivali od mesta samo podporo. [ Zastopniki delavcev trdijo, da je bila delavcem Dnnaj, Avstrija. okt. — jI« od l>illinxerj» $ls»n» V demokratskem tal>oru v je I od /ilruženili držav |irov ' Ukf ok raju j«* nastal vsl«*d njo za izriM-itev stotnika Iva-j teli olH|oIžb silen vihar, ker >o na Poderžaja |mnI .»htlo^'o Ih- spionali. da jih republikanski camije. j nasprotniki dolže krivde pri Prejšnji* prošnja ^ izriW-itev Wllingerjeveni In^mi. |mm1 oImIoI/.Imi krive pr^ge jej Re|»ul»likai»ski senator Ar-bila zavrnjena, ker v Avstriji tliur R. Robinson, ki išee zo-kriva pris«*^a. razun «la je jio-! |»etno izvolitev, je rekel: 4lana prtsl sodiŠ4'iu, ni zl*M*in.j — Indiana je |>otrel»ovala na cegar |NMllagi bi l»il«» mogo ;vee in**s«*cev. da je pr«>iskava-«V kako os4»Im> izn*čiti kaki; 1« Dillingerjev ln^g iz frown ^ Point. Ravno tako preiskujejo • drugi državi. •PiMleržaj se nahaja v ječi na I>uiiaju že ra in bo od(M>-tovala v Pariz. S1AMSKEGA KRALJA SKDSAJO PREGOVORITI plača znižana za 40 odstotkov, medtem ko je bila Bankok, Sism, "u k t 1 plača "belih ovratnikov* le malenkostno znjžana. 1 Vlaeg desetih kaziieiiccv v septembru 11»:».*». Barce je svoje postopanje ovil s tajnostjo. Ko je dobil ljudi, katere je hotel dobiti, jih je spravil v tri avtomobile ter jih je |>od fiolicijsko stražo pri;»eljal v luike okraj. MONOPOL NA PETROLEJ Hirinking,. Mančukuo, ::i. <»ktobra. — Finančni minister je naznanil, da bo mančukuan-ska vlada v kratkem prevzela monopol na |>etrolej. Proti monopolu bodo protestirale Združene države, Anglija in Rnsija. razne odbore za gospodar-prometne zadeve. Ustanovljena bo tudi balkanska banka, ki bo vodila izmenjavo balkanskega denarja- Izven političnih določb v balkanskem paktu so Jugoslavija. Romunska in Turčija vezane v pogodbi, katero je v četrtek v svoji tajni seji potrdil turški )*arlnment, toda te obveznosti do s»*daij niso bile objavljene. Najbrže obstoji ta obveznost v vojaški zvezi, kar se mor«' sklrpati iz (m»večanja turške ga ru iz ije v vzhodni Traci ji. Grška tii vklju*-ena v teli vo jaških obveznostih, ker se Ih»-ji .Njx»ra /. Italijo. Atene, Grška. 31. oktobra. Urška ne ho dovolila, tla se l»alkan>ka zveza vključi v Malo antanto. kakor je grški mi-' nister Tsaldaris sporočil |x> telefonu zunanjemu ministra Maxiniosu v Angoro. Urška se s tem hoče izogniti vsaki vojni izven Balkana. Urška se je namreč z balkanskim |»ak-tom zvozala braniti samo lial-kanske meje, n»' pa da bi šla v vojno z Italijo ali Nemčijo. SPANSKA BO KMALU DOŽIVELA NOVO REVOLUCIJO Pariz, Francija, 30. oktobra. Danes je dospel sem španski socijalistični voditelj Indaleeio Prieto ter rekel, da ne bodo španski socijalisti nikdar prenehali s svojim bojem proti "reakciji". Najkasneje v štirih mesecih bo doživela Španska novo revolucijo* _____ r ODA" t Glas Naroda" I * UVBOC PUBLISHING COMPANY IA Corporation) corporation ud ofldre—■ of above officer*: HEW TOW; THURSDAY, ~ iTYT^--- NOVEMBER 1, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. OLA 8 C¥i NABODA Day Except Sunday* and Holiday * mo m* m at Mil lota s? §3.00 «Uo Za Now York aa oelo leto Z* pol l^tft Za lnocemsCTo aa oelo loto Za pol leta •«•••• 07.Q0 f&fo .. »7.00 Bobocriptloo Yearly 90.00 i" MuJa mM daa isyemll nedelj In prmanllcor. podploo la osebnosti ae no prioMoJejo. Denar naj ao blagor oil »uMjati po Money Order. Pri spremembi kraja naručnikoT, proatmo, da aa * Mil tndl prejinje MrallMo naananl, da hitreje najdemo naaloralka. NARODA", tli W. 18th Street. No« Tak, N. 1 I \ \ NEMČIJA V ŠKRIPCIH / y w 9 Sedanje težkoče, ki jih ima Nemčija pri uvozu suro-viu, so povzročile, da so Nemci žareli vsepovsod iskati «ia- • lometJUne tvarine, ki naj nadomestijo prekomorski uvoz • uroviii, ki so zlasti potrebni* za -liaklaljiie obratovanje .lemške iudustrije. , , Dve važni stvari mora dam* Nemčija uvažati iz tujine: mineralna olja in tekstilne izdelke. Zato sedaj Nemčija skuša povečati domačo produkcijo petroleja, ki je od lanskega leta sem prav znatno narasla, toda tiidi povečana produkcija še od daleč ne more kriti vseh iieniškili potrab, zato pa mislijo Nemci na izkoriščanje rjavega premoga v tiste svrlie, kot služijo u-vozena i nine rahia olja. Zaradi velikih leži-šč rjavega premoga je vbodoče Nemčiji zasiguraaio dovolj gonilnih sredstev, ker se da iz tega premoga letno že se!ilaj izgotoviti en milijon tristoti-m.q ton nafte, ki služi lahko za pogon. Drugi del problema tvorijo tekstil i je. V toisvrho .soVlobilfi Nemci že celo vrsto nadomestnih "tiroviu. Umetna volna se dobiva iz odpadkov najrazličnejših tekstiilij. Že sedaj zaposluje industrija umetne volne v Nemči-i okoli 100,000 ljudi. Seveda se iz surovin nedaikar enostavno\lobiti umet-■ volne. Treba jih je najprej temeljito sortirati in izeisti-i i. Iz umetne volne se izdeluje vse: obleke, plašči, ogrinjala, rreproge, odeje, pletenine itd- V nasprotju z umetno volno pa spada umetna svila v skupino tkiv, izdelanih iz celulozo. Kot moda se po javlja ZčMnje ease t tuli tekstilni celofani. S tem pa ibtfia še m popolna. Izdelujejo namreč še celo vrsto mešanic, napriiner lan iu umetna svila, lan in ooinbaž itd- Vse to kaže, kako si Nemčija išče izhoda iz sedanje -a položaja, ki je zanjo znatno težji kot v dobi inflacije in deloma v vojni Vlobi. Zdi se, kakor da bi se v Nemčijo vračali časi svetovne vojne. 2ara s slovensko prstjo za grob kralja Aleksandra. Posebna delegacij;* banske-ga sveta Dravske banovine je odpeljala s seboj v Bclgrad žaro s slovensko prstjo,, ki sc bo položila na grob kralja Aleksandra v Oplencu. Prst jJ K;u,ohoy» Sotli. Tudi pro- zbrana iz vseh okrajev dravske banovine in sicer )ired-vsem iz obmejnih kakor tudi iz zgodovinsko-znamenitih krajev. Žara jo izklesana iz temnega podpeškega marmorja s svetlimi progami in je visoka f»."j cin. Na njej so z zlatimi črkami vklesane bes<*de, ki jih je v imenu slovenskega naroda izrekal eden njegovih prvih genijev, naš največji sedaj živeči pesnik Oton Župančič: Nekdanje čase hil je običaj, da knezom so najljubše dragotiue dajali s sabo, ko so šli v krajine, odkoder potnika ni več nazaj. Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal z njeno s\ojo si usodo — morda Ti z njo bo počivati lažje. Tajna skrivnostnega zločina. Posestnikov sin Franc Ma-lek je našel v svoji kleti v Selcih obešenca, v katerem so kasneje ljudje prepoznali 4,j. letnega kočarja in cestarja Al. Zorca iz Rogozniee, občina Korena. Sumljivo se je zdelo ljudem, da je imel mrtev na gla- nu je sedaj izdana tiralica. Prav tako se še skrivata Ilu-seintJva rokomavha, prvi je Sejdo Alibegič, rojen llHJU v Todorovu, pri Pečigradu, visok 17.*i cm. Drugi je pa Martin Kralj, rojen marca 1914 to tema dvema je hila izdana tiralica. Vlomilska družba je ]x>kradla do I>in cenje- nih predmetov. Orožniki v Cerkljah an (io-renjskem zasledujejo skrajno ne varnega vlomilca in klateža Stanka Zupanca, rojenega lil. novembra 1*M»S v Zalogu, občina Komenda pri Kamniku. Ta je oborožen kot pravi ro-kovnjač, držeč v eni roki revolver, v drugi pa velik nož, vlomil v stanovanje |Hjsestni-ka .Janeza Roglja v S}N>dnjem Brniku pri Cerkljah. Domači so bili vsi zaposleni pri jesenskih poljskih delih. Župane je neovirano rokovnjačil po hiši. Prevrnil je vsako omaro in na-l>osled se mu je posrečilo dobiti v roke prav lep plen. Po-hiisal je KMM) Din kovanega de-jiarja, 5(H) Din vredne zlate u-hane, dalje 100 avstrijskih srebrnih kron in še drug« . BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935 Cena 50c ki je lomil veje in manjša drevesa ter povzročil veliko ško-ko. 16. oktobra proti jutru je začelo močjio snežiti. Kmalu sta bila mesto in okolica pokrita s pet centimetrov debelo snežno odejo, vendar pa se sneg v dolini ni mogel ustaliti. Savinja s pritoki je dopoldne narasla za 1 iu pol metra. Naši v Ameriki "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. tev zavra t nega roparskega limoni in da so morilci njegovo truplo vrgli v 100 m globoko Skočijansko jamo, da bi tako stvari prikrili sledove umora. Po dru- ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVFNSKF NOVICE IZ NASELBINE. Naš naročnik Mr. Pavel Logar v Cherry Valley, X. V., je dobil iz starega kraja poročilo, da mu je pri sv. Treh kraljih umrl oče Luka Logar, star nad osemdeset let. V Ameriki Vsega zlodja me vprašujejo radovedni rojaki in rojakinje. Xiso zadovoljni, da hi jim pojasnjeval razmere na tem svetu, pač pa gre njihove radovednost celo na drugi svet. — No, Zgaga, ker vse* veš, pa povej, kako bo v nebesih! — me je nedavno izzvala Iju-beznjiva rojakinja. — Kako vraga Iu Zdi si* mi pa, da se hoi dil trem stvarem, ko mi ti Peter odprl vrata v ško kraljestvo. — Najprej se bom začudil, ker bom videl tam toliko ljudi, o katerih se mi ni nikdar sanjalo, da bodo prišli v nelie>a. — Nato se bom čudil, ker ne bom tam opazil ljudi, o kate- vedel i začu- »o s\'e-liehe- zapusea dva sinova, v starem , .. , . i*- ... - i - • i • i"1' s«*»»i bil trdno prepru-an, da kraju pa vce lieera ni sorodm-l, , .... , 1 1 kov. — Rojak .Jolm Vii-ič se je ponesrečil pri sekanju drv. bodo prišli v nebesa. — Slednjič se bo |i:i mem st raliovito čudno zdelo, po kak-nili za>lugah in s kakšnim pri- v vrednosti 5000 Din. Vlomilca, ki se je par dni klatil o-krog, so vaščani videli, kako je pred vlomom oprezoval o-koli hiše. Od|K>ljali so ga v bolnišnico v j poroči loin* sem v nebesa dospel, (.'ooperstovvn, N. V., kjer je v ^ hudih bolečinah dne '21. oktobra umrl. Pokopan je bil dne) Zdaj so — hvala IJogu 24. oktobra. minili najhujši dnevi. Xajhuj- ! i • m v , .. ši dnevi so namreč od začetka dopis Mrs. Antomiel , , ... 1 . . avgusta do konca oktobra. Smrt Rudolfa Konjedica jasnjena. 15. oktobra se je napotil Ku-dolf Konjedic iz Cerknice skozi obmejno vas Želše v Skoci-jan, da bi mu tamošnje finančne oblasti podpisale spisek za gi domnevi pa je nesečni Konjedic po nesrečnem naključju padel v jamo in se ubil. Če je bilo tako, je moral potem nekdo že mrtvemu vzeti denar in hranilno knjižico. Denar in pO-1 knjižico je imel v isti listnici "kakor potni list. Štiri življenja — za las ubegla smrti. Po Ljubljani so pričeli IG. oktobra trositi razburljive 110- — V dopis Mr? Može iz Barbertona sc je vrinila neljuba pomota, ki se ima jdotični odstavek glasiti: — Nekaj delavk je hodilo ponosno po tovarni, češ, me (imamo zagotovljeno delo, ker i ne pripadamo k delavski uniji j— a zato niso bile nič bolj spo-[štovane. Dobile so odpust kakor i li-uge. Pripomniti je treba, da se ta odstavek ne tiče Slovenk, ki so, tranzit lesa v Kačjo vas. Od J vice o strašni nesreči, ki da se vi več znakov hudih telesnih I (Ion.ia Je olj Po1 tcT J je pripetila na Drenovem gri- jutškodb, prizadetih s kakim! »bljubil, da se bo vrnil takoj, čn. Govorilo se je o treh nir-topim predmetom, jut tudi parlko °Pravi sv°j I*>»el. S seboj t vi h, ki jih je razmesarila lo-globokih ran. ki so bile zadnnn vzel okrog 1000 Din in luOjkomotiva vrhniškega vlaka. K To je tudi razumljivo v sedanjih časih gospodarskega poloma- denarna nakazila izvršuje. m0 točno in zanesljivo po dnevnem kurzu 1M T JUGOSLAVIJO % Din. 9 .......... Din. 2M S TJ® .......... Din. SN WUI .......... Dla. 5N >......... Din. T ITALIJO $ »J5 $18.25 M4.M SttJI $176.— Lir m Lir trn Lir M0 Ur lš— Ur WMM 8* CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOU vetjih mtakaw kot atmj navedeno. botfltf T ali lirah dovoljvjmo «e bolje pogoja " T DOUBin 9 — p—lati ..........$ m l ^ ..........V8M I ..........JKL» .......... $51 ,B9 krejn IspUCUo ▼ dotarjlh. M »LOVENIC PUBLISHING COMEXNX ^Glitt Naroila'9 * WW IQH. K. L lobokih ran, ki so bile zadane s kako ostrino. Srajca je bila pokrita s krvavimi madeži. Vse to je vzbudilo sum, da je bil pokojnik najprej ubit ali samo omamljen, nato so ga pa neznani zločinci obesili v tujo klet, da bi vzbudili s tem dojeni samomora. Na lice mesta je prišla sodna komisija, ki je istotako ugotovila, da je pokojni cestar postal žrtev zločina. Uvedena je preiskava. Oboroženi rokomavhi. Glavar bosanske vlomilske tolpe Rosic H use in se še vedno skriva pred zasledujoči mi ga varnostnimi organi. Ifusein je pravi zločinski- glavar, vedno je oborožen z revolverjem in drugim orožjem. Je skrajno nevaren in izrecno zvit kot lis-»jak. Husein je bil rojen 19. marca 1904 v Peči gradu. Bosna. Je srednje postave. Ilusein je poveljeval loč lanski vlomilski tolpi, ki je izvršila nebroj vlomov ylo Sloveniji in drugih krajih. Svoj nepošten posel je družba izvrševala nad eno leto. Po Ljubljani so se bosanski vlomilci klatili od hiše do hiše ter izmikali vse, tudi prav ničvredne listine. Proti Husei- lir ter hranilno knjižico nekega italijanskega denarnega zaje imel tudi pot- izkazalo, da ko pretirane. sreči se je kmalu so govorice več O človeških žrtvah sploh ni govora, pač pa gre za dokaj-šnjo materijalno škodo. Zadeva je bila naslednja: Šofer Ivan Oiuha, uslužben pri Pečnikarjevem avtopre-vozništvu, je vozil s tovornim avtom znamke Chevrolet na Vrhniko tovor jabolk. Zaradi hudega snežnega meteža je mca V tem času moramo živeti v znamenju jesiha in grozdja. Jesih predstavlja tisto, kar je od lani ostalo, grozdje pa tisto, kar bomo o svetem Martinu {»okušali. Jesih je neužiten, grozdje j«' pa podvrženo precej dolgotrajni izprenicinbi. No, zdaj se je |>a že prevr-Pa saj je bil skrajni čas. bile zaposlene dni^bi. pn omenjeni TRPKA USODA MLADENKE voda. Pri sebi ni List in uro. Ko ga že tretji dan ni bilo nazaj, je njegova soproga v skrbeh povpraševala po njeni pri Zelšanih. ki jia niso o njem ničesar vedeli razen to, d:i je 10. okjohrn šel skozi vas. Ko se je žena vračala domov, pa ji je povedala Frančiška Kraj- čeva iz (Cerknice, da je na po- j imel z voza le slab razgled. Tu ti iz Škocijana slišala, da ležijdi šipe na avtomobilu so bile v Škoeijanski jami pol ure bo-'motne. Ko je avto privozii do d;i • »d Zeli truplo nekega moškega. V zlih slutnjah je Ko-njedičeva hotela tja ter takoj z opisom najdenega trupla dobila potrdilo strašne slutnje. Povedali so ji tudi, da je truplo njenega moža že v postojnski mrtvašniei. Žena je nemudoma odšla v Postojno ter prišla tja še pred (»ogrehoiu svojega moža, ki je imel razbito lobanjo in polomljene noge. Značilno za tragično smrt Konjedica je dejstvo, da so organi italijanske policije, ki so našli samo potni list in uro, ki se je bila ustavila ob 7.30. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da je postal Konjedic žr- | Kilo izmed mnogih pisem, ki jih vsak dan dobivam, se glasi : Dragi Peter Zga.ua! Prav od srca se zasmeje in ob čitanju tvoje kolone, ko jim tako lepo i , poveš resnico. Marsikatero Že pred leti je prišla v Ui,M' j*' !vs "".ibolj ribor 24-let na šivilja Štefka Z.! Potrebna. Tudi mojo večkrat. Šivala je pri raznih mojstri-1 CV' 1,1 1,stl stopil v hi- njali in se tako pošteno pre-!so' Ravnil, da m sel ven Inez življala. rPed kratkim s«, je se-1 ori'sa- K<> 1111 (ilas X:»| n- zna n i la z nekim trgovskim po-|,hl v roko» »^P1*^ pogledam, močnikom, ki je postal trgov-jki,.» 1Mvr l,ravK Ko v"lsl ski potnik, ko je izgubil prvo j m,(,I,a,ln i!akn,lu,,rm: v< službo. Odkar je potoval poi!W',,a* ,la ,u'kai P1S4' " ^ svetu, je začel Štefko zanemarjati. Ko j«* spet prišel \ ' . t. i -Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno/daje poučen v vseh »tvarek. V sled naiš dolgoletna skušnji Vam aamoremo dati najboljša pojtunila »« tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne listot višajo «n sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času,, in kar je glavno. ta najmanjše otroško. Nedriavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodno $f dobi it Washtngfona povratno dovoljenje, RE-EN-TRFPČRMTT. trpi najmanj en mesec PitUe torej takoj ta breeptn&na navodila in emaotavljamo Vam, da boste poceni ta udobno potoval.. SLOVENK? PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wett 18th Street New York. N. Y. znanega železniškega k rižišf-.-i na Drenovem griču, šofer ni opazil, da vozi v smeri i/, Ljubljane na vrhniški vlak. Le s skrajno prisotnostjo duha je šofer rešil situacijo in s tem svoje ter življenje še treh sopotnikov. Pognal je avlo z vso brzino in prevozil progo, tako da je lokomotiva odbila samo zadnji tlel voza in ga razbila. Šofer je takoj ustavil motor ter je voz obstal tik ceste. Potniki s šoferjem vred so prestali nemalo strahu, vendar so se globoko oddahnili, videč, da so ušli smrtni nevarnosti. Velik del jabolk se je sesul po tleh, kjer so jih pobirali ljudje, ki so takoj prihiteli iz bližnjih hiš in okolice. Kamniški okraj zasnežen. Po velikem viharju, ki je divjal 15. oktobra zvečer nad Kamnikom in lomil veje z dreves ter povzročil ponekod precej škode, je pričelo proti jutru močno snežiti. Zjutraj je )»okrivala tla (i cm debela snežena odeja. Potniki iz Tuhinjske doline javljajo, da je padlo v Kozjaku 12 cm snega, ki se ob mrazu ne topi. Zanimivo je pri vsem dejstvo, da v Domžalah ni snega in da so le med dežjem naletavale posamezne snežinke. V Domžalah prevladuje topla struja Moravske doline. Vihar, sneg in poplava v celjski kotlini. 15. oktobra med 21. in 22. je I divjal v Celju in okolici meti, ' močnim grmenjem hud vihar, ženske. Ko nekoč nisem mogel smeha zadržal i, mi je čevelj Maribor, sta se sestala v par-11«™*«! mimo glave. Izza one-ku. Štefka mu ie potožila svo- \ rasa sr kroiioeem le tedaj. Je | je težave. Drugo jutro je opa-žila, da ji je zmanjkal denar,', ki ga je imela pripravljenega za gospodinjo. Ker je hila prepričana, da ji je denar izmaknil fant, g;i je prijavila poliei-,ji Vse to si j«> nato tako gnala k srcu, da je obupala nad življenjem. Popoldne je odšla na dravsko brv in skočila v deroči* reko. Ker pa so njeno obupno dejanje takoj opazili ljudje, so jo izvlekli v/, vode in j«) rešili prostovoljne smrti. Pri padeu si je mladenka zlomila desno nogo in so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico. 1 i. li <»na naprej pn-i'-ita Z%ca govo k nI« »no. Iu ko jo prečita, se ji nagrbanči čelo iu mene pogleda, če bom kaj rekel. .J;iz seveda molčim, iz oči ji pn či tam očitek: - Ti pa kar tiho bodi, ti si ravno tak kakor Zgaga. Ti ž njim držiš. Dedci ste vsi enaki. < "e I>i liil tu, bi mu že pokazala, no. pa saj ue ve, kaj piše. Jaz si pa mislim: — O. Zgaga prokleto dobro ve, kaj piše! — Dragi Zgaga, nikar ne obupaj Le korajžo. četudi je moja huda na te. S;i j veš, kakšne so! Saj jih poznaš v »Ino duše! — Hodi pozdravljen od tvojega dobrega prijatelja —. Poziv! Izdajanje lista je ▼ srori B velikimi Btroiki. Mne go jih je, ki sp radi slabili razmer tako prizadeti, da *o naa naprosili* da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. H." Prijateljica je očitala prija teljici: — Ti si pa res čudna in nedosledna. Najprej natakneš svojemu možu rožičke na čelo. potem mu pa praviš, da j«* osel. l zorna žena, ki se je hotela ločiti od svojega moža, je rekla advokatu: — Pa tako skomaudirajte, gospod, da bo moj mož vse tri otroke obdržal, jaz pa avtomobil. Kmalu ho minilo petnajst let, odkar imajo ameriške ženske volivno pravico. Ali so kaj napredovale v tem času? Seveda so. Skora vsaka pije žganje kot furman in kakor Turek kadi. ...... O D A" NEW YORK, TgUBflPAY, NOVEMBER 1, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. 0. ML EUX-PEUX: Dušku l>ohrodu»kovt arhivar na okrajnem glavarstvu, je ««• nekoč gos|*odu glavarju na • Ioni neki* listine v |*odpis iu je slučajno naletel, ko je glavar s svojo (IrilŽillieo jedel |»eče||o bučo, ki jo je bil dal relo >l*e-či. < iospod glavar je (»odpisal listine. odrezal košček luiee in ga ljubeznivo ]*oiiudil svojem.i ariiivarju: "Izvolile, gos|M».| Duško! Videli I »os te, kako čudovita l»uea! Sicer je malo o-žgana, a tlič-tic de. Bo>te o- |»r«istili." 44Hvala, hvala, hvala lepa, gos|*od glavar!" je l»il v za drcgi arhivar. "Saj, kako bi rekel—nisem prijatelj Ime..." 44Kako to ! Saj ste vendar z dežele, prosim vas, iu nimate radi hue!!" Iblškll je bilo vse|(»j neprijetno, kadar so ga hote ali nehote »onmi I i, da je z dežele. IMeeica ga je zalila od sramu. "l)a. tako... želiMlce, vest«', gospod glavar, >e mi je odvadil takih stvari!" se je opravideval iti odkimal z glav«*. Pogled mil je nehote ušel Ic sladki *mu koščku, ki je mamil z rdečo iu ožgano skorjo, iu v ustih >o >e mu ualirale sline, ki jih ni smel požreti v strahu, da ne l»i videli njegove slabosti. 44 Kar izvolite, ne sraiuujt? se!" ga je Ijubezuivo vabil glavar. 44Tudi jaz je že nisem dolgo časa jedel in kljub temu j » Želodce sprejema." "Ne moreni, gospod glavar, upira se želodcu, uiti poskusi'i ■ je ne moreni!" je odvrnil I>i■ - | ško in (H»mislil: kakšen tepe sem, vzeti bi. moral! In, da ti hi še dalj«- stal pred skušnjavo, se je ponižno priklonil, pozdravil in odšel. Kuje liil na ulici, jc ucoviri-tio pogoltnil sline iu poiiovu i karal samega selie: 44Te|H*c >1*111, tepec in konec! PEČENA BUCA je že pojavila počeno buča, ki ga je že mučila. Sanjal je o polju, toda o kakem polju! Dolgo je l»iio. široko, da mu ui bilo videti konca. Po lijem pa leže same |H*čeue buče in nad vsak i se dviguje o|K»jna para! In Du^ko stopa po polju, gleda buče ill hoče se lull, da hi si od-trgal. a komaj >e nagne, že ni buče. Stopa še vedno po polju. Polje, toda uie {»olje. aiiijtak n *-kaka pisarna, široka pisarim! Nekje e kotali proti njemu. Dtiško drgeta o-l strahu in beži, beži, a noge mu klecajo, klecajo... ('udovila buča ga dohiti in plane nanj. Arhivar se je zdrznil, prebudil se je Ves premočen od potu. Te *ivnjc so ga inueile Vsako liOČ. Nekega večera so pisarji n i okrožnem glavarji vu priredili večerjo. Pripravili >o vse v Kalčovi gostilni in se zbra'i. da bi poveseljačili. Jed so močno popoprali, da bi popili več •vina. Kajpada je bil povabljen k večerji tudi ari livar, j Bilo je dosti vina, govorov, pesmi! Bilo je i Ijubavnili ■ ti domoljubnih! Nobene niso pre-! zrli v pesmarici. Nato je vsakdo nazdravil. Nekateri so pili na zdravje gospoda glavarja, seveda pod pogojem 44iued iim-mi rečeno"; drugi za nežni s pol v mestu, tretji v pros|*e!i domovine, za carja, za pisarniške bolhe itd. itd. Končno je vstal tudi gos|*od Duško, stopil ua stol, izkašlj;.! se iu navdušeno dvignil kozarec : "(gospoda. spoštovani zbo-rovalei, kolege, moji dobri tovariši!" Tt*da hum I temi srčnimi izlivi se mu je v misel neuradno zavalila tista grozotna pečena buča, ki ga je neprenehoma zasledovala hi mu tudi zdaj zmešala v glavi arhiv idej, ki jih je bral v časn trinajstletnega službovanja. Duško je poskusil nadaljevati. Naredil je močno kretnjo / roko, dvignil jo proti nizkemu stropu, svečano držal tako nekaj minut, navdahnjeni pogled pa mu je počival na tovariših: VABILO NA PKVI Halloween Ples katerega priredi SLOV. PEVSKO DRUŠTVO "SLOVENEC" v soboto, 3. NOV. 1934 — Začetek ob 8. zvečer — na (i!) IRVING AVE , corner Star Street, B'KLYN, N. Y. I 'stopn iua prosto rot ju a. Zabava bo vsestransko zanimiva za mlade in za stare. (iodba puil roitslmm JJr. II use a lea. Za prigrizek bo.dobro preskrbljeno. — Za obilno vdelcžbo s.' uljudno priporoča "Slovenec" 44Na noge, kakor bi rekel... deloma... sem pa tja." Toda buča se je jamov no o-brnila v reki .njegovih misli. Duško se je čutil oslabljenega. Roka mu je omahnila, ozrl se je mi tovariše in .spregovoril z mehkim. drhtečim iu blagim glaskom, ki še zdaleka ui sličil govorniškemu zanosu. 44 Veste kaj, gospoda ! Dajmo kdaj speči bučo! Tako — kot tovariši. Saj ne stane bogsiga-vedi koliko! In privoščimo si zopet malo veselja." i I Nastal je kratek molk. Nato j so vsi zavpili "hura" iu Kal-čova gostilna je odmevala od 1 ploskanja: 44Sprejeto, sprejeto!" Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale. Ce te podijo — llieži, če ti ponujajo — vzemi, a moja Imti- Dnško je njf-voljno udaril ' s prstom po glavi. Okusni ko | šeek bllče mu j«, stopil zo|M»t j pred oči. Kako je bil lep, go • rak, sladak m kako ><■ je nad | njim vila prozorna, maineča { pa ra. 44 V resnici, če je kaj, kar mi j ni svetu najbolj prija, so to J gotov o buče,4' j«, pričel raz-» mišljevati, ko je stopal s po j vešeno glavo po llliei. Saj jih jeni kot pujsek. Ko! bi le ne imele takega imena!' Buča! Nekam prostaško se sliši, vrag ga naj vzame! Neumna — kmetavzarska stvar. Rekli bodo: ta in ta je buče, pu sti ga, saj je brez kulture, ne-otesanee z eno besedo — svinja. Daleč od ljudi!44 In domišljija je pričela polagati p reden j same buče: slad-ke, lej*e, prijetnega duha. Od tega dne je Duško Do-broduškov bil malo nemiren « i nervozen. Pečena buča, ki > • mu je javljala [s»gostoma, ga je preganjala. Se božo!" Komaj j« ponoči zaspal, se njiznica St. Testament Spi-al 1 vini Koziuau. ljudska ilraiua v 4 dejanjih. liroS.......li.1 Št. 4. Poletne klasje Spisal Cvetko (•'ulur. Izbrane fN-stni; ,1*4 hira., broširano.. Št. 7. Andersonove pripovedke Za slovensko mladino pri riti i la l*tia. Iti slrHiii. I»r. Problemi sodob. ne filozofije Spisal »mi*-, pro'. «lr. Kr. Wt*-Iht. a IT hI rani. Urini. .........70 »Št. 10. Andrej Ternouc SpUnl M an Albreht. 11* Ujefuia karikatura iu minulosti. 55 strani, broširano ............ JS5 Št. 11. Peterčkove poslednje sanje Spiva | I »a vel Colia. Itoii^iio ik»-ve*t ........................ J35 Št. 14. Denar < lir. Kart Kd^IIki. Nanxino-pis|MMlar»kl *|i|x, |m»s1otcdU df. Albin flgri«. 'J36 strani. bro»... M »Št. 15. Edmond in Jules de Goneourt Kplsal Uenee Mauperin.......41 št. 16. Življenje Spinal, Janko Samce, r^uil. 11'J fffraiil. brtwlrano .............45 Št. 17. Verne duše v vicah Spisal Pmti|)er Mrrimee. Pur«*t Ml strnili .................... Št. 19. Potopljeni zvon Spiral »lerbart Hauptman. Hrama. bajka r jietib Uejaujib. 124 strani, broširano ........J* Št. 20. Gompači in Ko. muraaaki Spisal Jul. Zever. Jai»onskl roman. Prestavljeno iz češčlne. 154 strani, broširano .........45 Št. 21. Dvanajst kratko, časnih zgodbic, II. Spisal l-'ri. I. DEL L— Št 60. Zapiski iz mrtve, ga doma (Dostojevski>. II. DEL .... 1.— Št. 61. Bratje in sestre (C. liolar)....................75 Št. 62. Idijot Spisal ruski pisatelj Dostojevski. I. Del •..........••••••... 90 Št. 6?„ Idijot II. DEL....... ...............90 Št. 64. Idijot iu. mL ................... jo Št. 65. Idijot IV. DEL ....................JO Vsi 4 deli......3.25 Št. 66. Kamela, skozi u-ho šivanke (Frant Langer). Veseloigra .. .45 KNJIGARNA "G. N." p 216 WEST 18tfa STREET * NEW YORK, N.Y. "Še nocoj IM se je oglasil uekdo. *4 Sprejetooooo... *" In ni minulo j»«*t minut, so >.«.* pobrali potlpise, nabrali nekaj denarja, kupili bučo in poslali v pekarno. Duško se je potopil v blažene misli. In ko je bila po eni uri buea peeena, si je želel, »la bi jo sem prinesel, in je o« I šel. Toda... Toda... Ko se je vraeal s lepsijo, na kateri je širila jiecVna bnea prijeten vonj, jra je sreeal uospo l glavar. **llo. bo, gospod Duško!** ga je pobaral. **Torej ste si Imet* spekli! Veseli me, veseli lile! Gotovo se vam je že želodce popravil .*!" Dušku je otrpnil jezik in ni mogel reei niti l»esediee. Ko je prinesel Imet* tovari-šem, so vsi opazili, da je bil i»n*-bledel kot mrlie. "Kaj ti je?" so silili vanj 'M se rinlili. "Slabo mi je!" s»- opravi-ee\ al Dllško ill se brez liioei se-setlel na stol v kotu in obsedel lnraeno iu tiho. Zatopljen r temna razmišlji-vanja, še pogledal ni tovarišev, ki -o s slastjo veseljem pospravljali sladko bllro. "Duško, vzemi, brat»*e,'* so jintledovali. 44 \*e moreni," je govoril žalostno in pobito iu nadaljeval v joku: "Slabo mi je, zelo mi je slabo fantje! Smrt je blizu. ** ^ Iz l»olgarš(*ine prevedel: Radev Xiko. ZADNJI DEDIČ BRAZILSKEGA CESARSTVA POKOPAN .J užuo-anieriška republika je bila neko«" cesarstvo. Prvi bra-ziljanski cesar Doni Pedro i. ima sloveče ime v zgodovini Brazilije. V deželi, katero so Španci imeli za kolonijo zlo-eineev, polno moevirja, je Pe d rt* i. dovršil misijo južnoameriškega Wasbiugtinia. Pod geslom: "Sv«»l>o«la ali smrt*' je Pe«lro I. za«"el vojnti za n«.;-o«lvisnt>st Brazilije izpod špan skega jarma. .1 unaški boj se j-* končal z zmago svobode, ki je pomenila obenem zmago nove vladajoče roiloviiic. Pe/lro II. je bil šele 1"» let star, ko je za prednikom nastopil prestol. Še ni bil "_'<) ! u-morov. Na mesec bi padla tedaj povprečna dva. oziroma še manj, dočim se lahko ponašajo Pariz. Berlin, New Vork ali celo Chicago z mnogokratnikom tega števila, čeprav so to manjša mesta nego London. L. 11KJ3 je bilo tu 21 umorov, a vse je policija lahko pojasnila. V 11 primerili so storilci izvršili samomor, v ostalih desetih primerih so jih prijeli. Šest med njimi so obsodili, tri so kot neodgovorne internirali, enega so oprostili. Ni dvoma, da je bas na Scotland Vardu največja zasluga, da so v Londonu najtežji zločini razmeroma tako redki. A tudi pri drugih vrstah zločinov je statistika za London u-godnejša nego za ostala svetovna velemesta. Cestnih ropov je tu na leto na primer o-krog sto, tatvin se zgodi sicer še vedno so,oon, a med njimi je vlomov manj nego .">(10. Seveda ni samo strali preti sigurnostjo, s katero deluje Scotland Vark, ki zavira zločinsko delovanje; omeniti je treba tudi brzino in neizprosnost, s katero deluje angleška justira. Najpozneje v dveh tednih po aretaciji so hudodelec že zagovarja pred sodiščem in prejme sv«»jo sodlto. A za redno delovanje sodišč mora skrbeli najprvo policija, in t«> je pri angleški policiji urejeno ua vzoren način. Ni čudno, da pošiljajo policijske oblasti vse ga sveta svoje najboljše urad nike v London, da se tam do konca izobrazijo v svoji stroki. 44Vse videti ill vse vedeli" je najvišje geslo Scotland Varda. Njegov uradnik se ne ženini stopiti v katerokoli hišo in poz vet leti pri služkinjah in vratarjih, kar hoče vedeti. Ta sistem je primitiven, a vendar uspešen "Odpri oči in zapri usta", to je drugo važno geslo. V Londonu ni prijavnega sistemy, ki je v navadi po vsem svetu, a vendar so vsi prebivalci poti nevidno in stalno kontrolo policije. Največjo pažiijo posvečajo vzgoji bodočega detektiva. Začeti mora kot preprost policist na cesti iu v prometu, kjer naj se izvežba v lastnostih, ki delajo pravega mojstra v njegovi stroki, v pogumu, hladnokrvnosti in prisebnosti. Tretja prednost Scotland Varda je v njegovi izgradnji. Vse skupine policije so organi-] zatorično zvezane in podrejene enemu samemu vodji. fV se zgodi kakšen zločin, se delo Scotland Varka ne omeji samo na njegovo pojasnitev, temveč gre še dalje, do obtožbe pred sodiščem. Scotland Yard nadomešča tožilca in preikovalne-ga sodnika. Se le potem se ločita justična iu eksekntivna oblast. Na teh temeljih, ki so se že v desetletjih izkazali, stoji Scotland Yard. TTmljivo je, da se pri svojem delu. poslužuje vseli pridobitev moderne tehnike. Policijski avtomobili in celo šlcini so opremljeni z brezžičnimi aparati, ki omogočajo vsak čas zvezo s centralo z vsakega kraja. V zadnjem času ima ta policija ua razpolago tudi prosluli novi tip Ic-tala. a v togi re. ki ^e dvignejo lahko z vsakega mesta iu pristanejo lahko kjerkoli. Zločincem je življenje ua Angleškem čedalje težje iu morda ni daleč čos, ko bodo tam praktično izumrli. NOCAVICA REŠITELJICA Dva ribiča, ki .»ta s trnkom lovila ribe v jezeru Padush v Kanadi, sta se ponesrečila. Prevrnil se jima je čoln. Brez pomoči sta plavala po vodi, daleč proč od brega Mlada gospodična je z brega opazila ujujino nesrečo in smrtno nevarno-!. Takoj jc. brez pomisleka. pogumno skočila v star čoln. ki je imel !e eno polomljeno veslo, in ž njim odvesla-na na jezero. Žal pa ni bila dovolj močna, da bi l>ila mogla o-ba moža potegniti iz votle v čoln. Ponesrečenca sta bila pa tudi že tako izčrpana, da si nista mogla sama pojnagati v čoln. V tej stiski jc dekletu šinila glavo rešilna miser. Brž je sezula svoje svilen^ nogavice in je ž njimi enega izmeti mož privezala za svoj čoln. Nato je z naporom vseh svojih sil srečno potegnila v čoln drugega. Ta ji j«' potem pomagal, da sta oba rešila iz votle še prvega. LOV NA MORSKEM DNU V svojem laboratoriju ob francoski Rivieri je polkovnik Le Prieur zgradil opravo, ki omogoča šelinje po morskem tlim iu streljanje ua ribe. Ta naprava sestoji iz l*J funtov težke potapljaške opreme in "podvodne puške". Potapljaška oprema je v glavnem obroča sta posoda za stisnjeni zrak, ki jo je treba pritrditi okrog pasu, in lahek potapljaški šlem, ki je preko hrbta s cevjo zvezan s posotlo z zrakom. Puška deluje istotako s stisnjenim zrakom in izstreljuje jeklene puščice. Podmorski lovec se s temi pripravami baje hitro privadi uiokrt* okolice. Seveda pa se ne more potopiti globoko i«t tudi ne za dalj nego pol ure. "glas naroda" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoc« naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7* V Italijo lista ne pošiljamo. V V Sk. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 1, 1934 THE LAROEST SLOVENE DAILY In U. 8. A GORA LEZE. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. 9 V prvem veselju, ila jo iium-1 jRmiočnika, je hotel Sim-merauer že stegniti roko. V runa pa ga |>otegne nazaj. — Ne, oče! Ali ne moremo sami olnlrzati hiše! Ta tukaj nam prav gotovo ne bo {»omagala držati. Temu ho še njegova lastna hiša odletela, f'esar s«« dotakni*, splava. Nima dobrih rok. Rajši ostanimo sami, oče! — (V ti praviš! — pravi Simmerauer polglasno ter plaho f>ogl<*da Žorža. In mati Katriea se je bala kakega prepira. — Toda dekle! Kako moreš tako govoriti! — Xjena skrb pa je bila preveč; Zor ž stoji mirno na svojem mestu. Šele eez malo časa. ko mu je rdeeica zojiet izginila s cela, pravi: — Vrona! S*nlaj pa si mi nekaj povedala! Da sam za sebe nisem nič vmlra, vem že »lavno. Da pa tu
  • očasi valil dim. 8 travnikov. eez katere teče širok I*otok, so se dvigale tanke megle; njihove kopreue so se mešale z <111110111 ter obkroževaK- ostrešje Purčelerjeve domačije, ki je stala na gričku ter obvladala vse hiš«* v vasi. Ponosno | m» lop je! S eeste s,, vodile iz rdečega kamna sezidane stopnice skozi prodvrt v hišo. Dolgo poslopje je zakrival«* dvoriš.'«. > hlevi, skednji ill kozolci Stara Purčcler-jeva hiša j«- l»ita prava k met ska hiša z nizkimi vratmi in majhnimi okni. K«, j«. T«»ne |*» smrti svojega očeta prevzel posestvo ill pri|M>|jal v liiso Karolino, mu stare sobe niso Kilo dovolj lope. da bi v njih spravil svojo mlado srečo. Nek«, lioletje so zidali, dvignili so streho, v se gorenje sobe s<» p«>. rečaii, napravili nova vrata z izrezanimi podstavki ter |k>ve Čali okna z oln»ki. Iz veže so bile izfieljane nove stopnice iu medtem ko -e je Tone s svojo ženo preselil v "gosposke" so l»e, je majhne sol»e v pritličju, v katerih so Tonetovi stariši osadili obzidno sadje in trto in bu jno zrast lo vej«-, na katerih je bilo wnlaj ovotiolo listje v vseh barvah. V HLACi SPOMIN OBLKTNU'K SMRTI NAJINKliA XKPOZABNE(J A SOl*RO(JA IX Oi KTA Frank-a Umek ki je umri 1. novembra liW'J v Brooklyn. X. V. Leto dni je že minilo, »nikar v hladni zemlji sfu>; c najnih snih, r mislih najinih, tira t/i, retlno št- žici*. Za Teboj žalujoča soproga France-: in sin Franki«*. Bi •o«»klyn. X. V., 1. novembra 11'.">4. ZAGREBŠKI MOJSTRI DENARJA Preiskava proti pe.uareje-vale«*m bankoveev, ki so bili pred dnevi razkrinkani v Zagrebu. haš ko so si bili uredili svojo delavnieo, j«' zaključena ; ter je vso nevarno družbo po-lieija ž«* izročila okrožnemu sodišču. Jnieiator ponaivjeval-skega podjetja je :>«» letni Josip Sager-Naiidel. (»oljski se bili za čudo ohranili v takšnem stanju, da jih je bilo mogoče razviti. Tako je Arktida končno pojasnila «*n«> svojih največjih skrivnosti. A šele danes j«* bilo mogoče misliti na to. da bi nesrečno trojico pokopali v domačo z«*-mljo, v grob. ki ga jc izsekala narava sama v skalo in ki mi j«' Strindbergov pravnuk, zna ni švedski kipar Tore Strind-berg, okrasil z lepim in po niemhnim spomenikom. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST ista STREET NEW IOSK, H. I. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJI SHIPPING NEWS 3. novembra: I^uifyette v Havre (j«n. v on Steul>en v Ilamburb Saluriita v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Urniien v Hr«inen .\ Utretigaria ' C. v Hamburg Boulogne sur Ml t Cherbourg POKOLJ MED LEVI 17. novembra: Champlain v Havre 21. novembra: Washington v Havre Albert Ballin v allmhurg 23. novembra: Majestic v Cherbourg Co n te di Savoia v Oenut 24. novembra: Paris v Havre j 29. novembra: St. liouis, M. a. v Hamburg 30. novembra* Olympic v C" * Evropa v Bremen I. decembra: I~-ifayette v Ha*.v Kex v Genoa 4. decembra: Manliattan v Ilavre 7. decembra: Saturnia v Trst Hamburg v Hamburg I'ereiigaria v Cherbourg 8. decembra: Ciiamplain v Havre II. decembra: Cen. Von Steuben v Hanibrrv 12. decembra: N '«- York v Hamburg 14. decembra: M »jestic v Cherbourg ishington v Havre C -rite d I Savoia v Genoa 15. deecmbra: 1* iris v Havre liremen v Bremen 19. decembra: A be rt Ballin v Hamburg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: Oeutschland v Hamburg 29 decembra: lie de France v Havre V okrožju Mikimlani v Ški ileželi Taniiaiijiki ifn- __________ . levi tiuli m lilo. Ni lire ni inojrel 'zaradi suše v zadnjem easu na-vee ugotoviti, kakšna je bila padli vasi domarinov in nmo-ta iiso«I;i t(*b polarnih junakov." ^o zamorvev je postalo njih Raznimi i ljmlje so /.<• oil vsi-i^a j>l«-n. Pojedini lovci niso nio-p-Andreejevi ekspedici ji ter ji ironom je jiadlo nmoiro živali, prinesti rešitev. Toda polarno čeprav so bili zamorci oboro-ozemlje je preo«rroiiin<», ki-bilo mojroee imeti vsaj maj- mi kn-menjaeami. Koneno jim hen pojui. kje naj bi bil balon ju us|h-1o. U na. HO ,Km,aWile varljiv,,,, slikarijam, ila je b,l« v resnici videti. |so kazali, da bi nuurla podati ,,Jt-°VI kot ib. na un elerjev, los, ne bi bilo nikake napake. L.ul,va zHn nevarna. Bivši fo- Polej? lilHnih vrat je stala kamenita klop v uti, po kateri to^raf Xovaei«^ je iiamre«"- moj hO j o razpreda trta. s katere je v\m\o rdeče listje. Tukaj je wlela jros|»a Karo) i na. mlada žena Pureelerjevejrji Toneta iu na tleh iz opeke je skakal njun štiriletni sinček, bled in sla-?K»ten. Miiltem ko je deček tiho vlačil /a Seboj lesenejra ko-njička, katerega je vsak ikra t, kadar se jre prevrgel," potrpežljivo zo|M*t (»ostavil na noge. je mati imela roke z roČnim delom v -vojem naročju ter naslonila slavo na zid. Bila je meat no oblečena, ker jo mož tako hotel imeti. Slabotna otrokova postava z nežnimi udi hi prav lahko zatajila svoje kmet-sko pokol jen jo. Zona je celo imela bele roke. Purčoler jo mi »»lil. da bi bilo pod njeno častjo, da bi opravljala ka^o težko delo in t »oma gala pri gospoda rat vn. Imela je. leot je Tono rad pripovidoval liudom. življenje za katero bi jo mogla zavidati tudi kaka grofu-a. Tu vendar je vsak večer čutila v svojih udih. kot bi ves «lan težko delala. Preteklo zimo je bila stara triindvajset let. Vsak bi j«» *o«lil za starejš«,. pri kakih tri«los«»tih letih. Kjn majhni obraz ie m* Vedno imel ono nežno lo|ioto. ki jo Pureelerjev ixuios tako ponižala, da si je poiskal svojo Karolino v /upnikovi «|,u-ž m ski sobi. In k«.t krona so ji Še vedno ob k r« »že vale Čelo «l«»-liele. riave kito. Tinla okoli tihih ustnic je bila zarezana poteza tihe t n go in iz njenih trt«»st. Po cesti srre mimo kmetica in ulasuo pozdravi. Mlada žena se zbudi iz svojih misli. Počasi si z roko Potisno s čela šop las za ušesa: t«i je Kila njena stara-navada. Xat«» zopet prime roeno delo. splete nekaj zanik iu zopet nagoni irlavo na zid in globoko vzdihne. kot bi čutila oživljajoči hlad večera. Kako till in lep je bil ta večer s svojimi sanjavimi zat«'ir-njenimil meglami, s pojemajoi'*o svetlolio na hribih. Iz dru-žinake Molie so prihajali glasovi poslov, ki so bili ravno pri večerji. Vas ji- bila že napol v miru: samo sem in tam kak glas v vrtu: včasih tudi kratko jwisje lajanje; poleg tega tudi glasovi vaško godite, ki jo imela vajo v gostilni. Tmla^ glasovi niso bili nič kaj prijetni, kajti manjkal je vodilni" glas ('-trobente, na katero je navadno pihal Daksenov Žorž. Kadar je vei-erni veter |M*ta! nekoliko močnejši, so so glasovi gosli in klarineta pomešali s šumenjem vodo. ki je na glcbjili krajih doline prihajala izpod spodjodciicga liriba. Karolina prisluškuje daljnemu šumenju ter gleda po pobočju premikajočega »o hril»a. — ri»ogi ljudje! — K njenemu sočutju s<- pridruži bolesten upom in. Tain gori je tudi xtala hiša. v kateri je nekdaj živela kot vesel otrok, ko so še Živeli njeni stariši. To je bila hiša. katero jo Oassnor kupil pred štirinajstimi leti iu katero je sedaj moral izprazniti. Tedaj pa mlada žena priti svojimi nogami zasliši ropot. Otnok je pre vrgel konjička ter se pri|>ognc. da bi ga pobral. ^— Tonček T — vpraša mati. — Ali hočeš iti spat? Poglej, je že tema Pridni otroci morajo spat. Pojdi, greva s|>at! Otrok zmaje z glavo. — Očeta počakati! (Dalj« prihodnjič.) polarnih zadevah so izrekale najbolj nasprotujoče si domneve. Ameriški viri so na pr. tr-jilili, grozotno. Neko noči so planil«* skoraj vse istočasno proti ogradi in jim j<> r«*s uspelo, da so j«* na nekem mestu podrle. Prvi lev. ki j«* planil skozi luknjo. s«* j«* zapičil naravnost v sulice zamorcev, marljiv«1 r«»-k«* so m«*«l tem hitro zadelale vrzel. OSEBNO VODENI BOZlCNI IZLETI V STARO DOMOVINO na s vkto vnozna vih ekki'rksmh 1'akmkih I preko ChcrlMMir^a i (vknanje n<>0 prt-j) Carl i lout ili« OLYMPIC 1. DECEMBRA ton CARL UENTILK. voditelj BERENGAR1A 7. DECMBRA r.LMlKI lull ALFRKI) MARKI S, voditelj (v k_rrJiike tretjemu razrnln. ruzuriia lxwtrtv.Wa. — I*rišteiliie denar in kupite \»» lii'/.ji »■»•ni kiirto zu tj:i in nazaj. Take |M>rratut' k:ii*t«* «lv«* let i veljavne. I'e žalite, lahko plm'ate lu
  • omočiiikom. Z vrvjo sa s«* spustila «lrzna moža v oirrado in tam hitro spl«*zala na neko drevo, ker so I<> nekaj, česar š«* nihče ni vi-r«*l: vsi ostali levi so planili na težko ranjeni zveri in ju s strahovitim tuljenjem raztrgali. ju levi takoj opazili in se po-j Njih f^lad je bil tako velik, da i^nali proti njima. Z drevesa STATISTIČNI PODATKI NA HlSl v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.--- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in ce je gotov, Daj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na euemu izmed teb pa mikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki ao se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: ' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. so skušali utešiti celo z mest mi lastnih tovarišev. To jo bil začetek strašnega boja vseh levov proti vsem. Zverino sh napadal«* druga dni^o in se trgal«* in kadar je kakšna omamila, so jo ostale takoj požrle. V«*s dan je trajal ta pokol j pred očmi lovcev, ki s«> se na zadnje usmilili preostalih. t«-ž-ko ranjenih živali in jih pokončali z milostnimi streli. ipprinnnnriririnrinrinri nnr JUIJUUUUIJIJlJlllUlJlJllllJlUl317l DR. KHRNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo i KNGLISII SLOVENE READEH I 1 8TANE 8AMO Na steni nekega hotela v Moskvi, so nave«loni podatki, koliko železa uporabijo štiri glavno evropske industrijalno»države. V prvih štirih vrstah je označena uporaba železa leta , 1I12J1 v* Sovjetski Uniji, Angliji, Franciji in Nemčiji. V drugih štirih vrstah so podatki za leto 19,^2. V treh l«*lib j«* prišla Sovjetska Unija na prvo most o. $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21 d WEST 18th 8TREK1 N3W 70BR CITY