Političen list za slovenski narod. Po nošti prejeman velja: 2» ca'o teto predplačar. i a gld., '.a po! leta H gld., za četrt leta 4 gl«L, za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: jU celo leto 12 gld., aa pol le.a 0 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani r.a dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upruvuUtvu ln ekspedlelja * „katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh poi 6. uri popoldne. Vredndfitva telefon • Stev. 74. čpfttev. 292 V Ljubljani, v četrtek 22. decembra 1898. l^etniU XXVI Drža v ni /bor. Dunaj, 21. decembra. Včerajšnja seja je trajala od 10. do 8. ure nepretrgoma; zbornica je na vsak način hotela dognati zakon o uravnavi plač državnim slugam, kar se je tudi zgodilo. Dolgotrajna debata pa je zopet pokazala, da je mnogo takih poslancev, ki iščejo v prvi vrsti hvale pri svojih volilcih ter globoko segajo v drž. blagajnico, brez pomisleka, ali je v trenotku tudi dovolj rednega pokritja. Včeraj so soc. demokratje, antisemitje, nemška ljudska stranka in naprednjaki kar tekmovali za popularnost pri državnih uslužbencih ter predlagali in zagovarjali razne premembe v načrtu zakona. Tako je soc. demokrat dr. V e r k a u 1 predlagal nov paragraf, ki bi določal, naj se služba v uradih tako uredi, da bodo imeli sluge vsak teden jeden dan počitka in vsak drugi teden bodi ta počitek na nedeljo. Dr. K a p f e r e r pa predlaga : »Služba pri državnih uradih naj se tako uredi, da bodo sluge ob nedeljah in praznikih opravljali le najnujnejše posle in da v vseh slučajih za izvrševanje svojih verskih dolžnostij dobe dovolj časa « Poročevalec dr. P i e n t a k odgovarja , da taka določba o nedeljskem počitku nikakor ne spada v okvir zakona, ki uravnava plače ; za to je treba posebnega zakona, ki bode natančno določal nedeljski počitek v javnih uradih sploh. Sicer pa je budgetni odsek soglasno vsprejel resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj službene ure tako uredi, da sluge dobe na teden po jeden dan prost. Tem razlogom je pritrdila tudi večina ter odklonila vse dostavke. To glasovanje je na levici vzbudilo velik vrišč. Kričali so vsevprek, osobito nad duhovniki na desnici, ki so glasovali proti Verkaufovemu predlogu. Dr. pl. Hofmann je pri naslednjem paragrafu celo imenoval nekatere duhovnike, ki se niso udali svetohlinstvu nekaterih levičarjev. Zato je župnik Pastor iz poljskega kluba odločno zavrnil to nelojalno postopanje, češ, da je levičarska zahteva glede nedeljskega počitka le demonstracija, ker taka določba nikakor ne spada v okvir tega zakona. Govornik je kot član obrtnega odseka z veseljem vsprejel poročilo o nedeljskem počitku v uradih in bode dotični zakon tudi najtopleje priporočal. — Toda soc. demokratje ne mislijo na nedeljski počitek v katoliškem smislu, temveč delajo le zgago. Posl. Z a 11 i n g e r obnovi predlog dr. Kap-fererja glede posvečevanja nedelj in praznikov v obliki resolucije, ki je bila soglasno vsprejeta. Desnica v manjšini. Uprav otročje vesolje je med levičarji vzbudilo glasovanje o zadnjem paragrafu, ki po vladnem načrtu, katerega je vsprejela tudi večina v odseku, določa, da stopi zakon v veljavo z dnevom, ko bode objavljen* Res, da je malo utemeljena izjava fin. ministra v odseku, češ, da stopi zakon v veljavo, ko dobi potrebno pokritje. Fin. uprava gotovo brez posebnih skrbij dobi v raznih predalih teh 3'/, milijona za sluge, kakor jo dobila brez novih davkov pokritje za zboljšanje uradniških plač. In če je bilo zboljšanje uradniških plač opravičeno, je gotovo tudi zboljšanje plač državnih uslužbencev. Brez dvoma bi bila zbornica kot jeden mož glasovala za to, da stopi zakon že z novim letom v veljavo, ker bi lin. uprava že dobila potrebno pokritje v raznih preostankih. Toda, ker se je finančni minister v imenu vlade v odseku odločno uprl tej zahtevi, je gotova nevarnost, da bi vsled te premembe v zbornici padel ves zakon pod klop, kakor se je to že zgodilo 1. 1896. Novo leto je pred durmi, gospodska zbornica bode skoro gotovo zavrgla določen obrok, in s tem jo zakon za nekaj časa zopet pokopan. Navzlic tem stvarnim pomislekom predlag dr. pl. Hofmann, !naj velja zakon že od dne 1. oktobra tekočega leta. Posl. Resel dodatno predlaga, naj stopi zakon v veljavo s 1. dec. Oba ta predloga je večina odklonila. Nato predlagata Hofmann in F o u r n i e r, naj stopi zakon v veljavo z novim letom, Fournier zahteva o tem predlogu glasovanje po imenih, češ, naj svet zve, kdo jo prijatelj ali neprijatelj državnim uslužbencem. In pri tem glasovanju je desnica ostala s 3 glasovi v manjšini, ker je bil predlog levice vsprejet s IGO proti 157 glasovom. Levica ploska in raja, ker je zopet slučajno enkrat v večini. In na tej navidezni zmagi jo gotovo mnogim levičarjem več ležeče, nego na stvari sami, da bi namreč zakon dobil veljavo že 1. prosinca 1890. Mnogi poslanci z desnice so bili že odšli pred glasovanjem Tako je bilo nena-vzočih (3 Dalmatmcev, nekaj Čehov in Poljakov in več članov katol. ljudske stranke. Odločili pa so večino poslanci Fink, Kapferer, Rohracher, Schopler, Thurnher, Keil. Tusel in Zallin-ger, ki so glasovali z levico. Nekateri poslanci pa so se odtegnili glasovanju v dobrem prepričanju, da s tem omogočijo državnim slugam hitrejše zboljšanje gmotnega stanja. Toda bržčas so se varali in morda le vladi ustregli, ki se izgovarja, da v predloženem proračunu za leta 1899 nima zadostnega pokritja. Ko bi bila poslanska zbornica vsprejela zadnji paragraf po vladnem načrtu, odobrila bi načrt zakona gosposka zbornica gotovo že v prihodnji seji in zakon bi v kratkem dobil Najvišje potrjenje. A sedaj je ves zakon v zraku, in tako so gotovo prerano ploskali oni, ki menijo, da so ustregli državnim uslužbencem. Koncem seje sla svojo sitnost prodajala Sto-jalovvaki in SchOnercr. Prvi je tako dolgo čenčal o izjemnem stanju v Galiciji, da mu je pred- „Dom in Svet" 1. 1. Naš »Dom in Svet« je tak, da za druge vse stori, vse pretrpi, na-se pa pozabi popolnoma. Mar ni tako ? Celo leto prinaša poročila o novih knjigah domačega in drugega slovanskega slovstva, o svojih spisih, ki so vendar mnogi izvrstni, pa — molči. V tem oziru, naj mi ne zameri! — se mi zdi preskromen. Nur Lumpe sind besehei-den ! pravi rek, (a ni treba, da bi bil!) £ato pa naj te vrstice obrnejo malo pozornosti nanj. Podoben se mi zdi »Dom in Svet« modremu odgojitelju. Noč in dan premišljuje o najboljši metodi, ki bi po njej vzgajal mladi rod, a ko jo najde, se je drži trdno in neomahljivo. Kot najboljše vzgojevalno sredstvo so že davno priznani dobri, lepi vzgledi. Spomni se le Plutarha, koliko je vplival s svojimi življenjepisi, sto- in stoletja — v preteklem n. pr. na Rousseau a, ki je od ondot zajel svoje pojme o svobodi. Tako ima torej tudi stari Plutarh svoj delež in morda ne najmanjši pri francoski revoluciji, po valovih, ki jih je ta razburkala in ki še tudi nas mečejo sem ter tja. Moč vzgledov je torej velika ! Exempla trahunt! »Dom in Svet« — ni-li na prvem mestu prinašal skozi celo leto vzglede slavnih, delavnih, vzornih mož? Moder vzgojitelj! In tega se hoče držati. — Moder vzgojitelj vzbuja v gojencih tudi pametno častiželjnost, tekmovanje. Isto doseza »Dom in Svet« s svojimi književnimi poročili ; kajti ko čitaš, koliko dela ta ali oni, kako se gibljejo bratski narodi, mar se ti ne vzbudi želja, da tudi ti storiš enako ? — Dobre povesti so neizmerno velicega vzgojevalnega pomena. Veri sovražno slovstvo v tem oziru deluje z velikanskim uspehom. »Dom in Svet« skuša zlo zabraniti in ustanoviti plemenito pripovedovalno slovstvo. Mnogo, mnogo je že storil! Kaj bi bilo, da on ne deluje že enajst let ?! Zlasti dva spisa sta so letos odlikovala : Podgoričanov «Iz našega kota« in Troštova »Družina socijalistova«, oba iz nove dobe socijalnega nereda. Pisatelju prvega se na mah pozna, da pozna vire družabnega nereda, pa tudi pota, da se pride zopet do reda, ob enem pa klasiško ume risati značaje ; drugi spis ne kaže sicer še tistega globokega utiievanja socijalnega vprašanja, a spričuje, da se pisatelj resno bavi s tem in torej tudi smemo pričakovati se nadaljnega napredka, ki bo stvari v veliko korist. Pozabiti ne smemo tudi povesti v pismih: »Volja in nevolja«, ki hrani menda vso praktiško modroslovje v sebi. Treba je le volje — tako te uči spis — pa gre vse ; vzrok nesreče je le pomanjkanje volje, — nevolja ! Kdor je spoznal glavnega junaka, dobro znanega pesnika slovenskega, sedaj že rajnika, čita vse še z večjim zanimanjem. — Tudi priljubljeni slovenski Karol May se je letos zopet oglasil, žal, le v štirih številkah. — Modri vzgojitelj vzgojuje ne le glavo, ampak tudi voljo in — sreč. Le tisto omiko jaz štejem za pravo, Ki voljo zadeva, srce in glavo. Vse troje! . . . (S. Gregorčič.) Glavo bistri z raznovrstnimi znanstvenimi sestavki, zlasti izbornimi »Socijalnimi pomenki«, ki so žal šele letos prišli s platnic v list, potem zgodovinskimi A. Fekonje ter naravoslovnimi prof. dr. S. Subica. In srce ? Da nc ostane brez hran fJ * /j sednik odtegnil besedo; Schonerer pa je zahteval, da bodi seja še danes, kar pa zbornica odkloni. Italijanski poslanci so vložili interpelacijo na naučnega ministra proti hrvatski gimnaziji v Pazinu, češ, da velika večina prebivalstva noče hrvatske gimnazije. V tem slučaju se bodo Italijani varali, kajti hrvatska gimnazija v Pazinu je zagotovljena, ako vsled morebitnih intrig in malomarnosti posameznih poslancev desnica ne pride v manjšino, kakor pri glasovanju za celjsko gimnazijo. * * * Jutri morda že objavi uradni list, da je XV. zasedanje držav, zbora končano. Pričelo se je 26. septembra; v tem času je imela zbornica le 31 sej, ker je največ časa porabil nagodbeni odsek, še več pa potratila prikrita obstrukcija z mi-nisterskimi zatožbami. V treh mesecih je državni zbor rešil le štiri važnejše stvari: trgovinsko pogodbo z Japanom, zakone o uravnavi Donave, lokalnih železnicah in uravnavi služabniških plač. Nerešena pa sta ostala nagodba z Ogersko in državni proračun. Ker državni zbor niti provizorijev ni rešil, oziroma dovolil, stopi z novim letom zopet v veljavo znameniti § 14. In kaj obeta osobito nam Slovencem bližnja bodočnost? Več lepih obljub, a malo dejanj, zato dobiva nezadovoljnost v krogu poslancev vedno več tal. Recimo, da ima sedanja vlada, osobito njen načelnik precej dobre volje; toda od Dunaja doli do državne meje, od pisarne ministerskega predsednika do zadnjega sluge korak za korakom naletimo ob ovire, trčimo na okope starega, nam neprijaznega zistema . . . Ustavoverni hinavci. 2e dalje časa se razlega po našej državi, da je ustava v nevarnosti in da jo je treba varovati z vsemi sredstvi, da se ne povrnemo zopet v absolutizem. Ustavoverci avstrijanski vpijejo že od početka ustavne dobe, da se krši ustava, čim se najde državnik, ki je toliko pravičen, da hoče to ustavo dejanjski izvršiti. Ustava je za te ljudi le premoč njihova v državi. A to premoč so vršili od početka ustavnega življenja skoraj do dandanes Nemci ter so se v tem času svoje nadmoči tako razvadili, da nočejo razumeti, kako bi mogla ustava še nadalje obstati, če ne ostanejo oni go> spodarji v državi. Vse krivice, ki so jih morali Slovani do dandanes trpeti od Nemcev, mora pokriti po njihovem mnenju ustava, na račun katere se greši še dandanes, saj je birokracija avstrijska le nasledek nemške državne premoči. Hočejo li Slovani svoje pravi..e, ki se temeljijo na danem ustavu, vzdigne se proti njim ustavoverno nemštvo, zastopano in podprto najbolje v birokraciji. Vpiie se v državnem zboru, v skupščinah, po časopisih in po uradih, da je ustava v nevarnosti. In zakaj? Samo zato, ker Slovan zahteva, da bodi tudi on deležen ustave ter ravnopraven z Nemcem in Lahom. Ta dva seveda nd privoščita nam Slovanom istih pravic, katere sama uživata v obil-nosti, in pri tem še vpijeta, da ona branita ustavo, ker jo Slovani hočejo podkopati. Ni li to največja hinavščina, ki si jo moremo misliti pri naših sosedih ? V državnem zboru počenjajo največje sramote, nedostojne izobraženih ljudi, preprečijo razprave, zmerjajo, razsajajo, razbijajo ter celo pro-tivnike napadajo, a ko dotične oblasti branijo čast in dostojanstvo državnega zastopstva, tožijo zopet ti junaki, da je ustava v nevarnosti ter so celo tako predrzni, da zahtevajo obtožbo proti ministrom. Ne vprašajo in ne pomislijo pa nikdar, koliko krivic je bilo storjenih katoliški cerkvi in Slovanom od raznih ustavovernih ministrov, po sebno od leta 1867 naprej. Kaj ni Beust učil že tako po Schmerlingovem receptu zagrizene Nemce, da naj pritiskajo Slovane na steno ? Kaj niso tega delali v obilnej meri Giskra, Ilerbst, Auersperg in drugi njihovi privrženci? Takrat za Nemce ustava ni bila v nevar nosti, ker se je vršila njim na korist, ali Slova nom na krivico. Zdaj pa, ko so se Slovani malo oddahnili ter postajajo vsaj deloma deležni toliko hvaljene ustave, zdaj se ti naši zagrizeni protiv niki ne morejo premagati, da uduše v sebi strasti, namreč sovraštvo do Slovanov ter jih priznajo ravnopravnimi državljani. Vsi besni zahtevajo, da se čuva ustava po starem načinu le za Nemca, češ, da je le on vreden, da je le on pravi steber avstrijske države. Na \so srečo je to nemško hi navstvo že zdavnaj razkrinkano, a Slovani so se med tem tudi toliko ojačili, da se nič več ne ozirajo na te nemške ustavoverne hinavce. (Konec slšdi.) Politični pregled. ob nobeni številki, skrbe pesmi, večina od priznanih in priljubljenih naših pesnikov. O vzgojevalnem pomenu slikarstva in slik pa treba enkrat izpregovoriti odločno besedo. Potem se bo tudi od te strani pokazalo, koliko je storil ilustrovani »Dom in Svet«. In takega vzgojitelja treba resno podpirati, duševno in gmotno. S tem pomagamo tudi mi v širšem pomenu vzgojevati narod. Včasih se sliši očitanje, da duhovščina sicer gmotno res mnogo žrtvuje za dobre, v verskem duhu pisane liste, a premalo da stori glede duševnega sodelovanja v leposlovju. To očitanje ne sme biti resnično. Duhovnik je poklican varuh tudi poezije. Bdeti mora nad vsem, kar vzgojuje ljudstvo ; poezija vzgojuje, to vidimo ; ergo — ! Sv. Pavel se je skliceval tudi na pesnike (Tit. 1, 12.) Sv. Cerkev je vedno pospeševala pravo poezijo, in na njenih tleh, mar niso vskalile prekrasne »rožne poezije«, Divina Comedija, drame Calderonove itd. itd. ? In sedaj, ko so »moči teme« v takem delu, naj mi leposlovje preziramo ? (Beri zadnji list Corresp. »Assoc. Persever. Soc.«, uvodni članek : Der Priester u. die Poesie). V Ljubljani, 22. decembra. Zasilni paragraf 14, ki te dni zopet na stopi svojo vlado in kateri bo še najbrže večkrat moral nadomestiti, kar je zamudil državni zbor, je glavna snov, s katero se sedaj peča avstrijsko časopisje. Pred vsem je toraj potrebno, da seznanimo čitatelje z besedilom tega paragrafa. Slove namreč takole : »Ako se pokaže, da so neobhodno potrebne naredbe, katerim mora ustavno pravno pritrditi državni zbor, in sicer v času, ko ta ne zboruje, smejo se izdati potom cesarske naredbe z odgovornostjo skupnega ministerstva, toda le tedaj, ako se s tako naredbo ne spreminja državni osnovni zakon, ako se državnemu zakladu ne naloži trajnih bremen in ako se ne tiče na redba prodaje državnega posestva. Take naredbe imajo začasno veljavo, ako jih podpišejo vsi mi nistri in ako jih vlada objavi izrecno sklicevaje se na določbo državnega osnovnega zakona. Zakonita veljava tovrstnih naredb pa ugasne, ako jih vlada tekom štirih tednov po zopetnem sestanku državnega zbora istemu ne predloži, in sicer najpreje poslanski zbornici, ali pa, ako jih jedna obeh zbornic-ne odobri«. To je toraj bese dilo nesrečnega paragrafa, s katerim se te dni pečajo posebno opozicijonalni listi. Znano je, da bo vlada zadnje dni tekočega meseca s pomočjo tega paragrafa uveljavila proračunski in nagod beni provizorij. Opozicija toraj vpraša: Čemu je vlada preložila zasedanje? Ali sta ti dve potrebi za vlado nenadni in nepričakovani, ki sta se po javili šele v času, ko parlament praznuje? Ali sme vlada potom § 14. uveljaviti načrte, katere je že predložila poslanski zbornici, katerih pa ta iz kakoršnega koli vzroka ni odobrila? — Na vsa ta vprašanja ima vlada in parlamentarna večina le jeden izgovor, ki sicer v zakonu, posebno pa v paragrafu 14. ni utemeljen, a v tem slučaju nujno potreben, namreč, brezobzirna obstrukcija. Dovolj dolgo je vlada poskušala rešiti proračun in nagodbeni provizorij rednim parlamentarnim potom, posluževala se je vseh v sedanjih razmerah dopustnih sredstev, a vsi njeni načrti' so se izjalovili, rednim potom ni mogla doseči, kar 1. januvarija nujno potrebuje. Na to odgovarjajo levičarji, da bi bila vlada prav lahko storila konec obstrukciji, ako bi bila le hotela. Naj bi bila ustvarila politične razmere, ki Nemcem ne nalagajo dolžnosti, braniti so s skrajnimi sredstvi. Dobro, vlada naj le ugodi vsem germanskim zahtevam, toda kdo pa more prevzeti poroštvo, da bo potem omogočeno redno parlamentarno delo ? Ali bo parlamentarna večina mirno gledala in voljno sodelovala na ljubo vladi, ki bo ustrezala željam, in sicer neopravičenim željam manjšine? Gotovo ne! Vlada pride z dežja pod kap in je toraj gotovo boljše, da se ozira na zahteve večine, ki so do cela opravičene, kakor pa na pretira-nosti nemških levičarjev. Odgovor na gorenja levičarska vprašanja je sicer res negativen, vlada je res navlašč prekinila zborovanje, omenjeni potrebi niBta nepričakovani, in vlada res ne sme izvesti načrtov, ki so bili že v zbornici, toda rogoviljenje in pretirane zahteve poživinjenih zastopnikov nemškega naroda opravičujejo popolno postopanje vlade v očeh parlamentarne večine, ki nosi vso odgovornost. Poloiaj na Ogerskem. Celi teden je že na dnevnem redu ogerske poslanske zbornice predlog starostnega predsednika, naj se določi rok za volitev zborničnega predsednika, in vendar zbornica še sedaj ni rešila te zadeve. Ves ta čas porabil se je v ogerskem parlamentu zarazporno debato mej večino in obstrukcijo in znana lex Tisza igra v vsaki seji glavno vlogo. Opozicijonalni poslanci, tudi taki, ki sicer obsojajo obstrukcijo, strastno obsojajo Tiszev načrt kot skrajno nevaren ustavnemu življenju na Ogerskem, večina, posebno pa avtor sam, ki je tudi svojim volilcem v Velikem Varadinu pojasnil nujno potrebo takega zakona, ga hvalijo na vse pretege in hočejo prepričati ves svet, da sicer propade Mažarska, ako se vladi ne poda popolno pooblastilo za njeno delovanje. Vse kaže, da bi vlada in njeni privrženci radi šiloma izvedli svoj načrt. Ali Be posreči, danes še ni mogoče razsoditi. Gotovo pa je, da je vladi še mnogo več na tem, da prodre lex Tisza, nego da se izvoli predsedstvo, akoravno je prvo brez poslednjega nemogoče izvesti. Mej tem časom pa je baron Banfly dobil cesarjevo priznanje za požrtvovalno vodstvo ministerstva a latere, katero je vladar poveril sedaj grofu Szecheniyu. S tem so je pa ob jednem poskrbelo za to, da se vsled bodoče izvolitve ministra Per-czela zborničnim predsednikom osirotelo mesto notranjega ministerstva poveri min. predsedniku baronu Banf'fyju. Nadkomisar princ Jurij došel je včeraj na svoje novo mesto na Kreto. Odpeljal se je iz Pireja na parniku v Sudo, kjer je stopil na kre-čanska tla. Tu so ga pozdravili evropski admirali, z ladij so ga pa pozdravljali s streli iz topov. V spremstvu admiralov in nebrojne množico krečan-skega prebivalstva peljal se je nadkomiBar v krasno ozaljšano mesto Kreto, ki je bila vsa v avtomnih zastavah. Po opravljeni zahvalni službi božji podal se je princ z vsemi dostojanstveniki v konak, kjer se je vršilo slovesno vmeščenje in mu je admiral Poitier izročil vlado nad otokom. V tem trenotku je na konaku zavihrala avtonomna zastava. Načelnik vrhovne uprave se je potem predstavil konzularnemu zboru, poveljnikom in drugim častnikom, izvrševalnemu odboru narodne skupščine, županom in turškim magnatom. S tem je toraj ustreženo jedni najbolj vroči želji krščanskih prebivalcev na Kreti in upanje je, da se bo princu Juriju s pomočjo evropskih držav kmalu posrečilo, da pomiri prebivalstvo ter je dovede zopet na pot rednega družabnega življenja. "Valbilo k občnemu zboru katoliškega slovenskega društva za radoliški okraj, ki se bo vršil dne 2 7. decembra t. 1, to je na Šentjanžev aan na Brezjah v Finžgarjevi dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Ob polu 10. uri sv. maša v romarski cerkvi. 2. Ob 10. uri začetek zborovanju pri Finžgarju. 3. Nagovor predsednikov. 4. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 5. Poročilo gosp. poslanca Jožefa Pogačnika o državnem zboru. 6. Razni predlogi. 7. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. decembra. (Osebna vest.) Deželno»ladni koncipist baron Rih. Apfaltrer plem. Apfaltrern je imenovan okrajnim komisarjem, blagajniški kontrolor pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji, Aleks. Seitel, je pa postal blagajnik. (Predavanje.) Sinoči je pri prijateljskem večeru predaval prof. dr. Janežič o spiritizmu. Predavatelj je pojasnil, kaj je spiritizem in pa razne načine njegovega pojavljanja. Zanimivo predavanje bo gosp. profesor Se nadaljeval pri prihodnjem večeru in po dovršenem celotnem predavanju objavimo tudi mi celotno poročilo. (Ib mestnega šolskega sveta.) V redni seji mestnega šolskega sveta z dne 9. t m. je predsednik čestital kanoniku Zamejcu in ravnatelju Šubicu na odlikovanju; potem se je pa Bkle-nilo predložiti deželnemu šolskemu svetu poročilo o praznovanju cesarjeve 50 letnice po ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah, odobrilo utemeljeno poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Frana Levca o potrebi novega poslopja za III. mestno deško 5 razrednico in sklenilo, da se to poročilo z dotičnimi nasveti vred v nujno uvaže-vanje odstopi potom mestnega magistrata občinskemu svetu. Mestnemu učitelju Antonu Razin-gerju se pripozna IV. starostna doklada v znesku 60 gld. od dne 1. novembra t. 1. Nekaterim vna-njim učencem se dovoli vsprejem v tukajšnje šole ; več otrok se za dobo jednega leta odveže od šol skega obiskovanja, nekaterim ponavljalcem in po-navljalkam barjanske šole se imajo izdati odpust-niče ali odhodnice. Prošnjo neke mestne učiteljice, da bi se ji vštela na zasebni šoli z vspo-Bobljenostnim spričevalom odslužena leta v stalno službeno dobo, sklene se na merodajnem mestu toplo priporočiti. Izprašani učiteljski kandidatinji Gabrijeli Pillerjevi se podeli mesto radovoljke na mestni nemški dekliški ti razrednici. Za razpisano novo ustanovljeno deseto učno mesto na I. mestni deški 5 razrednici se predloži dež. šolskemu svetu ternopredlog. (C. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazija v Kranju) Preteklo nedeljo smo imeli tukaj lep sklep letošnje jubilejne slavnosti. Drugi dan meseca decembra smo obhajali kakor ostale gimna zije s posebno slovesno božjo službo, z nagovorom g. ravnatelja, z govorom g. prof. dr. Žmavca in s cesarsko pesmijo. A v nedeljo smo imeli nekaj posebnega. Po božji službi smo se zbrali v telovadnici in g. ravnatelj je naznanil pred okra šeno soho Nj. c. kr. Veličanstva zbrani mladini, da se smo od sedaj imenovati naš zavod c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazija. Povdarjal je slovesno, da hočejo vsi gg. profesorji vestno delovati v Soli in opominjal dijake k vzglednemu vedenju in marljivosti, da se tako izkažemo hvaležne za lepo odlikovanje presvetlega vladarja. S trikratnim »Živio« in s cesarsko pesmijo smo dovršili slovesnost. (Dnevni red) občinskega sveta izrednej seji, katera bo v petek, dne 23. decembra 1898, ob petih popoludne v mestni dvorani. I. Predsed-stvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Finančnega odseka poročilo o proračunu mestnega zaklada. IV. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za brezbremenski odpis sveta, ki se je odstopil mestnej občini za cestne namene: a) hišne posestnice Kri stine Schinzlove na sv. Petra cesti; b) hišne posestnice Marije Čemažarjeve v Gospodskih ulicah; c) hišnega posestnika Matije Kunca v Gospodskih ulicah; 2. o potrditvi odbora »prostovoljnega gasilnega društva« v Ljubljani. V. Odseka za olepšavo mesta poročilo o nasvetu županovem, da se odstranijo platane s cesarja Jožefa trga. VI. Ob činskega svetnika Frana Žužka samostalni predlog, da se določi ime ulici med Gorupovimi hišami od Rimske ceste v njenej bodoči podaljšavi do Mirja. VII. Finančnega odseka poročilo o pripo-znanji nagrade za zapisnikarstvo pisarničnemu oficijalu Jerneju Boltarju in konceptnemu prakti kantu Albinu Semenu. VIII. Personalnega in prav nega odseka poročila: 1. o prošnji magistratnega tajnika dr. Ivana Jana za jednoletni dopust; 2. o oddaji razpisanih služb. (Shod kranjskih notarjev.) Kranjski notarj zbrali so se pretečeno nedeljo dne 18. t. m. na rednem letnem shodu ter po rešitvi letnega po ročila, računa o dohodkih in izdatkih ter proračuna posvetovali se o sledečih poročilih: 1. o poročilu glede od vlade vže predloženega zakona, po katerem naj se v prihodnje listine za pridobitev zemljišč v vrednosti do 100 gld. naprav-ljajo pri sodiščih; 2. o nedeljskem počitku; 3. o stanji notarijata na Kranjskem Vsled prvega poročila, katero je temeljito in stvarno zastopal poročevalec dr. Rupert Bežek, sklenila se je nastopna resolucija: »Kolegij kranjskih notarjev priznava in uvideva, da se z eakonom z dne 23. maja 1883 drž. zak. št. 82 in 83 ni dosegel njegov smoter uravnati brzo soglasje zemljiške knjige s kata strom, da je toraj potrebno poskrbeti z novimi zakonitimi sredstvi strankam, katere naj ne trpe v bodoče več škode, povzročene jim vsled dejstva, da so zamotani pravni njihovi odnošaji v zem jiški knjigi, niti radi tega, da zgineva napram onemu dejstvu zaupanje v javno knjigo; da je potrebno ukreniti v hitro soglasje zemljiške knjige s katastrom. Sploskoma odobrava toraj notarski kolegij načrt visoke justične uprave, vsprejetega pri XIV. zasedanji poslanske zbornice v stenogra lični zapisnik pod številko 172 z leta 1898, izdelanega glede delitve zemljiških parcel v tej smeri, da se dopušča v bodoče na podlagi priprostega osnutka začasna delitev parcel dotlej, da ne po stane z došlim osnutkom c. kr. evidenčnega zem ljemerca konečno vreiena (defmitivna); istotako se zlaga notarski kolegij z dopustljivostjo upelja vati poziven postopek v svrho brezbremenenega odpisa na podlagi priprostega delitvenega osnutka uvažujoč, da so ta sredstva prikladna smotru, uravnati hitro z manjšimi troški soglasje zemljiške knjige s katastrom. Uvažujoč slednjič, da namerava visoka vlada doseči ta smoter z druge strani z dopustljivostjo napravljati v bodoče zem-ljeknjižne listine o pridobitvi zemljišč z vred nostjo do 100 gld. pri sodiščih brezplačno, razumno seveda zgolj za ubožne stranke, tako izreka obvezno kolegij kranjskih notarjev, da spada naprava listin in poverilo istih v področje notarjev; uverjen, da bi se naložilo z napravljanjem listin pri sodiščih slednjim itak po novih civilnopravdnih zakonih z delom preobloženim oblastvom — prehudo breme, da se ponudijo kranjski notarji na rejati listine o pridobitvi zemljišč vrednih do 100 gld., kedarkoli so kani takojšna vknjižba ubožnim strankam brezplačno, toda proti temu, da se odpove visoka vlada kolkovini od listin, poveril in zemljeknjižnih vlog, ter proti temu, da odškoduje notarje, kateri izdelavajo itak mnogo sodniških poslov brezplačno, napram pomnoženemu brezplačnemu uradovanju vsled napravljanja listin brez plačila — na kak drug način t. j., da se jim v bodoče odkažejo obligatorno po sodiščih sodniška opravila, vzlasti poverijo vse ostalinske razprave, glede odplačila v doslej veljavnem obsegu. Kranjska c. kr. notarska zbornica predloži t.o resolucijo visokemu c. kr. justičnemu ministerstvu izločivši iz vladnega načrta člane VI. do XIII. odnosno nadomestivši jih z ukazom, da se poveri brezplačno napravljenje zemljeknjižnih listin o pridobitvi zemljišč do 100 gld. vrednosti, kadar se namerava takoj zvršiti zemljeknjižen prepis — ubožnim strankam na korist — mestu sodiščem pa c. kr. notarjem«. Glede nedeljskega počitka odobril se je z ozirom na to, da velik del prebivalstva, zlasti delavci in mali obrtniki, navadno le ob nedeljah zahajajo v pisarne radi pravnih opravil, sklep notarske zbornice, po katerem so notarske pisarne odprte tudi v nedeljah, le pomožno osobje notarja je vsako drugo nedeljo službe prosto. Poročilo o stanji notarijata vzelo se je z odobravanjem na znanje. Iz letnega poročila odobril se je zlasti sklep zbornice, katera je svoj čas slovenski jezik proglasila svojim notarjem poslovnim jezikom in zborničnemu predsedniku Ivanu Gogola izrekla topla zahvala za njegovo nevstrašeno izvrševanje tega sklepa. Ker dr. Fran Vok lanske izvolitve v zbornici ni sprejel, notar Viktor Globočnik pa med tem umrl, vsto pila sta dosedanja namestnika Anton Komotar in Stanko Pirnat kot člana v zbornico, kot namestniki pa so bili izvoljeni dr. Rupert Bežek v Za-tični, Janko Rahne na Brdu in Anton Šlamberger v Kranji. (Novo žnpnišče,) jednonadstropno poslopje, > katerem je odločena jedna soba za učilnico, zgra dili so letos v Črnem Vrhu nad Idrijo. (»Delavski prijatelj«,) list za slovenske delavce, ki je dosedaj prinašal mnogo poučnega in koristnega gradiva, bode izhajal tudi v prihodnjem letu. Naročnina za celo leto je 70 kr. ter se pošlji upravništvu »Delavskega prijatelja« v Gotici, Nun ske ulice št. 10. — Izboriti krščansko - socijalni list priporočamo v naročbo delavcem in prijateljem delavcev. (Zdravje v Ljubljani) od 11.—17. dec. Novorojenih je bilo 32, mrtvorojena 2. Umrlo jih je 15, med njimi za jetiko 5, za različnimi boleznimi 10 ; med njimi je bilo 7 tujcev in 9 iz zavodov. — Za inft kcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za oslovskim (dušljivim) kašljem 1, za vratico 3. (Stanarinske knjižice,) v katero hišni gospodarji in oskrbniki hiš strankam potrjujejo plačano stanarino, morajo biti po razsodbi pristojbinskega urada zakonito kolekovane. (Iz Št. Vida ua Dolenjskem) poroča v »Slov. Narodu« dne 22. oktobra t. 1. več davkoplačevalcev, da je ondi štirirazredna ljudska šola že od 18. aprila 1897 brez nadučitelja, kateri konečno vprašajo : zelo radi bi izvedeli vzrok, zakaj da se ravno z nami tako ravna ? Dvomimo, da bi nas bila c. kr. deželna šolska oblast tako pozabila. Leto vprašanje je šentvidski šolski okraj zanimalo, ker se je vedelo, da je vprašanje v »Slov. Narodu« na pravi naslov poslano, saj ima urednik »Slov. Naroda« v dež. šol. svetu svoje zaupne ljudi in tudi dr. Schafferja, kateri po njegovi milosti tam sedi, — tedaj smo bili v St. Vidu preverjeni, da nam pride hitro pravi istiniti odgovor. »Slov. Narod« do danes ni odgovoril, vsled tega smo poizvedovali posestniki in očetje naše šolske mladine, kaj jo na tem, in smo zvedeli sledeče: Po smrti nadučitelja Korbarja je bilo njegovo meBto takoj razpisano, krajni in okrajni šolski svet sta predlagala c. kr. deželnemu šolskemu svetu svoje sklepe, a leta je na te predloge iklenil, da se mesto nadučitelja v Št. Vidu začasno ne odda, temveč da mora odprto ostati za nadučitelja Gabrška iz Krškega, kateri je nastopil službo pomožnega učitelja na vadnici v Ljubljani, a njegova služba na Krškem je bila pa drugemu učitelju oddana. Posledica tega ukrepa bi bila, da bi moral g. Gabršek, ako bi ne ostal na vadnici, — nastopiti službo nadučitelja v St. Vidu, če tudi ni prosil za to službo, in si je tudi ni želel. Ko je pa gosp. Gabršek nastopil definitivno službo na II. mestni šoli v Ljubljani, je bilo mesto nadučitelja v Št. Vidu zopet prazno, a deželni šolski svet je zopet sklenil, da se služba ne razpiše, temveč da mora odprta ostati za okrajnega šolskega nadzornika g. Šesta, kateri je prav za prav nadučitelj v Metliki, ker ni bil iz te službe niti odpuščen, niti prestavljen. Njegovo mesto jo pa že zasedeno in čveterorazrednica v St. Vidu ostane zopet brez nadučitelja, in tako zamore deželni šolski svet ravnati brez meje. da St. Vid no dobi nadučitelja. — Ko smo to dognali, se pridružimo posestniki in očetje šolske mladine šent-vidskega šolskega okraja vprašanju davkoplačevalcev v »Slov. Narodu« in vprašamo nadalje: Kateri zakon utemeljuje to svojevoljno postopanje c. kr. deželnega šolskega sveta, ki strmoglavi in škoduje zajedno čveterorazrednico v St. Vidu, in učitelje, katerim usiljuje rr.esta, ne da bi se za nje zanimali ? (Letošnji drugi sad), namreč dvoje jabolk, prejeli smo danes z Gorenjskega. Drevo, na katerem so zrasla ta jabolka, je cvetelo v drugič v septembru in koncem novembra je dozorel sad. (Župnijski nradi) po Avstriji so vlani imeli 489 knjižic poštnohranilnih; od tega 41 na Šta-jarskem, 11 na Koroškem, 12 po Kranjskem, 66 po Primorju, 12 v Dalmaciji. (Poštna hranilnica na Ogrskem! je te dni razposlala izvestje glede prometa v letu 1897. Poročilo pravi, da se podatki v obče smejo imenovati povoljnimi. Promet se je razširil v oddelku varčevalnem in v čekovnem. Knjižic se je izdalo 101.360, izplačalo pa 82.586 komadov. Število vložnikov se je pomnožilo za 18.774 oseb. Koncem leta bilo je 314.371 vložnikov. Ako se primerja število vložnikov z onim prebivalcev, vidi se, da na 1000 prebivalcev pride po 17"4 vložnikov proti 17 v letu 1896 in proti 16 v letu 1895. Poročilo pristavlja, da se je nabiranje glavnic v varčevalnem oddelku zmanjšalo v primeri z nabranim denarjem v prejšnjih letih. Za vzrok temu zaostanku se omenja »nemili razvitek gospodar-stvenih razmer«, ki so se v preteklem letu pojavljale po celem Ogrskem.__ Društva. (Društvo učiteljic) ima svoj prvi občni zbor v četrtek, dne 29. decembra t. 1. ob '/,10. uri dopoludne v »Narodnem domu« v Ljubljani. Učiteljice slovenskih pokrajin, bodisi da so člani ali nečlani tega društva, se uljudno vabijo, da se mnogobrojno udeležb zborovanja. (V korist družbe sv. Cirila in Metoda) odkupili so se na Vrhniki od voščil za praznike in novo leto naslednji čč. udje: Dekan Lovro Gantar, kapelana Jan. Rihtaršič in Fran Bernik, dr. Furlan, in rodbine: Brilajeva, Grudnova. Gubriiel Jelovšekova, Marija Jelovšekova, Kotnikova, Lenaršičeva, Luznikova, Leustikova, Moraltova, Požarjeva, Petričeva, Mihael Tomšičeva, Tersarjeva ln Vidič-eva. (Krščansko-socijalno pol. društvo »Naprej« v Celju) sklice svoj redni občni zbor dne 29. t. m. v čitalniške prostore »Narodnega doma« v Celju s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev predsednika in odbora. 5. Slučajnosti in nasveti. — Le ker nam e prevalita naloga, kojo si jo postavilo to društvo na svoj program, vsikdar pred očmi, morali bi skoraj pokarati premlačno zanimanje nekatemikov za društvo. A tega še sedaj ne storimo, nego le prosimo vso slovenske sloie brez razlike stanu, storite za prospeh društva kar je v vaših močeh. (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi na dan sv. Štefana zvečer ob 7. uri v prostorih Narodnega doma gledališko igro: »Oče so rekii, tla le«. Po predstavi svira tamburaški zbor. Uisti dohodek namenjen je v polovici družbi sv. Cirila in Metoda in v drugi polovici podpiralni zalogi slovenskih visokošolcev v Gradci. Vstopnina za Člane 30 kr., za neude 40 kr., za kmete in dijake 20 kr. od osebe. Telefonska m crzcjavna poročila Dunaj, 22. decembra. Listi poročajo, da je vlada izdala za Slezijo posebno jezikovno naredbo glede rabe jezika pri sodiščih ter določila rabo dveh oziroma treh deželnih jezikov, Dunaj. 22. decembra. Vlada je podrža-vila zasebni gimnazij v Opavi. Nemška opozicija pripravlja zato vlogo za obtožbo ministerstva v državnem zboru, ker je vlada v ta namen dovolila potrebne svote, predno je bil dovoljen začasni proračun in predno se je poslužila § 14. glede provizorija. Dunaj, 22. decembra. Prihodnje leto bo vojno ministerstvo nadaljevalo spopolnjeva-nje pri deželnih brambovcih. zasnovali se bodo trije novi polki, in sicer v Budjejevi-cah, Tešinu in v Solnogradu. Budapešta, 22. decembra. Opozicijski listi poročajo, da hoče poslanec Ratkay od neodvisne stranke staviti predlog, da se vladi dovoli indemniteta za jeden mesec. V tem oziru se baje že vrše dogovori z vlado. Berolin, 22. decembra. Avstro-ogerski poslanik Szogjenvi je pri zadnji avdijenci cesarju Viljemu izročil pismo avstrijskega cesarja. Rim, 22. decembra. Zborovanje parlamenta je preloženo do 25. januvarija. G-enua, 22. decembra. V Arcoli so zaprli anarhista Rossi-ja, ki je bil ob urnor-stvu cesarice Elizabete v Genovi, ter se sluti, da je bil v zvezi z morilcem. Pariz, 22. decembra. Zbornica jo določila 12 frankov uvozne carine za vsak lil 12 stop. vina. Nadalje je z 205 proti 207 glasovom pritrdila predlogu, naj se prepove uvoz vina, ako ni na posodi razvidno označen izvor. Bukarešt, 22. decembra. Bivši finančni minister Cantacuzeno je včeraj umrl. Madrid, 22. decembra. Iz Tangerja, poročajo. da je sultan maroški smrtno bolan. ti i er* r ti rf ii.' 21. decembra. Sofija Koračin, Šivilja 64 let, Florijanske ulice 11, brouchitis. — Autou Mlakar, delavec, 47 let, Stari trg 11, otrpnenje možgan. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem S0tt-2 m. WT IšcVmo m tr izvežbana v vseh strokah trgovstva in knjigovodstva «99 2-i Več pove upravništvo »Slovenca«. Izurjen cerkvenik ISče službe, «96 3-1 katero lahko takoj nastopi. — Naslov: Janez Trdina, p. Selce nad Školjo Loko, Vas Bukovšica. . S l D.'.! 't °P'V barometra j . mm 739 0 i.mptiA- t ".'m > 0 Cd 1:11); -1-6 0-4 Vetrovi ti t* s IU svzh. jusno m. svzh. j jasno 0-2 2ff9 ___ 00| 7 zjutraj i 742 0 "I 2. popol. I :42 1 •1 dnja vferajšnia »«-irp»rw-j-. 0 2 za 2-3° nad n^.11 cVai. Sinoči pred 9. uro je močna burja nekoliko snega nanesla. Dražbe. Jerneja Petriča iz Sodraž:ce nepremičnine (vrednost 939" gld. 53 kr.) cenjene 11» 620 gld. 35 kr., dnt5 24. dec. v Ribnici. Matije Janežič-a iz Suhodola zemljišča s pritiklino (1445 gld. in 9 gld. 59 kr.) dnu 23. dec. v Kamniku. Marije Stražišča r iz Kremenice zemljišča (678 gld. 19 kr.), najmanjši ponudek 452 gld. 13 kr., dnč 29. dec. v Cerknici. Na prodaj je !&esest v Topoljah pri Mengšu s pohištvom, poljem, gozdi in travniki, vse v dobrem stanju. — Proda se skupno ali pa v po-samnih parcelah. Več pove Ant. liihar v Mengšu ali pa Jan. Zor t mm v Ljubljani v Kolueju «61 3-3 Glasbene instrumente i. strune kupite ceno in dobro pri tvrdki Brata Lutz v Šenbach-u (mesto) na Češkem. «9i 3-3 Ceniki zastonj in franko. A!i ste že nakupili? Še ne! $ 55 ' V i>oc ivrodan T :—s > se mogoče hvali in prodaje kot »Morathon« konkurenca! Zakaj? — Zato, ker je 816 10—4 Izvolite > Patent Satiti de Chine-d<*$nik z varstveno znamko in patentno številko: V L'ubijani prodaja take dežnike samo •5 bo w s a© mica« , izdelovalec dežnikov. 877 3-2 res izreden primešek k tobaku in kadenje dela kadilcu in okolici zelo prijetno in jako zdravo. Kdor se hoče prepričati o tem, mora poskusiti s pristnim »Mftruthon om« zvarsteno znamko »otročjo ;:lavo«, ter naj odločno zuvrne vsako posnemo. Dobi se le taci, kjer se nahajajo ,Morathon1' -lepaki, v zvezkih po 10 in 30 kr., ali pa 12 malih oziroma 4 veliki zvezki proti povzetji za 1 gld. 26 kr. franko pri izdelavcu Th. M6r*th, med. prodajalna dišav „Zum Biber" v Gradcu, Jnkomiiigasse 1. asar Zelo ugodno za razprodajalce. J Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Pettauer v Ljubljani. N St. 39535. Raza las. 886 3-3 Podpisani magistrat oddaja izpraznenje grebeničnih jam topničarske vojašnice za leto 1899, ter sprejema ponudbe do 25. t- m. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. decembra 1898 Popolna razprodaja! Lepa in primerna božična in novoletna darila kakor tudi razno drugo blago, kot: papir, lmjige, pisalne potrebščine itd. dobe se pod tovarniško ceno v trgovini Antona Zagorjan-a v Ljubljani, CRonpodsk« uliee štev- 7, 882 3-3 kjer je popolna razprodaja. 13 u ax a. j s k a 1> o i" ^ Bne 22. deoembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 > 20 » Avstrijska zlata renta 4°/0......120 » 20 » Avstrijska kronska ren'a 4"/0, 200 kron . 101 » 50 » Ogerska zlata renta 4°0 ...... 119 » 95 » Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ... . 97 » 75 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 928 > — » Kreditne delnice, 160 gld..............360 » — » London vista...........120 » 45 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 » — » 20 mark........................11 » 80 » £0 frankov (napoleondor)............9 » B5'/a» Italijanski bankovci........44 » 20 » C. kr. cekini......................5 > 70 » Dne 21. deoembra. 4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5"/„ ... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/n . > » južne železnice 5°/„ . » > dolenjskih železnic 4°/0 166 gld. 75 kr. 159 > — > 193 50 > 99 » 15 > 138 » — > 130 » — > 107 > 50 > 112 > — > 98 > 25 » 98 > — » 220 » — > 179 > 75 > 125 > 50 » 99 > 50 > Kreditne srečke, 100 gld.......203 gld. 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » Rudolfove srečke, 10 gld.......'25 > Salmove srečke, 40 gld........86 > St. Genois srečke, 40 gld...... . 84 » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........24 • Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . l-~5 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3520 » Akcije tržaškega L!oyda 500 gld. . . 424 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 114 > Montanska družba avstr. plan.....199 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 177 » Papirnih rubljev 100 ................127 » kr. 50 40 50 25 25 75 12 IJSJT Nakup in prodaja "S^JS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi, 9 9 Menjarnična delniška druzha 2 10 in 13, Dunaj, Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jflavnic, "SJK