SP «s»t ■ »3.. wÉwtw Ifwlfte® stane 20 «riparlali. - HB« : ''-1 hHw>»~, 31. julij,1 Itna. : I>tn*te !*. M| I f ILE Tj.Hßjajo vsak torek, četrtek ln soboto ob 4. uri popoldne. — Posameabe številke-20 v. —• ì*o .posti se list ne posti.» Pobuna mariborskega vojaštva. Vojaška oblast nam je dovolila, da smemo poročati o pobuni vojaštva v noči Od 22. na 23. julija. Predpriprave za pobuno. Naši stari neprijatelji Nemci in nemčurji ne morejo preboleti udarca, da je postal Maribor slovenski. Najeli so si boljševiške agitatorje, ki so že več meseeev pripravljali med vojaštvom tla za boljševiško pobuno. Agitatorji so imeli na razpolago tudi dovolj denarja. Vabili so naše slovenske dragonce, topničarje in moštvo maiibor-skega pešpolka v slaboglasne gostilne. Tam so jim dajali za pijačo, kolikor so jo hoteli. Postregli so jim z jestvinami in cigaretami. Na ta način so jih zvabljali v svoi tabor in jih zastrupljali z boljševiškim, protidržavnim strupom. Boljševiškim agitatorjem so pridno pomagali odpuščeni, a neizgnani uradniki in železničarji. Boijševiški voditelj poslan iz Dunaja v Maribor. Dokazano menda je, da je glavna boljše-viška organizacija — skorogotovo napršenapo Nemcih in socialističnih boljševikih v Sloveniji — poslala v Maribor že pred mesci enega najbolj izvežbanih boljševikov, pešca-invalida Karla Toplak v Maribor. Toplak je obiskoval na Dunaju tri mesece boljševiško šolo. Ko je Toplak dospel v Maribor, si ga videl skoro vsak dan opoldne in zvečer na Glavnem trgu, kjer je imel na solnčni strani trga vsak dan zbranih krog sebe vse polno vojakov. Pri sebi je imel vse polne žepe cigaret. Iu tega nevarnega boljševiškega a-gentà so spre?eli v jugoslovansko armado. Zaposlen je bil v pisarni dragonske vojašnice. Soba, v kateri je delal, in gostilna „zur Lokomotive“, kamor je zahajal, je bila vedno polna drugih vojakov. Seveda naši jugoslovanski častniki niso v „delovanju“ invalida Top'aka videli prav nič državi nevarnega, ker so kot vojnemu pohabljencu zaupali. Niti vodijo proti jugu in severu. Nimamo sicer na razpolago uradnih spisov o celi pobuni, a od merodajne strani se nam je zatrjevalo, da vodijo niti boljševiško-nemčurske organizacije med vojaštvom daleč na jug in sever. Italijani in Neitici só yrgli mnogo tisočakov med podkupljive vojake in so na ta način prir pravljali tla za veliko pobuno vojaštva po celi Sloveniji, Hrvaški in Čeh o slo vaški. Nemogoče namreč je, da bi bil to samo „slučaj“, ako se eden in isti dan pol unijo vojaš ie čete v Mariboru, kar v treh vojašnicah, v Varaždinu, na Koroškem in na čehc slovaškem.= Začetek pobune. ° V Bilo je v torek, dne 22. julija zvečer. Mesto je ižjgledalo kakor navadno. Na ulicah je šetalo občinstvo. Marsikomu se je dozdevalo nekaj nenavadnega, da je na ulici tako malo prostega vojaštva. Točno 10 minut pred 21. (9.) uro so počili v dragonski vojašnici trije streli. In takoj nato je začelo pokati v magdalenskem predmestju, kakor da bi trčila dva sovražna polka skupaj. Drdrale so tudi strojnice. Slišal) se je tudi 8 pokov ročnih granat. Pobuna se je zanesla tudi v topniško vojašnico. Boijševikt prodirajo proti mostu. Oddelek boljševikov se ja nagloma približal dravskemu mostu in se je s strojnico utaboril na višini pred mostom, kjèr ima lo ičar Majer svoje prostore. Od tam so začeli sfrcljai v mesto, da je bilo joj! K sreči je bila strojnica namerjena previsoko. Del upornikov se je skušal polastiti zaloge municije, a to je že stražil oddelek zvestih vojakov. V domobranski vojašnici večina moštva mariborskega polka ni bila takoj dostopna za pobuno. Ko pa so pridrveli odposlanci dragoncev iu topničarjev v Melje, je začelo tudi pokati iz domobranske vojašnice, je že prišel oddelek Hrvatov ib je del moštva zadržal. Ena stotnija marib. polka, pa je udrla čez Leitersberg po o-vinku v mesto in je na Glavnem trgu prišla Hrvatom za hrbet. Pet vojakov je že udrlo na magistrat. Položaj je postal kritičen. V tem momentu so. dobili Hrvati oj ačenj e ter so začeli s strojnicami škropiti po uporniških vrstah. Pobunjeni oddelki so se spoprijeli tudi na glavnem kolodvoru in na več drugih mestih z zvestimi oddelki. Uporniki premagani. Med 2. in 3. uro zjutraj, 23. julija so bili puntarji premagani. Hrvati, Srbi in del zvestih Slovencev* so razpršili s pomočjo vrlojunaških tržaških policijskih stražnikov pobunjene oddelke. Zapeljani vojaki, kar jih ni bilo polovljenih, so se razpršili na vse strani. Do pol 5. ure zjutraj so se še slišali posamezni streli, a nato je nastal popoln mir. Zaprli so približno 100 oseb, med temi tudi nekaj civilistov. Mrtvih je bilo samo 6—8 oseb, vsi od pobunjenih oddelkov, naši so imeli samo 3 ranjence. Dravski most je bil precej okrvavljen. Preki sod. — Ove smrtni obsodbi. Voditelje puntarjev sodi preki sod — vojaško sodišče. Prva sta bila obsojena na šmift 211etni dragonec Adolf Podkubovšek, doma iz Loč pri Konjicah in pešec-inValid Karel Toplak iz ptujske okolice. Upornik Jakob Turk iz brežiške okolice je bil radi mladoletnosti obsojen na 10 let težke ječe. Pieki sod še posluje naprej. ' Izvršeni smrtni obsodbi. Ko so obsojénèemk naznanili, da bosta u-streljena, sta bila popolnoma osupnjena. Pred izvršitvijo smrtne obsodbe sta obsojenca v ječi v dravski vojašnici prejela sv. zakramente. Spovedala sta ju frančiškan o. Elekt Hamler hi voj-ni kurat Pavel Zavadlal. Duhovnika sta ju dobro pripravila na šiinrt. Bila sta popolpoma skesana. O&vlden je bil učinek sy. zakramentov in dobre priprave na 'smrt. Dne 29. julija ob pol 8ih so na dvoriščn dravske vojašnice spravili Podkubovšeka in Toplaka v pokrit voz mariborske rešilne postaje. V vozu so sedeli: ob-, sojenca, vojni kurat Zavadlal in 2. straži. Na vsaki strani voza so korakali po 3 vojaki, spredaj in zadaj pa po pol voda vojakov. Voz je polagoma vozil iz dravske vojašnice, po Koroški ulici, čez Glavni trg in dravski most v topniško vojašnico. Prostor za usmrtitev, je bil pripravljen na dvorišču vojašnice v bližini velikega j konjskega vežbališča. Vojaški sodnik dr. Pestev-šek je prečital smrtno obsodbo. . Obsojenca sta bila grozno potrta. Vojni kurat je še obudil enkrat z njima kesanje ter molil. Zavezali so jima oči. Častnik je dal vojakom povelje, in padli so na vsakega obsojenca po tri streli. Oba sta bila dobro zadeta in sta bila takoj mrtva. Izvršitvi smrtne obsodbe je prisostvovalo srbsko, slovensko in hrvatsko vojaštvo,. Vojni kurat je j nato trupla blagoslovil. Ulična imena v Mariboru. . n"; (DUfŠ.] ^ Grabengasse: „Ob mestnem jarku“, ne samo „Ob jarku“. Z nemško bosedo „Graben“ smo, ako govorimo o mestu, vajpni spajati po- i jem mestni jàrek; s slovensko besedo jarek pa ne. Ker smo bolj kmetsko vzgojeni, mislimo pri besedi jarek le' najbolj na cestne in slične jarke. Kaserngasse:V tej ulici nikdar ni bilo dominikanskega samostana; držala pa je ta ulica do minoritskega samostana. Mnenje odseka je krivo in označba ^Dominikanska ulica“ torej brez podlage. Kasernplatz: Za ta trg predlaga odsek „Stari trg“, utemeljevaje to, s tem, da je to Ml j najstarejši trg starega mesta. Tp je zopet krir \ vo. Prvotno mesto je stalo med zidom, ki je tekel za vzhodnim robom Gosposke ulice zidom, tekočim skoro vzporedno s Freibausgasse, a malo severno od nje, zidom, skoro vzporednim z Badgasse, a nekoliko zapadno od nje, in zidom južno od Schillerstraße, ki ga je še zdaj dt loma videti. Pozneje se je mesto razširilo na zapad do ^phmidererjevega drevoreda, tako da sta postaja nova ogla ob poslopju, v kojem je okrajni zastop, in pri pokopališču. In zopet pozneje se je mesto razširilo na jug, a le tako daleč, da sta se Lendplatz in Lederergasse že nahajala, izven mestnega zida. Potemtakem je najstarejši trg bil Grajski trg; za tem je nastal trg okoli pokopališča ob sedanji stolni cerkvi; in še le v tretji fazi se nam pokaže poleg Glavnega trga tUdi Kasernplatz. (Dalje prifiodnjiS.) Ministrska križa. O ministrski krizi v Beogradu so dosti govorili, pa malo povedali slovenski časniki, zlasti ljubljanska dnevnika. Beogradski srbski listi, ki so v največji bližini takoimenoyane krize, pa o njej ne govorijo skoro nič. Iz tega se do sklepati, da stvar ni tako akutna, kakor si to neka-terniki predstavljajo. Istina pa je, da v mini strstvu že dolgo ni potrebnega soglasja in prav« skladnosti .ter da zadostuje le majhen povod, ki lahko razprši ministrstvo V sedan ji sestavF. Resnica je tudi, da je v imenu stvari potrebno, da se nekatere osebe, ki svoji nalogi niso kos, izmenjajo z boljšimi. Neogibna stvarna podlaga za rekonstrukcijo ministrstva je preureditev političnih in upravnih razmer po nekaterih pokrajinah, zlasti na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji. To tudi ve ministrski predsednik Protič ih njegovo potovanje v Zagreb je presojati s tega stališča. Pribičevičeva metoda je v naši notranji politiki zagrešila marsikaj, in dokler se ne odpravijo glavne napakè, ne more priti do skupnega delovanja vseh strank v Narodnem predstavništvu in do konsolidiranega koalicijskega kabineta. Naš Jugoslovanski klub je imel popolnoma prav, ko je ob Koroščevi krizi opozoril na potrebno preureditev pó ràznih pokrajinah kot predpogoj urejenega in vzajemnega delovanja v ministrstvu. Najnovejše k ministerski krizi. Kriza je že stopila v akutni štadij. Prestolonaslednik regent Aleksander se je s svojega potovanja dne, 29. julija vrnil v;Beograd. V sredo mu je bila predložena pismena ostavka celokupnega ministrstva po ministrskem predsedniku Protiču, ki sedaj biva v Zagrebu. V sredo predpoldne je bila ministrska seja, kateri je . predsedoval dr. Korošec in pri kateri so bili navzoči vsi ministri razen Protiča. Popoldne je prestolonaslednik v Topčideru sprejel dr. Korošca, s katerim je delj časa konferiral. Potem sta bila sprejem ministra Pribičevič (demokrat) in dr. NinčiČ (radikalec). O rešitvi krize krožijo razne vesti. Govori se tudi o tem. da bi Pašič prevzel ministrsko predsedstvo, Korošec bi ostal pod-predsednik, Pribičevič pa ne več notranji mini? ster, marveč minister za konstituanto. Plebiscit na Koroškem. (Izvirno poročilo iz Pariza.) Plebiscitna Koroškem (odsek A) bo 3 mesece :,po uveljavi mirovne pogodbe. Uprava odseka A bo dotlej jugoslovanska. Glasovati sme oseba 1.) ,k Fajgelj, Anton Majer, Franc Zm^zèk'dn^J. Vidmar, vsi v Mariboru. » ^Pisemski promet z Nemško Avstrijo in Čeho- slovaško je<: zopet òtvorjen za sledeče poštne pošiljke: navadna odprta pisma, navadne in priporočene dè|tfsfnce, hepriporočene vzorce in na-vadn ^tiMOvMe/?^ ihOzeiristvo naslovljena pisma se moräj^1'bMi kjetiztire oddajati odprta. Nòve dräjgiiffske doklade za učitelje ljudskih in meščahskirsol ..spo' i naredbi ministrskega sveta z dne 2&t junija 1919 se odmerijo in nakažejo, kakor hitro dospejo poročila šolskih vodstev, oziroma vpokojencev in učiteljskih vdov o sta- nja družin posameznih učiteljev. Draginj pke doklade bi Še po podatkih o rodbinskem stanju, ki jih ima sedaj na razpolago deželno knjigovodstvo, ne mogle odmeriti, ker so draginjske doklade po omenjeni naredbi ministrskega sveta dolo Sene po drugačni podlagi, nego je uveljavljena po naredbi poverjeništva za uk in bogočastje in za finance z dne 13. decembra 1918, št. 225 „Uradni list." Zato bo višji šolski svet pozval šolska vodstva in vpokojence ter vdove učiteljev, da nemudoma predlože poročila s potrebnimi podatki. Šolska vodstva in učitelji se opozarjajo na poziv, ki izide v prihodnjih dneh v slovenskih dnevnik'b. Žrtev železniške nesreče na Pragerskem je postal te dni vrl železničar Javornik. Ponesrečen železničar. Na mariborskem kolodvoru je lokomotiva zdrobila nogo železničarju Zafošniku. Želežniška nesreča. Dopoldne, dne 29. julija je skočil osebni ljutomerski vlak pri Raden ;ih, na neznan način s tira ter so se prevrnili štiri vagoni. Težko ranjena je bila ena oseba, o vojaških poškodovancih še nimamo natančnih poročil. Vlak je imel pet ur zamude. JSZ skupina Maribor, naznanja vsem, ki se nameravajo udeležiti delavskega slavlja v Zagrebu, da se odpeljemo iz Maribora v soboto, dne 2. avgusta s popoldanskim vlakom in mora biti točno ob 4. uri (16.) vsak na kolodvoru. Kdor še do tedaj ne bo imel izkaznice za polovično vožnjo, jo dobi pri tov. Krepek-u na kolodvoru. Mariborski Orel ima svojo odborovo sejo v prostorih uredništva „Straže" v petek (1. avgusta) ok 19. uri. PeVCem. Prihodnji petek 1. avgusta ob 1972 pevska vaja v prostorih Narodnega doma. Dev. Pevske vaje SKSZ. se do preklica ne vršijo, radi odsotnosti pevovodja. Prihodnja pevska vaja se bo po časopisih pravočasno objavila. V Jarenini, dne IO. avgusta po večernicah uprizorijo dijaki iz Maribora igro „Zloba in zvestoba." Vse domačine in sosede vabimo k obilni udeležbi. Natančnejši spored v prihodnji številki. Draginske doklade državnih uslužbencev in upokojencev. Finančno mnrstrstvo v Beogradu je odredilo, da se zvišane doklade z veljavnostjo dne 1. julija 1.1. likvidirajo in nakažejo kakor hitro mogoče, na vsak način pa v prvem tednu meseca avgusta. Uvoz sladkorja svoboden. Po poročilih iz Beograda dela vlada na to, da se dovoli svoboden uvoz sladkorja iz inozemstva, da bi se na ta način odvomoglo pomanjkanju sladkorja ter preprečila verižna trgorina s sladkorjem v našem kraljestvu. Ljudska veselica prostovoljne požarne brambe na Pobrežju pri Mariboru v nedeljo, dne 27. julija se je izborno obnesla. Z nekako bojazmjo je šlo načelstvo na to prvo prireditev slovenske požarne brambe. Pa glejl Lepo vreme, dober obisk, čisti dobičekl Prišla je na poset tildi požar- I na bramba iz. Hotinje vasi pri Slivnici. Darovali so za gasilno orodje gg.: Ahtik 100 K, Gniušek 50 K, Jančer, Jerauš in Keršnik vsak po 20 K Hvala! — Načelstvo. Poincaré ne bo več kandidiral. „Echo de Paris“ prinaša: Francoski predsednik se ne bo več potegoval za predsedstvo ljudovlade. Po preteku njegove dobe se vrne v aktivno politično življenje. Slovenci širite naše liste! INSERATI. ” Med dr. Vitko marin zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4 ) ure v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205. SUKANEC (cvirn) 1 klopčič, (špula) 366 m črn št. 24, 30, 36 bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6-— 1 ducat... . K 69 — Kom aklidišče ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg št. 6. Trgovci znaten popust 250 kron nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi ali odstopi boljše stanovanje b 8—4 sobami, kuhinjo ia potrebnimi shrambami r Maribora. Ponudbe pod „250 K nagrede“ na uprav-ništro tega lista. 206—1411—184 Prima svinjska mast, suho meso, klobase, fižol, pražen ječmen, ala „Kneip“ kavin . ' . nadomestek * Predaja na drobno in debelo Prva 8.a7c-'sia tvornica suho. me aiate robe in masti J ’I v® O Ć Nova Gradi-ka. Podružnica Maribor, Glavni trg št. 21. 1412—135 226 X - '*>' / od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja ALOJZIJ AHBEIVBB, Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mostu). 719 Oznanila Um&n-Ppe» , HHartbof. ? Naznanjam uljudno p. n. občinstvu, da sém s 15. julijem otvoril prvo in edino slovensko oblastveno koncesiomrano POSREDOVALNICO za obrat z zemljišči : nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila itd. K. TROHA samo Tegettfcftfova cesta št 30 pritličje, # 1410-^-183