čeraj so se na Centru za socialno delo v Kranju zbrale rejnice, ki skrbijo za otroke an so se pogovarjale o problemih, ki se pojavljajo v rejništvu. — Foto: F. Perdan — rejenčke iz kranjske občine. Z direktorjem Centra Francem Dolencem in socialno delavko Francko Leto XXVIII. Številka 93 je^n.°vlteUi: občinske konference SZDL in T^xe* KranJ» Radovljica, Škofja Loka urprt -i 7 IzdaJa ČP Glas Kranj. Glavni Qmk »gor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo soci Kranj, petek, 5. 12. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO otvoritvi šole se je predsednik medobčinskega sveta ^ZDL za Gorenjsko Janez Vari še posebej zahvalil predsedniku krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah Karlu Andrenšku (na sliki) za nesebično pomoč in trud pri orga-nizaciji dela ob odpravljanju Posledic potresa, pri razdeljevanju pomoči prizadetim občanom in za pomoč pri gradnji prizidka in telovadnice ter posebne osnovne šole v Šmarjah. Oh i minil , Janske tragedije bo kmalu leta o°b i«Vn poL 20JuniJa 1974-pri2aj 10-dnevu republike podelili v gani fi železarni samoupravni or-plaket6 *r7 JUDi^eJnih spominskih ljudje £ listino in knjigo Jeklo in zapogj Pominske plakete so prejeli Samoi]601 Za.svoJe prizadevno delo v utični>Pravnm organih, družbenopo-mo organizacijah in društvih. D. S. KRANJ Vkr£ kovanja občini so Podelili odli-raznih k na različnih proslavah v bra :* Krajih. Tako so že 21. novem- °d,ikovaPr0slavi v CerklJah dobili Por, pr„njaT Stane Bregant, Janez Stanisia^ Leskovec, Anton Ropret, Ant°niia tTernard' pranc Korošec, ^riton o^.Untigam, Andrej Ropret, ;encelj ^.0V1C- Mihael Stenovec, ^ndrei n krJanc> Andrej Zargaj, Ivar» PwUrobun, Janez Globočnik, br, Pir vi, j^j ? Josip Šmigoc. Na pro-a tta Je blla prav tako 21. novem- seren v ^novni šoli France Pre" yani branju, pa so bili odliko- ivanka p Perko> Matilda Bavdek, Zrit^šek Zlata Volarič, Mirjana 22 ln Gabrijel Zemlja. P°dblici°^!mbra sta bili Proslavi v s? dobiia ii.y°«yah-Na podbHci k-f in Mil odilk°vanji Jože Klemen-r\,U °dlik!^n Vldic- v Vogljah pa so ^Hnar °Vani Mdk« Zlate, Martin ^»n'Mih9^ Nahtigal, Jernej y "na Rozman. J PredH?Vni šoli Matije Valjavca ^tvirr°r* Je bila proslava s po-°dhkovanj 26. novembra. 50 let Heliosa 8kegaaI?®8tn? 8ei° delav- iS*- Ie» SO v f.iubiieje. in praznova-va OZD Helios, industrije Dom-Ve* hikii y- Petek proslavili stoji ef: 50-letnico ob-začetkn j JetJa» 40-letnico i P°djet/u 2?,k!ga gibania Oe _ JU» *5-letnico uved- l5-let*amo«Prav ljanja v v n ° zdru*itve obra-j^omžalah in Količe- to Vem ^"""alah in Količe-k°v ujl , 8kromnih začetno toiV924' ko 8» i^eiali toVarn„ rv in lakov« se je Ve*jih t^razvila v eno naj- ?10 fi?v> ki zaP»8luie !n Skn2 •teV V treb tozdih b°d« ProHh,8lUŽbah- Le 555 rnSt-y v vrednosti ieKa ni V°nov dinarjev, od ?° miil S* triifiča »■ Prek k°v. 4i nov dinarJev bdel- k°V obrat8 bodo odPr,i K°bčev umetnih smol v PoVeca,j ' 8 katerim bodo *a 2on ^ Proizvodnjo le-teh "odstotkov. «, etos soč J Odlikovani so bili Stane Bergant, Matevž Gazvoda, Pavla Sekne, Pavla Bevc, Jože Bogataj, Pavla Hafner, Anton Aleš, Peter Arnež, Anton Cankar, Andrej Jerič, Ven-ceslav Krč, Franc Magolič, Ivan Moran, Hinko Nečimer, Cecilija Pavlic, Ivan Pogačnik, Janez Reber-nik, Alojz Štular, Jože Tičar, Franc Tičar, Anton Žagar in Ciril Šavs. Na osrednji svečanosti v občini 27. novembra v kinu Center v Kranju so dobili odlikovanja Franc Križnar, Dušan Trbovič, Tine Zaletel, Ivan Vamberger, Minka Kovač, Anka Zevnik, Maks Dolenc, Ivan Lamut, Valentin Pivk, Roman Šmid, Viktor Tišler, Janko Urbane, Edvard Grze-tič, Slavko Luin, Ivan Šemrl, Alojz Belak, Alojz Bizjak, Janko Damja-novič, Vekoslav Dimnik, Ciril Dolenc, Dušan Feldin, Anton Jereb, Jože Kašpar, Janez Kavčič, Marija Kotlovšek, Franc Kovač, Zora Malej, Leopold Ojsteršek, Konrad Pavli, Miha Podgoršek, Nikolaj Povšič, Jože Tavčar, Aleksander Trček, Rado Urbančič, Boris Žužek, Frančiška Beton, Stanislav Drak-sler, Robert Ahlin,, Stojan Brujič, Djuro Milic, Stanislav Sladic in Mujo Zukanovič. 28. novembra pa sta bili proslavi v Spodnji Besnici in v Šenčurju. V Spodnji Besnici so dobili odlikovanja Franc Brejc, Avguštin Udir, Alojz Blaznik, Anton Brenkuš, Alojz Carman, Franc Pegam, Marjan Starman, Janez Zeni, Francka Kozjek, Franc Šolar in Franc Kozjek. V Šenčurju pa so bili odlikovani Franc Fojkar, Mitja Rakar, Franc Bogataj, Pavel Prestor, Juli-jana Remic, Stanislav Teran in Mira Turk. RADOVLJICA Osrednja proslava v počastitev praznika republike in 30-letnice osvoboditve je bila 28. novembra zvečer v kulturnem domu v Pod-nartu, na kateri je govoril tudi sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič. Sicer pa so bili ob tej priliki v občini odlikovani Ivan Križnar iz Lipnice, Janez Kocjančič iz Gorij, Stanko Kocjan-čič iz Hlebe, Jule Vobič iz Radovljice in Gasilsko društvo Bled. A. Z. TR2IČ V Tržiču so podelili odlikovanja predsednika republike Tita na akademiji, ki je bila v petek popoldne v dvorani Cankarjevega doma. 31. odlikovanj je podelil predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris. Prejeli so jih Jože Arbiter, Jovo Bubalo, Milan Jakovljevič, Karlo Laitinger, Jovo Radovančevič, Dušan Sekulič, Greta Ahačič, Ivan Dolenc, Mihael Karo, Andrej Pehare, Miloš Sova, Anton Stritih, Ivanka Šulgaj, Milan Zupan, Emilija Bre-zar, Peter Brišar, Marija Faganell, Marjeta Hladnik, Janez Lončar, Ivanka Raztresen, Jakob Dobrin, Maraš Dželoševič, Franc Kersnik, Janko Murovec, Hazim OmeroviČ, Jože Bertoncelj, Ivan King, Milan Lončar, Jože Valjavec, Slavko Za-plotnik in Franc Pretnar. Slavnostni govornik na petkovi akademiji je bil predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris, domači kulturni delavci pa so pripravili tudi program. -Jk ljubljanska banka Podružnica Kranj nova poslovna enota v Gorenji vasi dom TVD Partizan poslovna enota Škofja Loka posluje za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 12. ure, ob sredah pa od 6.30 do 16.30. nova poslovna enota v Kranju Prešernova ulica 6 posluje za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 11. ure. Za svetle, prostorne učilnice Večja učna uspešnost osnovnih šol v jeseniški občini, vendar še vedno nezadovoljive prostorske možnosti za večino šoloobveznih otrok — Obe jeseniški osnovni šoli v taki prostorski stiski, da je grozila že tretja izmena Obe jeseniški osnovni šoli, ki s svojimi 30 učilnicami in eno samo telovadnico zajemata kar 53 odstotkov vseh otrok jeseniške občine, sta tako kot vse ostale osnovne šole v občini zadnja leta dosegli več kot 98-od-stotno učno uspešnost, kar je pripisati predvsem večji kvaliteti pedagoškega dela. Vendar pa pro-prostorsko stanje teh dveh šol nikakor ni zadovoljivo, saj jima je, če ne bi izkoristili še prostorov za tehnični pouk, grozila tretja izmena. Nič bolje pa tudi ni s telovadnicami, ne le na Jesenicah, temveč tudi na Koroški Beli, saj je telovadnega prostora premalo. Ob tem pa je znana ugotovitev zdravstvene službe, da je v občini Jesenice prav v samem mestu zdravstveno stanje učencev najslabše in bi torej ti učenci potrebovali poleg rednih ur telesne vzgoje v normalnih prostorskih možnostih tudi največ preventivne telovadbe. Razen učilnic in telovadnic primanjkuje mestnim šolam tudi drugih ustreznih prostorov: za knjižnico, za čitalnico, za kabinete, za uspešno izvajanje in organizacijo oddelkov podaljšanega bivanja učencev. Prav zaradi tega bi bilo potrebno zgraditi šolo na Plavžu, ki bi omogočala tudi prehod na celodnevno osnovno šolo, v šolo, ki zagotavlja vsem otrokom enake možnosti za učenje, v šolo, ki resnično zagotavlja uspešno vzgojo in izobraževanje. Ne nazadnje obiskuje sedanji šoli na Jesenicah kar 670 učencev z območja krajevne skupnosti Plavž po nevarni magistralni cesti skozi vse mestno središče. Otroci so stalno izpostavljeni nevarnostim gostega lokalnega in tranzitnega prometa in še posebno v zadnjem času so prav ob prometnih konicah nesreče otrok v prometu kar precej pogoste. Poleg obeh jeseniških šol je razmeroma v zelo slabem stanju tudi šola na Koroški Beli, ki bi adaptirana lahko prešla na celodnevno šolo. Ob že sprejetem zazidalnem načrtu za območje Blejske Dobrave ter ob predvidenem gospodarskem razvoju kraja bi za samo Blejsko Dobravo razširili osnovno šolo na prve štiri razrede, nato na nadaljnje štiri razrede, tako da bi Blejska Dobrava dobila osemrazredno osnovno šolo, zgrajeno in organizirano za potrebe celodnevne osnovne šole. Osnovna šola Koroška Bela pa bi bila z dograditvijo šole na Blejski Dobravi razbremenjena, saj bi sedanjih sto učencev iz Blejske Dobrave poslej sprejela dobravska šola. Z manjšimi preureditvami, vendar pa še vedno s precej velikimi sredstvi izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva ter drugih sredstev bi bilo v prihodnje mogoče ustvariti vse prostorske možnosti za prehod na celodnevno osnovno šolo v Mojstrani in v Kranjski gori, kjer bi morali med drugim zgraditi ob šolah vrtce in tako vključiti prav vse predšolske otroke v vzgojno-var-stvene oddelke. Posebna osnovna šola Jesenice, ki zajema duševno manj razvite otroke, dela sicer v novejših prostorih, vendar pa lokacija tik ob magistralni cesti in v najbolj onesnaženem predelu mesta ne ustreza. Preselitev je nujna, ne le iz higiensko-tehniških razlogov, temveč tudi zaradi drugih vzrokov. Če kdo, potem prav ti otroci potrebujejo predšolsko vzgojo, obenem pa jim je treba zagotoviti obisk v ustreznejši celodnevni šoli. Stanje na področju varstva ni zadovoljivo, posebno pereče je na samih Jesenicah, na Javorniku in na Koroški Beli in tudi v Mojstrani in v Kranjskj gori potrebujejo nove zmogljivosti. Od 2800 otrok v občini je v vrtce zajetih 775 otrok, varstva pa je potrebnih še 338 otrok, ki jih v zadnjem šolskem letu niso mogli vključiti, saj je bila zmogljivost presežena kar za 30 odstotkov. Delovni ljudje jeseniške občine so že do sedaj pomagali jpri izgradnji šolskih in varstvenih prostorov, saj so bile šole v Kranjski gori, v Mojstrani in v Žirovnici zgrajene iz prispevka delovnih organizacij jeseniške občine. Precej denarja, da so po vojni mogli graditi dosedanje zmogljivosti, ki danes nikakor ne ustrezajo več, so zbrali po dogovorjenih stopnjah, po katerih bodo tudi v prihodnjih petih letih za razširitev zmogljivosti predšolskih ustanov zbrali 18,300.000 dinarjev. Za osnovne šole in za uvedbo celodnevne osnovne šole, ki so jo do sedaj lahko s precejšnjim uspehom in ob zadovoljstvu staršev uvedli že v Žirovnici, zagotavlja občinska izobraževalna skupnost 54,520.000 dinarjev, primanjkuje pa še 55,000.000 dinarjev, ki bi jih lahko zbrali s samoprispevkom vseh občanov. D. S. Prostorski razvoj Jesenice — Ko na Jesenicah načrtujejo razvoj v prihodnjih petih letih, ugotavljajo, da bo potrebno temeljito obnoviti in rekonstruirati cesto od Rateč in Korena proti Ljubljani, saj je sedanje cestno omrežje precej obremenjeno, na nekaterih odsekih slabo in z ozkimi grli, promet pa iz leta v leto narašča. Prav tako načrtujejo razširitev elektroenergetskega omrežja: izgradnjo novih transformatorskih postaj in obnovitev sedanjega prostorskega omrežja. Največjo investicijo pa bo predstavljala novogradnja na Plavžu. Lepa si, naša dežela To je bil moto proslave, ki so jo v počastitev praznika republike, 30-letnice osvoboditve in ob zaključku mednarodnega leta žensk priredili v radovljiški Almiri. Ob tej priliki je bila odprta tudi razstava foto-kino kluba »Janez Puhar« iz Kranja »Ženska v fotografiji«, ki je med člani kolektiva zbudila veliko zanimanje. Kulturni program, ki so ga pripravili ženski oktet »Žirovnica«, harmonikarski orkester glasbene šole iz Radovljice, sredinčki iz VVZ Radovljica, katerih starši so zaposleni v »Almiri« in recitatorska skupina »Almira«, je navdušil poslušalce, po njem pa je sledila podelitev jubilejnih nagrad članom organizacije združenega dela, ki delajo v njej že dvajset oziroma deset let, ter nagrad upokojencem. ABV Vodovodno omrežje ni v zadovoljivem stanju, saj je v Ratečah dotrajano in s premajhnimi zmogljivostmi, v Podkorenu je kvaliteta vode slaba, v Planini in v Plavškem Rovtu pa količina vode ne zadošča. Za Jesenice in za Koroško Belo bo potrebno zgraditi tretjo in četrto etapo vodovoda Peričnik, peta etapa pa naj bi rešila stanje na Blejski Dobravi. Na območju Žirovnice vode primanjkuje v višjih predelih, zato bo potrebno investirati v vse tri etape vodovoda Peričnik. Kanalizacijsko omrežje mesta Jesenic in ostalih krajev v občini je mešanega sistema, kar pomeni, da so fekalne odplake, padavinske vode ter hudourniki speljani po skupnih kanalih do izlivov. Obstaja okoli 25.000 metrov kanalov, ki so večinoma speljani v Savo. V naslednjem obdobju bo potrebno širiti sistem kanalizacije mesta Jesenice z Javor-nikom in Koroško Belo s skupno čistilno napravo, ki naj bi bila južno od valjarne Bela. V prihodnjih petih letih naj bi v občini posvetili posebno skrb vzdrževanju naselij in javne snage, čuvanju okolja, vse večji poudarek pa bo potrebno dati krajevnim skupnostim, saj le-te sodelujejo tako v gospodarskem, socialnem in prostorskem načrtovanju. Krajevne skupnosti bodo v okviru občinskega plana izdelale svoje načrte in skrbele za njihovo uresničevanje. D. S. 3 Petek, 5. decembra 1975 Gorenjske kmetijske zadruge se združujejo Odločitev na nedeljskem referendumu V Gorenjsko kmetijsko zadrugo s sedežem na Primskovem se združujejo kmetijske zadruge Sloga Kranj, Cerklje, Naklo in Tržič, ki bodo še naprej ostale samostojne temeljne zadružne enote Pravkar končani zbori zadružnikov in kooperantov, ki jih imajo vse štiri zadruge skupaj 1829, zbori zaposlenih na zadrugah (skupaj jih je 106) in občinski skupščini Kranj ter Tržič so soglašali z združitvijo omenjenih štirih kmetijskih zadrug in z ustanovitvijo Gorenjske kmetijske zadruge. Združevanje in oblikovanje nove zadružne organizacije temeljita na določilih nove ustave o združevanju' dela in sredstev. Sedanje Kmetijske zadruge z novo organizacijo ne bodo ukinjene. Postale bodo temeljne zadružne enote, kot jih predvideva predvsem Zakon o združevanju kmetov, in še bogatile sedanje odnose s kmeti, zadružniki in kooperanti. Predlagana združitev prinaša več skupnega dela. Osnove združevanja temelje v skupni poslovni politiki, nabavi materiala, prodaji proizvodov in pridelkov, planiranju ter dolgoročnejšem načrtovanju. Prav tako bodo skupne naloge novih temeljnih zadružnih enot analiziranje, avtomatsko obdelovanje podatkov, hranilniška in kreditna služba ter oblikovanje tistih skupnih služb, ki jih vsaka zadružna enota posebej ne more vzdrževati in organizirati. Zadružniki in zaposleni na sedanjih kmetijskih zadrugah v Kranju, Naklem, Cerkljah in v Tržiču so sprejeli ekonomsko analizo združevanja in predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenjsko kmetijsko zadrugo. Vsaka od sedanjih zadrug bo postala temeljna zadružna enota. V skupnih službah bodo direktor z upravo, pravna služba s sekretariatom, računovodski in ekonomski sektor ter komercialna služba. Vsaka zadružna enota bo imela svoja sredstva. Prelivanje denarja bo kontrolirano in bo temeljilo Vsakemu delavcu ustreza stanovanjski standard Nekateri kolektivi so v svojih načrtih razvoja poslovanja večkrat zanemarili zahtevo po umerjenem zaposlovanju, s čimer so povzročali nemajhne težave posameznim občinam, od katerih so zahtevali najmanj reševanje perečih stanovanjskih problemov, pa tudi novo zaposlenim delavcem, ki po navadi niso imeli urejenega ne prebivanja ne prehrane. Seveda so pri tem negodovali tudi tisti »stari« delavci, ki že leta in leta čakajo na ureditev njihove stanovanjske problematike. Da bi temu napravili konec, je bil pred kratkim izdelan in dan v javno razpravo osnutek družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere, ki bi jih organizacije združenega dela morale zagotoviti vsem svojim delavcem! Po končani javni razpravi naj družbeni dogovor podpisali republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiška zveza skupnosti za zaposlovanje, Gospodarska zbornica SRS in Izvršni svet SRS. In kaj je bistvena vsebina tega sporazuma? Organizacije združenega dela bodo morale v prvi vrsti zagotoviti ob načrtnem zaposlovanju normalno reševanje stanovanjskih problemov delavcev, kakovostno prehrano med delom, dalje, pogoje za vključevanje delavcev v kulturno življenje in druge dejavnosti ter ne nazadnje zagotoviti izpolnjevanje minimalnih zahtev iz »sindikalne liste«. Med drugim to pomeni tudi, da bodo morale OZD slehernemu svojemu delavcu, ki nima stanovanja, preskrbeti ustrezno nastanitev, preskrbeti toplo malico med delom. Prepričani smo, da bo akcija, ki mora slediti podpisom, predvsem pomagala izboljšati življenjske in delovne pogoje mnogim delavcem, predvsem tistim, ki se zaposlujejo zunaj svojega domačega kraja, terenskim delavcem, gozdnim delavcem, gradbincem . . . Nikakor pa sporazum nima namena kakorkoli omejevati zaposlovanje delavcev iz širših ob močij ali iz drugih republik, temveč je njegov namen zagotoviti skladno zaposlovanje v prid samih delavcev in tudi družbenopolitične skupnost i. I. S. na posojilnem odnosu. Pričakovati je, da se bo sedanja dejavnost kmetijskih zadrug razširila še na servisr ne dejavnosti, montažo in popravila kmetijskih strojev in naprav, na izdelovanje in posredovanje tehnične dokumentacije za gradnjo kmetijskih objektov, na predelavo pridelkov in njih prodajo na tržnicah, na tovorni promet in delo s težko kmetijsko mehanizacijo ter na organizacijo kmetijskih sejmov, razstav in prireditev. Na nedeljskem referendumu bo torej odločeno o usodi predlagane Gorenjske kmetijske zadruge, ki bo gospodarsko močna organizacija združenega dela na področju kmetijstva. Poskusov za združevanje na tem področju je bilo na Gorenjskem oziroma v kranjski občini že več. Še najdlje je prodrla lanska in deloma tudi letošnja razprava o enotni organizaciji kmetijskih zadrug in Veletrgovine Živila Kranj, kamor bi sča- soma pristopilo še podjetje Slove-nija-Sadje Ljubljana. Vendar so ostali dogovori na pol poti. Razprava o združevanju omenjenih štirih zadrug pa je pred končno potrditvijo. Verjetno je bila že na zborih delavcev in zadružnikov ugodno sprejeta tudi zaradi tega, ker so bili cilji in pozitivne plati združevanja povedane odkrito in ker je bila javna razprava široko in 'samoupravno zasnovana. Prav na samoupravi, samostojnosti in pravici zadružnikov in delavcev pri delitvi in razporejanju dohodka sloni tudi nova zadružna organizacija. Združujoče se Kmetijske zadruge Cerklje, Naklo, Sloga Kranj in Tržič združujejo po lanskih podatkih 1829 kooperantov in 106 zaposlenih. Lani so odkupile skupno 1837 ton goveda, skoraj 10 milijonov litrov mleka, 11.532 ton krompirja in 1192 ton zelenjave. Zadruge in kmetje so lani potrošili 5068 ton umetnih gnojil, 33 ton zaščitnih sredstev in 1668 ton močnih krmil. Celotni dohodek je znašal 156,383.417 dinarjev. Od tega je bilo dohodka 12,123~.944 dinarjev, dobička pa 3,386.972 dinarjev. Hranilne vloge pa so krepko presegale 10 milijonov dinarjev! J. Košnjek SGP Tržič nudi kupcem kvalitetna stanovanja v stanovanjski soseski B-3 v Bistrici pri Tržiču, in sicer: — v enotah 1 in 2 (brez dvigal) kupcem družbenega sektorja: 6 trosobnih stanovanj v izmeri 79 kv. m; — v enotah 3 in 4 (z dvigali) za prodajo zasebnikom: 7 trosobnih stanovanj v izmeri 79 kv. m 4 garsonjere v izmeri 21 kv. m Vsa stanovanja so dokončana in takoj vseljiva. V stanovanjih so kompletno opremljene sanitarije in kuhinje. Po načinu izvedbe in opremi so stanovanja visoko kvalitetna in moderna. Podrobnejše informacije po telefonu št. 50-288. Ljubljanska banka, poslovna enota Škofja Loka, je v torek, 2. decembra, odprla tudi v Gorenji vasi v Poljanski dolini svojo agencijo; mesto, kjer bodo odslej občani s tega področja lahko urejali svoje denarne zadeve. Banka je nameravala svoje prostore v Gorenji vasi urediti že pred približno dvema letoma, vendar se je najprej precej zavlekel podpis pogodbe s TVD Partizanom, kasneje pa tudi urejanje prostorov ni potekalo povsem po načrtu. Z odprtjem novega bančnega mesta v središču Poljanske doline se je bančna mreža v loški občini precej razširila. Poleg poslovne enote v Škofji Loki je namreč Ljubljanska banka doslej že imela svoji ekspozituri v Železnikih * Mreh. Približati banko varčevalcem pa je tudi osnovno geslo Ljubljanske banke. Agencija Ljubljanske banke v prostorih TVD Partizan v Gorenji vasi bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih za stranke odprta od 6.30 do 12. ure ob sredah od 6.30 do 16.30 ure, ob sobotah pa bo zaprta, (-jg) - Fot0-b. Perdan Rešitev v razširitvi zmogljivosti? kolektiv prihranil okrog 60.000 dinarjev, j*-In kako je torej prišlo do 1,44 miu-jona dinarjev izgube? Treba je pove dati, da je kolektiv v devetih mesecih moral poravnati 550.000 dinarjev za plačilo anuitet in 170.000 dinarjev zakonskih obveznosti. Res je, imajo v hotelu pokrit bazen, t°a. vzdrževanje le-tega stane 1000 narjev na dan. Pri tem pa je & no, da je uporaba bazena vključen v penzionsko ceno, medtem ko L posamičnih gostov, ki bi PIap0. samo vstopnino za kopanje, na *■ kljuki zelo malo. Će k temu dodam • »nižinskimi.« Seja občinske skupščine Križe — V osnovni šoli Kokrške-ga odreda v Križah je bilo v torek, 2. decembra, 6. skupno zasedanje vseh zborov tržiške občinske skupščine. Razen delegatov so se ga udeležili tudi predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in delegata zveznega zbora skupščine SFRJ Tone Asfaltirali so ceste Radovljica — Sredi novembra so v naselju Predtrg v Radovljici končali z urejanjem kanalizacije in asfaltiranjem okrog 500 metrov Gregorčičeve in ceste na Zale. Denar so prispevali prebivalci in krajevna skupnost. Dela, ki jih je opravilo Cestno podjetje Kranj, organizirala pa krajevna skupnost Radovljica, bodo nadaljevali tudi spomladi. Takrat bodo čez grobi asfalt položili še vrhnjo plast. Začeli pa bodo tudi urejati kanalizacijo in nato položili asfalt v Šercerjevi ulici. Za asfaltiranje Gregorčičeve ceste in ceste na Zale so občani sami zbrali blizu 200.000 dinarjev. Nekaj nad 120.000 dinarjev pa je prispevala krajevna skupnost. Za boljšo cesto na Slap Tržič — Slap je najsevernejši del Tržiča. Z mestnim središčem ga povezuje ne najbolje urejena asfaltna cesta, ki se nad tovarno Lepenka, ki je sedaj temeljna organizacija združenega dela Kartonažne tovarne iz Ljubljane, deli na odsek proti Jelendolu in na cesto proti Lomu. Kdo je pristojen za ureditev ceste od Tržiča do Slapu je bilo eno od vprašanj delegatov tr/iške občinske skupščine. Zastavila ga je delegatka tovarne obutve Peko Milka Meglic. Na seji občinske skupščine je bilo povedano, da je o tej cesti že razpravljala krajevna skupnost Tržič -mesto. Začeli so se tudi že pogovori s tovarno Lepenka, Komunalnim podjetjem Tržič in občinsko skupščino O cesti na Slap je tudi razpravljal izvršni svet občinske skupščine in ugotovil, da kaže cesto popraviti. -jk Jurjevčič in Zdenka Jurančič. Tržiš-ki delegati so na zasedanju razpravljali o osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, o osnutku resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976 in o osnutku programa rekonstrukcij in gradnje republiške cestne mreže v obdobju 1976 - 1980. -jk Pokljuka — Pisali smo že, da je izvršni svet radovljiške občinske skupščine sredi prejšnjega meseca razpravljal o tričetrtletnem gospodarjenju v občini in ugotovil, da so Hoteli Pokljuka, ki so temeljna organizacija združenega dela delovne organizacije Alpetour Škofja Loka, edina delovna organizacija v občini, ki je v tem obdobju zabeležila izgubo. Takrat so se tudi odločili, da bodo to vprašanje temeljito preučili. Prvi podatki zdaj kažejo, da ima Šport hotel z dependanso Jelka premalo prenočitvenih zmogljivosti, da bi lahko dobro posloval. Zdaj je v obeh objektih 120 postelj. Turistična sezona na Pokljuki traja na leto nekako štiri mesece, vendar je vodstvu oziroma kolektivu delovne organizacije uspelo, da je bil lani hotel zaseden prek 160 dni v letu. Če bi imela ta delovna organizacija 200 do 250 postelj, števila zaposlenih za to ne bi bilo treba bistveno povečati, vendar pa bi v turističnih mesecih ustvarili lahko veliko več dohodka, posebno še, ker je zanimanje za Šport hotel in dependanso Jelka v turistični sezoni zelo veliko. Podatki kažejo, da je letos v devetih mesecih 30-članski kolektiv ustvaril za 5,600.000 dinarjev prometa, tako da so fizični plan presegli celo za 62 odstotkov. Kolektiv si je zelo prizadeval za dobro gospodarjenje. Tako so recimo avgusta prispevali tridnevni zaslužek za stabilizacijo. S prostovoljnim oziroma udarniškim delom okrog hotela pa je Urbanistični načrt Šenčurja Prejšnji teden so svet, delegacije krajevne skupnosti Šenčur in politični aktiv dali v javno razpravo nov urbanistični načrt naselja Šenčur in Srednje vasi. Javna razprava bo trajala do 10. novembra, sredi decembra pa bo tudi zbor občanov. Načrt je razgrnjen v mali sejni sobi krajevne skupnosti in si ga občani lahko ogledajo ter dajo nanj pripombe. Načrt so izdelali strokovnjaki Urbanističnega inšituta v Ljubljani po naročilu kranjske občinske skupščine. Ko so samoupravni in politični organi krajevne skupnosti Šenčur razpravljali o načrtu, so menili, da so obiskovalci načrta premalo upoštevali predloge komisije za razvoj Šenčurja, ki deluje pri krajevni skupnosti. Pohvalili pa so komunalno ureditev naselja za bodočih 30 let. Strokovnjaki so upoštevali omejitve glede vpliva letališča in glede kmetijskih površin. Predvideli so tudi. naj bi se novi stanovanjski center začel razvijati med današnjim Šenčurjem in Srednjo vasjo oziroma okrog nove osnovne šole. Na tem območju (med Pipanovo in Velesovsko cesto) je predvidena tudi nizka blokovna gradnja. Sedanji potok pa bo treba delno prestaviti. Stari del Šenčurja pa je spomeniško zaščiten in bo ostal takšen kot je razen manjših tako imenovanih zazidalnih plomb. Predvideno je tudi, da se bo do leta 2000 število prebivalcev v tem delu zmanjšalo. Sicer pa so tod predvidene razne servisne službe, lokali in javne službe. Modernizirati bo treba tudi stare prometne ceste, zgraditi nove in omogočiti dostop na glavno regionalno cesto Kranj — Kamnik. Zaradi izredno velike zaposlenosti prebivalcev zunaj Šenčurja in neposredne bližine Kranja po načrtu ni predvideno, da bi se Šenčur razvijal v samostojni center, ampak bo navezan na mesto Kranj. F. Erzin v primerjavi z drugimi hoteli še stroške, ki so precej večji zaradi lokacije, potem ni več težko razumeti, da je v devetih mesečin prišlo do izgube. Kot rečeno, kolektiv meni, da W za normalno in dobro poslovanje potrebovali vsaj še 100 dodatnih postelj. To pa pomeni precejšnjo investicijo, za katero pa ta hip ni sredstev, čeprav so načrti za prizidek že gotovi. V prihodnje si bodo zato prizadevali, da bi čimprej uresn ičili ta program. Pri tem pa so ob povečanem številu postelj pripravljeni prevzeti vso odgovornost za uspešno poslovanje. A. Z. Približevanje in oddaljevanje RADOVLJICA - Podatki v devetmesečnem poslovanju v radovljiški občini kažejo, d* so se marsikje precej Pr*^?.J-žali, ponekod pa tudi oddalj111 od letošnje republiške res°,u' cije in občinskih smernic ° družbeno-ekonomskem raz*0' ju. K takšni oceni omenim0 dva podatka. Izvoz industrij" devetib skih podjetij se je v^ -^t- pa ic Pripravljajo raziskovalne študije Bled — V Gradbenem in komunalnem podjetju Grad Bled so že ob združitvi nekdanjega gradbenega in komunalnega podjetja ugotavljali, da bo treba v prihodnje na Bledu vso skrb posvetiti vodi, kanalizaciji in odpadnim snovem. Zdaj se lotevajo tovrstnih strokovnih nalog oziroma raziskovalnih študij. Doslej so na podjetju raziskovali območja Bleda in širše okolice zgolj glede preskrbe s pitno vodo. Zdaj pa predlagajo posebne hidrološke raziskave, s katerimi naj bi ugotovili kvaliteto in stanje podtalnice in njen vpliv na jezero. Prepričani so, da bi takšna raziskava veliko pripomogla k nadaljnjemu zdravljenju jezera. Razen tega menijo, da bi bilo treb;i raziskati celotno vodno ob- močje med obema Savama in Radovno. S tem bi nedvomno našli vire pitne vode za dolgoročno obdobje. Sicer pa že prihodnje leto nameravajo po programu nove kanalizacije poglobiti in razširiti potok Rečico. S tem bi rešili vrsto problemov, predvsem pa odpravili težave, s katerimi se zdaj občani srečujejo na tem območju, ko jim ob vsakem večjem nalivu talna voda zalije kleti. In nenazadnje v podjetju tudi predlagajo, da bi bilo treba preučiti možnosti za izkoriščanje vode, ki priteka v jezero in ki iz jezera odteka po Jezernici. Menijo, da bi te vodne vire lahko s pridom uporabili. A. Z. mesecih povečal za kov, po drugi strani gospodarska rast ostal« lanski ravni. . aC{\e Gospodarske organi aagr so imele v tem obdobju v # težave s sprotnim poravn xl. njem zapadlih obveznost* A' plačevanjem osebnih /^tnjh kov, zagotavljanjem obr ]of,»-sredstev ter z velikimi zai kov, zagotavljanjem mi. Nenehno je tudi naraščalo število blokiranih dni &*0 računov in se je v primerjav' lanskimi devetimi meseci V0' večalo kar za 91 odstotkov-Rasla pa je tudi medsebojn zadolženost. Vsa ta vprašanja je °^raže' naval in temeljito ocenil ' izvršni svet občinske »KUr svet občinsKc - ja ščine. Tako so člani menn0Viti bi v občini morali uS j^nii' posebno gospodarsko jj^la sijo, ki bi redno spre TOjtf, gospodarska gibanja V val» po strokovni plati sod{el ^ pri oblikovanju Pr?^Hel°v' in hkrati tudi pomaga'8. g0 v nim organizacijam, đ0s?°'. težavah. Prav tako je o »^nj1 darskem položaju seji razpravljala n„v>k; acp» ■■ <■ j.••<< ,nist konferenca zveze kom" treb* kjer so se zavzeli, da Je geb' do konca leta posvetiti P no pozornost tistim del°y. občini, * organizacijam v--- , po devetih mesecih Prf ' 90 jfjčn'' meji rentabilnosti. In K orili so o teh vprašanjih tfo.jgke tudi na zadnji seji rad°yv ^ občinske skupščine, ki J^ ^ predvčerajšnjim. Razstava Nacionalni in socialni programi pri Slovencih Razstava Nacionalni in socialni programi pri Slovencih, ki so jo odprli v sredo, 26. novembra, v galeriji Prešernove hiše v Kranju, obsega predstavitev nacionalnih in socialnih programov pri Slovencih od Prešerna do Lankarja. Je del obširnejše razstave 1 enakim naslovom, ki zajema čas od družbene prebuje slovenskega ljudstva v času kmečkih puntov in reformacijskega gibanja do današnje samoupravne družbe, in je bila postavljena v počastitev 30-letnice zmage revolucije in osvoboditve ter 30-letnice svojega delovanja v svobodi. Demokratični tabor v predmarčni dobi zbran okrog Prešerna je postavil svoj nacionalni program, ki je našel svoj izjemen izraz v Prešernovi Zdravici. V politični program pa se je slovenska nacionalna zavest izoblikovala šele z marčno revolucijo leta 1848. Neposredno po tem dogodku so namreč clani društva Slovenije na Dunaju postavili program narodne združitve pod geslom Zedinjena Slovenija. V njem so zahtevali združitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v eno avtonomno enoto. Matija Majer-Ziljski pa je v spomenici 1848 terjal, da se združijo v fedinjeni Sloveniji ne le kranjski, go-j^ski, koroški in štajerski, temveč tuln imen H/i Franc Konjar, Stane Rogelj, Mavrici) Slalner, Metod Ferbar in vodja *ll"lhlt.) tvoj prvi javni nastop, ion jar, Stane Ro Foto: F. Rozman Sodelovanje z Varaždinom Na sklepno slovesnost ob 70-letnici obstoja najstarejšega delavskega kulturno-umetniške-ga društva v Varaždinu RKUD Sloboda — Vis Varaždin je bila konec novembra povabljena tudi šestčlanska delegacija radovljiške občine. Delegacijo so sestavljali predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, kulturne skupnosti in ZKPO Radovljica. Ker pa bo prihodnje leto minilo že deset let od začetka plodnega sodelovanja med RKUD Sloboda Vis Varaždin in ZKPO Radovljica, sta bili na novembrske prireditve povabljeni tudi dve kulturni skupini iz radovljiške občine. Tako je sredi novembra v veliki športni dvorani v Varaždinu nastopil moški zbor DPD Stane Žagar iz Krope, teden dni kasneje pa še folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju. Na slavnostni seji društva konec novembra so predstavnikom radovljiške občine izročili zlate plakete, in sicer ZKPO Radovljica, pevskemu zboru DPD Stane Žagar Kropa in folklorni skupini KUD Triglav iz Srednje vasi. Predstavniki radovljiške občine pa so jim izročili knjižna darila in druga priznanja. Ob tej priliki so se dogovorili tudi za skupno proslavo ob 10-31etnici sodelovanja. Jubilej bodo proslavili prihodnje leto v obeh občinah. JR Nova šola v Pirničah Pretekli četrtek so v Pirničah za dan republike in ob 30-letnici osvoboditve slovesno odprli novo osnovno šolo. Ob tej priložnosti so odkrili doprsni kip narodnemu heroju Tinetu Rožancu, po katerem se nova šola tudi imenuje. Šola ima 12 učilnic, telovadnico, kuhinjo, večnamenski prostor, knjižnico in čitalnico ter jo bo obiskovalo 270 učencev. Zgradili so jo delavci SGP Graditelj iz Kamnika iz sredstev samoprispevka in prispevka občine Ljubljana-Šiška. Veljala je 25 milijonov 115 tisoč dinarjev. _fr V galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v poljanski dolini so člani domačega foto kluba v soboto, 29. novembra, v počastitev praznika republike odprli četrto medkljubsko razstavo fotografij. Na razstavi se tokrat predstavljajo s svojimi deli člani foto kluba Gorenja vas in foto kluba planinske zveze Slovenije. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da pionirji iz Gorenje vasi v gorenjevaški galeriji prvič predstavljajo novo tehniko fotografije brez fotografskega aparata. Nova tehnika, ki jo je v Gorenji vasi začel uvajati mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič, ta je tudi mentor foto kluba Gorenja vas, je naletela na veliko zanimanje tudi med ljubitelji dobre fotografije v tujini, (-jg) — Foto: F. Perdan Srni ran Jeseniški slikarji, združeni v likovni sekciji DOLIK, so tudi letos v okviru praznovanja dneva republike pripravili tradicionalno kolektivno slikarsko razstavo v mah dvorani delavskega doma. Clani Dolika se ljubiteljem likovne umetnosti predstavljajo z najuspešnejšimi deli v tem letu - J R -toto: J. Jekler Na 2. Iskrinem festivalu amaterskega filma je nastopil tudi moški pevski zbor Iskre-Elektromehanike. — Foto: Ivan Okršlar 2. Iskrin festival amaterskega filma prikazujejo letošnje prireditve v okviru Iskre ob praznovanju 30-letnice osvoboditve. 2. Iskrin festival amaterskega filma je lepo uspel. Kinoamaterji Iskre-Elektromehanike so z dobro organizacijo festivala in kvaliteto svojih filmov dokazali, da že preraščajo okvire amaterizma. Upamo, da bodo tudi v prihodnje tako dobro izpolnjevali zadane naloge. Alojz BOC Smlejci ob prazniku Na predvečer dneva republike je mladina Smlednika v prosvetnem domu pripravila uspelo proslavo. Po nekaj letnem mrtvilu so v 14 dneh uredili s prostovoljnim delom dvorano in že prva prireditev je privabila polno obiskovalcev. Nastopili so re-citatorji, pevski zbor osnovne šole Simon Jenko in harmonikarski orkester, fr Petek, 5. decembra 1975 Kranj — V počastitev dneva republike so člani foto-kino sekcije Iskre-Elektromehanike 27. novembra v delavskem domu priredili 2. Iskrin festival amaterskega filma. Prireditev so pripravili skupaj s komisijo za kulturo pri sindikalni organizaciji Iskre-Elektromehanike. Proslavo so popestrili tudi recitatorji in moški pevski zbor »ISKRA«. Nagrade za najboljše filme je podelil pokrovitelj festivala gl. direktor Iskre-Elektromehanike Aleksander MIHEV. Prvo zlato medaljo je prejel avtor filma »Večerni monolog« Mišo Čoh iz EMO Celje. Drugo zlato medaljo je prejel Silvo Sladic iz Elektromehanike za svoj film »Obsedenost«. Srebrno medaljo je žirija prisodila Dušanu Bogdano-viču iz Elektromehanike za film »Mami, lev mi je požrl račko.« Bronasti medalji sta prejela avtorja Franc Pihlar in Zdenko Ošabnik. Podeljene so bile tudi tri praktične nagrade. Po podelitvi nagrad je sledilo predvajanje ostalih filmov. V ta namen je žirija od 37 prispelih filmov izbrala 20 del. Prvič so javno predvajali tudi barvne dokumentarne filme o tednu Iskre '75: »Proslave«, »Razstave«, »Jubilanti dela« ter »Mladinski kviz VEŠ-VEM«. Slednji -C Zakon o združevanju kmetov je prinesel veliko novega in boljšega Napredku lahko rečemo kooperacija O pomenu kooperacijskega sodelovanja govorijo predstavniki TOZD Kooperacija Radovljica in kmetje Jože Pečar iz Podkorena, Franc Potočnik z Dovjega in Anton Berdajs iz Dvorske vasi Nizka produktivnost in premajhna tržna usmerjenost našega kmetijstva, posebno zasebnega, sta med glavnimi pomanjkljivostmi slovenskega kmetijstva. V glavnem vemo za pota, kako jih odstraniti. Precej smo jih že, pri nekaterih smo na pol poti, druge pa terjajo desetletje ali celo dvajsetletje. Takšne narave sta na primer površinska razdrobljenost in nesmotern in drag način izrabe tal. Skoraj neverjetno se sliši, da bo leta 1990 gozd pokrival že dobro polovico Slovenije, da znaša povprečna slovenska velikost kosa obdelovalne površine 50 arov, s pašniki in gozdovi vred pa le 72 arov, da niso tako redka kmečka gospodarstva, sestavljena iz 40 ali celo 60 parcel, da ni kaj dosti boljša posestvena sestava družbenega sektorja itd. Oblikovanje družbenega sektorja kmetijstva je najočitnejši povojni prispevek k boljši agrarni strukturi. Predvsem naj bi bil pomemben tržni proizvajalec in organizator celotne kmetijske proizvodnje, tako družbene kot zasebne, ki pri nas tako v zemljiškem kot v količinsko-pro-izvodnem pomenu prevladuje. Zemljiška lastnina zgublja klasični pomen. Krepita se vloga dela in rezultati dela, kar sili tako kmetijske organizacije združenega dela kot kmete v trajno medsebojno delovno povezovanje. Osebno delo z zasebnimi sredstvi dobiva elemente združenega dela. S tem se kmetovo delo vse bolj vključuje v samoupravne in dohodkovne odnose. Kmet se vključuje v napredne družbene tokove. Razlike med pogoji dela v kmetijstvu in drugih dejavnostih se manjšajo tudi zaradi uvajanja moderne tehnologije in organizacije dela. Zakon o združevanju kmetov, začel je veljati 8. junija leta 1972, je prvi slovenski zadružni zakon. Ne ureja le kmetijskih zadrug, temveč tudi kooperacijo kot proizvodni oziroma družbenoekonomski odnos, obrate za kooperacijo organizacij združenega dela in kmečke skupnosti. Med drugim pravi, da kmetijski kombinat ali druge delovne organizacije, s katerimi kmetje trajneje proizvodno oziroma gospodarsko sodelujejo, lahko ustanove obrate za kooperacijo kot temeljne organizacije združenega dela delavcev in kmetov. Zakon nadalje opredeljuje kmečke skupnosti in pašne skupnosti. Vsem je osnova združevanje dela in sredstev, trajnejše gospodarsko sodelovanje in tudi poslovno (kupčijsko) sodelovanje. Sodelovanje temelji na pogodbi, ki jo skleneta kmetijska zadruga, obrat ali temeljna organizacija združenega dela za kooperacijo ter kmetijski proizvajalec. Popolna novost pa je določba, da imdjb kmetje, člani ali nečlani zadruge ali obrata za kooperacijo, ki združujejo delo in sredstva s temeljno organizacijo in dosegajo na račun tega sodelovanja najmanj tolikšen dohodek, kakršnega določa sporazum za delavce družbenega kmetijstva, pravico do popolnega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Še bliže kmetu! Kmetijskoživilski kombinat iz Kranja je ob uresničevanju nove ustave in Zakona o združevanju kmetov upošteval ta določila. Oblikoval je temeljno organizacijo združenega dela Kooperacija v Radovljici. Radovljiška TOZD pokriva del radovljiške in jeseniško občino. Njena glavna naloga je razen lastne proizvodnje (poljsko delovišče je na primer tudi v njenem sestavu) tudi krepitev kooperacijskega sodelovanja z zadružniki oziroma kmeti nasploh ter organiziranje odkupa njihovih tržnih viškov. »Delujemo kot zadružna temeljna organizacija združenega dela,« pripoveduje direktor TOZD Kooperacija Radovljica inžir_Anton Cerne, magister Anton Dolenc, vodja živinoreje na delovišču v Poljčah in veterinarski tehnik Lojze Modic, zaposlen pri Zivinorejskoveterinar-skem zavodu Kranj. »Kmetov, članov organizacije je okrog 500, s kooperacijskimi pogodbami zajetih kmetov pa je več. Pogodbe obnavljamo in bi zato težko povedali- točno število. Najbolje je reči, da so naši kooperantje vsi, ki oddajajo mleko in vzrejajo živino za trg.« Kooperacija, začeta leta 1967 v skromnejšem obsegu, se razširja predvsem v štirih smereh: proizvodnja ter prodaja mleka ter krompirja in vzreja ter prodaja plemenskih telic in klavnih živali. Sogovorniki iz radovljiške Kooperacije povedo, da na osnovi kooperacijskih pogodb odkupijo letno okrog dveh milijonov litrov mleka, 100 ton semenskega krompirja in 600 ton mesa, razen tega pa imajo kmetje stalno v reji okrog 300 plemenskih telic. V Poljčah ali na posestvu na Bledu dobe teden stare teličke, breje živali pa potem prodajo posestvoma. Kupčijsko sodelovanje oziroma odkup kmetovih odvečnih (tržnih) proizvodov je resda temelj kooperacije, vendar sodijo k sodelovanju med kmetijsko organizacijo in kmeti še druge dejavnosti. Omenjamo hra-nilnokreditno službo TOZD Kooperacije Radovljica, ki ponuja kmetom posojila predvsem za strojno opremo in gradnjo ter popravila poslopij, potem kmetijsko pospeševalno službo in novoustanovljene pašne skupnosti ter zadružne odbore po krajevnih skupnostih. »Lani smo ustanovili v Ratečah, Podkorenu, Kranjski gori, na Srednjem vrhu, v Gozd-Mar-tuljku, Mojstrani in Dovjem, na Koroški Beli in Blejski Dobravi, v Begunjah, Podgori, Mošnjah in na Lancovem pašne skupnosti, kot jih predvideva zakon o združevanju kmetov,« pojasnjuje inž. Anton Černe in dodaja, da le v Žirovnici in Smokuču skupnosti še ni. Nove skupnosti pridno delajo. Temeljna organizacija združenega dela je skupnostim na osnovi pogodbe prepustila premoženje nekdanjih agrarnih skupnosti. Vsaka ima pri Kooperaciji izločen račun in prosto voljo ter pobudo pri zbiranju dohodkov, kamor sodita predvsem iztržek od prodanega lesa, posekanega na pašnikih, in pašnina, kot pri razporejanju denarja. Clani pašne skupnosti ga potrošijo največ za čiščenje in gnojenje pašnikov in planin, gradnjo in popravila ograj ter postavitev pastirskih koč in živalskih staj. Zavzetost živinorejcev za delo pašnih skupnosti bi morala biti še večja, pristavljajo predstavniki radovljiške temeljne organizacije združenega dela Kooperacija. »Spoznanje o nujnosti čim bolj neposrednega samoupravljanja in približanju zadružne organizacije kmetom nas navaja k oblikovanju zadružnih odborov po krajevnih skupnostih,« pravi inž. Anton Cerne. »Tudi pašne skupnosti niso zaživele toliko časa, dokler jih nismo dali v upravljanje ljudem. Enako pričakujemo tudi od zadružnih odborov, ki bodo sčasoma prerasli v žarišče kooperacijskih odnosov in drugih dejavnosti. Tudi dohodek bomo skušali ugotavljati po zadružnih odborih oziroma krajevnih skupnostih. Oblikovali smo jih že, sedaj pa jim kaže dati še vsebino.« »Kooperacija je pomemben organizacijski in gospodarski napredek kmetijstva. Težko rečemo, da so kmetje s sedanjo stop- njo kooperacije zadovoljni. So področja, kot na primer cene, kier kmetje ne morejo vplivati. Mogoče je iskati vzroke za to tudi v preskromni angažiranosti. Vendar se je vsaj na našem področju veliko premaknilo. Številnejši so kooperantje z visoko tržno proizvodnjo, precej pa je tudi zadružnikov s skromnimi tržnimi viški. Zato poudarjamo pomembnost posojil za modernizacijo kmetij, posege in nasvete kmetijskopospeševalne službe, rejo plemenic in pitanih živali ter usmeritev k domači krmi. Gnojila in krmila se draže hitreje od naraščanja cen kmetijskih izdelkov. Z izpopolnjevanjem tehnologije in boljšim izkoriščanjem naravnih pogojev bi proizvodnjo lahko vsaj enkrat do trikrat povečali in dosegli s tem večjo tržnost, ki je v sedanjem obsegu ena glavnih slabosti kmetijstva,« sta si enotna inž. Anton Cerne in magister Anton Dolenc. Kooperacijsko .sodelovanje med temeljno organizacijo združenega dela oziroma prejšnjo radovljiško Kmetijsko zadrugo in kmeti ter vključevanje Živinorejskoveterinar-skega zavoda Gorenjske iz Kranja vpliva na kvalitetnejšo sestavo gorenjske goveje črede. Zamenjavo cikaste pasme, ki ni bila kos zahtevam po večji mesni predvsem pa mlečni proizvodnji, s simentalsko (svetlolisasto), ki je po obeh plateh boljša, je spočetka spremljalo tudi negodovanje. Vendar se je mesno-mlečni tip živali uveljavil. Ni preveč •zahteven, razen tega pa je primeren znanju naših kmetovalcev. Trajno gospodarsko kooperacijsko sodelovanje je pogoj za pridobitev popolnega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov. Okrog 15 kooperantov radovljiške TOZD Kooperacija je že ubralo to pot. To je nov prispevek k večji tržni kooperacijski proizvodnji! Odgovornost in disciplina naj bosta obojestranski! Kooperacija, gledana ne le skozi dinar in kupčijsko sodelovanje med kmetijskimi organizacijami in kmeti, temveč širše kot sodelovanje zasebnega kmetijstva z družbenim, se uveljavlja. Tako sodijo kmetje, posebno večji tržni proizvajalci. Pa tudi manjši že spoznavajo prednosti kooperacijskega sodelovanja, ki vsebuje še nekatere pomanjkljivosti, vendar vzroki zanje večkrat ne tičijo pri kmetih ali organizacijah združenega dela, temveč v splošnih družbenih in gospodarskih pogojih. Tako sodi 56-letni kmet Jože Pečar iz Podkorena, ki je še pred leti sejal in sadil vse, kar je hotelo zrasti, danes pa je s pomočjo pospeševalne službe in veterinarjev oplemenitil čredo in jo usposobil za mesno in mlečno proizvodnjo. Ker je trava osnovno krmilo, je zgradil s pomočjo radovljiške Kooperacije in Gozdnega gospodarstva Bled silos in kupil linijo za spravilo in krmno pripravo sena. »Če si kooperant, imaš vsaj do določene mere zagotovljen od- jasnjuje kmet Franc Potočnik z Dovjega, katerega posestvo obsega z gozdovi vred 35 hektarjev. »Zavedam se, da moram obljubljeno proizvodnjo doseči, hkrati pa od-kupovalec name lahko resno računa. Povem tako kot mislim. • • Preveč smo odvisni od nestabilnega trga. Dogaja se, da je recimo krompirja preveč, pa za-druga nima niti možnosti niti denarja za odkup in prodajo. V takih primerih bi morala družba zagotoviti zadružni organizaciji sredstva. Po drugi plati pa moramo biti disciplinirani tudi kmetje in se resnično držati ko^ operacijskih pogodb, čeprav bi mogoče v prodaji mimo zadruge dosegli boljšo ceno! Uspešna kooperacija je torej odvisna od obojestranske discipline in razumevanja ter organizirana za odkup naših tržnih viškov.« Jože Pečar iz Podkorena: »Zadružna organizacija se nam mora približati.« kup pridelkov,« pripoveduje. »Za zdaj se še ne morem pritoževati, sicer pa imamo tudi kmetje pravico glasno povedati, kaj nam je všeč in kaj ne. Žena se je na osnovi trajne kooperacije z zadrugo in Gozdnim gospodarstvom invalidsko, zdravstveno in pokojninsko zavarovala. Mislim, da bo treba prispevati mesečno okrog 300 dinarjev, pa bo pokojnina znašala približno 1100 dinarjev. Seveda je pogoj za takšno zavarovanje dovolj visoka proizvodnja. Zavezali smo se, da bomo letno oddali 20.000 litrov mleka, vzredili 2 pitanca in pet telet itd.... Zadružna organizacija se nam mora približati. Če v jeseniški občini že svoje zadruge nimamo, kaže čim prej oblikovati zadružne odbore ali nekaj zadružni enoti podobnega. Na tak način bo lahko naša volja še izrazitejša!« »Dobro premislim, preden sklenem z radovljiško Kooperacijo kooperacijsko pogodbo,« po- Anton Berdajs iz Dvorske vasi: »Kooperacija je edini P0' gojza napredek.« »Kooperacija prinaša naprf dek in te obenem še močneje usmerja k proizvodnji za trg\ hkrati pa omogoča pri prodaji izdelkov višje cene,« meni kmet Anton Berdajs iz Dvorske vasi-»Pogodbenih določil se je treba držati. Prihaja sicer do problemov, ki pa jih strani, zainteresirani za večjo proizvodnjo in sodelovanje, zlahka rešita. Novo gospodarsko poslopje in hlev za 36 glav gradim. Zadružna org*' nizacija mi pomaga in upam, 9 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Ob lahki glasbi Minute z Alpskim kvintetom Lahko noč, otroci Če bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza program Ponedeljek na valu 202 Melodije in ritmi iz studia 14 Z majhnimi zabavnimi ansambli Nenavadni pogovori Godala v ritmu Pop integral Obisk pri orkestru Heinz Kiessling Novost na knjižni polici Panorama slovenskih popevk Ti in jaz in glasba Besede in dejanja Sprehodi instrumentov Glasbeni cocktail Jazz na II. programu program Sprehodi po tuji zborovski literaturi Dmitrij Šostakovič: Zlati vek — baletna suita, op. 22 Literarni večer Organist Guenther Ramin z Bachom Ekonomska politika Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezijt torek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Kako naj se učim 9.30 Iz glasbenih šol: Franc Šturm, Ljubljana 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 20.30 21.15 22.20 23.05 23.15 Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 dujejo 14.20 14.33 15.40 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Tretji 19.05 19.15 20.35 22.00 22.15 23.05 23.55 10 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 glasbe 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti . Po domače Priporočajo vam Iz dela glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Svet tehnike Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansam blom Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — I. Potrč - V. Fran-tar: Na verne duše Zvočne kaskade Trije orkesterski koncerti Literarni nokturno Popevke se vrstijo program Torek na valu 202 S solisti in ansambli JRT Lahka glasba na našem valu Borci nam pripovedujejo Zabaval vas bo ansambel Jožeta Kampiča Znana imena, znane melodije Tipke in godala Pet minut humorja Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples Tri tisoč sekund Radia Študent Ljudje med seboj S pevko Jožico Svete Parada orkestrov Popevke slovenskih avtorjev program Mejniki v zgodovini Predstavljamo vam opero Lombardi Giuseppa Verdija Salzburški festivai 1975 Vidiki sodobne umetnosti Trije baročni koncerti Znamenja in napovedi današnje nove glasbe Iz slovenske poezije sreda Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja Instrumenti v ritmu Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč, otroci Komorno glasbeni studio S festivalov jazza Literarni nokturno Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V počasnem ritmu 18.00 Progresivna glasba 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Gallus v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Milan Ristič: Sedem bagatel za orkester 21.00 Sodobni literarni portret: Marv McCarthv 21.15 Carl Ditters von Dittersdorf: odlomki iz opere Doktor in apotekar 22.15 Razgledi po sodobni glasbi 23.30 Uroš Krek: Sonata per due violini 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; Ljudsko pesništvo v času NOB 9.35 Zborovska glasba iz dobe čitalnic 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Predstavljamo vam 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 S pihalnimi godbami 13.30 Priporočajo vam 14.10 Iz glasbenih šol 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Jezikovni pogovori 17.20 Iz domačega opernega arhiva 18.05 Naš gost 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 18.35 Vedre melodije 19.40 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra in zbora Percy Faith 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.30 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Pop albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza Joe \Villiams 18.40 Non-stopples Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 19.50 20.05 20.35 20.45 22.00 22.00 23.30 23.55 12i 4.30 8.10 9.05 9.30 10.05 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 Večerni concertino Pota izobraževanja Sodobni zborovski zvok Mednarodna radijska univerza Slavnostne igre v Bergenu 1975 Poezija za glas in orkester Poezija za glas in orkester Joseph Haydn: Simfonija št. 47 v G-duru, Hob. I, št. 47 Iz slovenske poezije petek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje Ob 30-letnici smrti Bele Bartoka 18.05 Ogledalo našega časa 18.20 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Stop-pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Srna 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - I. Iredvnski: Dvigalo in ženski 19.55 Glasbeni intermezzo iz našega studia 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije L kino Kranj CENTER 5. decembra angl. barv. krim. ČRNI MLIN ob 16. in 20. uri, amer. barv. AMERIŠKI GRAFFITI ob 18. uri za Filmsko gledališče 6. decembra angl. barv. krim. ČRNI MLIN ob 16. in 20. uri, ob 18. uri nastopa TEREZA KESOVIJA, ob 22. uri premiera it al.-angl. barv. pust. BELI OČNJAK 7. decembra amer. barv. risani JUNAKI RISANEGA FILMA ob 10. uri. angl. barv. krim. ČRNI MLIN ob 15., 17. in 19. uri, premiera mehiš. barv. pust. ŽENSKE V AKCIJI ob 21. uri 8. decembra i t al.-angl. barv. pust. BELI OČNJAK ob Hi. in 18. uri. ob 20. uri ZABAVNA PRIREDITEV, nastopa Dudek iz TV nadaljevanke GRUNTOVČANI Kranj STORŽIČ 5. decembra špan. barv. komed. PET BLAZIN ZA ENO NOČ ob 18. uri 6. decembra amer. barv. risani RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA ob 10. uri. amer. barv. komed. POVAMPIRJENI MI LES ob 16. uri. ital. barv. SMRT* V RIMU ob 18. uri, špan. barv. komed. PET BLAZIN ZA ENO NOČ ob 20. uri 7. decembra amer. barv. komed. POVAMPIRJENI MI LES ob 14. in 18. uri, špan. barv. komed. PET BLAZIN ZA ENO NOČ ob 16. uri, premiera ital. barv. ZADNJI SPOMLADANSKI SNEG ob 20. uri 8. decembra ital. barv. ZADNJI SPOMLADANSKI SNEG ob 16. uri, angl. barv. krim. ČRNI MLIN ob 18. in 20. uri Tržič "j. decembra japon. barv. CS krim. TAJNI AGENT 101 ob 18. in 20. uri 7. decembra angl.-ital. barv. pust. RAZUZDANI ob 17. in 19. uri 8. decembra angl.-ital. barv, pust- RAZUZDANI ob 18. uri Kamnik DOM 5. decembra ital.-angl. barv. vojni JUNAKI ob 18. in 20. uri 6. decembra ital.-angl. barv. vojni JUNAKI ob 16. in 18. uri, nem. barv. komed. KAPETAN ob 20. uri 7. decembra amer. barv. komed. HERBIE! AH. TA ČUDOVITI AVTO ob 15. in 19. uri. nem. barv. komed. KAPETAN ob 17. uri 8. decembra japon. barv. CS krim. TAJNI AGENT 101 ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 5. decembra franc. barv. drama URAR IZ SAINT PAULA ob 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. vojni BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri 7. decembra amer. barv. vojni BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 5. decembra amer. barv. vojni BOJEVNIKI ob 20. 6. decembra ital. barv. drama IGRA Z OGNJEM ob 20. uri 7. decembra franc. barv. drama URAR IZ SAINT PAULA ob 17. in 20. uri Radovljica 5. decembra ital. barv. erot. DEKAMERON ob 20. uri 6. decembra ital. barv. PAZI, DA NE BO GNEČE ob 18. uri, nem. barv. LJUBEZEN JE LE BESEDA ob 20. uri 7. decembra jug. barv. DRUŠČINA PETRA GRČE ob 10. uri, ital. barv. PAZI, DA NE BO GNEČE ob 16. uri, amer. barv. ŠKORPIJON ob 18. uri, nem. barv. LJUBEZEN JE LE BESEDA ob 20. uri 8. decembra amer. barv. ŠKORPIJON ob 20. uri Bled 5. decembra nem. barv. LJUBEZEN -JK LE BESEDA ob 20. uri 6. decembra šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 18. uri, ital. barv. erot. DEKAMERON ob 20. uri 7. decembra jug. barv. DRUŠČINA PETRA GRČE ob 14. uri, ital. barv. DEKAMERON ob 16. in 18. uri, ital. barv. PAZI.DA NE BO GNEČE ob 20. uri 8. decembra ital. barv. POTOVANJE ob 20. uri televizija 9.30 10.35 12.00 15.15 15.55 17.50 18.05 19.10 19.30 19.50 20.00 20.30 21.40 21.50 22.10 sobota TVvšoli (Bg) TV v šoli (Zg) TVvšoli (Sa) 625 — ponovitev Nogomet Hajduk : Beograd — prenos iz Splita (Zg) Obzornik N. Ostrovski: Kako se je kalilo jeklo, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Življenje je lepo — serija TV Beograd, B Akordi Kosova — prenos festivala (Pr) Moda za vas, B TV dnevnik Kojak — serijski film, B UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika 18.15 Najlepša pesem — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Prižgati ogenj - dok. oddaja 20.50 Sužnja — predstava HNK Split 8.55 9.00 10.10 11.15 12.00 12.20 16.40 18.20 19.10 19.30 19.50 Poročila L. N. Tolstoj: Ana Karenina — TV nadaljevanka Otroška matineja: Klovn Ferdinand in konec tedna, Znameniti živalski vrtovi Kmetijska oddaja (Bg) Poročila Smuk za moške — posnetek iz Val d'Isera, B Nedeljsko popoldne: Pisani svet Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske Egipčanske impresije Za konec tedna Moda za vas Šport Poročila Košarka Jugoplastika : Radnički — prenos (Zg) Pionirji letalstva, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar 20.05 M. Kerstner: Gruntovčani — nadaljevanka TV Zagreb, B 21.05 Karavana: Hvar - 2. del 21.30 Glasbeni trenutek 21.35 TV dnevnik 21.50 Športni pregled (Sa) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 15.40 Zlata pirueta — prenos 16.40 Viking Viki 17.25 Dom Bernarde Albe — gledališka predstava 18.50 Profesor Baltazar 19.00 Mladina vprašuje 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna oddaja 20.50 24 ur 21.05 Celovečerni film 22.30 Iz del A. G. Matoša ponedeljek 8.10 TVvšoli(Zg) 10.00 TVvšoli (Bg) 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zg) 16.35 Madžarski TVD (NS) 17.20 H. C. Andersen: Cesarjev slavček 17.35 Čarobna žoga — risanka, B 17.50 Obzornik 18.05 Na sedmi stezi 18.38 Marksizem v teoriji in praksi 19.00 Odločamo 19.10 Risanka, B 19.30 TV dnevnik France Štiglic. režiser filma Na svoji zemlji, je za svoje delo dobil najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado. 20.05 H. Laxness. Ribji koncert — 1. del drame, B 21.10 Kulturne diagonale 21.40 Mozaik kratkega filma TV dnevnik L"HF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Lutke 17.45 Mali šlager 18.00 Kronika 18.15 Narodna glasba 18.45 Branje 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Glasbena oddaja 21.00 24 ur 21.15 Celovečerni film torek 8.10 10.00 11.20 14.10 16.00 16.35 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 19.10 19.30 20.05 21.05 21.45 TV v šoli (Zg) TVvšoli (Bg) TV v šoli (Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Sa) Madžarski TVD (NS) Ovčar in njegov trop - film, B Erazem in potepuh Obzornik Splav — film, B Ne prezrite Risanka, B TV dnevnik Diagonale G. de Maupassant: Lepi striček — nadaljevanka, B TV dnevnik UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Japonska ljudska umetnost 18.00 Kronika Zagreba 18.15 Glasbena oddaja 18.45 Sodobna znanost 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.50 24 ur 21.05 Obzorje 21.50 Dokumentarna filma 22.10 Izobraževalna oddaja 8.10 10.00 16.20 16.55 19.10 19.30 20.05 22.30 22.50 TV v šoli (Zg) TVvšoli (Bg) Dvoživka in templarji — 2. del Hokej Jesenice : Olimpija — prenos Risanka, B TV dnevnik Slavje slovenskega filma — reportaža in film Na svoji zemlji TV dnevnik Jazz na ekranu: Odetta - 1. del, B UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Daljnogled 18.00 Kronika Osijeka 18.15 Nrodna glasba 18.35 Znanstveni studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograjski I festival jazza 21.00 24 ur 21.15 Feljton 21.45 Helena, sodobna žena — serijski film 22.35 P. Pascagni. Cavaleria Rusticana 11 četrtek 8.10 TVvšoh(Zg) 10.00 TVvšoli(Bg) 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zg) 16.35 Madžarski TVD (Bg) 17.15 17.50 19.10 19.10 19.30 20.05 20.50 21.00 21.25 22.05 22.20 Pismo — serija Bistrooki. B Obzornik Tretji svetovni mir: Vroča pomlad 68 Risanka, B TY dnevnik Bitka za ranjence — nadaljevanka, B Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: Mi Beneški Slovenci, B Po belih in črnih tipkah T V dnevnik Goli Evrope UHF Krv a v 17.20 17.30 18.00 18.15 18.35 19.05 19.30 20.00 20.45 20.55 21.10 — oddajnika ec in Pohorje Poročila Otroška oddaja Kronika Splita Prijatelji glasbe Družbena tema Kulturni pregled TV dnevnik Novinarski klub Kratek film 24 ur Andersonville ali taborišče smrti — T V drama 121 petek 8.10 TVvšoli (Zg) 10.00 TV v šoli (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.20 Smučarska tekmovanja — posnetek iz Madonne di Campiglio, B 17.20 Morda vas zanima 17.50 Obzornik 18.05 čez tri gore. čez tri vode: Oktet bratov Pirnat. B 18.40 Svet, ki nas obdaja: Makromolekule in življenje, B 18.55 Žive meje. B 19.10 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar 20.10 V vročici noči — film 21.55 625 22.30 TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Neven — otroška oddaja 18.00 Kronika Rijeke 18.15 Narodna glasba 18.45 Reportaža TV Titograd 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.00 24 ur 21.15 Gost urednik 22.25 Zabavno glasbena oddaja Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. J PONEDELJEK H. Laxness: RIBJI KONCERT, barvna drama v dveh delih — Halldor Laxness je najbolj znano ime islandske književnosti. Leta 1955 je prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost. Rodil se je 1902. leta, njegovo ustvarjanje pa je vseskozi tematsko vezano na rodno Islandsko. Laxness ima bogato življenje, saj je veliko potoval in živel v tujini, tako da so nanj vplivali različni pisatelji različnih struj in gibanj. Napisal je veliko povesti, romanov in dram. Najbolj znano delo je trilogija Islandski zvon (1943 — 46), široka zgodovinska panorama zasužnjene Islandije 17. in 18. stoletja — Dogajanje svojevrstne drame Ribji koncert je postavljeno na Islandsko, v romantično okolje, ki združuje mnoga nasprotja, in med ljudi, katerih miren in prijateljski značaj se tako razlikuje od trdega, skoraj nepristopnega sveta, ki v njem živijo. TV igra je nastala v koprodukciji islandske, zahodnonemške, danske, švedske in norveške televizije. SREDA Ob 30-letmci slovenskega filma so slovenski filmski delavci organizirali proslavo in postavili pomnik na klasičnih tleh slovenskega filma — v Baski grapi. Jovita Podgornik je ob tej priliki posnela oddajo in ji dala naslov SLAVJE SLOVENSKEGA FILMA. Film NA SVOJI ZEMLJI, ki je star nekoliko manj kot trideset let. predstavljamo z mislimi filmske kritičarke Stanke Godmč. Napisala jih je pred leti v uvodniku k filmu, ki smo ga predvajali v okviru retrospektive jugoslovanskega filma: Film Na svoji zemlji govori sam zase in zmore tudi danes veliko povedati. Snovi za prvi slovenski igrani film ni bilo treba izbirati. Živa je bila zavest, da mora biti to film o revoluciji, o našem boju, o veličini žrtev in svetlobi zmage. In da mora biti naš film. izpovedan po naše. Ciril Kosmač je v scenarij predelal jvojo novelo Očka Orel. naslov pa je film dobil po prizoru, ki je še danes antalogijske vrednosti, po sekvenci, v kateri odhajajo talci bosih nog, zadnjič po svoji zemlji, pred nemške puške. Slovenska javnost ni kaj prida naklonjena izrekanju filmskih pohval, kaj šele priznanj. Mimo Štiglica, režiserja filma Na svoji zemlji, pa ni mogla. Za svoje filmsko delo je dobil najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado. PETEK V VROČICI NOČI - ameriški barvni film; režiser Norman Jewison, v gl. vlogah: Rod Steiger. Sidnev Poitiers, Waren Oates; Film je bil 1967. leta v ZDA proglašen za najboljši film leta. hkrati pa je to tudi Jevvisonov najboljši film. Zgodba o umoru Leslieja Kolberta v zakotnem mestu Sparti na jugu ZDA ni bistvena, važna so razmišljanja o rasizmu in predsodkih, ki zamegljujejo zdravo pamet. Truplo ubitega Kolberta, ki je hotel v Sparti zgraditi tovarno, je našel policaj Sam Wood. Aretiral je črnca Vir-gila Tibsa, ki se je klatil v bližini. Groba aretacija ni bila na mestu, saj je Virgil prav tako policaj, ekspert za uboje, iz Filadelfije. Toda to spoznanje resnice in poteka dogajanja prav nič ne poenostavi, nasprotno: strasti se le še bolj razplamtijo. Treba je še precej truda in prizadevanj, da pride resnica na dan. Povampirjeni Miles FILM WOODYJA ALLANA Za am< riško barvno komedijo Povampirjeni Miles se resnično lahko zapiše, da je delo A Han a Woodyja, saj je film režiral, bil soscenarist, ga glasbeno opremil, odigral pa je tudi glavno vlogo, vlogo Milesa, ki je 200 let po letu 1973 z zdravniško pomočjo in z le malo komplikacij na novo vstal iz zmrzovalne skrinje. Vstal je in zaživel, da bi nas zabaval, nas svaril, doseže pa, da se mu krohotamo. Zgodbi sami, ki je nekoliko samosvoje predelano antiutopično Zamjati-novo delo MI, načinu igre, zmesi mehanične komike (burleske iz časov nemega filma) ter osebnega šarma. »Futurizem« Povampirjenega Milesa se nanaša predvsem na ameriški način in specifičnost njihovih afer, histerij itd., pa tudi dogaja se na sedanjem ozemlju ZDA, po atomski vojni. Pove, da sta v življenju pomembni le dve gonilni sili: seks in smrt. Vmes se Miles bori proti enemu državnemu totalitarizmu, da bi ga zamenjal drugi, tokrat marksistični — ilegalci so oblečeni v uniforme a la Che. In to preprostost, ki pa pri Zamjatinu to ni, drži v veselem razpoloženju igralec, tudi posnemovalski, a z izrazito ambicijo, kakor je v navadi, biti žalostni klovn. Iz lupine razposajenosti pa tu in tam za-čivka v gledalčevo zavest grozljivo spoznanje, namreč uniformiranost našega mišljenja in dejanj, tako danes kot je bilo in bo, pa vendar, zaradi smeha, tega sam os poznanj a nesprejemamo kot izziv in nič bolj se ne zamislimo nad lastno majhnostjo. J. Poštrak r Mastni lasje (2) Nekaj odvečne maščobe v laseh lahko poberemo tudi s segreto brisačo. Vsako jutro si lase zdrgnemo tako, da smo nagnjeni naprej, pa bo blago popilo nekaj odvečne maščobe. Seveda tak trik ne pomaga takrat, ko so lasje že povsem zamaščeni. Če se le da, pojdite vsak dan za pol ure na sprehod zunaj mesta, in to gologlavi. Živahno hodite, pospešena cirkulacija in pa kisik lahko obilo pripomoreta k regulaciji izločanja maščobe na lasišču. Mastni lasje bi skorajda obvezno morali biti trajno nakodrani. 2e dolgo vemo, da trajna dokaj izsuši lase, zato mastnim lasem tak postopek ne more škoditi, celo nasprotno. Preparat je lahko povsem blag, pa bo učinek ravno tako pravšen. Po vsakem umivanju mastnih las uporabite kako dobro sredstvo proti mastenju las ali rastlinski utrjevalec. Utrjevalec obda las s prevleko, ki vsesava odvečno maščobo. Med najstarejšimi sredstvi za mastne lase je izpiranje s prevretkom iz kopriv. V lekarni kupimo posušene koprive, jih skuhamo in razredčimo z vodo. S tem si po umivanju las temeljito še enkrat speremo lase. Z ostankom pa lahko še zmasiramo Iasišče. Med domačimi sredstvi je tudi kis: po i/.piranju si oplaknemo lase z vodo, ki smo ji dodali nekaj žlic kisa. Kadar kupujete lak za lase, poglejte, če ima napis, za kakšno vrsto las je uporaben. Ce je za mastne lase, bo zavrl prehitro ma-stenje las, ker obda vsak las s prevleko, ki ji maščoba ne pride tako hitro do živega. Pred spanjem si lak iz las izkrtačimo. ^ Preveč hrane za manj aktivnosti Vsi, ki se bližajo štiridesetim letom, najbolj pa seveda ženske, s strahom opažajo, da teža počasi, a neustavljivo leze navzgor. Seveda se vprašujemo, zakaj tako. Navadno ne najdemo pravega odgovora, posebno še, če se ustavljamo ob tem, da vendarle ne jemo prav nič več kot pred leti, to je, naše prehranjevalne navade se niso spremenile. Spremenila ali bolje rečeno zmanjšala se je pa naša aktivnost. Nikar ne recite, da hodite veliko več kot pred petimi ali desetimi leti. Toda nikjer ni več tiste poskočnosti, pripravljenosti na takojšen telesni napor, ki pred desetimi leti ali dvajsetimi recimo sploh ni bil napor, ampak enostavno potreba po gibanju, potreba, ki smo se ji predajali z veseljem. Kaj pa sedaj? Se vam pogosto dogaja, da se vam telesni napor upira, pogosto se vam to in ono ne ljubi. Kdaj smo zadnjič poskočili, tekli, veselo plesali? Z leti namreč zaloga fizične moči upada, ne da bi to kako posebej občutili. Zato tudi porabljamo manj energije za aktivnost. Presnova — to je sposobnost našega organizma, da za svoje delovanje porablja toploto in energijo, ki jo dobi iz hrane — postaja vse počasnejša. To predvsem ženski svet vse premalo upošteva in dolži za debelenje predvsem počasno dejavnost žlez. Hočeš nočeš si moramo priznati, da v zrelejši dobi ne potrebujemo več toliko »pogonskega goriva«. Če to spoznamo pravočasno, težav z vitko linijo ne bo, saj se bomo v hrani pravočasno omejili oziroma jo tako spremenili, da bo manj kalorična. Treba je vedeti, da se hrana kakovostno ne sme spremeniti, saj je treba telo tudi v starosti štiridesetih let in več obnavljati in popravljati s hranilnimi snovmi kot so proteini, vitamini, mineralne snovi itd. Morda bi lahko rekli, da je treba biti po tridesetem letu malo bolj izbirčen pri hrani, pri tem pa se zavedati, da se višku življenjskih sil, ne sicer fizičnih, šele približujemo. Da so letošnjo sezono kapuce modni dodatek številka ena, že vemo. Če pa nam ni do kapuce na vrhnjem oblačilu, podaljšajmo visok ovratnik pulija, tako da ga laho nataknemo nar glavo, kadar začne hudo mrzlo pihati okoli ušes. marta odgovarja Potrebujemo: 4 šalotke, 2 rezini slanine,t, česen, olje, malo majarona, pol kg zmletega mesa ali ostankov od pečenke, žlico moke, 3 del vode ali juhe, sol, poper, pol kg krompirjevega pireja, surovo maslo. Angleška pita Šalotko in česen drobno zrežemo in skupaj s slanino pražimo na olju. Majaron zamešamo v meso, nato ga popražimo, potresemo z moko in še malo pražimo. Prilijemo vodo ali juho, solimo in popramo. Ko tekočina povre, stresemo meso v ognjavarno posodo: „. po vrhu mesa razdelimo krompirjev pire, natresemo kosme surovega masla in v pečici, segreti na 160 stopinj, pečemo tričetrt ure, da krompir lepo porjavi. Minka iz Kranja — Svetujte mi, prosim, kako naj imam narejeno dvodelno obleko iz temno modrega jerseya. Nosila bi jo za službo. Velika sem 160 cm, tehtam 62 kg, stara pa sem 29 let. Naj bo zgornji del obleke podložen? Marta — Krilo je ozko, sega čez kolena in se zapenja na zadrgo na bokih. Jopica je daljša, sega čez boke, je ravno krojena s sedlom na prednji strani in manjšimi gubicami. Ovratnika nima, zapenja pa se enoredno in zavezuje s pasom. Rokava so 3/4 dolžine in imajo 10 cm visok zavihek. Če boste zraven nosili volnene puloverje, je boljše, če bo jopica podložena s svilo. Za vse, ki prisegajo le na kratke lase, tale pričeska, ki so jo ustvarili pariški mojstri škarij. Lasje so skoraj od višine ušes in obrvi postriženi v isti višini ter z vrha glave počesani naprej. LUŠTRK Luštrk je dišava, ki je doma iz Perzije, poznajo pa jo zelo dolgo tudi že evropski vrtovi. Podobna- je zeleni, cvete pa ima drobne in bele ali pa svetlorumene. Uporabljamo svežo rastlino, posušeno ali pa zmleto korenino. Luštrk ima močan vonj, ki spominja na jušno zelenjavo. Zmlete luštrkove korenine uporablja največ živilska industrija za pripravo jušnih koncentratov. V gospodinjstvu največ uporabljamo luštrkove liste. Gele nezmlete listke dajemo v manjših količinah v mesne, ribje, zelenjavne juhe, tudi fižolove in grahove. Poda pa se tudi k zeliščnemu maslu, prikuham iz kolerabe in cvetače ter v zelenjavne enolončnice. izbrcili smo z o. vcis mnHMijshi ta ruj i V OBSAMSKAR MkSEH ALMIRINI NA SEJMU MODE V Beogradu nagrajeni pledi in sali so že v prodaji v njihovi prodajalni v Lescah. Barve so umazane modre, drap, sive, rjave in lila. Cena: 234 in 377 din Komplet deske in nožka za rezanje sira bi bil tudi lepo darilce. Deska ima v sredini keramični vložek in nožek je z majhnim magnetom pritrjen na samo desko. Uvožen je iz Anglije, dobi se pa v Murkinem ELGU. Cena: 93,95 din Če iščete otroški plasček, poglejte se v prenovljeno Zarjino otroško trgovino na Jesenicah (pri carinarnici), kjer imajo bogato izbiro plasčkov iz umetnega krzna. V drap, modri, beli, rjavi in rdeči, ter v velikostih od 1 do 6 let se dobe. Cena: 320 do 490 din Kitajske otroške harmonike imajo naprodaj na Kokrinem oddelku glasbil v GLOBUSU. Klasičnih in modernih oblik so, pa odličen zvok imajo. Cena: 161,30 do 287,60 din Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše (9. zapis) Še vedno smo v Mavčičah, v res kar veliki vasi, z mnogimi novimi hišami pomlajeni in zlepšani. Omeniti pa brž velja tudi skrbno urejeno okolje pri mavški osnovni šoli, ki ima celo miniaturno otroško igrišče z vsemi potrebnimi napravami. OSREDNJI SPOMENIK NOB Gotovo je eden od najlepših v kranjski občini — vseh spomenikov in obeležij, ki spominjajo na narodnoosvobodilni boj, je na področju kranjske občine kar 223! — vsekakor pa tudi arhitektonsko najbolj smiselno oblikovan. Spomenik sestavlja petero navzven odmaknjenih obeliskov-kvadrastih stebrov — pač z mislijo na petokrako zvezdo v tlorisu. Izklesani so stebri iz belega istrskega kamna. Višina spomenika doseže celih 350 cm. Stebriče povezuje prečno pritrjena marmorna plošča z vklesanimi verzi domačina, pesnika Simona Jenka: Ko jaz v gomili črni bom počival, imel bo jasne dneve narod moj. Nad temi besedami sta letnici 1941 — 1945. Osrednji spomenik NOB v Mavčičah Imena padlih vaščanov so vklesana na notranjih ploskvah stebričev. Razporejena so po krajih mavškega območja: Mavčiče: Bohinc Filip, Bohinc Jože, Bohinc Rudolf, Hubad Štefan, Kocman Ciril, Šilar Janez, Škrjanc Martin, Šuštaršič Franc, Taškar Anton, Toni Afbin, Toni Julij, Veternik Vincenc in Zevhik Rudolf. Podreča: Grohar Henrik, Jamnik Stanko, Jerala Jože, Jerala Dominik, Narobe Lovro, Rozman Jože, Rozman Jožef in Šuštaršič Matevž. Praše: Zevnik Vinko, narodni heroj. Jama: Kalan Valentin, Novak Jože in Rotar Janez. Breg: Kalan Jožef. Posebej so vklesana imena umrlih v internaciji (Grohar Henrik iz Podreče, Šuš- taršič Franc iz Mavčič in Novak Jože iz Jame). Spomenik je postavljen na ploščadi pred novim mavškim zadružnim domom, ki služi obravnavanim obsavskim vasem tudi kot sedež ljudsko-prosvetnih dejavnosti in sedež družbenopolitičnih organizacij. Načrte za osrednji spomenik NOB v Mavčičah je napravil arhitekt Nande Jocif, domačin z bližnje Kalvarije pri Stra-žišču. Slovesno odkritje spomenika, ki ga je postavil krajevni odbor ZB NOV Mavčiče, je bilo dne 30. oktobra 1966. NANDE JOCIF Znova in znova naletimo ob opisih spomenikov in obeležij NOB na ime arhitekta Nandeta Jocifa. žal prezgodaj umrlega (v prometni nesreči na Jeprci). Spomin nanj ohranja cela vrsta zares lepih arhitektonskih umetnin. Naj naštejem le nekatere: spomenik NOB na Gorenji Savi, nagrobni steber in sarkofag padlim na kranjskem pokopališču, spomenik NOB v Drulovki. spomenik NOB na Primsko-vem, spominska plošča Šiškovim na šem-petrskem gradu, spominsko obeležje padlim borcem nad Bašljem. grobišče padlih v Besnici, spomenik NOB na Pševem, spomenik NOB v Dupljah, grobišče padlih na Jezerskem, spomenik NOB v Naklem, spomenik NOB na Jamniku. obeležje padlemu narodnemu heroju Lojzetu Kebetu pri Jamniku, spomenik NOB v Podbrezjah. partizansko grobišče v Predosljah. spomenik NOB pred pokopališčem v Trbojah, spomenik NOB na Visokem, spomenik NOB na razpotju pod Planico in Lavtar-skim vrhom — pa še bi lahko našteval. A naj že ta obsežni opus pokojnega arhitekta priča o umetnikovi domiselnosti in marljivosti. Povedati še velja, da skromni Nande za svoje delo nikoli ni zahteval, ne pričakoval plačila. Če je že kaj sprejel, je bila to vsotica za materialne stroške načrtov in meritev na terenu. Vsekakor pa velja tudi za arhitekta Nandeta Jocifa rek mojstra Plečnika: »Tvoja dela so tvoj spomin.« Bilo bi lepo in prav, če bi v Kranju pripravili razstavo skic, načrtov in fotografij del pokojnega arhitekta, ki je moral tako mlad in poln nad omahniti v nesmiselno smrt ... V spomin nanj, ki nam je ustvaril toliko lepot — radodarno in nesebično. DOBRO IN ZLO Ni naloga — najbrž tudi pravica ne — tega zapisa, razsojati o zvestobi in izdajstvih v obsavskih vaseh, posebej na območju Mavčič. Poročam le, kar sem zvedel in bral. V teh vaseh je bilo že med obema vojnama mnogo ljudi naprednega mišljenja. Na sestanke z vaščani so prihajali tudi nekateri predavatelji iz Kranja. Posledica teh političnih priprav se je pokazala brž po prihodu okupatorja v naše kraje. V organizacijo OF je že v drugi polovici leta 1941 vstopila vrsta domačinov, ki so odšli pozneje v partizane. Mnogi od teh so padli v bojih z Nemci in belogardisti, nekateri so bili ustreljeni kot talci ali pa so umrli v internaciji. Vaški odbori OF so bili v letu 1942 osnovani tudi v Prašah in na Jami, hkrati so zaživele organizacije SKOJ in AF2. — Cez Savo je vodila zanesljiva kurirska zveza, ki sta jo vestno vzdrževala kurirja Franc Novak-Diko in Filip Bohinc-Luka. (Se bo nadaljevalo) NA ROBU j S tem zdravljenjem ni 73|7o uspeha, ker sem že po nekaj mesecih opustil tetidis in se ponovno vdal alkoholu. Tako sem zopet šel na svojo staro pot, svoji družini, bratom in sestram pa sem ponovno vzel upanje, da bo z menoj kdaj boljše. Tako je bilo tudi s sodelavci, ki so vsi po vrsti izgubili zaupanje v moje zdravljenje in pa moje deib. Komaj sva si z ženo malo uredila stanovanje in pa obleko. Sedaj, ko že sedem mesecev abstiniram in tri mesece redno delam, sem spoznal, koliko hudega sem naredil svoji družini in tudi sebi. Zdaj sem tudi spoznal, kako grdo je bilo od mene alkoholika, da sem svoji ženi oporekal pravico očitkov, zakaj pijem, ker sem v svojem poklicu in delu po navadi po dvainpolkrat več zaslužil kot pa ona. ki nima kvalifikacije. Do zdravljenja v Škofljici nisem spoznal, kako krivično sem ravnal z ženo, s svojo družino in z denarjem, ki bi ga lahko uporabil za obleko otrokom, boljšo prehrano družine pa tudi za ureditev stanovanja in drugih nujnih stvari. V letu 1965 se je naša pekarna v Radovljici združila s podjetjem Žito Ljubljana in so nam potem zgradili novo pekarno v Lescah. Tako sem od tega leta delal med več delavci peki, ker je bilo nekaj pekarn po tej okolici zaprtih zaradi zastarelosti, pa smo potem v eni pekli za velik del Gorenjske z Jesenicami, Bledom, Radovljico in Kropo. To je bilo za moj alkoholizem še hujše, saj so me tukaj videli novi ljudje, peki, sodelavci in nadrejeni. Postal pa sem tudi zdravstveno moten, ker me je v letu 1969 invalidska komisija v Kranju spoznala za invalida III. stopnje z omejitvijo nočnega dela. Dokler je šlo za sam postopek, so me nadrejeni celo nagovarjali in mi obljubljali dnevno delo, ker sem v stanju alkoholizma in raznih bolovanj zaradi alkoholizma in brez njegove prisotnosti, ker sem imel tudi kronično poklicno bolezen dihal. Za njen vzrok ni vedno alkoholizem saj imajo to bolezen tudi peki, ki so sicer trezni ljudje. Ko pa sem v letu 1970 postal invalid, ni bilo zame nobenega dela podnevi. Jaz pa ponoči nisem smel več delati in sem nekaj dni ostal doma. Po pošti so mi poslali delovno knjižico in odpoved delovnega razmerja. V podjetju so namreč vedeli, da sem kroničen alkoholik in so čakali na moj prvi večji prekršek, da bi se znebili alkoholika. Na sodišču sem po 18 mesecev trajanja sodnega delovnega spora dosegel, da so mi povrnili vse stroške in bi me morali vzeti nazaj na delo. Če bi jaz lahko živel toliko mesecev brez dela in moji trije otroci, to je pa že druga zgodba. Potem sem se po dveh mesecih brez dela zaposlil kot mešalec testa. To je najbolje plačano delo v našem poklicu, razen mojstrov in obrato-vodij, v Pekarni in slaščičarni Škofja Loka, sedaj Peks. Tam sem še sedaj in se že četrto leto na delo vozim z vlakom 35 km tja in nazaj. V tem letu sem se na prigovarjanje svoje žene, socialne delavke in pa patronažne sestre pri ZD Radovljica ponovno začel zdraviti ambulantno s tetidisom. Potem sem absti-niral več kot eno leto. To je do 28. 11. 1971. Ta dan sem se zopet prvič napil, in to na občnem zboru sindikata, ki je bil v poznih večernih urah. 2e nekaj dni se je moja recidiva začela, saj sem samo na zunaj bil alkoholik, ker sem zaradi nekega spora z ženo kar opustil jemanje tetidisa. V podjetju, kjer sem delal že eno leto, o mojem dejanskem stanju tedaj še niso nič vedeli, ker jim iz Žita niso sporočili, vendar sem že po enem mesecu pitja spremenil svoje obnašanje in sem tudi zbolel za dva tedna. Tudi potem se ni takoj še vse pokazalo, ker sem 13. 1. 1972 zbolel na žolčniku in sem se potem zdravil in bil operiran. To je trajalo nekaj mesecev. V bolnici na Jesenicah pa me niso zdravili za obe bolezni in sem po končanem zdravljenju šel za en mesec na zdravljenje v Rogaško Slatino. Tu pa sem ponovno začel piti celo do nezavesti, saj sem po operaciji dobil občutek, da me tarejo vse nadloge in bolezni sveta. V letu 1972 v avgustu sem ponovno začel delati. Sprva samo po štiri ure. Ves čas dela pri tem podjetju do tega opisanega trenutka pa nisem pokazal te moje odločbe, zaradi katere sem že enkrat dobil odpoved dela v Žitu, ker sem se bal za delo. Sedaj po tej operaciji pa je bilo nočno delo zame še težje, zato sem sedaj zahteval od splošne službe in samoupravnih organov, da mi zagotovijo dnevno delo. Le-ti so temu seveda od začetka močno nasprotovali, ker bi moral odločbo pokazati ob nastopu dela pri njih. Tega pa nisem storil. Potem ko smo imeli ta spor že pred občinskim sodiščem v Škofji Loki in ko je posredovala sama invalidska komisija, so miie dali dnevno delo. Toda zopet ni bilo v redu, saj so mi dali tako delo, ki ni ustrezalo mojemu zdravju in ne kvalifikaciji. Dali so me za sejalca moke, ki je najtežje fizično delo v našem poklicu in tudi najslabše plačano, saj za to ni potrebna kvalifikacija. Visoko kvalifikacijo imam že od 1959. leta in bi sedaj dobival skoraj za polovico manjšo plačo. Zato tega dela sploh nisem sprejel. Podpisal sem, seveda prisilno, sicer bi izgubil službo, da bom še nadalje delal ponoči, ker je medtem prišel samoupravni sporazum, da peki ne bi več delali ponoči. To sicer neposredno nima nič opraviti z mojim alkoholizmom, toda jaz sem po teh težavah in tožbah začel tako hudo piti v letu 1973, da sem v nekaj mesecih imel dva disciplinska primera, ker sem prihajal na delo vinjen in povzročal spore med delom. V letu 1973 sem tudi že zopet bolj zdravstveno propadel. Trpela pa je tudi moja žena in otroka. Primanjkovalo je denarja za normalno eksistenco, primanjkovalo je tudi sožitja in miru, saj sem po zaužitju alkohola svojo družino teroriziral in . fizično obračunaval celo s hčerko. Ni bilo sicer kaj hudega, bilo pa je dovolj, če sem jo samo udaril, je postala vsa živčna in se je grozno drla, ker se je pač bala. Bila je pač v stalnem strahu, tako kot žena, kdaj bo morala spat v garažo oz. klet. Ob koncu tega leta pa mi je kot že večkrat prej predlagal svak, da bi se šel zdravit proti alkoholizmu v Center za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljico pri Ljubljani. Od začetka sem se na vse načine temu upiral, tudi sem menil, da se še vedno lahko zgodi čudež, da bi se sam pozdravil. Bilo pa me je tudi sram, saj sem star že 42 let in ob popisanem dejstvu in grozi, ki sem jo povzročal s svojim alkoholizmom, tak slabič, da bi moral biti izpostavljen takim poizkusom kot je zdravljenje v Škofljici. Takrat sem bil prepričan, da v tem zavodu zdravijo z nekimi aparati iz Amerike. Ko pa sem s svojim pitjem pri delu povzročal že take težave, so tudi v podjetju bolj pritisnili. Niso me hoteli dati z dela kot v Žitu, ker je za tehnologa neki zelo razgledan in socialno precej podoben meni. Le-ta se je skupaj z mojo ženo in sekretarjem podjetja dogovoril, da so me vsi obdelovali s predlogi za zdravljenje v Škofljici. Ko pa sem 23. 11. 1973 skočil precej vinjen z vlaka, sem se polomil. To je izbilo sodu dno. Sedaj bi imel še več pisati, ko že več kot pol leta trezno živim in v redu delam. Pa bom dodal samo to, da je biti 15 let razvalina življenja in alkoholik, pa naj bodo okoliščine take ali take, težje kot toliko let biti v zaporu po pravici ali krivici. Nič lažje pa ni ljudem, ki živijo ob takem alkoholiku, še posebno, če so to lastni otroci in žena. Samo pol leta je bilo treba, pa se je stanje v naši družini za 100 % spremenilo. Ni več prepirov in pretepov, ni več strahu in bojazni. Sam sem že nekaj let hodil zanikrn in slabo oblečen. Umazan in strgan ravno ne, pač pa zelo slabo oblečen za 42-letnika in delavca v živilski stroki. Sedaj pa imam po zaslugi zdravljenja in dobre razumevajoče žene, ki je z velikim naporom sodelovala pri mojem zdravljenju, že veliko nove obleke. Tudi z otroki je tako, le-ti pa sedaj že dobivajo spoštovanje do mene, kar so prej že skoraj izgubili. Sicer pa človek sploh ne more vsega opisati, saj so se samo odnosi med menoj in ženo izboljšali za nekaj tisoč %. Zdravljeni alkoholik poročili so se SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI - zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. V KRANJU Mrak Rajko in Sajevic Magdalena, Štirn Peter in Soklič Marija, Kavčič Anton in ZavrSnik Alojzija, Bene-dičič Rudolf in Štrekelj Majda V TRŽIČU Toporiš Miran in Stangler Martina umrli so V KRANJU Novak Marija, roj. 1908, Kuhar Frančiška, roj. 1911, Križaj Marija, roj. 1903, Šmigoc Terezija, roj. 1913, Guček Ana, roj. 1932, Rezar Janez, roj. 1905, Jelovčan Jernej, roj. 1901, Švajgelj Marija, roj. 1898, Ahačič Min-ka, roj. 1925, Pegam Alojz, roj. 1900, Lovrač Franc, roj. 1917, Kariž Alojzija, roj. 1913, Hafner Peter, roj. 1924, Jerina Marija, roj. 1897, Eljon Jožef, roj. 1912 VTRZlCU Starčević Jela. roj. 1913 Druga plat lešanske medalje Les< *e nad Tržičem — V sestavku praznovanje v Lešah tudi opozori-Gk je bil obJavUen v 88. številki Por* v °"ne n°vembra, smo kra S siavnostne seje sveta štev ^f6 skuPnostl> delegacij in vod-leša r^benopolitičnih organizacij bila 6 HraJevne skupnosti, ki je ga 0rganizirana v počastitev prve-Smo k£aJevnega praznika. Zapisali Doj' *ar smo slišali: da tare kraje nje vVi° Bistrica Pri Tržiču-Begu-volin Problemov, da so s prosto- narE 5elom po vo->ni že precej lian* j ' a morajo vasice še hitreje bodn°Vati' če želimo, da ljudje ne u_- °«hajali, da kaže enotnost družbn0V utrditi' da Je pomoč med MmPOŠtevaJoe PrisPevek vasi bilo j°J PrePičla, da na seji ni in j*Ravnikov tržiške skupščine da j.~V.žbenopolitičnih organizacij, taJo k 6 £orami ostro protesti-cesto t?* Se odiaša z urejevanjem so ha-°Btnca-Begunje itd. Mogoče niileiš V j asu zapisane besede še seiiv ,°d izrečenih na slavnostni Ka ?°*15- n°vembra. v0r ^n^J^e razprave, posebno razgo-dornu V6 °U novembra zvečer v in so družrjenih organizacij v Lešah nik tJ?xia udeležili tudi podpredsed V- LrZlSke ohČinoVo ah-im&Kna Pran, Ko Pač e občinske skupščine Franc občin"\ ln predsednik ter sekretar Mar? t konference SZDL Tržič so 2*?. Jaklič in Jože Klofutar, pa bndno ,nle tudi drugo, manj spod- Parim' P lešanske medalje. Pred nik kr ?leseci izvoljen novi predsed- je 2aeJne skuP.nosti Josip Rubeli osebnih vaških nesoglasij in pone(j^.razPrtij ter nasprotovanj ta dolžno t Uradno razglasil odstop z srede Krajevna skupnost do pri2ad n°vega predsednika kljub izbfaig Vap Jem P°dPredsednika še ni zboru kx° Poročilih je prišlo na Nadah an.ov do novih razPrtiJ-je se je izkazalo, da tržiška občinska skupščina in družbenopolitične organizacije vabil za udeležbo na proslavah ob prazniku niso prejele! »Dogovorjeni smo, da se udeležujemo vseh praznovanj po skupnostih, če nas le ob veste,« pojasnjuje podpredsednik tržiške skupščine Franc Kopač. »Z Leš ni bilo ne pismenih ne ustnih obvestil!« Zavrnjene so bile tudi obtožbe, da se tržiška družbenopolitična skupnost za Leše ne briga. Predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij povedo, da so bili pred krajevnim praznikom nekajkrat v Lešah. Krajane so seznanjali z družbenopolitičnim delom in delegatskim sistemom, jim svetovali in pomagali, skušali oblikovati delovne organe krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki jih bodo ljudje sprejeli in jih podprli, ter ljudi pozivali k Večji slogi in pozabi starih, za sedanjost nepomembnih razprtij; Mogoče gre tu iskati .vzroke, da referendum o uvedbi samoprispevka za ureditev slabe ceste do vasi ni uspel, da družbenopolitično življenje kraja ne zaživi in steče. 120 volivcev ima skupnost, na sestankih pa jih je srečati 15 ali 16 enih in istih. Zaradi tega marsikateri krajan, voljan delati, odneha. Res je, da 19 starih milijonov, ki jih je dobila skupnost v zadnjih petih letih, ni veliko. Toliko pa je, da se marsikatero delo lahko začne, seveda če vlada sloga in želja po skupnem cilju — napredku. Morajo biti tudi programi. Pri tem so Lešanom predstavniki občine in organizacij vedno voljni pomagati. Razen tega je v tržiški občini tudi nekaj krajevnih skupnosti, po katerih bi se leska lahko zgledovala in iskala izkušnje. Volje do dela namreč tudi Lešanom ne manjka! Položaja v Lešah, posebno pa ^SSkC?MflALN11 PROBLEMI V DELOVNIH 'nyalidnost, stanovanja ^0Polnife^a^er^n delovnih organizacijah zaposlujejo že delavce, ki obdobju *eto starosti. Vključevanje v delo pa kot kaže v takem delovna. ne Poteka vedno povsem gladko. Socialne službe so v tistih la-Vcev * 0rSanizacijah, kjer zaposlujejo večje število mladoletnih deki jim'; 6 sP°znale, da ti delavci zahtevajo posebno skrb še poleg tiste, Zagotovi - ZaS°tavlja zakon. Ni namreč dovolj, da je mlademu delavcu treba sn''6*1-*-' °"a ne °Pravlja rednega dela v nočni izmeni, pač pa se je redno dpi^1^^ z drugačnimi problemi, kot so disciplina, privajanje na ektr0 °' ?a£otavljanje minimalnega osebnega dohodka itd. »V Iskri ^°letniln. an*^i Je zaposlenih okoli 360 delavcev, ki so še mla-*ažamo» da prilagajanje na delovno okolje pri mla-delavecVf. V ne Sre vedno lahko. Nekaj časa traja, da se mladi na dr^j ' kl Je prišel iz šole, navadi na drugačen ritem življenja, ^ban ° delo« Treba je vedeti, da prav ti najmlajši še niso vedn0 n ® osebnosti in jih delo, ki ga opravljajo, ne zanima *auje n" JD.olJ> Pr«v tako tudi niso stimulirani za zaslužek. Zato Vedno b«PriP°r°čljivo opravljanje dela po normi, vsekakor pa bi Vztrajaj °' 'reDa najti zanje zares zanimivo delo, pri katerem bi jjkvarjaf In °8vojili delovne navade. Naša služba se začne nii> s * 2 m^adim delavcem šele takrat, ko že nastajajo prodati Pravi, da delamo operativno, ne začnemo pa ga spre-Problenvi at» ko 8e pri nas zaposli. To pomeni, da bi temu rnorali posvetiti več pozornosti že ob sprejemanju *elavca V"" sicer izkušenj, vendar pa bi rada poskusila 8kupini reševati te probleme.« V V o . reševali ie prooieme.« Sf>reJernu Pa' kot Je povedala Lojzka Pla u§otavlja-sojetnikov na delo posebno pozt snejšP , ,Ce Je mladi delavec sprejemljiv za povedala Lojzka Planinškova, posvečajo sornost: takoj namreč tasnejše"J"' Ce je mladi delavec sprejemljiv za določeno delo ali ne, enot. Pr°bleme, če se pojavijo, pa rešujejo skupaj z vodji delovnih ALKOHOLIZEM li» asi, kn k ^?a trdn S°- SI V del°vnih organizacijah pred problemom alkoho-j°Uzrnom ° Zatiskan oči, so že minili. Marsikje so se spoprijeli z alko-^enih Va Pravem koncu, ustanovili so industrijske klube zdrav-iuVeda t °n°likov ali pa skupine. Manjše delovne organizacije pa arsikje p!"0blem rešujejo v povezavi s Centrom za socialno delo. t°uV Sadnih na Primer v Podjetju PTT Kranj lahko pohvalijo, saj °obvar tr.eh ali štirih letih uspeli dokaj pravočasno ukrepati in > V TeW v' delavca in njegovo družino. a°*^QV, Zfis. "iodusu je pred časom bila skupina zdravljenih alko-j'nka aJ Pa je ni že dve leti. »Probleme z alkoholizmom,« pravi v°bratno ♦ *rešujemo povsem individualno in v povezavi 81*ne / z^ran|bulanto. Ker ni več skupine, je uspeh delavca, ki se J^ejttie ifv, JenJa» dokaj odvisen od enote, kjer dela, kako ga ta °kolje » kako mu omogoči spet vrnitev na delo in v prejšnje Sk ^atrijsk °b,stajata v kranjskih delovnih organizacijah le dva b V.Pina nirn zdravljenih alkoholikov. Medtem ko v Iskri klub in pJŠem _ ata zdravnika terapevta, sta savski klub in skupina na k bljali o Z rav,|i^a namreč imata. Ne bi sedaj na tem mestu raz- • ^a,Tlreč Dr;VS j težavah, ki ta dva kluba občasno tare . Važnejše je v°SešH ne 'Zadevanje socialnih služb v delovnih organizacijah, da bi h8eri ^aposl P°ro Oboril, to klubi že imajo, pač pa tisto osveščenost plašno ki bi pripomogla, da bi alkoholne bolnike odkrivali ^ev«Čkrat s('Zlr°ma» kar je važnejše, jim pomagali pravočasno. Še vse t°i delavec S? Ka.s' Problem, ko ta preraste ozke okvire delovnega mesta, hi 0 Pa tu°l • ^e V8° težavnost napredovane alkoholne bolezni, prav a*u" in j , nJegova družina in njegovo delo. »Prav ta stik med n°lalni del °8ve*čenim* delavci, je potreben,« pravijo vsi a*"eai ajj^ayci- »Ni tovarištvo, če skrivajo prekrške, ki jih avec. Prekrški so znak, da pri njem Je 2drav*\ * n°''zem" ^Kod* 8e» da nas pokličejo šele takrat, Ti Drnki .ze'° zelo načeto — zdaj ga pa rešujte.« 0a.aJ-skih d i ki -so jib nanizali socialni delavci iz nekaterih Ik'h^J so ||Ja' z V8emi težavami in uspehi, kar ga konec koncev bolj nek sti in m'a ali zavira v proizvodnji. Seveda pa je od usposob-bod k^nih. //-^Vn^iraoosti socialnih služb v delovnih organizacijah, raznih * bi lahko rekli, odvisno, koliko lahko delavca »osvo-težav, da se mirnejši in zbranejši posveti svojemu delu. zadnjih dogodkov, ne gre tragično jemati. Pokazali so, da krivde ne kaže izključno valiti na ljudi zunaj skupnosti, temveč gre pogosteje pogledati in oceniti lastne napake in iskati pota za odstranitev! Ta se ponujajo. Lešanom nihče ne odklanja pomoči. Že samo pozivi k pozabi razprtij in odstranitvi podtikanj, sumničenj in nezaupanja so zgovoren dokaz za to! J. Košnjek Trdnejše vezi med Selško dolino in Baško grapo V četrtek, 27. novembra, so se na Petrovem brdu zbrali na skupnem sestanku predstavniki krajevnih skupnosti iz Selške doline in Baške grape. Srečanja so se s primorske strani udeležili delegati krajevnih skupnosti Podbrdo, Hudajužina in Kneze ter predstavniki skupščine občine Tolmin, z gorenjskega področja pa le delegati iz krajevne skupnosti Sorica. Delegatov iz Železnikov zaradi slabe in močno poledenele ceste ni bilo, vendar so zagotovili nadaljnje sodelovanje. Udeleženci sestanka so se pogovarjali predvsem o izboljšavi cestne povezave med Selško dolino in' Baško grapo ter gradnji zimsko športnega rekreacijskega središča na Soriški planini. V osnutku srednjeročnega republiškega načrta gradenj in modernizacije cest v SR Sloveniji je namreč predvidena modernizacija cestišča iz Selške doline le do Podrošta, iz nasprotne smeri pa do Petrovega brda. Tako bo med obema »asfaltnima trakovoma« ostalo še vedno približno devet kilometrov makadamskega cestišča. Tak načrt je bil pri vseh prisotnih deležen ostre kritike. Menili so, da zavlačevanje gradnje sodobne cestne povezave lahko povzroči še nadaljnje izseljevanje mladine in drugih prebivlacev s tega področja, skratka, nazadovanje na vseh področjih. Tudi zavlačevanje gradnje zimsko športnega in rekreacijskega središča na Soriški planini je bilo deležno ostre graje. Predstavniki krajevnih skupnosti iz Baške grape so zatrdili, da so prebivalci z njihovega področja za Soriško planino zainteresirani prav toliko kot oni iz Selške doline. Sedanji že obstoječi zimsko športni centri so namreč za občane iz Baške grape in okolice preveč oddaljeni. Za ureditev Soriške planine pa se, vsaj tako kaže, zanimajo tudi ljudje s širšega področja Primorske in celo z one strani meje. Na sestanku je bil imenovan tudi poseben koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh zainteresiranih krajevnih skupnosti. Sklepe pa so udeleženci sestanka sklenili posredovati skupščinama občin Tolmin in Škofja Loka, predlog za spremembo načrta gradenj in modernizacije cest v naši republiki do leta" 1980 pa skupnosti za ceste SR Slovenije. Predstavniki krajevnih skupnosti s področja Selške doline in Baške grape so sklenili, da čimprej skličejo na skupen sestanek predstavnike občinskih skupščin, člane koordinacijskega odbora, republiške skupnosti za ceste in cestnih podjetij. Primer povezovanja krajevnih skupnosti in skupnega reševanja problemov iz več občin je brez dvoma med edinstvenimi v Sloveniji. To je vsekakor pravilna usmeritev in mora dati dobre in pozitivne rezultate. M. Peternelj Sveže meso za zamrzovalne skrinje dobite po ugodnih cenah v klavnici Kranj, Savska cesta 16 ob torkih od 10. do 15. ure in petkih od 10. do 16. ure. Naročila sprejemamo vsak dan po telefonu na številko 22027 in osebno v klavnici ob dnevih izdaje. KŽK TOZD Klavnica Kranj z n.sol.o. Kranj y^J22Jj|\^ Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD Maloprodaja Do 25. decembra vam pri prednaročilu nad 20 kosov DARILNIH ZAVITKOV v vrednosti vsaj 50 din nudimo 5 % popusta v vseh naših poslovalnicah. Priporočamo se^za naročila. Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Češnjevek in Stražišče vam nudijo po najugodnejših cenah zidne in stropne opečne zidake. Izkoristite vse prednosti, ki jih ima opeka pred ostalimi materiali in zidajte z najbolj preizkušenim materialom, to je opeko. Informacije in naročila sprejemamo v komerciali Kranj, Na skali 5, telefon 22-764 in 22-763. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Po želji kupca dobavimo opeko z našim prevozom. I .............A..JL^l. , Kmetijska zadruga Škofja Loka je že pred leti sprejela pravilnik, na podlagi katerega vsako leto ob koncu leta nagradi osem kmetov kooperantov s svojega področja ter tri najprizadevnejše delavce v svoji organizaciji. Kmetje so nagrajeni za uspehe pri proizvodnem sodelovanju ter za napore pri upravljanju in uspešnem vodenju zadruge. Letos je bilo za nagrade in priznanja s. področja škofjeloške kmetijske zadruge predlaganih le sedem kmetov -kooperantov. Svečana podelitev priznanj je bila v sredo, 26. novembra, v prostorih restavracije na Nami v Škofji Loki. Priznanja so prejeli: Franc Jelovčan z Jelovice, Janko Podobnik s Cerkljanskega vrha, Janez Pintar z Lovskega brda, Janko Porenta od Sv. Duha, Jurij Oman iz Zminca, Janez Benedik s Studena ter Ivana Tušek z Rovta. (-jg) — Foto: L. Šturm Nagrade za zveste varčevalce Škofja Loka — V nedeljo, 30. novembra, je bilo v dvorani kulturnega doma pri Sv. Duhu nagradno žrebanje za varčevalce, ki vlagajo svoje prihranke pri hranilno kreditni službi v škofjeloški kmetijski zadrugi. Hranilno kreditna služba pri kmetijski zadrugi Škofja Loka pripravlja žrebanja za svoje varčevalce približno vsako leto. S tem hoče ta služba opozoriti na svojo aktivnost, obenem pa želi obuditi zavest do varčevanja. Hranilno kreditna služba pri kmetijski zadrugi Škofja Loka je razdeljena na tri odseke: na odseke Češ-njica, Škofja Loka in Gorenja vas. Iz odseka Ćešnjica je prišlo v poštev za žrebanje 1169 rednih in 168 mladih varčevalcev, iz odseka Gorenja vas 966 rednih in 27 mladih varčevalcev ter iz odseka Škofja Loka 672 rednih varčevalcev. Varčevalcev pri hranilno kreditni službi kmetijske zadruge Škofja Loka je kajpak še precej več, vendar so prišli v poštev za žrebanje le tisti, ki so imeli na zadnji dan v oktobru na hranilni knjižici vloženih najmanj 3000 din. Za redne varčevalce je bilo na nedeljskem žrebanju pripravljenih 66, za mlade varčevalce pa 10 bogatih nagrad. Prvi nagradi, hladilno skrinjo LTH in kolo pony, sta prejela varčevalca s področja hranilno kreditnega odseka na Ćešnjici. Trenutno znašajo hranilne vloge pri hranilno kreditni službi škofjelo- ške kmetijske zadruge poldrugo milijardo din. S temi vlogami in na podlagi načrta razvoja kmetijstva v loški občini ter ob sodelovanju kmetijske razvojne skupnosti Slovenije hranilno kreditna služba, ki deluje v okvinT kmetijske zadruge Škofja Loka, kreditira kmetijstvo v škofjeloški občini. V zadnjih nekaj letih je mogoče opaziti, da tempo rasti hranilnih vlog pri hranilno kreditni službi škofjeloške kmetijske zadruge upada. To je vsekakor posledica neuravnovešene politike cen za kmetijske pridelke in proizvode ter posledice prekomerne inflacije. Vsekakor pa tudi ni naključje, da je kmetijstvo na loškem področju v zadnjih letih doživelo tolikšen razmah. Zgolj kreditno hranilni službi se je namreč v največji mogoči meri mogoče zahvaliti, da so odobreni krediti že presegli vsoto 20,000.000 din. Kredite v takšne ali drugačne namene je doslej prejelo že blizu 500 kmetov s področja škofjeloške občine. Sedanji podatki in ugotovitve pa kažejo, da so bila vsa sredstva dobro in pravilno naložena. Nedeljsko žrebanje pri Sv. Duhu je kreditno hranilna služba pri kmetijski zadrugi Škofja Loka pripravila v sodelovanju s proizvodnim okolišem Trata. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor KUD »Ivan Cankar« Sv. Duh-Virmaše. J. Govekar Ponovno objavljamo prosto delovno mesto čistilke v vrtcu Maksa Rozman-Tatjana v Stražišču. Delovno mesto je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Objavljamo tudi prosto delovno mesto kuharice za mlečno kuhinjo v vrtcu Tugo Vidmar, Cesta JLA 9. popoldan. V poštev Delovno mesto je za 3 ure dnevno pride tudi mlajša upokojenka. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Vzgojno varstveni zavod Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Po pooblastilu Skupščine temeljne telesnokulturne skupnosti (TTKS) Škofja Loka z dne 13. novembra 1975 razpisuje izvršni odbor TTKS Škofja Loka 1 dm tajnika TTKS in OZTKO Škofja Loka Pogoji: visoka ali višja izobrazba, najmanj 5 let aktivnega organizacijskega dela v telesnokulturnih organizacijah, organizacijske sposobnosti, aktivno delo v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah. Kandidati naj prijavo opremijo z dokazili in priložijo svoj življenjepis s podrobnim opisom dosedanjega dela na telesnokultur-nem področju. Osebni dohodek po družbenem dogovoru. TTKS stanovanja ne more nuditi. Nastop dela 1. januarja 1976. Prijave je treba poslati na TTKS Škofja Loka, Mestni trg 38 v 15 dneh po objavi. Komisija za razpis prostega vodilnega delovnega mesta Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, razpisuje prosto vodilno delovno mesto računovodje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri, 7 let delovnih izkušenj v stroki, od tega tri leta na odgovornejših delovnih mestih v gospodarsko finančni službi ali končano ekonomsko srednjo šolo, 10 let delovnih izkušenj v stroki, od tega 5 let na odgovornejših delovnih mestih v gospodarsko finančni službi, — da so moralno in politično neoporečni, — da so družbenopolitično aktivni, — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kemična tovarna Ex6term Kranj, Struževo 66 — splošni oddelek. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o. TOZD obrt b. o. objavlja prosto delovno mesto delovodje pleskarjev Pogoji: poklicna šola slikopleskarske stroke in gradbena delo-vodska šola z najmanj dve leti delovnih izkušenj v vodenju skupin. Posebni pogoj: poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja TOZD obrt, Primskovo-komunal-na cona. Razpisna komisija Triglav konfekcije Kranj ponovno razpisuje prosto vodilno delovno mesto sekretarja — pravnika Poleg splošnih pogojev mora kandidat, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri, 1 leto delovnih izkušenj v gospodarstvu, poznavanje delovnega in gospodarskega prava in znanje enega tujega jezika, — da ima ustrezne osebne, družbenopolitične in nioralnoetične vrline, ki zagotavljajo pravilen odnos do samoupravne socialistične družbene ureditve ter sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov s polno odgovornost jo do dela in delavcev. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 15 dni po objavi razpisna komisija Triglav konfekcija, Kranj, Savska c. 34. mali oglasi • mali oglasi prodam slov v oglasnem oddelku ali na telefon 23-518 6647 ....... T VV o U-1R ftUUl. /jttSip 48, Bled 6607 Prodam OREH. Mohorič, Njivica 5, Besnica 6608 Prodam VEZANO OKNO inles 140X140, AVTOTRANZISTOR kondor in električno BRIZGALKO vvagner-iskra tip 300, vse po ugodni ceni. Degenc Marija, Reteče 82, Šk. Loka 6609 Prodam suha bukova DRVA, smrekove PLOHE in KRAVO za meso. Sr. Bitnje 22 6610 Prodam PRAŠIČE za zakol. Šenk, Jezerska c. 24, Kranj 6611 PEČ za centralno kurjavo emo 25.000 kalorij, novo, z orodjem, prodam za 2800 din. Martin Žulič, Mlaka 39, Komenda 6612 Prodam TRAJNOŽAREČO PEČ in ŠTEDILNIK kupersbusch in električni ŠTEDILNIK, dobro ohranjeno. Zaplotnik, Tenetiše 49, Golnik 6613 Prodam KRAVO s teletom ali 7 mesecev brejo SIMENTALKO. Pre-doslje 1, Kranj 6614 Prodam približno 3000 kg BETONSKEGA ŽELEZA. Jan Franc, Alpska 54, Lesce 6615 Prodam večjo količino REPE, primerno za ribanje. Oman Franc. Sp. Bitnje 23 6616 Prodam TRAJNOŽAREČO PEČ kupersbusch. Bičkova 8 a, Stražišče, Kranj 6617 Prodam droban KROMPIR za prašiče. Luže 20, Šenčur 6618 Prodam kasetni TRANZISTOR in ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Go-renjesavska 56, 64000 Kranj 6619 Prodam motorno 2AGO stihi 0.30. Sr. Bitnje 9 6620 Prodam dobro ohranjeno OGRODJE KAVČA z vzmetnico in volnenimi trodelnimi VLOŽKI in OGRODJE POSTELJE ter dobro ohranien TELEVTZOR R Čaipv«c. Kranj, Valjavčeva 15 6621 Prodam TRAKTOR zetor s KOSILNICO mortl. Koželj, Cerklje 35 6622 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo 27, Kranj 6623 Prodam OTROŠKI KOŠ z vložkom in kolesi. Poizve se pri Marčun Julki, Stražiška 15, Kranj 6624 Prodam KRMILNO PESO. Jeglič, Podbrezje 86 6625 Prodam več MESNATIH PRAŠIČEV. Možen zakol pri lastniku in ODKUP SAMEGA MESA. Bajd, Križe 81 6626 Prodam eno leto in pol staro PETDELNO SPALNICO z jogijem, POSTELJNE OMARICE, KOMODO in nov KAVČ. Cena 6.000.00 din. Vzamem tudi ček. Drempetič Milan, Planina 26, Kranj 6627 Prodam PRALNI STROJ R. Končar na 12 operacij. Ugodna cena. Drempetič Milan, Planina 26, Kranj 6628 Ugodno prodam MAKETO ŽELEZNICE 2X1 m. Ogled od 16. ure dalje. Kranj, Ulica mladinskih brigad 1 6629 Prodam SUHA DRVA. Razžagam in dostavim. Velesovo 24, Cerklje 6630 Prodam NAVIJALNI STROJ, nov, znamke avman. Naslov v oglasnem oddelku 6631 Prodam lepo zbirko ZNAČK. Smrtnik Ožbolt, Kidričeva 5, Kranj 6632 Prodam PRAŠIČE po 150 kg težke in 4 prm suhih BUKOVIH DRV. Brolih, Hotemaže 31, Preddvor 6633 Prodam MESNATEGA PRAŠIČA za zakol. Polica 2, Naklo 6634 Poceni prodam TV STABILIZATOR iskra, skoraj nov in UHF KONVERTER za drugi program. Tomažič, Ješetova 28 b, Stražišče, Kranj 6635 Poceni prodam po ca. 250 kg težka simentalca BIKCA in TELICO. Naslov v oglasnem oddelku 6636 Prodam male PRAŠIČKE. Luže 38, Šenčur 6637 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA. Kalan, Jama 3, Kranj 6638 Prodam KUPERSBUSCH kreka za 800.00 din. Miiller Jože, Stošičeva 4, Kranj 6639 Prodam VOLA. Zima Janez, Dovje 13, Mojstrana 6640 Prodam KRAVO po izbiri. Olše-vek 50, Preddvor 6641 Poceni prodam PLINSKO PEČ super ser in domače ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku 6642 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju. Jerala Marjan, Savska cesta 58, Kranj 6643 Prodam ali dam na posojilo NOV POMIVALNI STROJ in ZASTAVO 750 v dobrem stanju. Zupančič Tone, Valjavčeva 11, Kranj 6644 Prodam KRAVO. Strahinj 64, Naklo 6645 Prodam SLAMOREZNICO epple 800 super. Trboje 70 6646 Prodam: KUHINJSKO OPREMO dvojno korito z odcejalnikom nerjaveč, delovno mizo, pokončno omaro ter stenske elemente — vezane. DNEVNO SOBO regal »mokrice tik«, kavč, 2 naslanjača. Na- v uguum tem prouam ivuriUNJ-SKO OPREMO in DNEVNO SOBO; Omeragič, Kokrški breg 5, Kranj 6648 Menjam PLEMENSKO KRAVO za kravo za ZAKOL. Zabnica 1 6649 Prodam KOBILO ali zamenjam za GOVED. Breg 15, Preddvor 6650 Prodam ELEKTRIČNO DVIGALO za gradnjo hiš in šotor za 4 osebe. Čakš, Šobčeva 14, Lesce 6651 ŠPORTNO KOLO na 3 prestave zamenjam za PONY. Prodam ARMATURNO PLOŠČO in komplet GRELNO NAPRAVO z ventilatorjem za R-4. Valjavčeva 7, vhod 3, Kranj 6652 Prodam TELICO, brejo 8 mesecev ali zamenjam za VOLA. Zg. Bela 57 6633 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 14, Cerklje 6653 Prodam TRAKTOR PASO.UALI s priključki. Sp. Bela 12, Preddvor LOKA KAVA okus in aroma vaših želja Prodam DIATONIČNO HARMONIKO, novo. Zg. Bitnje 182 6699 Prodam KONJA, starega 15 let, JABOLKA VOŠČENKE in suha BUKOVA DRVA Zg. Besnica 22 6700 Ugodno prodam VAKUUM ČRPALKO in popolnoma novo SUŠILNO NAPRAVO za seno. Menjam visoko brejo KRAVO za KRAVO MOLZNICO - po teletu. Ro-pretova 3, Mengeš 6701 Prodam KRAVO s teličkom ah 6 mesecev brejo. Cerkljanska Dobrava 5 6702 Poceni prodam KOMPLET BOBNOV trowa. Ivo Jenko, Zg. Brnik 85, Cerklje 6703 kupim Kupim BETONSKI MEŠALEC, DESKE za opaženje 4 kubične metre, PLOHE 20 kom., PUNTE 100 komadov, BANKINE 40 kom., LESENA STOJALA 1,30 m višine 3 kom., MOTARKO 1 kom. Ponudbe na telefon 23-263 Kranj 6714 Kupim ŠTEDILNIK kupersbusch-Britof 44, Kranj Kupim ZAZIDLJIVO PARCELU v Kranju ali okolici. Plačam takoj gotovini. Oddati ponudbe pod »V? ber plačnik - 6663« i °JS Kupim RADIO. Prodam FLJf 600. Tenetiše 12, Golnik 6664 vozila Prodam cementno STREŠNO OPEKO folc in špičak. Gartnar Stanko, Studeno 6, Železniki 6680 Prodam TELEVIZOR europa 2000. Jazbec Franc, Papirnica 17, Škofja Loka 6681 Prodam OJAČEVALEC viking 50 VV in KITARO musima. Fojkar, Gabrk 1, Šk. Loka 6682 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ AEG, 5KW, brezhibno. Hafner, Trnje 15, Šk. Loka 6683 Prodam KRAVO z mlekom ali za meso. Ljubljanska 23, Radovljica 6684 Prodam 2 PRAŠIČA po 160 kg težka. Velesovo 35, Cerklje 6685 Prodam KASETNI RADIO znamke mirega. Poženk 25, Cerklje 6686 Prodam SOD, lesen, 1200-litrski, v dobrem stanju in MOTORNO ČRPALKO. Breg 5, Komenda 6687 Prodam KRAVI za zakol in brejo plemensko. Kosanič Nikola, Apno 6, Cerklje 6688 Prodam NAKLADALNO PRIKOLICO bautz, 17 kubičnih metrov, in dve MLADI KRAVI za zakol. Zg. Brnik 26, Cerklje 6689 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 46, Cerklje 6690 Prodam KOMBINIRANO PEČ za kopalnico, PEČ na olje, ter PEČ na plin. Skokova 9, Stražišče 6691 Prodam rabljen kromiran ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 6692 Prodam JABOLKA in ZELJE. Jama 6, Kranj 6693 Prodam KORENJE, REPO in FIŽOL. Dežman Jože, Podhom 34, Zg. Gorje 6694 Prodam PRAŠIČA, težkega okrog 170 kg. Žirovnica 38 6695 Prodam novo OKNO Jelovica 140 X 140 in DISTANČNIKE za zastavo 750. Šenčur, Zupanova 6 6696 Prodam prijetno DVOSOBNO STANOVANJE v bloku v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6697 Prodam dobrega KONJA, vajenega vožnje in SLAMOREZNICO s puhalnikom. C. na Klane 19, Kranj Kupim takoj ZASTAVO 750, 850 ali 124. Telefon (064 ) 60-817, popoldan bm Prodam ZASTAVO 750 za rezervne dele. Stare Janez, Planina* Kranj 670» Kupim avto ŠPORTNO ŠK°J/U staro 1 do 2 leti. Košir Jože, Selja kova 9, Stražišče 67£ Prodam ZASTAVO 750, le*0* 1972. Planina 18, stan. 11 ali telefon 24-357 6£U Ugodno prodam delno karamb°" Hran R-8, letnik 1968. Motor v v°* nem stanju. Lahko tudi po Kovačič Anton, Ul. Prvoborca Javornik, Jesenice jjof Prodam FIAT 850 SPORJ COUPE. Štefe, Tenetiše 36, Gobj* Prodam avto AMI 6 ali po delih in MOPED na 4 prestave. Za vožnjo izpit ni potreben. Hrastje 198 *'J Prodam FIAT 750, letnik l9°g' rabljen KAVČ. Hotemaže 44 b/ijj Predam TRAKTOR STAJER «j' menjam za PASQUALIJA 28**»' Letnik starejši, cena 35.000 din. ^ puže 2, Begunje na Gor. blnh Prodam MOTORNO KOLO pucn 250 cem v voznem stanju. Vehov Marjan, Smlednik 29 b/ Kupim nov ali dobro ohranjen VOLKSVVAGEN 1200 ali 13W' Arhar Stane, Šolska 7, Šk. Loka ^ Avto FIAT 110, eno leto po gfe. ralni, stroj dobro ohranjen, PrP°; - tudi po delih. Praprotnik, Ljujjn 76, Podnart £ Prodam ZASTAVO 750 za din. Kogoj, Cankarjeva 13, Tržič ^ PRIKOLICO za osebni avto ku" pim takoj. Telefon Kranj 23-168 ^ Prodam 2 ZIMSKI GUMI ter * JEŽEVKE za zastavo 750 - *°VL ohranjene, po zelo ugodni ceni- ^ formacije na telefon 24-117 od ^ ure dalje %. ŠKOLJKO za 750 prodani po ° 9 lih. Kokrica, Galetova 13 °°i0 Prodam R-4 1967. Registrirani oktobra 1976. Lesjak, Srednje rJngJ, DARILA, ZA VSAKOGAR, ZA VSAKO PRILOŽNOST! Pfy igrače ure to KRANJ p' ■ca*** 0 1« 23 4n, doda*' trg 10 ; prodaj T\to* a\a *n 9vral 1 s^oN Naj vam ne bo žal denarja, ki ste ga iz za darilo ljubljeni osebi! dali Obiščite našo trgovino vSkofjiLoki, ntov trg4/b (Pasaža hotela Aransturist), v kateri vam »udimo Po znižanih cenah: p metrsko blago - moško l* žensko perilo - ~~ Pletenine — ce zavese moške sraj- Sepriporočamo ^Manufaktura ^ubijana, poslovalnica Škofja Loka 1969^ USTAVO 750, letnik Zupan Ug°dni ceni- Cerklje 153, 6661 Posesti 0ddaFim GARSONJERO v Kranju. 6715« ponudbe pod »Gotovina - vornUnim PlŠ0 tak°J ali po dogo-tudi n ,območJu Šk. Loke. Lahko je dokumed?SraJena ali PARCELA z ponulik 1J'°- Gotovina. Oddati ua°e pod »Hiša ali parcela« 6716 T w • LlCNo HTčSeljivo VISOKOPRIT-lienio^ ^ z vrtom v Kranju za-HlSo Za VIKEND ali MANJŠO °ddelkV naraVK Naslov v oglasnem 6665 st*novanja PoSmolSKlDELAVEC iš«e SOBO Bledu t8*1 s Posebnim vhodom na voelaL asiPu ab v Gorjah. Naslov jasnem oddelku 6717 N amenjam dvosobno STANOVA-JE v nCent,ralno ogrevano, za VEČ-fon 26 9*24 Vod°vodni stolp. Tele- I»eii onim 6666 m°ŽnosH utsu z eno posteljo po ponudK V središču mesta. Oddati 6667« pod >>P1ačam vnaprej — V on 6667 e^fJa Heno SOBO sprejmem C.naT,,b°STANOVALCA. Stritar, ZaUanec31 6668 KoKD°Jca SPREJMETA KMEČ-PolJansk a naJraJe iz Selške ali oddelk,, doline- Naslov v oglasnem Mlari 6669 v KraniP°ročen Par brez otrok išče KUHtj}1} ali bližnji okolici SOBO s Ponudbi ah brez kuhinje. Oddati 6670« pod »Redni plačnik - t Iš<5em snDo 6670 IK0 Srm 8 KUHINJ0 ali VE-°Prembo 0> opremljeno ali ne-Oddati n Lahko za določen čas. - 667iP0nudbe pod »Dobro plačilo v Oddan, « 6671 Naslov? SKROMNO SOBICO. " odd('lku <>(i72 obv&ila ^ela T1 ,°Pazovano osebo, ki je MLEKO cembra KANGLO ZA ?°ra—sf;x, na odcepu Šenturska Ju ce^ Vas' Postavljena pri ^esto ' naJ j« vrne na isto 0Pq7a 6720 °Cl>^AHxJAM osebo, ki je vzela v*»e, v n N° ZlC0> naJ J° tak°J 8odl*o i "asPr°tnem primeru jo bom >°d soseH ga,njaL Opazovana je bila St.27 a- Jože Kleindienst, Brezje JAVNa r, 6721 ?dhodu v ZAHVAI^A! Ob mojem ievm sodfil Pi°koj se srčno zahvalju-t?nega avkam in sodelavcem Gra-l r&nj _ podJetja Gorenjski t jUhinia 1Z oddelkov knjigovezni Ugim y sfta darila Ftitke' lepe želje flSyiln0J!!a' kl sem jih preiela No tisk 1 fksPedita, ter" še vsem in bojih prejela na po-VeČeru. Oddelkovodji Pa §e posebej za topel iinem -n L,! 1 •^uznarjeva 30, Kranj ***en t 8°vor. Hvaležna Ivanka ^0MpSxTTV8e čla»e in prijatelje !uK°V0 H^EGA KLUBA PRIM-18. »HArlV soboto, 6. 12. 1975, 6722 Sdo! °B£Nl ZBOR v zadruž-^ 1U na Primskovem 6674 u0BtXEGO starejše pokretne °*Cei fLAČAMO Naslc ^eni oddelku žene ov v 6718 '»'«1,.... , (,las- Kranj, Ulita Mote i k Ki , Sl«v».k: GP Gorenjski ''iuclsk.. J' u*k- Združeno podjetje w£v " Pr«vica, Ljubljana, kopi-!*Pt«v,t i "" Naslov uredništva in ' - T..l ,a: Kr»'«i. Mo»e Pijadeja K v Kra- "r"ni ,, " 5»»00-601-12594 - IV-Sf^dniL • vn' urednik, odgovorni tv«>io!," "Prava 21-190, uredni- Kino podjetje Kranj zaposli HONORARNO DELOVNO MOČ v računovodstvu. Interesenti naj se javijo na upravi podjetja v kino Center 6719 HONORARNO ZAPOSLIMO ŽENSKO za pomoč v kuhinji, nekaj ur na dan. Delovni čas po dogovoru. Gostilna »Lakner«, Kranj, Cesta na Brdo 33 6673 ostalo 23. novembra se je na območju Stara Loka —Virlog izgubila lovska psica TERIERKA. Kdor kaj ve o njej, naj mi proti nagradi sporoči. Hribernik, Puštal 82, Šk. Loka 6723 Zatekel se je PES. Naslov v oglasnem oddelku 6675 prireditve V nedeljo PLES. Vabi gostilna PRI JAKU v Križah. Igra trio »Alpe« 6724 l><> pristojnem murnju 121-1/72. Posebna osnovna šola Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto tajnika in računovodje s polovičnim delovnim časom Pogoj: končana ekonomska srednja šola, praksa zaželena Nastop dela je možen takoj po preteku objavnega roka. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave sprejema Posebna osnovna šola do vključno 12. decembra 1975. nesreče Zapeljal pred avto V torek, 2. decembra, ob 16.15 se je na lokalni cesti III. reda med Sp. Belo in Preddvorom pripetila huda prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti, izsiljevanja prednosti in vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Franc Bezovšek (1922) iz Tupalič je vozil iz Sp. Bele proti Preddvoru. Ko je pripeljal v Sr. Belo je vozil nekoliko po levi strani ceste in z neprimerno hitrostjo glede na to, da je na tem odseku s prometnim znakom omejena na 40 km na uro. Pri hiši št. 30 v Sr. Beli je z leve, s stranske pripeljal predenj voznik kolesa s pomožnim motorjem Janez Zupan (1923) iz Bašlja. Voznik Bezovšek ga je kljub močnemu zaviranju zadel. Zupana je vrglo najprej na pokrov motorja, nato na vetrobransko steklo in je po 11 metrov vožnje padel na tla ter obležal na desni strani ceste. Pri nesreči se je hudo ranil in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 6.500 dinarjev. Vozil po levi V torek, 2. decembra, ob 13.50 je voznik osebnega avtomobila Janez Gorenc (1943) iz Ljubljane vozil od Podtabora proti Kranju. Ko je pripeljal v levi blagi ovinek na Pivki, je nameraval prehitevati avtobus. Prehiteval je v trenutku, ko je iz nasprotne smeri s tovornjakom pripeljal Marjan Mohorič (1953) iz Begunj. Gorenc mu je zaprl pot in tovornjak je s prednjim levim delom oplazil vso levo stran njegovega avtomobila. Na srečo je prehitevanje minilo brez hujših posledic. Gorenc se je le laže ranil. Skoda pa je precejšnja in znaša 20.000 din. Nesreča zaradi izsiljevanja prednosti V sredo, 3. decembra, ob 14. uri se je v Kranju na križišču Smledniške in Pintarjeve ceste pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem je bila ena oseba laže ranjena, škode pa je za 25.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Anton Urh (1950) iz Trboj je vozil po Smledniški cesti proti Prebače-vem. V križišču s Pintarjevo ulico mu je z njegove desne strani pripeljal na prednostno Smledniško cesto Stojan Andžič iz Ajdovščine Andžič se pri znaku Stop ni ustavil, temveč je zavil na prednostno cesto. S tem je zaprl pot vozniku Urhu. Le-ta je takoj, ko je opazil Andžiča, močno zaviral in zavil ostro v levo, da bi preprečil trčenje. Pri tem ga je začelo zanašati in je več kot 5 metrov drsel po cesti, nato 23 metrov po bankini in travnatem robu ceste, nakar je trčil z bočnim delom v hišico na avtobusnem postajališču v Čirčah. Pri tem je bil laže ranjen. Udarec pa je bil tako hud. da ie avtomobil skoraj uničen. L. B. 00 ZSMS Besnica priredi v soboto, 6. decembra, ob 19. uri PLES. Igra ansambel HOLIP. Vabljeni! PLESNI TEČAJ za začetnike se začne v soboto, 6. 12., ob 18.30. Tečaj ie samo ob sobotah. Lahko se VPIŠETE ŠE V ZAČETNIŠKI plesni tečaj ob sredah in petkih v delavskem domu Kranj 6676 Vsak petek in soboto v DOMU JLA PLES. Igra ansambel Jevšek 6677 PLES V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri. Igra ansambel Jevšek. Vabljeni 6678 OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TABOR loterija * F l C T. J* 10 90 93330 60230 •50770 051110 1 45341 60161 68911 27871 47971 356581 503541 212 0182 9592 88892 309432 83 9913 14233 27513 083823 4 51054 59794 22254 86164 22344 391164 95 735 20 40 600 800 1.000 5.000 10 600 600 800 1.000 1.000 10.000 10.000 60 200 500 600 5.000 50 300 600 800 150.000 10 600 600 800 800 1.000 10.000 20 60 •*£ Se u C X X 1605 41345 055205 56 26 85686 020046 17 287 8797 73787 19777 34237 71597 08 67828 15608 16268 16948 177768 210398 464718 69 59 79 109 119 86449 64839 305209 353369 587519 510959 -O ti S N £ C o « TJ 200 800 5.000 30 40 800 5.000 20 100 300 600 800 1.000 1.000 30 600 600 1.000 1.000 5.000 5.000 10.000 20 20 30 80 80 800 800 5.000 5.000 5.000 10.000 KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče Kooperacije Kranj, Cesta JLA 1 (bivši Beksel), tel. 21-652 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: — brikete za kokoši — krmila za krave molznice — koruzo Izkoristite ugoden nakup! 8 sodišča Nevešč in vinjen za volanom Nezgoda pri montiranju dvigala V torek, 2. decembra, ob 19. uri se je na delovišču stolpnice, ki jo gradi SGP Sava Jesenice na Jesenicah na Cesti revolucije pripetila nesreča, v kateri je izgubil življenje delavec — monter Tihomir Pavičič, rojen 1957. leta v Zagrebu, kjer je tudi živel. Pokojnik je skupaj s še tremi delavci delal na montaži osebnega dvigala v stolpnici. Delali so v 10 nadstropju. Pavičič je stal na prečni traverzi in pričvrščeval zavesice na vodilu dvigala. Med delom mu je postalo slabo, kar je tudi potožil sodelavcu Zlatku Hasanu. Takoj zatem pa je zgrmel v globino. Padel je na streho dvigala, ki je stalo v pritličju in se ubil. -lb Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Braneta Čandra, starega 24 let, iz Kranja na eno leto in pol strogega zapora, ker je zakrivil prometno nesrečo, v kateri je umrl otrok. Nesreča se je pripetila 23. junija lani popoldne na Cesti na Brdo v Kranju. Čander se je s svojim avtomobilom, ki ga še ni imel dolgo časa, pa tudi vozniškega dovoljenja ne, peljal od Kokrice proti gostilni Lakner. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal na pony ekspresu Vinko Čimžar, ki je spredaj vozil še svojo vnukinjo 3-letno Špelco, zadaj pa je sedel vnuk Marko. Voznika osebnega avtomobila, ki je sicer vozil v drugi prestavi, za volan pa je sedel vinjen, je zaradi neizkušenosti v ovinku zaneslo v levo, kar so pokazali tudi sledovi na cesti. Čimžar pa je pred nesrečo, tako so videle priče, vozil pravilno po svoji desni strani. Prav mogoče pa je, da je potem, ko je videl, da osebni avtomobil zanaša proti njemu, zavil proti sredini ceste, da bi se izognil trčenju. Vendar pa so sledovi na cesti pokazali, da je prišlo do trčenja na desni strani ceste, kjer je vozil Čimžar. Trčenje je bilo tako hudo, da je Čimžarja vrglo na avtomobil, kjer je prebil vetrobransko steklo, otroka pa sta padla po cesti. Medtem ko sta bila Čimžar Vinko in njegov vnuk v nesreči lažje ranjena, pa so bile poškodbe male Špelce tako hude, da je umrla. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dve leti po prestani kazni. V 82. letu je nehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame in prababice NeŽe PuŠaVeC roj. Praprotnik Bankova mama Od nje se bomo poslovili v petek, 5. decembra, 1975 ob 14.30 iz hiše žalosti, Hudo , na pokopališče v Kovorju. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami in ostalo sorodstvo Hudo, dne 4. decembra 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda in pradeda Silvestra Pogačnika Vertežovega ata iz Podnarta se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala lovski družini, Združenju zveze borcev, društvu upokojencev, godbi, pevcem, govornikoma za poslovilne besede,, vsem sosedom, krajanom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh tesnobnih dneh stali ob strani. Iskrena hvala tudi darovalcem in nosilcem cvetja in vencev. Žalujoči: hčerka Milena z možem Janezom, sin Gustelj z družino, hčerka Pavla z družino, družina Lah ter ostali sorodniki Podnart, Škofja Loka, Ljubljana, dne 2. decembra 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Lovra Marinška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrazili ustno in pismeno sožalje ter z nami delili bolečino, ki nas je prizadela. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za ganljivi pogrebni obred. Topla zahvala delovni organizaciji KŽK Kranj TOZD Klavnica za izkazano pozornost in poslovilne besede. Lepa hvala članom gasilskega društva Naklo in tov. Mohorju za organizacijo pogrebnega sprevoda in poslovilne besede ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Žaluj oči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta Alojza Pegama Klinarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, posebno Semnovim, ki so nam pomagali v tej težki uri. Lepa hvala dr. Bajžlju za zdravljenje ter duhovniku Pavlinu za tako lepo opravljen pogrebni obred in nagovor. Zahvalo smo dolžni tudi kolektivoma Iskra in Sava. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marija ter hčerki in sinovi z družinami Besnica, 30. 11.1975 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustila naše napozabna žena, sestra in teta Anica Guček roj. Lombar Toplo se zahvaljujemo vsem za spremstvo na njeni zadnji poti, izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter nesebično pomoč v težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivom »Pekarne«, »Mlekarne« in »Tekstilindusa« Kranj. Prisrčna hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za cerkveni obred in nagovor. Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Preddvor, Nova vas, Jesenice in Tržič, 27. 11. 1975 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega in skrbnega moža in očeta Janeza Rezarja upok. mesarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Marici Mali, teti Mariji, Petru in stricu Lojzetu za nesebično pomoč, gospodu župniku in pevcem za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Pepca, hčerki Ivanka in Jožica Golnik, 2. 12. 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata Andreja Košenine se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, Tončki in Jožetu za takojšnjo pomoč ter sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Hanu in Tonetu Liparju za pogrebni obred in spremstvo na zadnji poti ter g. župniku še za prelep poslovilni govor. Posebej se še zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru za prelepo petje in govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi dr. Novaku za požrtvovalno zdravljenje v času njegove bolezni. Še enkrat najlepša hvala vsem. Žalujoči: žena Ana roj. Vehovec, hčerka Milka z družino in snaha Jerica z otrokoma Vaše, 2. 12. 1975 ZAHVALA i , ** Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame Marije Ahačič roj. Dolenc se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ažmanu, zdravnikom in osebju Ginekološkega oddelka v Kranju ter docentu dr. Kocjanu in dr. Pavlinu, ki so ji lajšali trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo delovnemu kolektivu VVZ Kranj in sodelavkam, RK Vodovodni stolp ter gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Aci, sinova Branko z ženo, Marjan in hči Marija Kranj, 30. 11. 1975 t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Pri nakupu nad 300 din dajemo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. Občinsko šolsko prvenstvo v košarki steklo Pred dnevi so v telovadnicah osnovnih šol Lucijana Seljaka in Franceta Prešerna nastopili starejši pionirji in s tem pričeli tekmovanje v košarki v sklopu pionirskega festivala 1976. Kot že nekaj let nazaj bo tudi letošnje tekmovanje zajelo vse OŠ oziroma njihove košarkarske ekip« v občini. Tako bo v kategoriji starejših pionirjev nastopalo enajst ekip, pri starejših pionirkah bo tekmovalo sedem ekip, tekmovanje za mlajše pionirje in pionirke pa je vodstvo tekmovanja Komisija za košarko pri TKS Kranj razdelilo v dve skupini, tako da bo pri pionirjih v prvi skupini nastopalo sedem ekip in v drugi skupini šest ekip, pri pionirkah pa v prvi skupini pet ter v drugi tri ekipe. Izidi srečanj 1. kola za starejše pionirje: Vzgojni zavod II.: L. Seljak I. 16:54 (9:22), D. Jenko : J. B. Tito 52:13 (25:4), L. Seljak II. : S. Jenko 20:23 (6:11), J. B. Tito : L. Seljak I. 9:61 (5:40), D. Jenko : L. Seljak II. 40:21 (24:9), VZ II. : S. Jenko 28:17 (14:7), VZ I. : Posebna OŠ 49:18 (21:10), F. Prešeren : S. Žagar 29:27 (10:15), S. Mlakar : VZ L 11:33 (6:18), F. Prešeren : Pos. OŠ 22:13 (7:8), S. Mlakar : S. Žagar 17:33 (6:11). 22 ekip na strelskem tekmovanju v Mojstrani Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana pripravi vsako leto tradicionalno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško, in sicer v počastitev dneva republike, 16. decembra — krajevnega praznika Dovjega in Mojstrane ter dneva JLA. Letošnje tekmovanje, sodilo je tudi v okvir praznovanja 30-letnice osvoboditve, je še posebno uspelo, saj je nastopilo dvaindvajset ekip krajevnih družbenopolitičnih organizacij, društev, delovnih organizacij, poleg tega pa še občinskega štaba za SLO, postaje milice in graničarjev s karavle Belca. Udeleženci so pokazali velike strelske sposobnosti, kar je izrednega pomena za doseganje dobrih rezultatov na področju splošnega ljudskega odpora. Rezultati — ekipno: 1. KUD Jaka Rabič, 2. SZDL I, 3. Krajevna skupnost I, 4. ZRVS, 5. SZDL II; posamezno: 1. Janez Zajšek, 2. Slavko Rabič, 3. Aleksander Mrzlečki, 4. Rado Košir, 5. Darko Lakota. Prvouvrščena ekipa bo na slovesnosti praznovanja krajevnega praznika prejela pokal, ostale najboljše pa diplome in priznanja. J. R. nF° Prvem kolu so v vodstvu ekipe Vb L. Seljaka, D. Jenka in F. Prešerna s po štirimi točkami. Ekipa Vzgojnega zavoda I. ima prav tako stin točke iz dveh srečanj, vendar nastopa zunaj konkurence. -bb- 80 let TVD Partizan v Kranju TVD Partizan v Kranju bo naslednje leto praznoval 80-let-nico svojega obstoja. Leta 1896 so namreč napredni Kranjčani ustanovili telovadno društvo Sokol, ki je bilo takrat nosilec naprednih telesnokulturnih in političnih preporoditeljskih idej v stari Avstriji. »Praznovanje te pomembne obletnice je povezano z dnevom mladosti 25. maja in bo združeno z raznimi prireditvami, tekmovanji in partizanskim mnogobojem. Višek in zaključek pa y° pomenila slavnostna akademij8' na kateri bodo sodelovala mnoga gorenjska pa tudi ljubljanska TVD Partizan,« tako je bilo dogovorjeno na sestanku iniciativnega odbora za izvedbo proslave, v sredo, 3. decembra. Imenovan je bil tudi organizacijski komite, ki ga bosta vodila predsednik TVD Partizan Kranj Rajko Bogataj in Andrej Lapanja, sekretar OK ZSMS Kranj. Imenovane so bile tudi posamezne komisije, ki bodo takoj začele z delom. L S. Smučarski klub TRIGLAV KRANJ PREDVAJA V SOBOTO, 6. decembra, ob 10. uri v kinu Center ZANIMIVE SMUČARSKE FILME ,7 ... „, Vabljeni Uspešni kegljači Kegljaška vrsta K K »Simon Jenko« s Podreče je na članskem republiškem prvenstvu v Kamniku z osvojenim tretjim mestom dosegi? največji uspeh doslej. Z 850 podrtifn' keglji so zaostali za drugouvrščenim le za 7 kegljev, obenem pa so se uvrstili na državno prvenstvo, ki b° v soboto v Koprivnici. Zavedajo se. da bo nastop med 24 najboljšim1 vrstami v državi zelo težavna naloga, vendar je zanje že nastop državnem prvenstvu veliko na ui/.a letošnji sezoni vozil res izredno. *vo}0 In prav Niki bo v Zagreb Pripe,j*' sve-• razstavo najhitrejših avtomobilov n ^ tu. Organizacijo nad to Prl>^!\v,!j vele-prevzela AMZ Hrvatske in Zagreb**' 0£0JJ aejem. Na razstavi bo predstavljeno ^Q štirideset avtomobilov. Obiskovalci 2 videli avtomobile formule 1, for"lcj»lne formule »ford«, formule »vW*,,*Pi<.ne *8 turiatične in GT avtomobile Prlr££ Byto-dirke in pa ameriške dragsterjc. yge mobilov formule I bo Lauda r**"1 kate-ferrarije (od ferrarija iz leta 19&'< 'vak* rim je oavojil naalov svetovnega v' je Ascari pa do modela 312 T, • kwerV,M letos oavojil naslov svetovneg« *jDj,an»> Lauda), potem mclaren, shadoW, " lotu»- heskcth, tvrrell in mogoče to v I j*" Poleg Nikija je na prireditvi *e f **?rMfltbU-obisk Claya Regaa*onija, Vittria ie le in Jamsa Hunta, mogoče p» PV.Bn ,n - ' Reutem*" Konni Petterson, Garlos Kmeraon Fittipaldi Organizator pa se je potrudi'« °!B lahko kuP«l.'o bodo razne obiskovalci razstave lahko KU.p"j'n sten-nalepke, majice, značke, P°»teT)eAn |»hk0 ake koledarje. Obiskovalci «1 """v na d»° ogledali tudi športne filme, dvakr«» ygiop-pa bo poaebna modna revija. Ca* ,r0ke-nic bo 30 din za odraale in 20 din *» "ebe* V ceno vatopnice je vračunan tudi P" ^^fr katalog. Ker pričakujejo v Z* v kateri so po dokaj izenačeni in e'ki borbi skromno, toda zasluženo zn>agali igralci Kranja 75. Izidi: Triglav : Krvavec 42:37 Kranj 75 : Tržič 48:39 W«:30), Tržič : Krvavec 30:37 ij:2°). Kranj 75 ; Triglav 47:46 #6:15). .Vrstni red: 1. Kranj 75, 2. Triglav j^adeti), 3. Krvavec, 4. Tržič. Naj-Ir0lJM strelec turnirja je bil igralec Rokometaši Partizana iz Krit so letošnje največje presenečenje v ljubljanski conski rokometni ligi. — Foto: J. Kuhar »Ali Starš« prvaki Nogometaši Save od leve proti desni stoje: Beton, Andrejašič, Hribernik, Ocepek, Kert, Verdnik, Gros, Vidic, čepe: Urbane, Jakovec, Križaj, Lužan, Možgan in Kožar. Foto: F. Rozman Tretja točka Gorenjskega tiska t^avca Bobnar z 27 koši. -bb- Vaterpolisti v Kr. gori Turistično smučarsko središče v gornji savski dolini Kranjska gora ni samo raj za smučarje, tem-Več je tudi odlično za priprave naših reprezentanc. Za košarkarji, odbojkarji in n«miznoteniškimi igralci ^° si Kranjsko goro že drugič zapored izbrali tudi naši najboljši vaterpolisti. Tako bodo pod vodstvom zveznega tandema Orlič-Bandžur prve priprave že °d danes pa vse do 23. decembra začeli: Bonačič, Kacie, Marovič, Manojlo-v*č» Belamarič, Dabovič, Lozica, Polič, Antunovič, Vraneš, Risek, Frankovič, Mustur, Gobčevič, Matuki-Jjovic, Trifunovič, Roje in Mjškovič. Tudi oni se namreč zavedajo, da jim bodo skrbne Priprave omogočile dobre lKre za težka kvalifikacijska srečanja za letne olimpijske igre. Dobre igre prav n" kvalifikacijah pa so jim v»za za Montreal. -dh Tudi v zadnji tekmi z Opekarji so AH Starš slavili zmago in tako dobili prehodni pokal »prvakov divje lige«. Na drugo mesto so se uvrstile Kamikaze, prav tako brez izgubljenega srečanja. Presenetljivo dobro pa sta se uvrstila tudi novinca v ligi Opekar in Motoristi. Od ostalih je dobro igro pokazal tudi najpopularnejši klub divje lige Arestantje. Ti so namreč v zadnjem kolu premagali Crne ovce in se po točkah izenačili z Unioni, vendar so bili v medsebojnem srečanju boljši in se tako uvrstili na 5. mesto. Letos se bo prvič podelil tudi prehodni pokal »fair-play«, ki ga bo odslej vsako prvenstvo dobila najbolj športna ekipa divje lige. To laskavo priznanje, ki pomeni pravim ljubiteljem športa celo več kot prvo mesto, je prva osvojila Sedmina. Ta ekipa, ki je za Arestanti največkrat sodelovala v ligi, je bila tudi v prejšnjih prvenstvih ena najbolj korektnih, zato so njeni igralci ta naslov, kot prvi, povsem zaslužili. Izidi: Sedmina : Hinavci 2:6, Ali Starš : Union 5:1, Škrlovc bovs : Kamikaze 0:2, Arestantje : Crne ovce 4:3, Motoristi : Opekar 1:3, Opekar : Ali Starš 1:2, Sedmina : Union 10:2. Union Hinavci Sedmina Črne ovce škrlovc bovs (-1) 9 3 1 5 32:33 93 0632:41 9 30 642:45 9 2 1 6 24:46 9 12 6 19:41 Na listi strelcev je bil prvi Gril (Sedmina) s 14 goli pred Paljkom (Union) s 13 goli. K. B. Košarkarski turnir v Kr. gori V počastitev dneva republike in 30. obletnice osvoboditve je bil v Kr. gori organiziran košarkarski turnir ženskih in moških ekip. Mesta v ženski konkurenci so si razdelile: 1. Kr. gora, 2. Jesenice, 3. Mojstrana, pri moških pa je vrstni red naslednji: 1. Mojstrana, 2. Radovljica, 3. Kranjska gora, 4. Veriga Lesce. O. J. V nadaljevanju občinske sindikalne vaterpolske lige je ekipa Gorenjskega tiska z dobro igro presenetila boljšo Iskro in ji odvzela točko. Z remijem sta se razšla tudi Zdravstveni dom in Ikos, Sava je brez težav in visoko premagala Planiko, vodilni na lestvici pa lanskoletnega prvaka Prosveto. Izidi: Zdravstveni dom : Ikos 2:2, Planika : Sava 0:6, Gorenjski tisk : Iskra 4:4, Tekstilindus : Prosveta 5:3. Lestvica: Tekstilindus Iskra Prosveta Zdravstveni dom Cestno podjetje Sava Ikos Gorenjski tisk Planika 5 5 1 0 33 7 4 2 1 28 6 4 0 2 30 7 3 1 3 23 63 12 16 7 3 04 21 6 1 2 3 14 6 1 14 12 7106 5 :14 11 :20 10 :15 8 :21 7 :14 :25 :17 :24 :32 Prvi poraz Triglava Pretekli teden je bilo odigrano sedmo kolo v hokejski ligi skupina B. V tem kolu je kranjski Triglav doživel prvi letošnji poraz. Tivoli je premagal Triglav s 7:4. Odločilno prednost so si igralci Tivolija priigrali že v prvi tretjini,Jti so jo dobili kar s 3:0. V ostalih dveh tretjinah je bila igra potem enakovredna, toda več kot častnega poraza igralci Triglava v tej tekmi niso bili sposobni doseči. Kljub porazu je Triglav obdržal prvo mesto na lestvici. V ostalih srečanjih pa so bili doseženi naslednji rezultati. Celjani so doma po slabi igri premagali Mladost s 7:3, Mladost je presenetila v Sisku INO in zmagala s 4:1, v derbiju pa je Celje v Tivoliju premagalo Tivoli z 9:4. V zadnjem kolu drugega dela prvenstva bo derbi za prvo mesto v Celju, kjer se bosta pomerila Celje in Triglav. Triglav bi samo v primeru poraza moral prepustiti prvo mesto na lestvici igralcem Celja. V drugem srečanju pa bo INA igrala doma s Tivolijem, Mladost pa bo prosta. Lestvica: 1. Triglav 2. Celje 3. Tivoli 4. Mladost 5. INA 59:16 59:21 55:30 13:64 12:67 12 12 8 2 2 V soboto se bo nadaljevalo tudi prvenstvo v skupini A. V drugem kolu drugega dela prvenstva so Jeseničani zabeležili letošnjo najvišjo zmago in se spet povzpeli na prvo mesto. Jeseničani so premagali Kranjsko goro s 16:5. V drugem srečanju pa je Slavija premagala Med-veščak s 5:2 in tako spet potisnila na zadnje mesto igralce Kranjske gore, ki pa za Medveščakom in Slavijo zaostajajo samo za točko. V prihodnjem kolu bodo Jeseničani gostovali v Zagrebu, kjer se bodo pomerili z domaČim Medveščakom, Olimpija bo igrala s Slavijo, Kranjska gora pa bo prosta. Lestvica: Jesenice Olimpija Medveščak Slavija Kr. gora 9 9 10 10 10 71:24 1 66:21 1 29:52 31:58 34:76 F. P, Kr, gora in Tivoli vodita Lestvica: Ali Starš Kamikaze Opekar Motoristi Arestantje 9 8 1 0 40:16 17 9 6 3 037:15 15 9 6 1 2 42:19 13 94 2 3 25:28 10 9 3 1 5 30:38 7 V šestem kolu zvezne hokejske lige za mladince skupina A je bila spet odigrana samo ena tekma. Mladinci Kranjske gore so po zelo dobri igri visoko premagali vrstnike z Jesenic s 17:4. Igralci Medveščaka pa so brez borbe dobili srečanje proti vevški Slaviji in tako na lestvici spet prehiteli Jeseničane. V vodstvu so inralci Kranjske gore z 12 točkami 5, pred Olimpijo 8, Medveščakom Jesenicami 3 in Slavijo brez točke. Tudi v B skupini je bilo odigrano šesto kolo. Mladinci Triglava so brez borbe dobili srečanje proti Mladosti s 5:0, UMA pa je doma premagala Celje, kar je majhno presenečenje. V vodstvu je Tivoli z 10 točkami pred Celjem, INO in Triglavom po 6 in Mladostjo brez točke. F. P. Na listi strelcev vodi Naglic (Iskra) z 12 goli pred Petričem (ZD) 8, Skubicem in Štromajerjem (oba Tekstilindus), Klemenčičem (ZD) in Koncem (Prosveta), vsi po 7. -dh Naloge psihologije športa Psihologija športa ima dolgo preteklost in kratko zgodovino. Usmerjanje počutja, vzbujanje bojevitosti in učinkovanje na zavest atletov se je uveljavljalo že v obdobju starodavnih olimpijskih iger. Danes psihologija športa razčlenjuje osebnostne dejavnike, ki se uresničujejo v okoliščinah priprav na tekmovanje in se še bolj potrjujejo na samem tekmovanju. Gre za moč zbranosti, nazornost predstavljivosti, za hitrost misli in akcije, za ohranjevanje ugodnega tekmovalnega počutja ter za vrsto osebnih — zavestnih dejavnikov, ki ob približno izenačenem kondi-cijskem, tehničnem in taktičnem stanju športnikov prispevajo k uspehu. To pomeni, da bo bolje uspeval tisti, ki se zna zbrati, znebiti neugodnih misli, predstav in čustev, ki je dovolj bister, kakor oni, ki je zmeden, ga bremene neugodne misli o morebitnem neuspehu in bolj počasi misli in deluje. Naloge psihologije športa — tako poklicnega kot amater-terskega, vrhunskega, mladinskega ali zabavnega so proučiti, kdaj in v kakšnih okoliščinah športnik doseže vrhunske rezultate, kdaj je šport koristen za posameznika ali družbo, kako vpliva na osebnost, kako šport lahko postane učinkovito vzgojno sredstvo ali pa oblika zabave, pa celo mamilo za množice. Psihologija bogati teorijo športa in lahko veliko pomaga praksi. Seveda ne more delati čudežev. Proučuje zavestne temelje vadbe, treninga in vzgoje športnikov, nagibe ali silnice športne dejavnosti in odkriva vzroke športne mlač-nosti mladine. Šport — ta velikan Časa še nima dovolj opredeljenega bistva in smisla — nima lastne filozofije. Zato zahodni psihologi trdijo, da šport še zdaleč ne predstavlja pomembnega dejavnika sodobnega življenja. Življenje športnikov je kakor življenje vojakov, za katerega so značilni: pokorščina, diktat, disciplina, omejevanje svobode itd. Psihologi socialističnih držav ugodno ocenjujejo vrednost športa današnjega časa in upoštevajo njegov splošno družbeni pomen. Psihologijo športa pa ocenjujejo kot področje psihološke znanosti, ki ji je iz filozofsko-dialektičnega vidika dana in potrjena globlja vsebina, metodologija in temeljna usmerjenost. V novejšem času se trenerji vse bolj poglabljajo v psihologijo športa, da bi bolj natančno odkrivali nove talente, da bi bolj točno predvidevali njihov napredek, da bi znali spoznati psihološko ozračje moštva, da bi uspešno usmerjali počutje športnikov in da bi poznali psihološko oznako panog ter osebnostno podobo športnikov. Jože Ažman V_i LIS 15 Petek, 5. decembra 1975 Letališče je del prometne infrastrukture Letalski promet v Sloveniji se je v zadnjih nekaj letih močno razvil. Na poslovnem področju smo recimo že dosegli raven, ko si nc moremo predstavljati normalnega dela brez letalskega prometa. Preko letališča Brnik potekajo pomembne povezave med republiškimi centri v državi in glavnimi poslovnimi oziroma gospodarskimi središči v Evropi. Sicer pa smo bili na področju letalskega prometa v svetu v zadnjih nekaj letih priča naravnost revolucionarnim dosežkom. Brniško oziroma ljubljansko letališče je bilo zgrajeno pred 12 leti. Grajeno je bilo za pristajanje in vzletenje takratnih letal DC 3 in DC 6, ki pristajajo s hitrostjo 140 in 160 kilometrov na uro. Danes so v svetu takšna letala ocenjena na počasna in neekonomična. Nadomestila so jih večja in hitrejša letala, ki pristajajo s hitrostjo okrog 230 kilometrov na uro. Zato ni čudno, da so številke o letnem naraščanju prevoza potnikov*in blaga z letali naravnost neverjetne. Takšen hiter tehnični razvoj pa narekuje tudi prilagajanje letališč. Težjim, večjim in hitrejšim letalom morajo slediti varnostne, tehnološke in prometne naprave na letališčih. Letališča Dubrovnik, Zagreb, Pulj in Petrovac v naši državi so že urejena oziro- ma usposobljena za pristajanje in vzle-tanje takšnih letal. V pristajalne steze so vgradila nove svetleče varnostne sisteme in prilagodila ostale naprave in objekte. Brniško letališče se s to nalogo še spopada. To letališče ima namreč zdaj priznano tako imenovano prvo kategorijo, kar pomeni, da so minimumi za pristajanje in vzletanje letal vse prej kot ugodni za moderen letalski promet. Horizontalna vidljivost za to letališče znaša 800 metrov, vertikalna pa 60 metrov. Drugače povedano to pomeni, da kadar je vidljivost na letališču manjša od 800 metrov in nižja od 60 metrov, letala ne morejo pristajati. Takšnih meglenih juter, dopoldnevov in večerov pa ima brniško letališče čez leto kar precej. Da bi dosegli drugo kategorijo in s tem v zvezi večji promet in manj zamud ali izpadov zaradi megle, bi morali letališče usposobiti na horizontalno vidljivost 300 metrov in vertikalno vidljivost 30 metrov. Takšne naložbe in rekonstrukcije pa letališče finančno samo ne zmore. Generalni direktor letališča Ljublja-na-Pula, diplomirani ekonomist Franc Sever pravi. »Menim, da ni treba posebej razlagati in utemeljevati, da letališče kakršnokoli že je in kjer koli v svetu je, Vzletno-pristajahio stezo bodo še letos podaljšali za 300 metrov nikdar ni samemu sebi namen. Grajeno je in služi potrebam narodnega gospodarstva in področja, v katerem je. Prav zato letališča sama tudi niso kos spremljati hitrega razvoja letalske tehnike, porasta potniškega in blagovnega prometa. Takšne splošne ugotovitve veljajo tudi za naše letališče. Trdim, da je opremljenost, sposobnost in razvoj letališča družbeno vprašanje. In to vprašanje je še kako pomembno prav zdaj, ko načrtujemo srednjeročni razvojni program Slovenije. Morali se bomo odločiti, kakšno prometno infrastrukturo v naši republiki bomo razvijali in kako bomo drugo z drugim usklajevali. To pa pomeni, da se bo o ton moralo odločiti gospodarstvo.« > Pojem prometna infrastruktura si pri nas še vedno kaj radi vsak po svoje razlagamo. Pri sedanjem »srednjeročnem načrtovanju pa je prav, da se sporazumemo, da sodijo v prometno infrastrukturo železniške proge, ceste in mostovi, pristanišča in letališča, ne pa železniški vlaki, težki tovornjaki, ladje in letala. Ce smo si o tem enakega mnenja, potem se moremo le še odločiti, kaj bomo v prihodnje gradili in kako, da ne bomo eni ali drugi panogi preveč razširili zmogljivosti glede na potrebe. To se je v preteklosti namreč dogajalo in ne vem zakaj naj bi se tudi danes ne mogli srečati ob premajhni pazljivosti, premalo pretehtanih ocenah s pojavi različnih presti-žev. Prav zato je še kako na mestu trditev, da se mora gospodarstvo odločiti, kaj in kako razvijati v prihodnjem srednjeročnem programu. Ob tem pa velja opozoriti, da v sedanjem osnutku srednjeročnega programa Slovenije o razvoju tako imenovane prometne infrastrukture, v katero sodi tudi letališče, ni kaj dosti govora. Zato je najmanj, o čemer se je treba odločiti, letališko omrežje Slovenije, ki ga je treba vključiti in ovrednotiti z ostalimi Trije slavljenci s Primskovega Družbeno politične organizacije na Primskovem pripravljajo danes (v petek) popoldne svečanost, na kateri bodo počastili tri svoje starostnike, krajane, ki tako čast brez dvoma zaslužijo. V tem mesecu bodo namreč dopolnili visok življenjski jubilej Jelenčeva mama, stara bo 90 let, Karel Brezar, star bo 80 let, in Franc Brezar — 70 let. Pred tednom dni pa je že krajevna organizacija SZDL Primskovo počastila oba, Karla in Franca Brezarja, s pismenim priznanjem ob 30. obletnici njunega aktivnega dela v organizaciji. Čeprav se jubileji običajno praznujejo ob zaključku nekega obdobja, pa to za naše slavljence ne velja: oba Brezarja še nista pustila svoje aktivno delo v raznih organizacijah, predvsem v Zvezi borcev. Tudi Jelenčeva mama še kljub svoji častitljivi starosti ni izgubila zanimanja za dogajanja okoli sebe: še več, sama pravi, da se ji zdravje izboljšuje z leti in kljub temu, da sama skorajda ne hodi več iz hiše, že načrtuje, da bo drugo leto šla na odkritje spomenika v Dražgoše. Jelenčeva mama je namreč Draž-gošanka, Luznarjeva. Z možem in otroki, osem se jih jima je rodilo v zakonu z možem Gregorjem, se je leta 1931 preselila v Kranj, kjer je bilo več možnosti za zaslužek. Otroci so odrasli in se zaposlili v kranjskih tovarnah ter se takoj pridružili delavskemu gibanju. Potem se je začela vojna: Jelenčeva hiša je postala zbirališče organizatorjev OF, v njihovi hiši se je zbiral propagandni material, orožje, obutev in drugo za partizane. Vsa Jelenčeva družina je zavzeto opravljala razne naloge in ni bilo dneva, kot se spominja Jelenčeva mama, da ne bi bilo treba kaj narediti. Jelenčevi niso odnehali niti potem, ko je bil februarja 1942 . aretiran in kasneje ustreljen kot talec sin Gregor. Istega leta so aretirali hči Slavo, ki je kasneje za posledicami mučenja umrla v taborišču Auschvvitz. Čez dve leti so kot talca ustrelili sina Marjana, tik pred osvoboditvijo pa je v taborišču Ravvensbriick umrla še hčerka Marija. No, Jelenčeva mama zdaj preživlja svoje dneve s hčerko in zetom: kljub letom ne odloži nobenega časopisa, da ga ne bi prebrala, neredko pa si krajša čas tudi s knjigo. Ko sta se v začetku tega tedna oglasila pri Jelenčevi mami na pobudo krajevne organizacije ZB tudi druga dva slavljenca Karel in Franc Brezar, je bilo srečanje zares prijetno. Oba Brezarja, ki si nista prav nič v sorodu, sta skupaj z Jelenčevo mamo obujala spomine na čase pred tridesetimi leti in več, ko večkrat za naprednega delavca s socialističnimi idejami ni bilo službe ali celo stanovanja, kot se je to zgodilo Karlu Brezarju; Franc Brezar pa se je že nekaj let pred drugo svetovno vojno vključil v »rdečo organizacijo«. Vojna ju zato ni zajela nepripravljena. Franc Brezar je takoj začel pomagati pri zbiranju orožja in pa zbiranju denarja za OF. V začetku leta 1942 so ga aretirali in nato poslali v taborišče Dachau, kjer je tudi dočakal konec vojne. Karel Brezar pa se je prav tako že v začetku vojne skupaj s svojim sinom Dragom, skojevcem, povezal z OF. 2e leta 1942 so sina ujeli in kot talca ustrelili v Dragi, sam pa je bil dvakrat aretiran, strogo so nadzorovali njegovo hišo, vendar so se uspeli kranjski aktivisti pri njem sestajati še naprej. Po vojni sta oba Karel in Franc Brezar svoje delo nadaljevala v družbenih organizacijah, oba sta nosilca več odlikovanj. Pokoj, ki ga sicer oba uživata že dolgo vrsto let, pa jima nikoli ni pomenil mirovanja ali izoliranosti od družbenega dogajanja, ampak nasprotno: živahno vključevanje v družbeno življenje skupnosti Primskovo jima je pomenilo ne nazadnje tudi potrditev in uresničitev vseh tistih naprednih idej, za katere sta se začela zavzemati že leta pred drugo svetovno vojno. L. M. Nov kontejnerski terminal ima okrog 6800 kvadratnih metrov površine. ta\'P podjetje že nekaj časa nestrpno čaka na uvozno dovoljenje za vrata ozif ^ zapiralni sistem. V primerjavi s celotnimi stroški za ta objekt, ki je tako n gotov, je cena za zapiralni sistem majhna in znaša okrog 900.000 dinarjev. »klasičnimi« prometnimi infrastruktur-nimi objekti. Direktor ljubljanskega letališča Franc Sever ugotavlja, da je lanski napor kolektiva, ko je uspešno opravil odgovorno nalogo ob povečanem prometu zaradi rekonstrukcije zagrebškega letališča, tudi letos obrodil sadove. Preprosto povedano se je v sami miselnosti marsikaj spremenilo. Takole nestrokovno bi rekel, da se letala brniškega letališča ne izogibajo in da rada pristajajo na njem. O tem govori podatek, da bo letos letališče zabeležilo okrog 600.000 potnikov, kar je le za 20.000 potnikov manj, kot jih je bilo na letališču lani, ko je bilo zagrebško letališče zaradi obnove zaprto. Za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim letom pa se bo povečal tudi blagovni promet in bo znašal okrog 6000 ton. Tako povečan promet je narekoval nekatere nujne ukrepe. Zdaj dokončujemo blagovni kontejnerski terminal. To bodo veliki skladiščni prostori s koristno površino okrog 6800 kvadratnih metrov. Ta terminal je grajen tako, da ustreza vsem mednarodnim normativom današnjega letalskega blagovnega prometa. S tem v zvezi podaljšujemo tudi vzletno-pristajalno stezo za 300 metrov, da bi tako omogočili povezavo letališča na blagovnem področju oziroma s kontejnerskim sistemom z vsemi celinami sveta. To ni majhna naložba in bo veljala prek 43 milijonov dinarjev. Pri tem pa je še toliko bolj pomembno, da blagovni kontejnerski terminal gradi 450-članski kolektiv letališča s pomočjo posojil in z lastnimi prihranki.« Sicer pa kolektiv ljubljanskega letališča vse bolj dobiva podobo razvitega in zapletenega majhnega mesta. Poleg 450 članov kolektiva je tu še prek 300 zaposlenih v raznih drugih sporednih službah. Zato ni čudno, da se vse bolj srečujejo tudi z različnimi komunalnimi problemi. Treba bo urediti kanalizacijo, rešiti problem pitne vode in elektrike itd. Slej ko prej, če ne že v dokaj bližnji prihodnosti, pa bo treba misliti tudi na rešitev prometnega problema. Potniški promet bo treba prestaviti na južno stran oziroma nasproti pristajalne steze in ga povezati s hitro gorenjsko cesto. In ko že govorimo o ljubljanske*^ letališču, velja povedati še besedo, a o njegovi drugi enoti — letališču pula- Letos bodo na tem letališču ^abele.7'L okrog 350.000 potnikov, kar je ton* kot leta 1973. Določeno prometno ja zadovanje na tem letališču se P°JaVj-zaradi ekonomskih zapletov in kriz o roma drugačnih turističnih tokov v sv Direktor podjetja diplomiran' ekonomist Franc Sever tu kot so bili pred leti. Seveda Pa {° ne pomeni, da to letališče nima spektive. Njegova vloga bo v P""1 n(L njem srednjeročnem obdobju prav ta ^ velika. Sicer pa se bo letališče *e začetku prihodnjega leta organi/"'!.,, kot samostojna temeljna organizaC združenega dela. Namesto običajnega konca tegatev, stavka še enkrat ponovimo ugotovi ' da je letališče del prometne infrasf ture. O razvoju le-te v prihodnjem sr njeročnem obdobju pa se gospodarS Oziroma slovenska skupnost mora govoriti. A. 2a,af Novatorja prihranila milijon dinarje^ Na srečanju v Jelenčevi hiši na Primskovem so se zbrali: Ivan Pristav, podpredsednik KO ZB, Jože Snedic, predsednik KO ZB Primskovo, Franc Brezar, Jelenčeva mama in Karel Brezar. — Foto: F. Perdan Jesenice — Na osnovi večletnih bogatih delovnih izkušenj sta Franc Novak, vodja termo energije in Franc Zupančič, kotlovski zidar, oba zaposlena v jeseniški železarni, izvedla koristno tehnično izboljšavo na parnih kotlih. Avtorjema je uspelo izboljšati izgradnjo dotočnih kanalov za dovod zraka v kurišča parnih kotlov, ki so kurjeni z mazutom. Izboljševalni predlog so prvič pozitivno ocenili na seji komisije za izume, raziskave in racionalizacije pri delavskem svetu TOZD vzdrževanje, energija in transport, prizadevnima avtorjema je bila priznana in izplačana akontacija v vl 2.0(K) dinarjev. iŠi*1' S to tehnično izboljšavo &0fr povečala proizvodnja pare za 50 0 stotkov, kar je nujno potre posebno v zimskih mesecih, ko ^ lezarni pare občutno primanjM9 Avtorja sta poleg tega ustva znatne prihranke pri uporabi zuta. > Prihranki, ki izhajajo iz te teh/1^ ne inovacije, prinašajo železarn" . leto milijon 360.000 dinarjev R, hranka, zato sta avtorja te iz šave vsekakor upravičena do budne odškodnine.