PRIMORSKI DNEVNIK fostl £~SYJKT - Cena 35 lir Leto XVin. - St. 100 (5184) TRST, petek 27. aprila 1962 ▼ Številni protesti in pozivi ameriški vladi naj ne nadaljuje začetih jedrskih poskusov S*«wcn V' Sovjetski delegat v Ženevi je izjavil, da SZ ne bo ostala «s prekrižanimi rokami» Predstavniki nevezanih držav so obsodili obnovitev eksplozij ton, 26. — Predstavnik ameriške komisije za a-**• ekštjTn^6^0 danes izjavil, da bodo vse ameriške jedr-“jttia knnfi , ’ ki so sedaj v načrtu, napovedovali sproti. Orne-81 jedrcu ^ Je tudi sporočila, da so ZDA izvršile do sedaj • Poizkusov vključno z včerajšnjim. Je javila, da so šti--------------- ,ve.lesile izvršile do !*' ZDa ,„d,nie jedrske poizku-H »Z 105- Vel. Bri- 2. mU ^fancija 2. Skupno Jhtsto ameriški in so Poizkusi niso bili jav-V T S?Sredovn?nu ie «Odbor stotih« ?*bih ,, P1! predstavnikih ?*J bi ^uenhIok°vskih držav, i na ih?ve vlade poslale * i C' kjerPodročje Božičnih oto K 7*kl se začeli ameriški "" i.V oL„ kusi. koB^^rirau11 večja množica R'ega izvršilnega sveta Faresa. Po razgovoru je v dločhi Qrugim izjavil, da je bil datum referenduma o sa-Sm nSrori„v Alžiriji sedaj določen. Sklinščini nroH. -------------- !fdhikaZ' 26- — v^blk vlri?> skupscim je prea-bi-r,Sv°jo ,0 PornPidou predstavi va^° in Pobral njen J.% j, katerem ni nič bi-SlSS Pr6ou!a- V glavnem je 011*1 N.bJe jnS ed glavnih točk no- (0!^P°jasmLanje P0Utik8 in btik^ki tpolgj,e ie izjavil, da so « t*Umi alžirska po. . ?ePreklicni, Pohvalil lih „v!ade» » le izpolnila vse u-Gl6ribodn'i,ler je govoril o nje-OAvlh naiogah- , je Pompidou pouda- konec ba 2 vsemi sredstv, btij* ?r8aniza"^silia. ki ga izvajaj6 Po?v^1J,a' Francoze v Ai-j 0r?Pa: p a k razsodnosti. 1 N na”e irancPnldi°u Poudaril. . P Seii,esPrem"Cfska vnanja poli- 5>ki v °dnosih0kvi^u enakoprav-1'°»ti ^ar s« t--z drugimi zavez-y»tj"anij® tlce evropske skup- ✓ 1 v 59 d K d*V°io^a Francka nadalj^-[■tit«? je tf-u bko. Pripomnil pa jN i>ropeoba ./gradit, tudi po-*: J/1 hedavnZadeva ni še re-V Vladar Yno so nastale teža-' ^CopPa ne bo nobenega v in 2 afriškimi dr- So«.' da ilad,ev®: Pompidou je f* t!1 irant.a treba ohraniti sta-,LVri0težil? ln tudi poskrbeti Jilij?S>*»la1Proračuna. Vlada . * !d»h ,n® .držati na sedmih ^0kodki°'-lk frankov razliko ' j K»; ln izdatki v prora- Vi'. da 's^K0611’ -le Pompidou V. Do vlada uprla vsa- kemu nepremišljenemu višanju. Dodal je, da mora država včasih intervenirati na gospodarskem sektorju, toda šlo bo za potrebno in nikoli sistematično interven cijo. Mezdna politika: Vlada namerava izvesti ((splošno primerjanje cen ob udeležbi prizadetih strani«. Potem bo potrebno ugoditi zahtevam nekaterih kategorij, ki morajo imeti prednost (železničarji, peštni nameščenci, funkcionarji itd.). Toda vlada ne misli začeti pogajanj pred septembrom. Dodal je, da bi take diskusije morale biti per:odične, da se določi način za razdeljevanje zvišanja narodnega bogastva med raznimi socialnimi kategorijami. Mladina in šola: Vlada misli dati posebno važnost šolstvu in mladini. Pri tem je omenil velike težave, ki jih bo treba premagati, zlasti pa finančne. Potrebni bodo veliki izdatki za razvoj šolstva. Na koncu je Pompidou govoril o odnosih med vlado in parlamentom. Pri tem je omenil pravice, ki jih ustava daje predsedniku republike. Dodal je, da v drugih velikih državah prevladuje osebna vloga državnega poglavarja. Na koncu je izjavil, da je vloga parlamenta še vedno velika in da ni ovir, da bi se med vlado in parlamentom razvili normalni in pogostejši odnosi. Zaključil je, da je vlada vedno odgovorna pred narodno skupščino, ki mora vršiti svoje nadzorstvo. Sledila je razprava. Vpisalo se je okoli trideset govornikov. Prvi govorniki so predvsem napadali predvčerajšnjo izjavo predsednika skupščine Ohabana-Delmasa, ki je zagovarjal uvedbo predsedniškega režima. Danes se je imelo začeti zasliševanje bivšega generala Salana. dane s $ &?•-«> * 1. VfHbSi LAnd TALK« — V?, se b0rt!N pogajanja,). SN eksninamree PO pred-S b »adaftlS? J1 na Božičnih N#Vu,kom i al£ Pogajanja . tnUiV* hkr„,ln Bobrlninom o ža L(pa J« ameriška &»'■ .s “rs,, 'n""10 I jii) r t]J :> z obnovo poskusov >KS85SE proti obnov->iHkjo v R]?1, poskusom i>2* A a?1 ^Orjn J*v’ a sovjetski <0? ffij* \5jvJetsv 2enevi Je P°no- ,it>5 S« rot 2,veza ne bo o- , tt i5*"VQ.syožlu°k ter da ameri-u, ‘ >hlM?BA n,Pome'llJo pravi Si1 tehkovskih a?firavlJivi načrt »o * Pred5tav; _ 2»n£?>0taj ter ,erenco v teisi-1:^ hiKov^osku^T *o obsodili vse ■ ?S°V' » fndijski delegat ./# j? &0I1 11 a takojšnji nii- ^Sf^t^jogike Pa se vNm.1’ da ?i ikl delegat, ki ^Ar^asZVSklPSVpr° obnovo »- vtfl* tol,n* Bož a®8 dneva po n«!?renca tnih otokih se n°> da bo glede po skusov veljala ne samo za ZDA, temveč tudi za SZ- Včerajšnja Ruskova izjava o razorožitvenih razgovorih nudi sicer svetu slabo tolažbo ,saj Je povedal: da bo za dosego zadevnega sporazuma potrebno »dolgo razdobje,,, da s konferenco na vrhu v bližnji prihodnosti ne bo nič, da bodo ZDA s poskusi nadaljevale; povedal pa Je tudi, da bodo ZDA vztrajale pri stališču sodelovanja vzhodnonemških oblasti pri svobodnem dohodu v zahodni Ber-lin, češ da to še ne pomeni priznanja vzhodnonemške vlade in opustitve ideje ponovne združitve obeh NemčiJ. Francoski vladni predsednik Pompidou se je včeraj predstavil parlamentu s programom in poudaril nujnost, da se doseže konec nasilja oasovcev. Sicer pa ni povedal nič novega, tudi tedaj ne, ko Je dejal, da so nedavno nastale težave glede »graditve Evrope«, ki pa »se bo zgradila«. Medtem Je bil Salan, voditelj fašističnih tolp, prvič zaslišan, pri čemer se Je obnašal zelo objestno in zahteval »proučitev« dogodkov od leta 1956 do njegove a-retacije. Njegove tolpe so tudi včeraj pobijale ljudi v Alžiru in Oranu. Pri vsem tem pa svet z zaskrbljenostjo prebira poročilo alžirske vojske z opozorilom, da bodo alžirski vojaki odgovorili na napade francoske vojske, če ta ne bo v najkrajšem roku u-stavlla svojih vojaških operacij, preiskav in aretacij. Z izvajanjem evianskega sporazuma o premirju torej nikakor ne gre tako lahko kot se Je doslej zdelo. Pa ne le zaradi oasovskUi zločinov. skusov in poudaril, da bo morala Sovjetska zveza primerno odgo-riti da okrepi svojo varnost in varnost svojih zaveznikov. Dodal je, da spravljajo ameriški poizkusi v veliko nevarnost sedanja pogajanja. Na pienarnt seji je ameriški delegat Dean na dolgo in široko govoril o razlogih zaradi katerih so ZDA «bile prisiljene obnoviti svoje jedrske poizkuse, in to ne brez velikega obotavljanja ter za o-brambo miru Im varnosti zahodnega sveta«. Ponovil je tolikokrat ponovljeno tezo, da so ZDA še vedno pripravljene prekiniti poizkuse s pogojem, da se sklene sporazum, ki naj ga spremlja sistem mednarodnega nadzorstva. Predstavniki osmih izvenblokov-sklh držav so 'poudarili, da je obnovitev jedrskih poizkusov spravila konferenco v težaven položaj, ter so obsodili vse jedrske poizkuse. Indijski delegat je ponovil poziv za takojšnji moratorij. Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da Sovjetska zveza ne bo ostala križem rok, ter je obtožil ZDA, da so obnovile nevarno politiko pod vodstvom vojaške diktature, ki je sedaj odvrgla krinko. Dejal je, do so ameriške eksplozije na Pacifiku pravi odgovor ZDA na spravljiv načrt izvenblokovskih držav. V debato je posegel tudi italijanski delegat Cavalletti, ki je v celoti podprl ZDA. Predstavniki Romunije, Bolgarije, CSSR in Poljske pa so podprli SZ. Angleški deiegat pa je izjavil, da imajo vsi pravico protestirati, razen Sovjetska zveza, ki je prva prekinila jedrski moratorij. Zorin je v svojem odgovoru ostro napadel britansko stališče in obtožil Veliko Britanijo, da sledi na verižici korakom ZDA in sč zaman trudi, da bi zavzela neodvisno stališče. S tem se je končala današnja seja konference, ki je odložila svoje delo do srede 2. maja. Jutri se bo nadaljevala razprava v ožjem odboru v zvezi z vojno propagando. «Ranger IV>; zadel Luno GOLDSTONE (Kalifornija), 28 — Predstavnik NASA je izjavil, da je satelit «Ranger IV« padel na nevidno stran Lune. To so potrdili znanstveniki v Goldstonu 45 minut potem, ko je satelit izginil za Luno. Stike s satelitom so zgubili danes ob 13.47. Ravnatelj laboratorija NASA dr. Pickering je izjavil, da bodo nov satelit vrste «Ranger» izstrelili proti koncu leta. Tudi ta bo opremljen s televizijskimi aparati, da bi snemal površino Lune. V kalifornijskem oporišču Pomt Argueilo so danes izstrelili dva ameriška satelita, in sicer enega z nosilno raketo «Blue Scott«, drugega pa z raketo «Atlas--Agena B». Letalstvo ni dalo drugih podatkov v zvezi s tem. Z otoka Wallops v Virginiji pa so izstrelili japonsko-ameriško raketo v znanstvene namene. Raketa |e do-segla višino 120 kilometrov in je nato padla v morje. V Cape Canaveraru so danes izstrelili prvi angleško-ameriški satelit «UK 1», ki je začel krožiti okoli Zemlje. Naloga satelita je, zbirati podatke o kozmičnih in sončnih žarkih. Moskovski radio pa je javil, da so v SZ izstrelili danes nov satelit «Kozmos IV». Gre za nadaljevanje programa kozmičnih proučevanj. Satelit napravi en krog okoli Zemlje v 90 minutah. Njegov apogej znaša 330 kilometrov, ODMEV V PARLAMENTU NA AMERIŠKO JEDRSKO BOMBO PSI: «Kaj je vlada ukrenila da bi ne prišlo do eksplozij ?» Heath se je razgovarjal s Fanfanijem, Segnijem in Colombom o pristopu Anglije k skupnemu trgu • Poročilo Longa v centralnem odboru KPI (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Riccardo Lombardi, Vecchietti, Pieraccini ln še nekateri socialistični poslanci so danes vprašali predsednika vlade in zunanjega ministra, ali je vlada kaj ukrenila, da bi preprečili obnovo ameriških jedrskih poskusov, ker bo ta obnova, spričo okoliščine, da se vrši po seriji sovjetskih poskusov, »nujna predhodnica nove serije jedrskih poskusov, kar bo nadaljevalo verigo atentatov na fizično integriteto sedanje in naslednjih generacij«. Hkrati vprašujejo ali ne bi bilo ((primerno podpreti pobude kvalificiranih znanstvenih krogov, da bi znanstveniki in kontrolne postaje nevtralnih in nevezanih držav ugotovile, ali je moč dejan, sko točno zaznati podzemeljske eksplozije (kakor zatrjuje vlada ZSSR, zaradi česar ne bi bile potrebne inšpekcije na kraju samem) ali pa je nasprotno taka zaznava negotova (kakor zatrjuje vlada ZDA, ko s tem utemeljuje rnern)#. Danes je prispel z letalom v I-talijo angleški minister zasebnega pečata lord Heath, ki je imel razgovore s Fanfanijem, Segnijem, podtajnikom Russom in ministrom Colombom v zvezi s postopkom pri nadaljevanju Dogajanj za pristop Vel. Britanije k skupnemu trgu. Heath namreč načeluje angleški delegaciji, ki vodi ta pogajanja. Jutri se bo sestalo vodstvo KD in bo razpravljalo o bližnji izvolitvi državnega poglavarja. Vedno v zvezi s tem vprašanjem, pa tudi v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami v nekaterih večjih italijanskih mestih, se bo jutri se- zahtevo po inšpekciji na kraju sa- Danes v Washingtonu nov sestanek med Deanom Ruskom in Dobrininom Ruskova pojasnila o pogajanjih glede Berlina Ta pa je odklonil odgovore na vprašanja preiskovalnega sodnika in je izjavil, da se bo pritožil na evropsko komisijo za človeške pra. vice in na mednarodno komisijo pravnikov. Salan je zahteval zaslišanje vseh 36 prič, ki jih namerava predlagati, in med katerimi je tudi general de Gaulle, ki naj bi ga zaslišali v zvezi z dogodki 13. maja 1958. Salan je izjavil, da je pripravljen prevzeti svojo odgovornost; toda potrebno je, da se mu ((omogoči pravica, da dokaže svojo nedolžnost«. Ker se je preiskovalni sodnik odločno uprl temu, da bi Salan postavljal pogoje, je Salan izjavil, da ne bo odgovoril na nobeno vprašanjg, ki se tiče njegove dejavnosti, ne da bi vzroke teh dejanj razjasnili. Trdil je, da preiskava ni omejena na dobo med 25. aprilom 1961 in 20. aprilom 1962, temveč da je treba temeljito proučiti vse razdobje med 18. novembrom 1956, ko je bil on imenovan za vrhovnega poveljnika v Alžiriji, in 20. aprilom 1962, ko je bil aretiran. Poveljstvo alžirske narodnoosvobodilne vojske pa je danes sporočilo Franciji novo opozorilo. V uradnem poročilu pravi alžirsko poveljstvo, da bo ukazalo svojim vojaškim enotam v Alžiriji, naj odgovorijo na napade francoske vojske. Poročilo, ki ga je davi objavil tunizijski dnevnik« La Pres-se», pravi, da, če ne bo francoska vojska v najkrajšem roku ustavila svojih vojaških operacij, preiskav in aretacij, bodo enote alžirske vojske dobile ukaz, naj reagirajo z orožjem. Kar se tiče operacij proti OAS v Oranu in Alžiru, so vsi dosedanji ukrepi še vedno nezadostni. Dan za dnem prihaja do novih atentatov, spopadov in umorov. Nocoj je prišlo do večjega spopada v Oranu med skupinami fašistov in vojsko. Fašisti so streljali z balkonov, vojska, ki se je razmestila na najvišjih strehah mesta, pa je odgovarjala s strojnicami. Pri preiskavah, ki so jih izvršili v Oranu preteklo noč, so varnostne sile aretirale enaindvajset članov OAS, zaplenile pa osemnajst ton razne opreme, zdravil in živil. V Alžiru pa so fašisti povzročili danes eksplozijo štirimotornega letala (cConstellation« na letališču «Maisone Blanohe«. Razen tega so fašisti izvršili več napadov na domače prebivalstvo. Proti večeru so se začeli Francozi v Alžiru zbirati, da bi organizirali demonstracijo v Rue d’Is-ly, kjer je pred enim mesecem prišlo do hudega spopada med francoskimi civilisti in vojsko. Varnostne sile so močno zastražile vse dohode ter zavzele položaje na strehah bližnjih poslopij. Začela se je zbirati velika množica, vendar pa ni prišlo do Incidentov, in množica se je kmalu začela razhajati. iimiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiHiniiiniiuiiiiiitiil V napadu blaznosti ubije družino in sebe WASHINGTON, 26. — Tretji sestanek med ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom in sovjetskim poslanikom v Washingto-nu Dobrininom v zvezi z Berlinom bo jutri ob 20.30 po srednjeevropskem času v državnem departmaju. Za sestanek je dal pobudo Rusk, ki mora v soboto odpotovati v London, Atene in Cam-berro in se ne bo vrni) v Washing ton pred 12. majem. Na današnji tiskovni konferenci je Dean Rusk potrdil, da se bo sestal z Dobrininom pred svojim odhodom. Izjavil je, da ((zmernost, ki se je pokazala v Moskvi glede Berlina, potrjuje ,da se obe strani zavedata nujnosti, da je to vprašanje treba načeti s previdnostjo. Dodal je, da je težko upoštevati stalno rešitev berlinskega vprašanja, kakor tudi nemškega vprašanja, ki mora še vedno temeljiti na ideji združitve Nemčije. Pripomnil je ,da za sedaj ni bil dosežen noben sovjetsko-ameriški sporazum glede podpisa nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom, kakor tudi ne glede prepovedi širjenja jedrskega orožja na države, ki ga še nimajo. ZDA so vsekakor proti temu širjenju. Glede Berlina je tudi izjavil, da je glavna točka pri tem navzočnost zahodnih čet v zahod- nepn Berlinu in da se o tem sploh ni moč pogajati Dodal je, da ZDA ne vidijo nobene neskladnosti med svobodnim dohodom v zahodni Berlin in krajevno odgovornostjo vzhodnonemških oblasti. Poudaril pa je, da to ne pomeni priznanje vzhodnonemške vlade ali opustitev ideje ponovne združitve Nemčije. O jedrskih poizkusih je izjavil, da so »ZDA prisiljene« zaradi pomanjkanja pogodbe z zadostnimi jamstvi proti obnovitvi poizkusov in zaradi svoje varnosti začeti novo vrsto atmosferskih poizkusov. Nobeden od teh poizkusov ne bo imel političnih ali psiholoških ciljev. ZDA se zavedajo dejstva, da je obnovitev poizkusov oovzročila med javnim mnenjem obžalovanje, toda «naletela je tudi na splošno razumevanje«. ZDA s svoje strani «obžalujejo ne svoj sklep, temveč potrebo, da so ga morale sprejeti«. Nadaljevale bodo svoje napore, da pride do podpisa pogodbe, ki naj prepove jedrske poizkuse. V pomanjkanju take pogodbe bodo ZDA nadaljevale sedanjo vrsto poizkusov z bombami, ki bodo šibkejše od bomb, ki so ■ jih lansko leto preizkušali v Sovjetski zvezi. Razorožitev: Ameriška politika glede tega je, da so potrebni vsi ODMEV ATOMSKIH EKSPLOZIJ NA BOŽIČNIH OTOKIH Jugoslovanski tisk zahteva prekinitev jedrskih poskusov Zaključna faza jugoslovansko-italijanskih razgovorov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. —'Italijanski minister za zunanjo trgovino Luigi Preti je danes v spremstvu zveznega ljudskega poslanca Miličeviča in italijanskega veleposlanika Beria obiskal Kragujevac, kjer si je ogledal tovarno avtomobilov «Grvena zastava«. V odgovoru novinarjem je Preti izjavil, da ga je prijetno iznenadila zgraditev moderne tovarne, in je izrazil u-panje po nadaljnjem uspešnem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Tovarna avtomobilov «Cr-vena zastava«, ki bo v kratkem povečala proizvodnjo avtomobilov na 32.000 letno, je trenutno eden največjih kooperantov italijanske avtomobilske tovarne Fiat. Danes popoldne so se po vrnitvi ministra Pretija nadaljevali jugo-siovansko-italijanski razgovori, ki so že, kot smo zvedeli, v končni fazi. Ni izključeno, da bo mogoče še nocoj podpisan protokol o razgovorih. Predsednik republike maršal Tito je prejel od uglednega britanskega filozofa in voditelja britanskega gibanja protijedrske oborožitve Bertranda Russella brzojavko, v kateri apelira, naj se poš- TRBNTO, 26. — Dr. Nicolč Be-rio, predsednik združenj nočnih čuvajev v raznih mestih in stalno bivajoč z družino v Padovi, je včeraj ustrelil svojo ženo, dva 0-troka in nato še samega sebe. Prizorišče strahotne tragedije je bil gozd v bližini Lavaroneja, kamor je Berio popeljal s svojim avtom ženo in mlajšega sina Fran-cesca. medtem ko so 16-letnega Angela pustili v vili, ki si jo je Berio zgradil pred kratkim v La-varoneju, in kamor so hodili iz Padove na počitnice čez nedeljo in praznike. Francescu, ki je imel 6-7 let, je dejal naj s flobertom strelja na ptiče, žena pa je šla nabirat planinsko cvetje. Nato se je najprej približal siniu in ga ustrelil v tilnik; do žene, ki je bil« oddaljena kakih 50 metrov, je prišel neopazno in jo ustrelil v sence: obležala je s šopkom cvetlic v roki. Nakar se je vrnil v vilo in poklical še Angela, se z njim odpeljal na isto jaso in ga ustrelil v tilnik v avtomobilu; končno je obrnil samokres še piO-ti sebi in se ubil. Beria so vsi poznali kot resnega in skrbnega ačeta m zakonskega nježa; zakonca sta 'rila tudi pobožna; v preteklem decembru je Berio doživel incident i avtomobilom, in od takrat je bil v živčni depresiji, kar je verjetno vzrok strahotne tragedije. Ijejo v vodovje Božičnih otokov ladje, da bi se na ta način preprečili jedrski poizkusi. Podoben apel je Bertrand Russell poslal tudi drugim voditeljem držav in vlad izvenblokovskih držav. Predsednik Tito je odgovoril na brzojavko lordu Russellu. Osrednje jugoslovansko časopisje ostro obsoja obnovitev ameriških jedrskih poskusov na Tihem oceanu in ugotavlja, da predstavlja to ravnanje preziranje svetovnega javnega mnenja in naporov izvenblokovskih držav, ki so vložile maksimalne napore, da se do-seže vsaj začeten sporazum o prenehanju jedrskih poskusov. »Položaj zahteva, ugotavlja nocojšnja «Borba», da se napovedana serija jedrskih poskusov takoj prekine in da se napori usmerijo na obnovitev pogajanj v Že- nevi.« V zvezi s poskusi, da se obnovitev jedrskih eksplozij opraviči z domnevno nemočnostjo dosege sporazuma o prenehanju poskusov, ugotavlja »Borba«, da je prav letošnje zasedanje v Ženevi pokazalo, da je to mogoče. Na področju kjer velike sile niso mogle doseči sporazuma, so iz-venblokovske države izdelale konstruktiven predlog, ki ga je (Sovjetska zveza sprejela kot možno osnovo za rešitev vprašanja. «Ni nobenega razloga, ugotavlja »Borba«, da tega predloga ne bi sprejele tudi zahodne sile.« Tudi «Politika» ugotavlja, da pomeni obnovitev jedrskih poskusov ignoriranje naporov izvenblokovskih držav, ki so skušale najti vsaj začasni kompromis, da bi omogočile nadaljnja pogajanja. B. B. napori, da bi napredovali na tem področju, ki je skrajno zapleteno in kočljivo m katerega ureditev bo prinesla temeljite spremembe v mednarodnih odnosih ter bo zanjo potrebno dolgo razdobje. «ZDA obžalujejo, ker je SZ zavrnila idejo mednarodnega nadzorstva in inšpekcij, kar se tiče ustavitve jedrskih poizkusov. To daje misliti na podobno negativno stališče tudi glede splošne in popolne razorožitve. ZDA so dale številne koncesije glede razorožitve, toda ne morejo iti do meje, ki ne bi upoštevala varnosti ZDA in svobodnega sveta.« Konferenca na vrhu: Sedaj sč ne more predvidevati nobena konferenca na vrhu v bližnji prihodnosti. Nedavne sovjetske izjave dopuščajo domnevo, da Moskva z večjo mirnostjo gleda na konte renco na vrhu, ki bi jo bilo treba pripraviti, zato da se ne bi končala z negativnim rezultatom. Nova Gvineja: ZDA nadaljujejo stike z Indonezijo in Nizozemsko, da bi dosegle obnovitev pogajanj in upajo, da bodo ta pogajanja v kratkem mogoča. ZAIR: Državni departma je imel koristne in temeljite razgovore z ministrom za gospodarstvo ZAR, da bi se določila vloga, ki bi jo ZDA lahko imele pri razvoju te dežele. NATO: Vprašanje jedrske udarne sile NATO verjetno ne bo rešeno na prihodnjem zasedanju sveta tega organizma v Atenah, vendar pa bodo o tem še nekaj časa razpravljali v okviru stalnega sve-ta NATO v Parizu. Pod obtožbo jeklarske družbe ZDA NEW YORK, 26. — »Veliko razsodišče«, ki ga je ameriška vlada imenovala takoj po povišanju cene jekla, je danes obtožilo največje ameriške jeklarske družbe, da so zagrešile prekršek na temelju protimonopolističnega zakona. V obtožnici je rečeno, da so jeklarske družbe «US Steel Corporation«, «Betlehem Steel«, »Erie Forge apd Steel Corporation« in »Midvale Heppenstali Company» sodelovale pri sporazumu za določitev cen in da so skupno uresničile svoj načrt. Obtožnica dolži tudi razne direktorje obdolženih družb in »Forging Institut«, industrijsko združenje, v katerem so včlanjene razne jeklarske družbe. Med obdolženci so tudi Homer Lackey, predsednik «Erie Forge and Steel«, Erb Gur-nei in Robert Barnes, direktorja ((Betlehem Steel«. Kot je znano, so te družbe preklicale novo ceno jekla brž ko je predsednik Kennedy odločno nastopil proti povišanju. Podpredsednik zveznem izvršnega sveta FLRJ E. KardeH v razgovoru z italijanskim ministrom za cmunjln trgovino JBr«ti|nm stalo tudi vodstvo PSI in glavni odbor monarhistične stranke; 30. t.m. pa se bodo sestali parlamentarci KD in PRI. Danes se je začelo zasedanje centralnega odbora KPI; Longo je poročal o sklicanju 10. kongre. sa stranke, ki se bo vršil 2. decembra letos. Longo je podčrtal, da je treba predkongresno diskusijo voditi tako, da bi »uresničili večjo ideološko in politično enotnost stranke«; poudaril je, da je v deželi prišlo v teh poslednjih letih do nekaterih sprememb v odnosih med kapitalom in delom in da je zato potreben »nov sistem zavezništev delavskega razreda, da bi dosegli demokratično in socialistično preobrazbo družbe«. Longo je nato zatrjeval, da politike KQ ni moč smatrati le za »demagogijo in manever nit) za uresničenje zahtev monopolov«, ampak da je treba »oceniti težo, ki jo je pri tem imel pritisk ljudstva«; komunisti so pri-znali »kolikor je in more biti pozitivnega v levem centru, toda izjavljajo, da vlada levega centr* ni njihova rešitev in da je le neki minimum, ki ga hočejo povečati in izboljšati«; komunisti »nočejo ie popraviti očitnih pomanjkljivosti in neravnovesij, ampak doseči radikalno obnovo«, ki se mora začeti na področju zunanje politike. Nato se je Longo zadr-žal na vprašanjih enotnosti delavskega gibanja in dejal, da bi bilo »pogrešno misliti, da položaj, ki ga je ustvaril levi center, predstavlja le negativne elemente za razvoj naše enotne politike, pa tudi za našo posebno akcijo glede PSI; levi center nudi, na absolutno nov način, možnosti za e-notno akcijo med nami in socialisti; te možnosti pa moramo mi odkriti in razviti, PSI je v celoti tesno povezan z delavskim in deni ikratičnim gibanjem in ne more kompromitirati teh vezi, če noče kompromitirati teže, ki jo more imeti njegova prisotnost v levem centru«. Po poročilu Longa se je razvila diskusija, ki se bo nadaljevala -jutri; v soboto pa bo Ingrao podal poročilo o bližnjih upravnih volitvah. V zvezi z upravnimi volitvami, ki se bodo vršile 10. in 11. junija v vseh tistih mestih, ki so pod komisarsko upravo, je bila KPI tista stranka, ki je prva predložila danes svojo kandidatno listo na pristojnem uradu v Rimu, Bariju, Molfetti, Andrii, Canosi, Fog. gii in Piši; v Bitontu pa je bil prvi PSI. Prvega maja bo minister za delo naslovil po radiu vsem italijanskim delavcem svojo poslanico; v posebni oddaji «Glas delavcev« pa bodo voditelji največjih sindikalnih organizacij naslovili na delavce svoje tradicionalne pozdravne poslanice. Ob priliki praznika dela se bodo vršile tudi številne manifestacije in zborovanja: v imenu CGIL bo Novel-la govoril v Neaplju, Santi v Bologni in Modeni, Foa v Rimu, Lama v Forliju. (Lama bo govoril 26. t.m. v Milanu, 29. pa v Ferrari.); za UIL 60 Viglianesi govoril v Molinelli, Corti v Desenza-nu in Simoncini v Neaplju; CISL bo priredila le krajevne manifestacije, ker so v teku predkongresna zborovanja za kongres organizacije, ki bo od 10. do 13. maja v Rimu. A. P. Junija sestanek Mac Millan-de Gaulle? LONDON, 26. — V poučenih krogih pravijo, da Mac Miilan raz. mišlja o možnosti sestanka z d« Gani rim, da bi se z njim razgovarjal o vstopu Velike Britanije v skuipno tržišče in o nekaterih sporih, ki se tičejo atlantskega zavezništva. Ce bo prišlo do sestanka, bo ta sledil Mac Millanovim razgovorom s Kennedyjem v Wa-shingtonu. V pariških poučenih krogih pravijo, da se bo de Gaulle sestal z Mac Millanom junija v Franciji in verjetno v gradu Rambouillet. Zadnjikrat sta se državnika sestala novembra 1961, ko je de Gaulle prišel v London. Mac Miilan, ki bo imel jutri v Washingtonu prvi sestanek s Kennedyjem, je danes obiskal tajnika OZN U Tanta v New Yorku. Zopet napeto v Argentini BUENOS AIRES, 26. — Argentinski predsednik Guido je govoril po radiu in sporočil, da bodo v prihodnjih oseminštiridesetih urah izvršili nove spremembe v vladi. Iajav.il je, da Je bila razveljavitev volitev potrebna, da se prepreči akcija peronistov, o katerih je rekel, da »sestavljajo stranko, katere edina skrb je povratek k diktaturi«. Danes se je deset vojnih ladij vsidralo pred kanalom, ki vodi v pristanišče Buenos Airesa. Po Guidovem sklepu, da razveljavi volitve, da razreši vse guvernerje in postavi posamezne pokrajine pod osrednjo oblast, je nastala nova napetost. Govori se, da vojaški posadki v Čampo de Mayo in v Cordobi nasprotujeta predsednikovim sklepom. LONDON, 26. — Obrestna mera v Veliki Britaniji je bila ie tretjič znižana v zadnjih sedmih ted-nih. Danes so jo znižali od 5 na 4.5 odst. NASHVILLE (ZDA), 26. — V hiši, ki jo je požar na pol uničil, so našli pet oseb mrtvih. Policija je sporočila, da je bilo vseh pet ubitih s strelnim orožjem še pred požarom. Trupla so našli gasilei, 'M m j »»Ut požar. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26. najnižja 19.1, 0b 19, uri 20.4; zračni tlak 1016.7 pada, veter 2 km zapadnlk, vlage 62 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13.4 stopi. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 27. >Prlla Bistra ot Sonce vzide ob 5.00 In zato 19.06. Dolžina dneva H06’ Tnjl vzide ob 1.16 in zatone «» *' Jutri, SOBOTA, 2«. »P"'* Zivan s ( ZAČETEK SESTEGA KONGRESA NA TRŽAŠKI UNIVERZI Velik pomen zdravstvene radiobiologije za varnost in blaginjo vsega človeštva Delo znanstvenikov na področju zdravstvene radiobiologije je še posebno aktualno sedaj, ko so se zopet pričeli poskusi z jedrskimi bombami Včeraj k je t veliki dvorani tržaške univerae pričel šesti kongres zdravstvene radiobiologije, ki se ga udeležuje okrog 180 znanstvenikov, radiologov in biologov z vseh italijanskih univerz ter ravnatelj radiološkega inštituta univerze ▼ Freiburgu Langemdorf. Pri slovesni otvoritvi so bili navzoči tudi predstavniki oblasti in zdravniških krogov. Med drugimi so bili vladni generalni komisar dr Mazza, župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise, poslanca Sciolis in Bologna, prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Carpanzano, kvestor dr. Paee_, dekan profesorskega zbora tržaške univerze dr. Udina. itd. Prvi 1e »pregovoril v imenu odsotnega rektorja univerze dr. Origoneja dr. Udina, ki je dejal, da je ta eden izmed najbolj važnih kongresov, ki jih je bilo doslej v Trstu, saj je njegov namen predvsem, blažiti človeško trpljenje. Na koncu je izrekel željo, da bi bil ta kongres važen prispevek k delu vseh, ki se tudi v mednarodnem obsegu ukvarjalo z jedrsko energijo, da bi pospešili napredek znanosti. Nato je pozdravil kongresiste župan dr. Fraozii, jim voščil v Trstu prijetno bivanje ter obilo uspeha pri njihovem važnem delu. saj je njihova veja znanosti ogromne važnosti za blaginjo vsega človeštva Za njim je spregovoril prof. Val-lebona iz Genove, predsednik Italijanskega društva za zdravstveno Tadiobiologiio m jedrsko medicino. Prof. Buzzati Traverso je pozdravil kongresiste v imenu prof. Ippolita, generalnega tainika vsedržavnega odbora za jedrsko energijo, nakar je imel daljši govor prof. Marino Lapenna iz Trsta, predsednik pripravljalnega odbora kongresa in predsednik Italijanskega združenja zdravstvene radiobiologije. Prof, Lapenna je v začetku orisal žrtve in napore prvih znanstvenikov, ki so se ukvarjali s sevanjem, ter ogromni napredek, ki ga je dosegla radiobiologija v zadnjih letih. Rekel je, da gre za zelo obširno in zapleteno snov, tudi če se omejimo na samo zdravstveno radiobiologijo. Pri tem je poudaril, da se ta znanost ne more ločiti na posamične odseke, sai zahteva študij vseh snovi, ki se tičejo lastnosti sevanja, ki razkraja v jone (ionizacija). Pri tem pridejo v poštev jedrska fizika, kemija, fizikalna kemija, biokemija, mineralogija, nauk o kristalih, histologija, genetika, splošna patolo- gija itd. Zato je nujno tesno sodelovanje znanstvenikov, ki delujejo na vseh teh področjih. Brez tega sodelovanja si namreč ne moremo zamišljati napredka v ra-diobiologiji. Prof. Bollini, ravnatelj radiolo-loškega inštituta univerze v Pavii, je počastil spomin prejšnjega predsednika Italijanskega združenja zdravstvene radiobiologije prof, Palmierija, pri čemer je zelo obširno orisal njegove zasluge za razvoj te znanosti v Italiji. Po tej komemoraciji je prof. Lapenna izročil dr. Pieru Camrna-ranu, asistentu inštituta splošne patologije milanske univerze, nagrado «Salotti». Zatem je prof. Buzzati Traverso govoril o genet- vanje, katero zelo ali delno škoduje potomstvu. Dejal je, da na univerzah v Neaplju, Pavii in Parmi proučujejo spontane spremembe v biološkem razvoju Italijanskega ljudstva. Prav tako se trudijo, da bi ugotovili, katera količina sevanja zadostuje, da v določenem številu let popolnoma izgine določena vrsta živih bitij. Preden »o šli kongresisiti na kosilo, jim je tržaško županstvo priredilo sprejem v dvoranah muzeja «Revoltella», ob 15. uri pa se je kongres nadaljeval v manjši dvorani univerze. Profesorji Greco iz Catanie, Pasqualino iz Messine in Pisani iz Novare so govorili o občutljivosti nauronov za sevanje. Zatem je prof. Biagini iz Rima ob- kar • je bilo odvisno od vrste dejavnosti živčnega sistema živali, ki je bila podvržena sevanju, to je, če je šlo za napadalno ali mirno, za razburljivo ali malo občutljivo žival. Sevanje, namreč povzroči večje okvare na tkivu živalim, ki so bolj k Pred prizivnim sodiščem (predsednik Nardi, tožilec Santonasta-so, zapisnikar Parigi, obramba Camber) se je zagovarjal včeraj 44-letni Vittorio Tognutti iz Tržiča, Ul. Mario Moro 40. ki je obtožen, da je prodal dva avtomobila^ ki sta mu bila izročena od sodišča v varstvo. Goriško kazensko sodišče ga je 5. januarja lani obsodilo zaradi tega prekrška na 1 jeto in 4 mesece zapora ter 12.000 Ur globe. Prizivni sodniki so ga včeraj oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, da Jp namerno zagreši' kaznivo dejanje. Do dr.gr-dkii ki je Tngnutttja nririP"«! pred sodnike, (P prišlo v Tržiču 1854. itt'. 'leciaj mu je so- za 20.000 lir. Trčenje avtomobilov na obalni cesti Z avtom, ki ga je vozil 28-letni Luigi Cancelll iz Ul. S. Michele št. 11, so se sinoči peljali po obal-isti proti Sesljanu 41-letni Vin- ni ce: cene Cernjav iz Ul. Locchi 2, 35-letna Ilda Mauri por. Vattovani z Elizejskih poljan št. 3 in 31-let-na Miranda Cunja por. Logoluso iz Ul. Ronchetto 69. Ko so dospeli pred naravni predor je z nasprotne strani privozil z avtom «Giu-lietta« Piero Capece iz Gradiške, ki je zadel s prednjim delom svojega vozila v levi sprednji del avtomobila, ki ga je vozil Cancelll. Medtem ko se je Capece le nekoliko opraskal po obrazu, so se vsi štirje potniki drugega avtomobila več ali manj poškodovali. Vat-tovanijeva si je spahnila levo ramo in si jo je verjetno tudi zlomila. zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek tn se bo morala zdraviti od 10 do 40 dni. Logolusova se je pobila in ranila po čelu ter desni nogi, zaradi česar se bo morala zdraviti dober teden; Cernjav se je pobil in ranil po levi nogi in bo okreval v 6 dneh, Cancelll pa se je pobil po kolenu leve noge In po čelu, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden. Obe vozili sta precej poškodovani, zlasti Can-ellijev avto. Capece je izjavi), da 'e zaradi mokre ceste v predora zgubil nadzorstvo riad vozilom . in da je takih zavarovancev na našem področju 91 odstotkov. Oni, katerih obdavčljivi dohodki dosegajo od 1 do 1,5 milijona lir pa plačajo po 3,000 lir (od česar v vsedržavni fond 400 lir) in za od 1,5 milijona do 3 milijonov po 3.500 lir (od česar 500 lir v vsedržavni fond). Praktično velika večina zavarovancev plačuje po 100 lir na mesec, k čemur je treba prišteti še 118 lir ;kj jih plačuje država. Po izjavah komisarja so že sedaj ta sredstva nezadostna in za sedaj krijejo razliko iz že omenjenega ((fonda vsedržavne solidarnosti«, kar pa dolgo ne bo več mogoče in bo treba prispevke potrojiti, da se ohrani sedanje usluge in torej obstoječe že tako nepopolno zdravstveno zavarovanje. Tudi včeraj tisoči obiskovalcev na cvetlični razstavi Cvetlično razstavo v Pomorski postaji je tudi včeraj obiskalo nekaj tisovi ljudi, med njimi več sto učencev, ki so prišli v spremstvu svojih učiteljev. Razstavo so si ogledale tudi soproge zdravnikov, ki imajo v našem mestu kongres radiobiologije. Na razstavi pa so tudi včeraj nadomestili številno cvetje, ki je v prvih dneh razstave ovelo. Na ta način preprečijo, da bi razstava sčasoma zvodenela in izgubila na privlačnosti, saj so prav sveže rože med največjimi privlačnostmi razstave. Vlaganje prošenj za občinske vrtnarice Kandidatke za mesta suplentk v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1962-63 lahko vložijo zadevne prošnje do 12. ure 19. maja letos na občinskem uradu za vlaganje aktov y sobi št. 32 občinske palače. Prošnje morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 100 lir in opremljene z dokumenti, ki jih predvideva razpis. Kopije tega razpisa lahko dobe kandidatke od 9. do 12. ure v sobi št. 97 v II. nadstropju občinske palače. Volitve novega predstavništva študentov Skupščina predstavniškega orga-la tržaške univerze je na koncu na tržaške univerze svojega dela sklenila, da bodo 6., 7. in 8. maja univerzitetne volitve za obnovitev vodstva. Tribun Zanetti je v svojem poročilu orisal delo izvršnega odbora, sestavljenega iz skupin Intesa Univer-sitaria in UGI. Prekop grobov Tržaška občina obvešča, da bodo prekopali grobove na pokopališču pri Sv. Ani, in sicer na grobišču IV od št. 2161 do 2304, kjer počivajo ostanki umrlih med 9. in 21. februarjem 1953. Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov pokojnikov v novo grobnico, mora to javiti v času od 18. do 30. junija letos. Prav tako bodo prekopali grobnico XLV na grobišču IV, kjer počivajo posmrtni ostanki oseb u-mrlih med 9. aprilom in 4. junijem 1952. Za prenos posmrtnih o-Stankov v novo grobnico je treba poskrbeti med 4. in 23. junijem letos. Prijave sprejema oddelek za pokopališče tržaške občine v Ul. del Teatro Romano 15-IV, soba št. 536 ali pa pokoliščni čuvaj. Gledališča ( Slovensko gledališče v V soboto, 28. t. m. Prosvetnem domu na er ,AV&š‘'; ki je bila najavljena z J; deljo, 29. t. m., odpade tehničnih razlogov. Recital N. Magaloffa Včerajšnji recital piani*1 e Manalnffa ie voviena i; slušalce dobro poldrugo u ga užitka. Magalo/f ni nf njtf iaškemu občinstvu in tuni , f ________ ____nfl nP program recitala ni Prl” ^ kih novosti. Umetnik se sigurnih, izhojenih poti. je zaigral Chopinovo 35 (z znano žalno fcoracn .. bussgjevih Dvanajst Pre,^jh & končno Lisztovih Sest t>ett po Paganiniju. , izd- Magalojf je danes e®e jjij velikih pianistov na svet'furtil,' vn igranje je solidno, >** i« Hli 0!s Si Uh »t »e. ia skl sai Jat bil, Ta *le tlO' i dej Do «e Kt; Po igranje je solidno, S'V" ravni dovršenega virtuozu. ..j je imel pri navedenih i' ster; Musorgsky — ve« (Ravelova Instrumenta _„i Pri gledališki blagajni se nes zjutraj prodaja vstaP" TEATRO NUOV? ■ Troy Donaque ,, Impero 16.00 (oCartouche"- jj#, Italia 16.00 ((Italijanke >n pl* (Le ltaliane e 1’amore). jev film. Prepovedano u \n ..Cnv, i 11 - i l(_ Massimo 16.00 »Šanson*- ey. j ljS! Brad Harris, Brlgitte elJhi Moderno 17.00 »Sijaj v tra* r dore neirerba). Teehni« .j lie VVood. Prepovedano |8|kIj Astoria 16.00 »Podvig ’ (J da« (Operazione Scoh j jj Policijski film. 0Wei‘j bij Astra 16.00 ((Ljubezenska ^ i,j (Ossesstone amorosa). r Vittorio Venelo 16.00 % povi« (I cannoni d‘ -k, * ' ' Dne 25. in 26. aprila f- p> stiu rodilo 19 otrok. “mr oseb. UMRLI SO: 78-letn! ■sftii« zier, 89-letna Giovanna * ^i, , ^ Leva, 64-letnl Giusto P?„sS|HJ ,c- Jf .na Anna Crnjaz vd. Jt* letni Mario Cecchini, J/jarvi lia Cuder por, Mirt. 3}~ M Bon-facio, 40.1 etna Ai ^ nico Corrente, 72-letni <3^ don, 1 leto stari MariaCj^ie^’ f 'dj 77-letmi Roberto Cohen, 0^4 A na Ferliuga por. Ferluga, # nato Vidah. 85-letnl V 55-letni Giusto Musina, ‘ ^pl J ZatelH por. Albanese, ^ria cesco Sferco, 75-letna ' v * por. Zobin, 73-letna ^ „ l K f por. Zobin, 73-letna \ v. Fieni, 84-letna AmaM* ** r ceami, 88-letna Erama LC‘» jk. ne, 77.1ebna Maria Lan*1 masin, 64-letna Maria " Carbone.________________^ 1«1 nočna služba S" Biasoletto, Ul. Koma jy jf Ul. Settefontane 2; Ah*? IV ^ Trg Goldoni 8; dr. ROSs*l‘voH*r® ‘ bi 19; De Colle. Ul. P- n ZAH V A L A voV*H Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočU*tv ob bridki izgubi naše drage žene, mame in none ZORE MILIČ rit* Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Marinuzzlju & darovalcem vencev in cvetja. fot**1 ŽALUJOČI MOŽ, OTROCI in ostalo Gropada. 27.4.1962. i S 1« lšl 'k !7‘ ‘Udi . zvranjca* je za- je ' «Sloven’c, tvoja zem-5* °81a*B , Va-» še krepkeje v«st j, a skupna slovenska za- !.ktaniXrušerna- Govori sicer Stih lh klasikih, muzah in Nj^i' 0 kranjski zemlji, ?h teS,,.11 kranjskih bese- H dom Krar|jcu’ naJ P°-C®u zvest, a v sporu Stishi Povzdiguje skupni J o,1 rod, želi zediniti Sa s,rVenšč’ne cele* in to A A »v $ & j. ^ v> y ‘7 Od enega do dveh milijonov v fovilo vseh Slovencev po starih in novih sta-tlsUkah ter po važnosti, ki sojo temu dali literati j> Nil na°riSe naši predniki nase- u Ha H p-icuiiiivi nase- °Zernl i„ aanašnjem slovenskem li. h« , 1 se najbrž niso prešte- Hh te.1 Patanko vedeli, koliko 0 tem’ zabeležili niso nič ®e. V 'rini 70vi sosedje pa tudi Sštva -h v0bah tuieSa Pod-ta a Je bila taka statistiki twje1na v ozadje. Slovenki! o cjfstanti so marsikaj pi-Sh Sy.encih in drugih Slo-/1° terioi koliko je pravzaprav * tazbraHS?ovencev- ni m°g°-Ta števu* lz njihovih spisov. VIekla ni „a meglenost se je to vib Trubarjevih do Pohli- n Vodnikovih časov. «0 ra7tržanl 50 skušali s svo-S v^°savanjem slovenskih ao zav samo slabiti skupke a... .st v Slovencih, da bi Korošce, Štajerce, S0 llc Va oiuvence, Ja)!*, .e“J načelu: «Deli in vlačil Hm « Pri Valentinu Vod-► ^ovou„to ni uspelo. Poleg f*1 Wi' o?a Kranjca* je za- •> ne pa Slovence, % Zveneč ne ljubi dovolj •Sni * ,ere domovine. Ta i Sravn- Zveni najkrepkeje Sn.v: 1Jice»: «Bog živi ves .V l151 sveti* Sofeovi dobi pride dst sreri) bl slovenska skupil Vejjg1 avstrijskih narodov dT«.§"»'teio"sr^ n' 64i> Priročni leksikon, f>?aii m .^ovenel so rahlo sLSuceio J°n- Poslej se dol-J 5°>cevP°datki o številu vC? miiiin^av okrog navede-K h Prav na' ki P° raznih & Sf f0 Se11«..-?1}?1?0 pozabiti, »la vr{„av'stri.iska (i Polagoma narašča, a 5 ‘ . Vi. i4 C>?raditv«'i’ zlasti v zname-. cv^dranne nemškega mostu ljudska v zna- V farana „ “Kmsaega mostu !*• v »'Je in Prav Cez slovensko / vetril? s° bili taki vplivi •*“ Dr«)JS?m uradnih krogih A C fntiifnarašeanie sloven-A Heji^aiin v a Ljudevit : v'} srh? v Narodni enciklo-SlNie?0 ' hrvatsko - slo- Sakmf29 (IV' knUga’ ^ 1846 e ponazoril za CHii do 1910: ^Slovencev H.0grskih- bene- i'°54'765 J , U % »V "j t3lo8lovence v ie- i> Cft havaf^i izse- 1,140.304 1,176.672 1,192.780 1,253.148 1,450.000 wajon jrsss Jll \ je inBin? tudi v poezi- ^ navthh-.n^j ^ i^ai ^upančiču, ko je A ^nrko «čei° ?rug0 pesni ciklu znane !&0rne fHodnPrSi ve> ki dihate 1 zrak, srce ki- 1 bijeS ri Peče- ’ da te sluša mi- ^ mm, uion< ijon — čuj, sod- b * Pisana. ba ti A u. a‘ žrobovi tulijo! M Mogndl. Av- tVSflSi d »K* Sgndor naštel a« 7 Slov^» za leto 1910 A M ba OtXt2cev v Avstriji, l,J ' 1'Skn gyskem in 30.000 v 'ft 1-376.110. Za le- y, S>ei zfsknJlga izšla, pa i« . hait 1 >*/\n ^lOVPnpO nlrmirln zanesljivih 'encev se je po ,1 V „ dfvati —’ se je po i(5 n°v0 d*,-ln Srbi združi-JSl:.SS,.?'avo, kralievjno WET: fi SS5 1#r «,ov^. A 1 r v Milton i1918 beleži Pri- & mn^nJim obilnim W0O^ ®ikj“n°m; to pa a jb? Uh Slovi Pfis°dili Italiji $J. k Jih b?stiiin.®y, Avstriji pa ni tNiki^10 Vseh00?' Drusaee t* »Sssš*.-_____________ t htlfbiv« „J® samo i,024.751. samo Slove- v'beležil Anton Me- !S>>tvKn kjer' Vve fia 'Q,^V6T0vencev v sl0‘ H* V &a^L l°734 7g1seh sioven-«60 g7,®1’ tem 'encev v Slo-izven siove- '°°.Ooq „Sloven icev v I- Avstriji, 6000 na Ogrskem, 195.000 v Ameriki in nekaj drugih izseljencev. Milijon je izdatno prekoračen in se bliža dvema milijonoma. — Rajko Nahtigal je 1938 v delu «Slovanski jeziki* navedel za Slovence število 1,610.000, ne da bi podrobneje pojasnjeval sestavine svojega števila; zdi se, da izseljenci niso dovolj upoštevani. Druga svetovna vojna je slovenske meje znova temeljito prerešetala in ustvarila čisto nove razmere, iz katerih je izšla Ljudska republika Slovenija. V tej vojni je slovenski milijon na novo zaživel kot mogočen pesniški motiv, ki je Karlu Destovniku Kajuhu navdihnil znamenito «Slovensko pesem*, v razgibano slovesni skladbi Ubalda Vrabca se pesem često razlega med ljudskimi množicami v matični državi in za mejo ter zmeraj znova razglaša neuničljivo vero v življenjsko silo naroda: Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči! Nikoli in nikdar! Tako je bilo sredi borbe za zmago pravice nad nasiljem, ko sta dva smrtna sovražnika slovenskega naroda vse tako napeljala, da naj bi Slovenec moril Slovenca brata, kakor v Prešernovem «Krs*m pri Savici*, pa jima je satanska igra izpodletela. Združene sile borcev za svobodo in njihovih zaveznikov so oba smrtna sovražnika ugnale in strle. Njun poraz je potegnil za seboj le nekaj zaslepljencev, ki so se razbežali po raznih celinah. Malo je danes takih, ki še rujeio proti osvobojeni domovini. Drugi so postali žrtve tedanjih zmed, a spoznavajo svojo zmoto. Glede mno-eih veljajo tesnobna Župančičeva vprašanja iz «Dume»: Kje, domovina, si? Ali na poljih teh?... Tu? Preko morja? In ni ti mejd? Glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna ri, v daljo kot seme razsipaš svoj plod. Boš jih kot lastovke k sebi priklicala? Kakor golobe prizvala pod krov? široka nova amnestija vabi v domovino vse tiste, ki nimajo nič hudega na vesti. Medtem so se razmere doma in v tujini stalno boljšale. Slovenski narod skuša doma in v svetu zaceliti rane, popraviti zamude, uveljaviti se s svojimi dobrimi lastnostmi v matični domovini in v svetu. Kljub vojnim izgubam število Slovencev narašča. «Knaurs Lexikon A-Z* je v Muenchenu že 1956 zapisal, da je Slovencev «etwa 2 Millionen* (*o-krog dva milijona*), poslel pa je njih število še naraščalo, štetje 1961 ie zabeležilo v Sloveniji 1,584.368 prebivalcev, če odbijemo pri tem nekaj neslovenskega prebivalstva, a dodamo vse ameriške Slovence in tiste, ki žive po drugih celinah, ne bomo daleč od resnice, če menimo, da je danes na svetu dva milijona Slovencev in Slovenk, morda pa tudi že nekaj čez. Pogoji za pravična in zanesljiva štetja se boljšajo, čeprav še ne povsod. Za današnji rod bo vsekakor prav, če se privadi misli na dva resnična milijona in trezno razmišlja o delno simbolnem pomenu Zupančičevega in Kajuhovega žilavega in borbenega milijona, ki je vztrajno in odločno ustvarjal boljše pogoje za pravo pot do dveh milijonov. ANDREJ BUDAL Avstrijski predlog novega koledarja DUNAJ, 26. — Avstrija bo na prihodnjem koncilu v Rimu predložila nov koledar, ki ga bo verjetno predlagala tudi _ Združenim narodom. Po tem načrtu naj bi leto štelo 364 dni in bi se naj začelo vedno na nedeljo. V določenih presledkih pa naj bi bila nekakšna prestopna leta s 371 dnevi in 53 tedni. Vsi meseci naj bi šteli po 30 dni, razen aprila, julija in oktobra, ki bi šteli 31. julija in oktobra, Velika noč bi bila vedno 19. aprila, binkošti bi bile 27. maja, božična vigilija bi bila vedno na nedeljo, seveda 24. decembra, božič pa kot vedno 25. decembra, ki pa bi bil vedno na ponedeljek. Po tem načrtu bi n«jnovejši »zaščitnik delavcev sveti Jožef prenesel svoj praznik od 19. marca na 1. maj. Paviljon tržaške pokrajine na mednarodni cvetlični razstavi Predvčerajšnjim so razdelili nagrade razstavljavcem cvetja na letošnji mednarodni cvetlični razstavi v tržaški Pomorski postaji. Od domačih cvetličarjev se je najbolje odrezal Prosečan Ivan Regent, ki razstavlja v paviljonu tržaške pokrajine (na sliki), ki je odnesel kar šest nagrad in kolajn OTOK HVAR IN NJEGOVI SLAVNI LJUDJE Pozabljeni Grgur Bučič častni doktor graške univerze Za svoje meteorološko ln zoološko znanstveno delo je prejel številna mednarodna priznanja - Vzgojil je novo vrsto morske Jobe Otok Hvar je, začenši od petnajstega stoletja do danes, dal vrsto znanih in pomembnih imen tako na leposlovnem, glasbenem, slikarskem, novinarskem, kot o-stalih področjih razumniškega ustvarjanja. Med učenjake stare generacije sodi tudi danes skoraj pozabljeni Grgur Bučič, ki si je pridobil toliko zaslug na področju meteorologije in zoologije, da mu je 1. 1886 filozofska fakulteta v Gradcu podelila častni doktorat. To počastitev si je Grgur Bučič tudi zaslužil, saj so v tem času najbolj znana znanstvena imena javno priznavala veliko vrednost njegovih odkritij in teorij. Rojen je bil v Hvaru 1. 1829, kjer je živel do svoje smrti leta 1911. 2e ko je pohajal srednjo šolo v Splitu, je v učenju kazal nenavadno marljivost, njegovo posebno nagnjenje do prirodnih ved pa je najbolj prišlo do izraza na Filozofskem inštitutu v Dubrovniku. Po končanem šolanju v domovini, ga ni vleklo, da bi svoj študij nadaljeval na Dunaju, kot je to bil primer pri večini mladih Jugoslovanov, temveč ga je srce bolj vleklo v Padovo, v Italijo. Tu je hotel izpopolniti svojo izobrazbo z nadaljnjim študijem, kakor se je tu hotel tudi pridružiti vrstam italijanske napredne mladine, ki se je tačas ogorčeno in nepopust. ljivo borila proti zasužnjevalcem njihove domovine, proti vojaškim in političnim predstavnikom osovražene Avstro-ogiske monarhije. Bilo je to, ko je vsa severna Italija ječala pod trdim habsburškim škornjem in je na tisoče mladih Italijanov plačevalo svoje misli o svobodi in enotni Ita. liji z življenjem. Toda nekatere okoliščine so Grgurja Bučiča prisilile, da se je v začetku, torej v šolskem letu 1850-51, vendarle vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. In šele I. 1952 je dobil dovoljenje, da lahko svoje študije nadaljuje v Padovi. Toda ■■•"»""""'""1................................um.....im....i..umi..imiimmi.mirnimi.■mmiimimummmm.iiimmmmmm.mmmiimmmmm.mmmmm,... PROBLEM ELEKTRIKE V ZAHODNI EVROPI IN POSEBEJ V ITALIJI V prihodnjih dveh desetletjih 250 atomskih central Italija se bo morala še posebej podvizati, ker je že pri «klasičnih» virih v zaostanku - 20 milijard lir je tudi za začetek vse premalo sredstev Pred dvema dnevoma smo pisali o zmogljivosti italijanskih hidro in termo central ter o centrali, ki uporablja zemeljski plin, ter rekli, da znaša ta zmogljivost malo manj kot 17 milijonov kW ter da so vse centrale v lanskem letu dale okoli 58 milijard kWh električne energije, kar pa je razmeroma malo, če proizvodnjo električne energije Italije primerjamo s proizvodnjo električne energije v nekaterih državah Zahodne E/rope, ki bi jih po gospodarski in tehnični razvitosti mogli primerjati z Italijo. Pri tem smo poudarili, da se je v zadnjih 40 letih proizvodnja električne energije v Italiji skoraj podeseterila, kar je vsekakor uspeh, ki pa pride še bolj do izraza, če povemo, da se je zmogljivost italijanskih električnih virov od konca vojne do danes povečala od 5.5 milijona kW na malo manj kot 17 milijonov kW ob koncu leta 1960. Toda tako imenovani prirodni viri ali točneje prirodne zmogljivosti so v Italiji skoraj pri kraju, kajti znano je ,da Italija nima velikih ležišč premoga, vodni tokovi pa so posebno v severnih pre lelih države malone že povsem izkoriščeni. Zato je problem nadaljnjega razvoja italijanske pogonske sile pereč in še posebno tedaj, če ta problem vključimo v nadaljnji razvoj in medsebojno tekmo šestih držav Evropske go mod? i-ske skupnosti, za katero se predvideva, da bo morala v prihodnjih osemnajstih le m. do leta 1980, svojo proizvodnjo električne energije povečati od sedanjih 230 milijard kWh na 950 mili-iard, to se pravi, da bt. morala svojo zmogljivost povečati za 4-krat. Ce ne vzamemo v poštev »zaostanka« Italije na tem področju v primerjavi z ostalimi deželami Evropske gospodarske skupnosti, bi morala Italija v prihodnjih 18. letih svojo zmogljivost povečati na najmanj 38 milijonov kW, svojo proizvodnjo pa na 220 milijard kWh električne energije. To pa je praktično nemogoče, saj smo rekli, da so prirodni viri v Italiji že malone povsem izkoriščeni. Kaj torej preostane? Čeprav so druge članice Evropske gospodarske skupnosti glede tegia že sedaj na boljšsm in imajo povrh tega veliko več premoga na razpolago za povečanje termocentral, se tudi te države zavedajo, da se bolo morale opredeliti in pripra/ni za proizvodnjo električne energije v atomskih električnih centralah, kajti sam perspektivni .načrt nadaljnjega razvoja teh držav predvideva, da bo 1980. leta 25 odst. električne energije prišlo iz a-tomskih električnih central, Konkretnejši načrt pa predvideva, da bo okoli 260 atomskih električnih central dajalo 235 milijard kWh električne energije na leto. To se zdi morda nekoliko pretirano. Bojazen, da bi viri surovin za termične centrale tako kmalu usahnili, se zdi nekoliko prevelika in preuranjena, saj odkrivajo stalno nova in nova ležišča nafte in zemeljskega plina, ležišča premoga pa so še ogromna, posebno ko industrija opušča uporabo premoga. Hkrati pa je tudi res, da postaja premog vedno dražji, -kajti čim globlje gremo ponj, tem višji so režijski stroški, dosledno s tem dražja bo elektrika, ki jo bomo iz njega dobili v termičnih centralah. Iz druge strani pa je vsakomur na dlani, da postaja električna energija najbolj primerna pogonska sila za malone vso industrijsko dejavnost, za promet in tudi za vsakdanjo rabo, za vsakdanje življenje. In ker se potrošnja električne energije tako naglo veča, je povsem logično, da dosedanje zaloge premoga in nafte ne bodo zdržale tolikšne eksploatacije, tako da računajo, da bo ob koncu tega stoletja nujno preiti na nov način proizvodnje električne e-nergije, saj bodo vodni tokovi že dokončno izčrpani, premog in nafta pa bosta postali dragoceni surovini, predragi za proizvodnjo električne energije. V tem primeru bo edino izhodišče — atomska energij'a. Od tod izhaja imperativ 250 jedrskih central ob koncu prihodnjega desetletja. Razen Velike Britanije, ki se je že pred leti lotila gradnje jedrskih električnih central, je Zahodna Evropa in tudi šest držav Evropske gospodarske skupnosti glede tega v precejšnjem zaostanku. Sovjetska zveza že proizvaja električno energijo v jedrskih centralah. Prav tako proizvajajo «atomsko» elektriko (poleg Anglije) še v ZDA. Se več. V ZDA deluje že 108 reaktorjev, 90 pa jih je v gradnji ali so zanje izdelali načrte. Res je, da reaktor še ni nujno atomska e-iektrična centrala, toda reaktor je osnovni element za proizvajanje električne energije v atomskih centralah. In kako smo glede tega pripravljeni v Italiji? Pred tednom dni je bilo javljeno, da bosta v prihodnjem letu začeli delovati dve atomski centrali. Hkrati smo zvedeli, da je Državni odbor za jedrsko e-nergijo (CNEN) dobil na razpolago 20 milijard lir, ki mu jih je dodelila država ob koncu letošnjega marca. Ta sredstva pa niso namenjena le za atomske centrale, pač pa zia vso atomsko znanost, skratka za vso dejavnost na tem področju in si- zaradi tamkajšnjih političnih ori-lik in razvoja, se je Bučič th> ral znova vrniti na Dunaj, Kjer se je vpisal na filozofsko fatul-teto. Posvetil se je fiziki in matematiki. Grgur Bučič, ta skromni, *c1» izredno izobraženi mož, ki so .'»* in okoliščine malone odpravili njegovo ime v pozabi.enje, se ;• z meteorološkimi opazovanji začel ukvarjati že 1. 1853 O em je dnevno pošiljal svoja poroč i la takratnemu Centralnemu zavodu za meteoi ologijo in zemeljski magnetizem na Dunaju. Ta viov ka ustanova mu je zatem, upoštevajoč njegovo znanstveno ie-lo, poslala najnovejše in naj > -polnejše instrumente, ki so mu imeli biti v veliko pomoč pri njegovem delu. Tako je bila na Hvaru ustanovljena prva mete-orološka postaja mednarodnega pomena, ki obstaja še danes. Od takrat tudi datirajo prva Bučiče-va znanstvena dela, objavljena v znanstvenih časopisih na Dunaju. Rekli smo, da se je ukvarjal tudi z oceanografijo, njegova dela s tega področja so bila tiskana tako na Dunaju kot Trstu, a kar zadeva njegove znan- stvene zveze je znano, da si ie redno dopisoval z raznimi nemškimi in francoskimi znanstvenimi društvi. Velike uspehe je imel Bučič tudi v svojem zoološkem delu, posebno pri vzgajanju neke vrste morske gobe, zelo primerne, oziroma uporabljive pri kopanju. Pobudo, da se je lotil tega dela, namreč vzgajanja omenjene morske gobe, mu je dal znanstvenik in profesor iz Gradca, dr. Oskar Smidt. S tem svojim znanstvenim delom je začel 1. 1864, pri čemer se je na tem področju tako izpopolnil in tudi uresničil toliko svojih samoniklih zamisli, da je konec konca ustvaril neko povsem svojo metodo vzgajanja. Nova atomska centrala v Cumberlandu na Angleškem cer za proučevanje in gradnjo ladij na atomski pogon, nadalje za ciklus proizvodnje urana in torija ter za gradnjo reaktorja, torej za morebitno pripravo a-tomske električne centrale. Dvajset milijard lir je lepa vsota, toda skrajno niaka, če vzamemo v poštev nujnost čimprejšnje vključitve Italije v področje sil, kjer se atomska veda in tehnika vključujeta v vsakdanje življenje. Glede tega je na primer Francija daleč pred Italijo, prav tako je daleč pred Italijo tudi Zahodna Nemčija, o Veliki Britaniji pa smo že govorili. Zavedati se namreč moramo, da ne gre le za potrebe tehnične plati, pač pa tudi za usposabljanje visoko kvalificiranih strokovnih sil, ki se ne usposobijo od danes do jutri, pač pa so zanje potrebna dolga leta študija in praktične priprave, ki je brez obilnejših sredslev ne moremo doseči. Da pa bi slika ne bila tako temna, bomo dodali, da imajo strokovnjaki v okviru sedanjih načrtov že dokaj podrobno izdelane načrte za italijanski reaktor. Gre za tip reaktorja, ki ga smatrajo v splošnem kot zelo praktičnega in zelo učinkovitega. Ne bomo govorili tu o tem, kaj je reaktor, ker bi razlaga bila predolga, poleg tega smo o tem že govorili. Gotovo je, da gre za reaktor «z organsko tekočino«, ki da je pokazal določane prednosti pred ostalimi tovrstnimi napravami. Za nepoučenega človeka in za državljana nasploh sicer niti ni važno, kakšne vrste bo ta reaktor. Vse bolj važno je, da se na tem področju nekaj konkretnega napravi in to čim-prej, da bi ne zaostali še bolj za drugimi, kajti osemnajst let je zelo kratka doba in morebitno pomanjkanje električne energije bi moralo plačati vse ljudstvo, ki že danes plačuje izredno visoko ceno za električno e-nergijo iz »klasičnih virov«. Za to njegovo delo so se izred. no zanimali mnogi znanstveniki. Prihajali so k njemu na obisk strokovnjaki z Dunaja, iz Gradca in Jene, da bi mogli osebno prisostvovati njegovim poizkusom. Med njegovimi gosti je bil tudi slavni biolog Ernest Heckel. ki je dalj časa proučeval morske spužve v hvarskih vodah. Toda, da je Bučič lahko opravljal to svoje znanstveno delo, se je moral spopasti z precejšnjimi težavami. Predvsem s preprostimi in vraževernimi lovci na spužve in ostalimi ribiči, ki so mu uničevali naprave in vzga-jališča v zalivu Sokolnici (otok Hvar), kakor tudi z naravnimi nasprotniki, kakršni so v morju razne živali in ribe Poleg že omenjenih znanstvenih panog, ga je še zelo zanimala zoopaleontologija. Mnogi evropski muzeji so bili obogateni z oka-meninami živali, ki jih je Bučič pri proučevanju svojega rodnega Hvara našel ter jim jih poslal. Pripomniti je še treba, da je zraven svojega znanstvenega dela, ki mu je posvetil vse svoje življenje, Bučič mnogo doprinesel tudi k temu, da sta tako Hvar kot Jadransko morje postala v svetu bolj znana, v kolikor so prav v zvezi z njegovim delom semkaj prihajali mnogi znanstveniki svetovnega glasu, pa tu. di številni drugi ljubitelji nariv ve in naravnih ved, ki so zatem v svetu govorili o lepotah Hvara, Dalmacije nasploh in Jadranskega morja. .......................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....um.............................................................umu........... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli boste vse možnosti za uspeh, samo jih boste morali znati Izkoristiti. Pomiritev z drago osebo. Zdravje nespremenjeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bojte se sprejeti nove odgovornosti. Upoštevajte nasvete drage osebe. Zdravje izvrstno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobre poslovne ponudbe, verjetno tudi dober zaslužek. V družini ljubezen in razumevanje. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Spremenite način vašega dela, če hočete doseči boljše uspehe Nepo. zabr.e ure i drago osebo. Zdravje zadovoljivo. LEV (od 23.7. do 22 8.) Z nekaj pogovori boste rešili neki poslovni nesporazum. Iskrena privrženost nekega prijatelja vam bo pomaga, la rešiti neko važno vprašanje. Zdravje zelo dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imeli boste lep uspeh, navkljub težavam, ki boste nanje naleteli. O-gibajte, se Jezičnih oseb. Zdravje odlično. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) V Doslu se zanesite samo na lastne sile Važna srečanja in nenadna pomiritev. Zdravje izvrstno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Odličen dan za one. Ki potujejo. Ne jezite oseb, kt jih ljubite Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Končat se bo neki spor, kar bo Izključno v vašo korist. Ne bodi. te zaupljivi s površnimi osebami. Prehodno nerazpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce imate dobre zamisli, uresničite Jih naglo. Sklenili boste zanimiva prijateljstva. Nervoznost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo poln zadovoljstva, zaupanje va. se pa vam bo zagotovilo uspeh. Prijetne novice. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh v pogledu finančnih zadev in potovanj. V čustvenem pogledu ne bodite nestrpni, to bi vam utegnilo pokvariti uspeh. Zdravje odlično. ^ Vf/S/A«, o 3 IVI* k. 27. n pri lit |»«!I Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Sonek slovenskih pesmi; 1145: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; to nadaljevanje Omnibusa; 12.00: Najnovejše; 12.20: Glasbeni album; 13 30. Cdoardo Spadaro in Nino Taranto; 15.15: Poje G. Negronl; 15.30: Tečaj angleškega Jezika; 15 55: Vreme na ital. morjih; 18.00; 17.00: Ansambel Franco Valllsneri: St'rlperesna detelja; 16.30: Nunzio 17.20; Pesem in ples; 18.00; Italijan, ščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev; 19.00: Sola in vzgota, 19.15: Glasbeni kaleldoskop; 20 00: Šport; 20.30: Gospodarstvo ln de lo; 20.45; Orkester Cedrlc Domom; 21.00: Konrr-t operne glasbe; 22.00: Novele 19. stoletja: Mrs. Gaskeli; «Po poli bmta«: 22.30: Beethoven: Deset variacij v B.dnru; 22.50: Jam sesslon. Rotordo ln njegov orkester; 16.45: Mednarodna univerza Marconi; 17 20: Cumar: Koncert v Italiji’ 18.30: Enotni razred; 18.45: Po)e Miranda Martino; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gleda, liške novosti; 20.00: Glasbeni al. bum; 2.1.00: Mednarodni fesu val >o-dobne gla'*e; 22.45: Plesna glasoa. II. program 12.25: Tretja ,.i n; 14.20: Slavni procesi v nekdanjem Trstu; 15.25: Pesmi brez oe>ed; 15 40: Slike Furlanije. Koper 9.00: Ju r iije vesti: i0 00: Glasbeni program; 11.00: Glasba za va», ki delate; 14.40: Za prijatelje plošč; 15.00: Album pesnit; 15.45: Glasbeni karnet; 16.00: Program ob štirih; 17 00: Raziskujmo Ameriko; 17 30: Plesni karnet; 20 30: Oran gala; 21 45: Pogovorimo se o tem; 22 15: Večerna glasba. ber tek; 12.05: Trlo »Melodija«; 12.15: Kmetijski nasvet1; 12.25: Melodije; 13 15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Trije jugoslovanski skladatelji; 13.50: Zabavni lntermez zo; 14.05: Radijska šola; 14 35: S pesmijo se je začelo; 15.20: Poje basist Cangalovič; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas 17.05: Za spomin na velike dni, 17.50: Lhotkova Serenada ln scher zo; 18.00: Aktualnosti doma In v svetu; 18 10: Pariško življenje. 18 45: Iz naših kolektivov; 19.05: Prvomajske razglednice; 20 00: Glasba ln spomini; 20.15: Zunanje-polifčni pregled; 20.30: Glasbena medigra; 20 35: Spoznavajmo svei in domovino: 21.35; Ob zvokih za havne r'aspe; 2.2.15: Oddala o mor. ju; 23.'5 M»’orii.le za Ish'o noč. Ital. televizija 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15. Glasba za dobro iu-tro; 7.45; Italijanščina; 3.00: Pre. nos RL; 12.00: Glasba po željan; 12 36: Turistične beležke; 12.4i: Glasba po željah (II del); 13.40: Ukrajinske narodne pesmi; 14.00: Vedro in popularno; 14.30: Operet, na glasba; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16 00: Pevci In orkestri; 16.30: Današnje teme; 16.40: Skladatelj Danilo Švara — ob njegovi 60. letnici; 17.40: Orkester in zbor Don Costa: 18.00: Prenos RiL; 19.00: Jo Saint "'lour; 19.30: Prenos RL; 22.15: Duke El’ Hngton; 22.35: Večerna glasba; 23.00: Prenos RL. III. program 17.00: Skuube Igorja atravvlnske. ga; 18.30: Sonate za violino; 19 00: Italijanska zgodovina 1915-1945; 1935: Na programu G. F. Ghedi-ni; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: W. H Auden: »Dolina mraka«; 22 15: Novoafr.škl pripoved- niki; 22 45; Dietrich-Schumann. Brahms; 23.15: Glasbeni pregled; 23.45: Na programu Beethoven. 8 30 14U0 in 15 20: TV šola 17 :10: program za najmia<še; 19 30 Dnevnik- 18.45: TV rošta: 19 10 Magija atoma; 19 25: Giasb-ni kar net; 20 20: Šport; 20 30: Dnevnik 21.05: TV Igra: «t epa dogodivšči na«; 23.15; Dnevnik. DRUGI KANAL 10.30: Hadio in TV za šport 21.10; Film »Deklica v vodnjaku« 22.30: Dnevnik: 22.50: Pogjvor -pesnikom AtHMom Bor c kccijem Jug. televizija Slovenija Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30. Omnibus; 10.30: Radijska šola, na- 5.00: Dobro Jutro!; 8 05: Tri pes. ml Rada Simonitija; 8.15: Sivk: Suita za Violo; 8.25: Naš zabavni kaleidoskop: 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Za mlade ljubitelje glasbe. 10.15: Od tod In ondod, U 00: Iz Jugoslovanskih oper; 11.15: Naš podlistek; U.35: Želimo vam do. Beograd 18 00; viesdci.ik TV stu ala Sarajevo; 18.30: Tajru. dneviv dr. Hudsona — film. Ljubljana 19.30; Doma ln na tujem. Beogno 19 00. Magazin vsakdanjih skrbi: 19 30: Slike in skulpture. JRT 20.00 TV dnevnik Ljubljana 20 20: S TV po svetu: Rodezija; 20.35; Spozna vajmo svet in domovino — javna mladinska oddaja: 22.00: Zadni- poročila Beograd 20.20: Celovečei ni fitm: 22 30: TV dnevnik. TRADICIONALNI VAŠKI PRAZNIK V STANDREZU BREZMEJNA PREDRZNOST FAŠISTOV V Standreški otroški pevski zbor je navdušil številne poslušalce V neki vaški gostilni so se zbrali tudi pevci prejšnjega zbora in pa pevci s Peči Dan po velikonočnem ponedeljku je že od nekdaj štandreškd praanik. Pred leti so se ga bolj držali, zadnja leta pa se njegov pomen vse bolj izgublja. Tudi kmetje, ki so ga včasih praznovali, delajo sedaj po njivah in se nanj spomnijo šele zvečer, ko ge zberejo v gostilni, da se pogovorijo ali zapojejo. V torek dopoldne je bila v vaški cerkvi maša za govejo živino, ki so jo brali na prošnjo domačega kmečkega društva. Udeležili *o se je tudi številni vaščani. Na praznik, ki ga imenujejo sveti Ivan’c, se je v gostilni pri Turriju zbralo izredno veliko domačinov. Pri eni mizi so sedeli pevci bivšega pevskega zbora, pri drugi pa pevci s Peči. Dolgo v noč so izmenoma peli lepe slovenske pesmi, ki so jih radi poslušali tudi drugi gostje. V prosvetni dvorani pa se je zbralo vse polno vaščanov, med katerimi je bilo izredno veliko otrok, ki so z velikim zanimanjem poslušali predavanje Maria Magajne o potovanju po Španiji. Toda najbolj jih je zanimalo, kako bo zapel otroški pevski zbor. Vsi so namreč želeli, da bi zbor nastopil tudi pred domačimi poslušalci, ne pa samo za radio Trst, ki je posnel nekaj njegovih pesmi. Pričakovanje je bilo potešeno, ko so se zvrstili na odru deklice in dečki v lepih oblačilih in s komaj zaznavno tremo na obrazu. Ko se je pojavil še njihov dirigent Franc Lupin in jim je dal znak za začetek, tedaj so se vživeli v svojo vlogo in so tako lepi zapeli, da jim je cela dvorana v znak priznanja zaploskala iz srca. Pod skrbnim vodstvom pevovodje in ob spremljavi harmonikarja Danila Petarina so marsikomu, ki jih je poslušal, izvabili s svežim petjem in prisrčnim nastopom solze v oči. Za tako lep nastop pa si niso zaslužili samo buren o-plavz, ampak tudi čokoladno velikonočno jajce, ki jim ga Je podaril predstavnik Slovenske prosvetne zveze, dia bi se še vnaprej tako pridno vadili in pripeljali k vajam še druge svoje prijatelje in prijateljice, da b%‘postala slovenska pesem v Standrežu še krepkejša. Seja upravnega odbora CAFO Včeraj popoldne je bila v Gradiški seja upravnega odbora konzorcija za furlanski vodovod. Dnev. ni red je predvideval, da bodo razpravljali o odobritvi stroška 40 milijonov lir za razširitev razdelilnega omrežja po včlanjenih občinah, dalje 80 milijonov lir za napeljavo vodovoda v Fogllanu In Zagra-ju ter pogodbo za prxcem že obstoječega vodovodnega omrežja v Foglianu. Predvideno je bilo tudi, da bodo razpravljali o nekaterih mezdnih izboljšavah za uslužbence vodovodnega konzorcija In druge upravne zadeve. Nezgodi dveh otrok Včeraj okrog 17. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorico 4 leta starega Aleksandra Breganta, ki stanuje v Gorici v kazametah. Ko se je igral na dvorišču se je porezal s steklom na desni nogi. Nu- slall domov. Ob 19.30 pa so pripeljali na oddelek za prvo pomoč v bo bolnišnici 4-letno Rafaelo Makuc iz Gorice Ul. Pola 10. Deklica se je igrala doma z mačko, k, jo je razpraskala po obrazu. Nudili so ji prvo pomoč in jo poslali domov. Mož jo je pretepel Včeraj zvečer okrog 20.45 je prišla po pomoč v goriško bolnišnico 34-letna Edda Fumiato iz Gorice, Riva del Como 6. Zdravniki so ji ugotovili pretres možganov, bruhanje, omotico in podplutbe pod očmi ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Fumiato je povedala, da ji je poškodbe povzroči) mož, ko sta se prejšnji večer prepirrala in jo je naklestil z metlo, kateri je tudi zlo. mil držaj. V stanovanju je zgorel pod Včeraj okrog 17.15 so poklicali goriške gasilce v stanovanje Marije Juretič v Gorici Ul. Rabat-ta 17, kjer se je vnel pod v stanovanju. Gasile; so imeli več kot eno uro dela preden so ogenj pogasili. Skoda je precejšnja, ker je bilo uničenih okrog 6 kv. m poda In je zgorelo tudi precej pohištva. Do požara je prišlo, ker so se vnele saje v dimniku in so potem iskre razširile ogenj tudi v stanovanju. Za bombnimi atentati še apologija faiizma MSI je objavil osmrtnico za obletnico «ducejeve» smrti NOVOGORIŠKA NOGOMETNA PODZVEZA Krepak obračun na vrhu in na dnu Tolmin porazil jesenskega prvaka V IX. kolu prvenstva so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: TOLMIN - BRANIK 5:2 VIPAVA - ADRIA 1:3 GORICA B - ANHOVO 1:3 Primorje iz Ajdovščine je bilo prosto. Osrednja tekma tega kola je bilo srečanje starih tekmecev Tolmi- Očitna apologija fašizma: osmrtnica za «dučejem» na oglasni deski MSI v Gorici V Gorici vlada še vedno veliko ogorčenje zaradi bombnega atentata na sedež goriške federacije KPI; prebivalstvo obsoja terori- stični napad, ki je bil izvršen na sam 25. april, obletnico poraza fašizma. Kvestura in karabinjerji so u-vedli preiskavo, da bi izsledili storilce. Poizvedbe niso v teku sa- dili so mu prvo pomoč in ga po iiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimimiiiiniiiiiiMmiiiiimiiiiiimiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Vrtnar iz Ločnika je imel psa na prekratki verigi Vožnja z motornim vozilom brez dovoljenja in druga s ponarejenim dokumentom, ki sta se zaključili pred sodnikom Po dvotedenskem presledku zaradi stavke sodnih pisarjev iin zaradi praznikov, so bile včeraj zopet razprave pred goriškim okrajnim sodnikom. Na vrsti je bilo več malopomembnih zadev, ki pa so zavzele ves dopoldan in še čez. Med drugimi ee je moral zagovarjati pred sodnikom 47-letni vrt- GLASBENA MATICA - TRST priredi v nedeljo, 29. aprila ob 18.30 v prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13 GLASBENO AKADEMIJO (instrumentalni in pevski koncert) Sodelujejo solisti, orkester Glasbene Matice ter harmonikarski zbor Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Ascoll 1/1 od danes dalje. Cene: sedeži 300 in 200 lir; stojišče 100 lir, dijaško stojišče 80 lir. nar Mario Zucco iz Ločnika, Ul. Čampo Santo 32. Uslužbenec društva prijateljev živali je namreč 8. februarja letos, ko je šel mimo njegove hiše, ugotovil, da Zucco ne skrbi za svojega psa čuvaja tako, kot bi to moral po predpisih. Pes ni imel svoje kolibe, privezan je bil na prekratki verigi, da se ni mogel lagodno kre-tati in poleg tega ni imel na razpolago vode za pitje. Pri včerajšnji razpravi je isti uslužbenec dodal, da je moral Zucco že plačati globo dne 30. maja 1960 zaradi istega prestopka, očitno pa to ni zaleglo in zato ga je prijavil sodišču. Zucco se je zagovarjal, da pes ima svojo hišico, da ima dovolj dolgo verigo in tudi vodo. Toii-telj pa j« trdil, da veriga, ki jo Je toženec na razpravi pokazal, ni tista, s katero je imel privezanega psa, ko je on napravil zapisnik. Sodnik je Zucca spoznal za krivega in ga obsodil na plačilo globe v znesku 4000 lir in na plačilo f I sodnih stroškov. ## * Na zatožni klopi je sedel tudi 46-letni Gelindo Barcarolo iz Fare pod obtožbo, da je vozil motor-tovornik AFIE brez voznega dovoljenja, ki ga sploh ni imel. Presenetila ga je cestna policija dne 18. februarja letos v Gorici, v Ul. Aquileia, kjer je prišlo do prometne nezgode, pri kateri je med drugimi legitimirala tudi njega in ugotovila, da je brez šoferske izkaznice. Barcarolo je pri razpravi odklanjal vsako krivdo in dejal, da je imel pri Inšpektoratu za motorizacijo v teku postopek za pridobitev šoferske izkaznice. Kljub temu pa ga je sodnik obsodil na en mesec in 10 dni pripora, 5535 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Vse pogojno za dve leti in brez vpisa v kazenski list. #* * Dne 14. oktobra 1980 je cestna policija ustavila na cesti v Ron-kah 21-letnega Sergla Conforta iz Tržiča, Ul. Timavo 74, ki se je vozil z motociklom F.B. 125 brez predpisanega voznega dovoljenja, ampak z dovoljenjem, ki je bilo izdano za neko drugo vozilo, pa je nekdo na njem potvoril podatke. Conforto je izjavil takrat, da je dobil omenjeni dokument v Gorici, pri trgovcu Tarantinu, ki ima trgovino z motocikli in nadomestnimi deli na Trgu Muni-cipio 4, kjer je tudi vzel motocikel, ki ga je nameraval kupiti. Pri preiskavi so ugotovili, da mu je dokument pripravil sin Taran-tino Vito, ki pa je pri razpravi izjavil, da mu ni znano, kdo je dokument »popravil«. Po zaslišanju še nekaterih prič je sodnik oprostil oba obtoženca Standreški otroški‘zbor s svojim harmonikarjem in pevovodjem mo na Goriškem, ampak tudi na Tržaškem, ker naj bi po nekaterih ugotovitvah sklepali, da so prišli atentatorji od drugod. Demokratično prebivalstvo zahteva, da se kriminalci izsledijo, kot so jih izsledili v Trstu, ker to ni težko zaradi dejstva, da je vsej javnosti znano, v katerih vrstah se lahko skrivajo ljudje, ki so sposobni takšnih dejanj. Izslediti in kaznovati pa je treba tudi pokrovitelje atentatorjev, ki so za taka dejanja najbolj odgovorni. V slogu fašistične propagande je goriška federacija MSI včeraj nalepila po vseh goriških oglasnih deskah osmrtnico za Benitom Mussolinijem, ki so ga italijanski rodoljubi ob koncu vojne obesili na Trgu Loretto v Milanu kot kazen za vse gorje, ki ga je povzročil italijanskemu prebivalstvu in vsemu človeštvu. V tej osmrtnioi pozivajo prebivalstvo k udeležbi pri maši v neki goriški cerkvi. Oblasti dopuščajo objavljanje takšnih oglasov kljub zakonu, ki prepoveduje apologijo fašizma. Takšne stvari se dogajajo ob toleriranju izjav fašista Baiocchija na seji občinskega sveta v Gorici, kjer je zagrozil, da bodo vrgli v zrak spomenik padlim partizanom, če bi ga kdaj postavili njim v 9pomin. Vsi ti dogodki, h katerim moramo nujno prišteti tudi zadnji bombni atentat, so ena sama veriga dogodkov z logično zvezo, da fašistična nesramnost ne pozna meja in da desničarski skrajneži počenjajo kar jih je volja ob nedopustni velikodušnosti oblastnih organov. Preveč se je nabralo te nesnage, da bi jo lahko še trpeli! Politika levega centra mora pokazati svoje sadove tudi v reševanju takšnih vprašanj! na in Branika iz Nove Gorice. Tolminci so tudi tokrat potrdili, da je z njihovega igrišča zelo težko odnesti točke, kar je tokrat na svoji kož) občutil tudi jesenski prvak Branik. V zelo napeti in borbeni tekmi so zasluženo zmagali domači, ki so kar petkrat zatresli mrežo gostov. Napad Tolmina je pokazal večje realizatorske sposobnosti, medtem ko je napad gostov vse preveč kombiniral in dopuščal energični obrambi domačih, da je pravočasno posredovala. Ugotoviti pa moramo, da je pri Braniku manjkal steber obrambe Pertot, kt je bil kot član državne reprezentance v hokeju na kotalkah v Montreauxu v Švici, kjer je sodeloval na (.Turnirju narodov«. S porazom v Tolminu je Branik zdrknil na drugo mesto, Tolmin ia si je z zmago nad tekmecem 3ranikom močno izboljšal izglede v borbi za naslov okrajnega prvaka. Drugo presenečenje tega KOia so pripravili mirenski usnjarji, ki so se zelo vestno pripravili za spomladanski prvenstveni ples. V Vipavi so spravil) domačine na kolena in zasluženo odnesli obe toč- COHSO. 18.30, 19.15, 22.00: «Ba- rabba«, A. Quinn, S. Manga-no ln V. Gassman. Italijanski barvni film v cinemascopu. VERDI. 17.30: «Senilnost» (Senilna), C. Cardinale in A. Fran closa. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 16.30: «Velika vojna« (La grande guerra), A. Sordi in V. Gassman. Italijanski film v cinemascopu. CENTRALE. 17.15: «Trije muške tirji« (I tre moschettieri) z G. Barry in M. Demongeot. Italijan-sko-f-rancoski barvni film. ki. Zaradi tega uspeha so mirenski usnjarji zamenjali mesti z Vi- pavci na dnu lestvice. Anhovo je v Šempetru prt Gorici z zmago 3:1 (2:0) odneslo točki Gorici B. Zmaga gostov je povsem zaslužena. Spričo velike premoči, bi bila razlika v golih lghiko še celo izdatnejša, če ne bi napadalci gostov zapravili vrsto zrelih priložnosti za zgoditek. Videti je, da nameravajo anhovski cemen-tarji resno poseči v borbo za prvo mesto na lestvici. Po tem kolu je stanje na lestvici naslednje: 6 4 6 4 6 3 6 3 7 1 7 1 Enajstorica Gorice B tekmuje izven konkurence V nedeljo bodo sledeča srečanja X. kola: v Novi Gorici: Branik - Anhovo, v Šempetru pri Gorici: Gorica B Tolmin Branik Anhovo Primorje Adria Vipava 1 25:12 9 1 15:12 9 1 15:7 8 2 14:15 7 5 10:21 3 6 8:20 1 Vipava, v Mirnu: Adria - Primor je. Tolmin je V tem kolu prost. Najvažnejše srečanje tega kola bo brez dvoma v Novi Gorici, kjer se bosta srečala Branik in Anhovo. Novogoriška rokometna liga V nedeljo več presenetljivih rezultatov Veliko presenečenje v prvenstvu novogoriške rokometne lige so pri- pravili rokometaši «Eta» iz Cerkna, ki so visoko premagali Rudarja iz Iti DEŽURNA LEKAHNA Danes ves da,, in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO potvorbe prometnega dokumenta, | Korzo Italia ši. 242. tel. 31-51 pač pa je obsodil Conforta, ker se je vozil z motociklom brez predpisanih dokumentov, na plačilo globe v znesku 10.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Drž. toi. odv. Testa; sodnik dr. Fabiani. Idrije z rezultatom 18:8! Tako visoke razlike v golih ni pričakoval niti največji optimist v Cerknem. Drugo moštvo Ajdovščine je doma visoko odpravilo rokometaše Vipave z rezultatom 35:9, medtem ko so Novogoričani premagali tolminske učlteljlščnike z rezultatom 20:16. Kljub krepkemu porazu v zadnjem kolu še vedno zanesljivo vodi Rudar iz Idrije z 10 točkami, drugo mesto zaseda učiteljišče Tolmin z 8 točkami. Sledijo Nova Gorica, Eta (Cerkno) in Ajdovščina II s 6 točkami. Na zadnjem mestu pa so rokometaši Vipave brez točke. V republiški rokometni ligi so Ajdovci tesno premagali ekipo Zmaga vipavskih kegljačev V tekmovanju za naslov okrajnega prvaka sta se v Vipavi na modernem dvosteznem kegljišču pomerila KK Vipava in Elektro -Gorica. Zasluženo so zmagali vipavski kegljači, ki so podrlj 4309 kegljev, medtem ko so jih gostje samo 4279. Tudi med posamezniki so bili prvi domači. Zmagal je Ivo PO JUGOSLOVANSKI ** Danes prenos tekme SZ-Urugvaj Zelo verjetno bo dane> j l uvij&vnru w — FVf°v ronska TV oddajala v prenos mednarodnega n0 a ,1]^ ga srečanja Sovjetska gvaj. Prenos bo predv 16.30. *** FIRENCE, 26. — TajnistvsV rentine javlja, da trener ^ Hidegkutl ne bo mogel » jtilj/ ^ skih razlogov ostati v'®tel>’ zaradi česar je za nnvefmcno< nega vodjo enajstorice Ferruccia ValcareggiJ8-• * * l MEXICO CITY, 26. hika premagala v °kvir“rv(J„illi*' dneva tekmovanja. Istočasno je določilo tudi narodnost bo moral voditi srečanja. Koledar prvih dveh kol je slede*' Prvo kolo: __________________ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nai-višjo temperaturo 27 stopinj ob 14. uri, najnižjo 10,8 stopinje ob 4.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 j Vldma-Krškega z^rezulUtom TLIŠ odst. | in tako osvojili dragoceni točki. 12. maja v Turinu: JUVENTUS (Italija) - DINAMO (Jugoslavija). Sodnik Madžar. 13. maja v Budimpešti: FERENC-VAROS (Madžarska) - SPARTAK (CSSR). Sodnik Jugoslovan. Skupina B 13. maja v Beogradu: PARTI- ZAN (Jugoslavija) - BRANIK OSTRAWA (CSSR). Sodnik Italijan. 13. maja v Bergamu: ATALAN-TA (Italija) - MTK (Madžarska). Sodnik Cehoslovak. Skupina C 13. maja v Budimpešti: HON-VED (Madžarska) - SLOVAN BRATISLAVA (CSSR). Sodnik Jugoslovan. 13. maja v Bologni: BOLOGNA (Italija) . CRVENA ZVEZDA (Jugoslavija). Sodnik Madžar. Skupina D 13. maja v Novem Sadu: VOJVODINA (Jugoslavija) - SPARTAK TRNAVA (CSSR). SodnlK Italijan. 15. maja v Firencah: FIOREN-TINA (Italija)-VASAS(Madžarska). Sodnik Cehoslovak. Drugo kolo Skupina A 20. maja v Zagrebu: DINAMO (Ju. goslavija) - JUVENTUS (Italija). Sodnik Madžar 20. maja v Hradec Kralove-SPARTAK (CSSR)-FERENCVA-ROS (Madžarska). Sodnik Jugoslovan. Skupina B 20. maja v Ostrawi: BRANIK (CSSR; - PARTIZAN (Jugoslavija). Sodnik Italijan. 20. maja v Budimpešti: MTK (Madžarska - ATALANTA (Italija). Sodnik Cehoslovak. Skupina C 20. maja v Bratislavi: SLOVAN (CSSR) - HONVED (Madžarska). Sodnik Jugoslovan. 20. maja v Eeogradu: CRVENA ZVEZDA (Jugoslavija) - BOLOGNA (Italija). Sodnik Madžar. Skupina D maja v Trnavi: SPARTAK (CSSR) - VOJVODINA (Jugoslavija). Sodnik Italijan. 20. maja v Budimpešti: VASAS (Madžarska) - FIORENTINA (Italija). Sodnik Cehoslovak. NOGOMET TURIN, 26. - C.«®*! ma za italijanski nogo*®*flijj med Juventusom in Le ej», ponedeljek, 30. t. m- P maja, kot je bilo P^ot!$, no. Srečanje bo ob Zi* * * * 8ovnJ»>»ij stvo. Gostom se je stvo. Gostom se je se‘ .{il0 'kund pred koncem po?** av6®.« čiti ,a to le s pomocj® ki ga je zakrivil brani*' ga moštva. A * # * f. LONDON, 26. — Zna-fli’, nlk v ekipi za Davis0 moral prepustiti zrna”pn >f\l Venezuele Pimentelu- ,ep« | pa je Gardini zabeležil ^ p j go nad mlajšim FraseD" „((1 prav se je moral precej 'p»t< Ic da ie spravil na kolen® g;l- . »] Avstralca v obeh setih w, rejši Fraser pa je z V’, vii Gaudenzija. Prav ta** gos., prišel do zmage tudi ,j P Jovanovič, ki je o(]P„ra<:'0. na Maggija 7:5, 7:9. pwwwjvvwv| rvo ANDRIČ VWWWWSflA Travniška kronika v.v, 53. /aw4vwwwvw KONZULSKI ČASI wvw Hitro po zaničljivih besedah o srbski vstaji in o bosenski vojski, ki naj jo uduši, je pogovor sam od sebe prešel na Selimo vo smrt. Niti zdaj se nista spremenila ne vezirjev glas ne obraz. Ves je bil nasiCen s smrtno žalostjo, ki je ni bilo mogoče stopnjevati. V velikem Divanu v prvem nadstropju nekaj časa ni bilo nikogar. Tudi služabniki s čibuki so na nevidno znamenje zginili Ostala sta samo vezir in konzul, med njima pa za laket niže Davna, sključen na podvitih nogah, s prekrižanimi rokami in povešenimi očmi, docela spremenjen v tih enoličen glas, skoraj šepet, s katerim je prevajal konzulu. Vezir je vprašal Davilla, ali ve za vse potankosti carigrajskih dogodkov. Konzul je povedal, da ne ve, toda želi, da bi jih čimprej zvedel, ker so vsi Francozi žalostni zaradi smrti tako iskrenega prijatelja in redkega vladarja, kakršen je bil Selim. «prav pravite,« Je zamišljeno potrdil vezir. »Rajni sultan, ki sedaj uživa že vse rajske sladkosti, je ljubil ln resnično cenil vašo deželo in vašega cesarja. Vsi dobro misleči in plemeniti ljudje brez razlike so zgubili z njim velikega prijatelja.« Vezir je govoril potiho in zastrto, kakor da bi rajnik ležal v sosednji sobi, toda stanovitno se Je oklepal stvarnih dejstev in posameznosti, kakor bi se ogibal pred najtežjim in glavnim. »Kdor ga ni poznal pobliže, še slutiti ne more, kakšna zguba je njegova smrt,«'je nadaljeval vezir. »Selim je bil vsestranski človek, popoln v vsakem pogledu. Iskal je druščino učenih ljudi. Pod imenom Ilhami — Navdahnjeni — Je pisal verze, ki so bili poznavalcem užitek. Sam se spomnim pesmi, ki jo je zložil tisto jutro, ko je zasedel prestol. 3ožja milost mi je dodelila prestol Sulejmana Velikega’, tak je bil začetek, se mi zdi. S pravo strastjo je pa gojil matematiko in stavbarstvo. Osebno je sodeloval pri reformi administracije in davčnega sistema. Obiskoval je šole, spraševal učence in delil nagrade. Po vzpenjal se je na stavbe s slonokoščenim aršinom v roki in nadziral delo, kakovost in vrednost stavbe. Vse je hotel vedeti in videti. Ljubil je delo; bil je zdravega telesa, Na lastne oči sem videl, kako je z enim samim zamahom sablje presekal tri ovne. Gotovo so ga presenetili s prevaro, neoboroženega, kajti s sabljo v roki bi se ne ustrašil nikogar. Ah, preveč je bil plemenit, zaupljiv in lahkoveren.« Samo iz tega, kar je o svojem ljubljenem gospodarju govoril v preteklem času, je bilo moči sklepati, da omenja človeka, ki je umrl. Drugače pa, kot bi se bal ali čaral, se niti z besedico ni spomnil sultanove smrti in izgube. Govoril je naglo in odsotno, kakor bi hotel utišati v sebi drug, notranji govor. Davna je tiho prevajal in skrbel, da ostane čimbolj skrit z glasom in telesom. V nekem trenutku pri zadnjih besedah se je vezir nenadoma lahno zdrznil, kakor bi bil šele sedaj odkril in zagledal tolmača. Obrnil se je k njemu z vsem životom, počasi in togo kot soha, ki jo potiskajo nevidne roke, in zapičil mrtvi, strahotni pogled kamnite sohe v Davno, ki je še huje ukrivil hrbet. Pogovor je bil za ta dan končan. Oba, konzul in tolmač, sta odšla kakor iz grobnice. Davna je bil bled ko mrlič, s kapljami mrzlega potu na čelu, Da-ville je molčal skoz do doma. Med najhujše strahote, ki Jih je v teku let doživel v Travniku, je pa vpisal tudi ta pošastni premik žive sohe. Toda pogin strmoglavljenega sultana Selima je še trdneje povezal nesrečnega vezirja s konzulom, ki je znal lepo poslušati pa pametno in s pravo mero sodelovati v žalostnih vezirjevih pogovorih. Že čez nekaj dni je bil konzul spet poklican k vezirju. Ibrahim paša je dobil iz Carigrada nova poročila od nekega sluge, ki je bil navzoč pri Selimovi smrti, in je očitno hotel o tem razpravljati s konzulom. Na zunaj ni bilo mogoče uganiti, kaj je vezir v teh desetih dneh preživljal v sebi, toda iz pogovora je konzul spoznal, da se pomirja z izgubo in privaja bolečini. Zdaj je o sultanovi smrti že govoril kot o popolnoma dokončani stvari. Naslednjih petnajst dni je bil konzul trikrat z vezirjem; dvakrat na posvetu, enkrat pa sta šla gledat, kako ulivajo topove v novi vezirjevi livarni. Konzul je vsakokrat prišel s spiskom prošenj in tekočih zadev. Vse Je bilo urejeno hitro in skoraj vse ugodno. Takoj nato je vezir z grenkim in strastnim zadovoljstvom omenil Selimov tragičen konec in razloge in potankosti dogodka. Njegova potreba, da o tem govori, Je bila velika in nepremagljiva, francoski konzul Je pa bil edini človek, ki se mu je zdel primeren za tak pogovor. Z ustreznimi redkimi vprašanji ga je Daville dopolnjeval in spodbujal in mu kazal svoje sočutje. Tako mu Je vezir povedal vse potankosti zadnjega dejanja Selimove in v bistvu tudi svoje tragedije. Videti je bilo, da bi se prav o teh potankostih rad na široko razgovoril. Gibanje v korist strmoglavljenega sultana Selima III. Je začel Mustafa Barjaktar, eden izmed boljših vojskovodij, pošten, toda okoren in neuk mož. Iz Vlaške je s svojimi Arnav-ti odšel na Carigrad z namenom, da vrže ničvredno vlado ln njenega sultana Mustafo, Selima pa osvobodi ujetništva v se-raju in vrne na prestol. Povsod je bil dobro sprejet in prispel je v Carigrad, kjer so ga pozdravili kot zmagovalca in osvoboditelja. Srečno je prišel prav do seraja in stopil na prvo dvorišče, toda bostandžibaši se je posrečilo, da mu je pred nosom zaloputnil velike notranje dveri. Zdaj je pogumni, toda preprosti in nerodni Barjaktar storil usodno napako. Ža- na sultana, ki je v tem trenutku klečal in se s čelo1”, ,t preproge. Sužnji so pomagali agi; eden je držal suit*1 10 t ti, Us' V( 0 1 v0 'fr »k :«i ke, drugi pa so z bodali razganjali služabništvo. f Konzul je nenadoma začutil, kako s0 mu po maže h mravljinci. Poslušal je samo na pol in nen»°tJ ! mislil, da ima pred seboi norca in da ie vezirieva P", r j. mislil, da ima pred seboj norca in da je vezirjeva ** „ v še bolj pošastna m zmedena kakor njegova nenava“* if , zmedena KaKor njegova ne«» njosU Davna je stežka prevajal, preskakoval je sta miconl J _ * puščal besede. J «Nor je, nedvomno nor!« je dejal konzul sam Pri / . . Vezir je pa neomajno nadaljeval svojo pripoved * ^ {« nim molilnim glasom, kakor da ne govori človeku *( 'i be, temveč v nekakšnem notranjem dialogu, in vLiA pozorno in natančno je omenjai tudi najmanjše P® , V. kakor da je to neznansko važno, kakor da čara *** p n rešuje sultana, katerega ni mogel rešiti. Gnan od ^ ve in nepremagljive potrebe je bil pripravljen gla?0,,*! 4 vse, kar je slišal od ubeglega očividca in mu sedal /j ši. Vsekakor je vezir preživljal dneve prehodne bila vrsta slepila, ki mu je bil vzrok in središče Prw, J' VJBI.U Slepim, ki mu je Dll vzroK in sremsee ** W) r. ma III. Te svoje muke se je vsaj nekoliko reševal.^di1 soval vso dramo, kakor se je po njegovih mislih mu dobromislečemu tujcu. " |j( *j In konzul je jasno videl to borbo, proti svoji ^ jpd čel je vpiti in zahtevati, da takoj osvobode odstavljenega zakonitega sultana Selima. Ko je bedasti, toda potuhnjeni in moral podrobno spremljati in vsak hip ga je zn°v8 vala groza. " |i(ft V borbi, ki je divjala, je nadaljeval vezir, se J® ? A srečiio, da se je iztrgal In s krepkim udarcem , L) Kislar ago. Stal je sredi sobe in mlatil okrog s, Ljji 5|l in nogami. Ogibaje se udarcev, so ga naskakoval* t,rljii<1pi Eden izmed njih je imel lok brez strelice in Je vratno lovil sultanovo glavo, da bi mu nataknili faghjp krvoločni sultan Mustafa videl, da Je Barjaktar gospodar položaja, je ukazal, da Selima takoj ubijejo. Neka sužnja je izdala nesrečnega sultana; pravkar je opravljal popoldansko molitev, ko so v sob0 vdrli Kislar aga in njegovi štirje pomočniki. Skraja so zmedeno obstali, potem je Kislar aga planil tako zadavili. (»Sultan je bil brez sablje, ko bi j° ‘‘ pl druga pela,« je žalostno ponavljal vezir.) Braneč s^is'8r pred to tetivo, je Selim pustil vnemar padlega (Nadalje^