fš «alti pr»i«n&n te Katol. Tiskarni, Kopitar fcve niice St. 2. Rokopisi te ne vrofajo, cefrackovata pi.sma ne v sprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17 IjhajavseMan. izvzemSi nedelje in praznike, ol> pol 6. uri popoldne. Štev. 298. Gabilo na naročbo. S I. januvarijem se pričenja nova na-rocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: V Ljubljani, v soboto 28. decembra 1901. Letnik XXIX. Vse leto 20 kron-Pol leta 10 « Vse leto 26 kron Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,, Slovenca". Pred deželnim zborom. Zadnja dneva tega leta se snidejo novo-voljeni poslanci h kratkemu zasedanju, da rešijo po dnevnem redu začasni proračun in volijo deželni odbor. Ko stopajo naši poslanci v deželno zbornico, ne moremo zamolčati grenkih in trpkih čutil, ki se nam vsiljujejo, kadarkoli se ozremo na to po krivičnem volilnem redu izvoljeno zbornico, v kateri imajo po znani slovensko-nemški zvezi vodilno besedo ljudje, ki ne čutijo z ljudstvom, ampak delajo naravnost zoper njegove interese. Trpko čuvstvo nas navdaje, ko vidimo, da se ta krivični zistem umetno vzdržuje in fruktificira od strani deželne vlade. Naši nasprotniki si dovoljujejo uprav nečuvene stvari. Spominjamo le na gorostasno trditev dr. Tavčarjevo, da bo slovensko-nemška zveza skrbela za to, da »noben klerikalec nič ne dobi«. Dr. Tavčar je deželni odbornik, je za to plačan, da pravično izvršuje tiste posle, ki jih nalaga deželno odborništvo. Vprašujemo, ali je tak človek, ki že naprej proglasi načelo krivice, sposoben za tako mesto, kakor je odborniško? Vprašamo: Ali zasluži od naše strani stranka teh načel kaj spoštovanja in obzira? Vpra Sujemo: Kako stališče naj imajo naši poslanci proti vladi, katera se ravno s tem vzdržuje, da od zadej podpira ta »liberalni« zistem? Mislimo, da je odgovor na to vsakemu jasen. Ljudstvo je pokazalo s heroizmom, da ogromna večina našega prebivalstva s studom obsoja ta zistem. Vse u r a d-ništvoseje postavilo na stran dr. Tavčarjevo. Ljudstvo je to videlo, a ravno to ga je napolnilo z gnevom in odločnostjo. Poslanci imajo v zbornici izražati ljudsko mnenje. Oni morajo braniti one, katere zastopajo, proti krivicam. Oni morajo povedati neustrašeno nasprotnikom in vladi, kaj o njih sodi ljudstvo. Eden glas gre po vsej deželi: Najstrožji odpor proti dosedanjemu zistemu! Vsak korak, ki ga storč poslanci v tem oziru, bo ljudstvo z veseljem pozdravilo, a vsako bojazljivost, vsako nedostojno paktiranje s krivičnim nasprotnikom, vsako odjenljivost, vsako omahljivost v načelnih vprašanjih bo obsojalo najostrejše. Ker slučajno manjka še nekaj do absolutne večine naši stranki, bodo izkušali nasprotniki svojo slučajno numerično večino izrabljati, kakor so jo doslej. Naši poslanci imajo dvojno prednost: Prvič je sedaj naše zastopstvo po inteligenci daleč naprej liberalnemu, drugič pa imajo naši poslanci zavest, da stoji za njimi masa slovenskega naroda. In ta zavest jim mora dajati pogum, da se neustrašeno bore za svoje in svojega naroda pravice. Katoliško vseučilišče v Sol-nogradu. Liberalci imajo zopet predmet, čez katerega morejo zabavljati. Sicer jih katoliško vseučilišče v Solnogradu pravzaprav ne bi smelo nič brigati. Društvo, ki ga hoče usta- noviti, nabira prispevke pri katoličanih in pušča liberalce principielno pri miru. Tudi ne bo nihče silil liberalcev, n3j gredo študirat v Solnograd. Vsak bo šel lahko tudi nadalje na druga vseučilišča poslušat jude in judom podobne učenjake. A to, da so zlasti v vseučiliških krogih — in sicer najbolj v judovsko liberalnih krogih — tako razburjeni, to nam kaže, da so avstrijski škofje s svojim pastirskim listom glede katoliškega vseučilišča zadeli pravo in se dotaknili točke, ki je za celo Avstrijo največje važnosti. »Neue Freie Presse«, ta judovski organ, ki si prisvaja pravico kritizirati vse, kar je katoliško, se je obrnila do raznih liberalnih vseučiliških profesorjev, naj izreko svoje mnenje o katoliškem vseučilišču. Res so odgovorili razni liberalni profesorji dunajskega vseučilišča. Judovski dnevnik je prinesel seveda samo izjave proti katoliškemu vseučilišču. Kar so izjavili zastopniki liberalne znanosti, je pa tako plitvo in nelogično, da ravno po svoji neznanstvenosti dokazuje potrebo vseučilišča, na katerem bi poučevali bolj logično misleči ljudje, kakor so citirani profesorji. Iz raznih izjav priobčujemo tu le zna-čilnejše. Prof. A. pl. Prisch pravi, da »pravo-verjej eamo moti in ovira v zdravniškem pokliou, kateri more samo v najbolj humanitarnem pojmovanju izpolnjevati svojo visoko nalogo.« Ta profesor menda ne ve, da ravno katoliška vera uči najplemenitejše človekoljubje. Kako bi moglo pravoverje ovirati koga v zdravniškem poklicu, nam tudi ni prav jasno. Znani prof. Fr. J o d 1 pravi, da ne sme cerkev nadzirati znanstvenega pouka, ampak samo velika »učenjaška republika«. Kdor ima le količkaj pregleda čez sodobno mo-droslovno slovstvo, pač ve, da je ta beseda o >učenjaški republiki« prazna fraza. Ta profesor pravi, da »morajo biti mogoče v državi druga poleg druge ne le razne oblike verstev, ampak tudi vera in nevera, religija in svobodomiselstvo.» Lep filozof to, ki pri- znava nasprotujočim si trditvam isto upravičenost ! Tu se neha vsaka logika. Dr. Ernst M a c h pa se boji celo za obstoj avstrijske države, če bi se ustanovilo katoliško vseučilišče I Prof. Myrbach v Inomostu pa računa, koliko poslušavcev bi izgubili liberalni inomostski profesorji. Prof. Ant. M e n g e r pravi, da je krščanstvo nastalo deloma iz judovskega ljudskega verstva, deloma iz grškega modro-slovja, in da je zato mnogokrat z znanostjo v nerešljivem nasprotstvu. Ta mož očividno ne ve, kaj je krščanstvo. On se sklicuje na Schopenhauerja in — Nietzscheja, češ ta dva sta v nasprotstvu s krščanstvom, torej krščanstvo ni znanstveno ! Le pomilovanje nam zbuja ta učenjak, če na podlagi tako kon-fuznih pojmov trdi, da so konfesionalna vseučilišča »v svojem jedru gnila.« Prof. dr. K a r o 1 M e n g e r trdi, da ne sme nihče drugi imeti nadoblasti nad vseučilišči, kakor le država. Tako? Prej citirani Jodl je pa rekel, da sme nadzirati znanost samo »svobodna učenjaška republika« Dokler se ta dva kolega med seboj ne pobotata, kdo ima prav, nam bodi dovoljeno, da smatramo trditve obeh kot ne-osnovane. Jud dr. Nothnagel pravi, da je katoliško vseučilišče zato škodljivo, ker so liberalna vseučilišča »z bronastim glasom oznanjevala kategorični imperativ dolžnosti.« To je razlog! Učeni jud naj vendar enkrat primerja prazni Kantov kategorični imperativ, ki ni nič drugega, kakor prazna modro-slovna fraza, z moralnimi zapovedmi krščanstva, pa bo videl, kako neumnost je povedal ! Dunajski prorektor dr. pl. S c h r u t k a pa išče v državnih paragrafih sredstev, s katerimi bi se dala preprečiti ustanovitev katoliškega vseučilišča. Prazni in plitvi so ti izgovori in dokazujejo, da je res treba vseučilišča, na kate-rom bi se vsaj večne resnice zdrave 1 o-gike poučevale malo bolje, kakor jih poj- L S S T E K. Nove klerikalne hudobije. Dejstvo je, katero se žalibog utajiti ne da, da je sedaj vreme prav popolnoma za nič. Nekaj tednov neprestanega deževja! Pogosto beremo v časnikih o ljudeh, kateri so postali radi dolgotrajnega deževnega vremena melanholični ter so si v tako žalostnem dušnem stanju končali življenje. Oglasiti se utegne tu kedo, ter nam zabrusiti v obraz znano Prešernovo trditev, da »kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' al' toži«. Toda takemu hočemo takoj raz-odeti, zakaj smo baš tako začeli, kakor smo. Nasprotniki smo namreč, to se razume, samomora. Kedar nas torej napade slaba volja, ne udamo se ji, marveč jo skušamo pregnati. To pot segli smo po zadnjem »Rodoljubu«. Ne morda radi tega, kakor bi kedo utegnil misliti, ker ta list bravce z različnimi konfuznimi članki »mori«. Saj smo že povedali, da smo principijeini nasprotniki samomora. Da bi z Valjhunom iskali »lice njega, ki kriv moritve je velike«, to se nam zdi popolnoma odveč, ker se nam prijazno, pa tudi samozavestno smehlja nasproti iz vsake vrstice »tnorečih« člankov. Toda slabo voljo hočemo pregnati in zato prebiramo včasih »Rodoljubove« članke. Ravno zadnji njegov uvodnik je izvrsten preganjavec slabe volje. Pričeli smo ga brati od zadej. To priznamo odkrito. Morda nas bo kedo karal, češ, da smo podobni tistim radovednim ženskam, katere iz knjižnic izposojene romane začenjajo čitati pri koncu, da vidijo, »ali sta se vzela«. Takim klevetnikom moramo odgovoriti z vso odločnostjo, da se motijo. Velikokrat smo namreč že pričeli čitati »Rodoljubove« članke od spredaj, a glave nismo našli. Poskusimo nasprotno, morda jo dobimo. Zato torej smo začeli od zadej. In zares, koj prva beseda od zadej je »glave«. Morda jo bomo le na šli, člankovo glavo. Prečitajmo torej v to svrho ves zadnji stavok: »Vrzite no vaše debele klobuke na tla, da pride kaj svežega zraka na vaše glave.« No, ta je pa huda! List je torej sam prepričan, da treba njegovim bravcem malo svežega zraka na glavo. »Spoznavaj samega sebe,« ta rek so imeli zelo v čislih že stari Grki, ljudstvo, katero je bilo, kakor vsakemu srednješolcu znano, polno modrosti. Tako globoko spoznanje samega sebe le pri poroča članek in zato si ga oglejmo. Začenja s hvalo oreha. »Oreh daje senco in žlahten, drag sad za potvice.« Kako pri- jetno nam veje nasproti iz tega stavka duh tiste poezije, ki se razširja po šolskih in domačih nalogah tretješolca. »Mladost, po tvoji temni zarji srce bridko zdihuje,« in zavidamo gospode profesorje, ki imajo pri popravljanji srednješolskih nalog tolikokrat priliko, buditi take sladke spomine. Nam časnikarjem nudi se taka prilika redko, tem bolj se je torej veselimo. »Oreh daje senco in žlahten, drag sad za potvice.« To je poezija, koj za tem prido na vrsto bolj praktična stvar. »Nekaj hrastovja je še ostalo pri nas. Zaradi listja in lesa za korita se je varovalo.« Toda sedaj je vsega konec, oreh in hrast padata pod sekiro. »Kakor norec prodaja naš kmet ta les.« In kedo jo to zakrivil ? Prijatelj ! Ali se nisi ozrl po zgodovini pretekle dobe ? Ali nisi ob roki naših časnikov prepotoval Italije in Španije? Kako moreš vprašati, kdo je to zakrivil? Klerikalci, predragi prijatelj, klerikalci! Le beri »Rodoljuba«. Torej oreh in hrast podrli so klerikalci. Ali »Rodoljubov« člankar dolži jih še drugih hudobij. Veleposestva so prodajajo. O, klerikalci I Kupi jih kedo drug, ne kmet. O, klerikalci! Ta jih potem razkosa ! O, klerikalci! Sedaj še le kupujejo kmetje in mož dela dobiček. O, klerikalci ! Vso to tarnanje končava člankar s pozivom: »Slovenski kmet, dokler si še tako neumen, ostani ob volitvah doma!« Reči moramo, da ta poziv ni tako smešen, kakor trdijo nekateri, marveč zelo koristen. Dokaz : »Rodoljub« dela v korist liberalne stranke. Ako bi kmetje ostali ob vo-litvi doma, potem bi liberalci v kmečkih občinah zmagali. Torej je »Rodoljubov« poziv liberalni stranki v korist. bamo, če se bodo kmetje po njem ravnali? Morda jim počasi odpre oči razkrivanje takih »klerikalnih hudobij«, kakoršne razkriva zadnji »Rodoljub«. Parlamentarec — Martin! Majhna iskrica vname včasih hud ogenj, se pravi v pregovoru. V Ljubljani pa je zadnje dni nek parlamentarec z znanim »nedolžnim« feljtonom, — kjer je s pomočjo svojega prisiljenega in »neprisiljenega« humorja napadel in raztelesil nekega Martina vrha, — vzbudil toliko hrupa, da stoji še danes vsa »literarna« (?!) Ljubljana pod uti-som tega epičnega »bisera«. Martin sam se pa pod in nad tem udarcem ni mogel potolažiti, ranjon na svoji lovski časti, šel jo in si najel znanega zagovornika v lovskih stvareh, ki naj bi nazaj zamahnil, in tako je priromal na svet že drug leljtonček, mod mujejo liberalni, v glavnih resnicah needini in razcepljeni prolesorji. Iz zakona se pač ne bo dal izviti razlog, s katerim bi se dala preprečiti ustanovitev kat. vseučilišča, kajti člen 17. drž. tem. zakona z dne 21. dec. 1867 priznava pravico do ustanovitve šol vsakemu državljanu, ki se je zato usposobil. Katoliška cerkev pa, ki je ustanovila že toliko vseučilišč, bo pač sposobna po svojih škofih ustanoviti tako šolo tudi v Avstriji. Zakon z dne 25. maja 1868 priznava to pravico še posebej vsem verskim družbam in cerkvam. Tudi se je zakon v istem smislu že tolmačil proti protestantom. Zato bo pač najbrže vse liberalno prizadevanje zastonj. Napadi na kat. vseučilišče ne izvirajo v resnici iz skrbi za »svobodo vede«, ampak ker čutijo zastopniki liberalne znanosti, posebno profesorji zmedenih mo-droslovnih zistemov, da bo katoliško vseučilišče uspevalo v vsakem oziru. Tudi dijaki bodo sposobnejši za razne službe, ker se bodo več učili in ker bodo bolje vzgojeni, kakor učenci raznih že skoro požidovljenih iakultet na državnih vseučiliščih. Kmetijske zadruge. i. (Govor poslanca Žitnika v državnem zboru.) Dne 16. decembra je v razpravi o zakonu glede stanovskih kmetijskih zadrug poslanec Žitnik pri § 13. predlagal, naj država dovoli podporo za ustanovitev zadrug. Ta predlog je utemeljeval s sledečimi besedami : Visoka zbornica! Nosil bi, kakor pravimo, sove v Atene ali drevesa v gozd, ko bi sedaj še obširneje govoril o žalostnih in obupnih razmerah poljedelstva. Z leve in desne strani so izvrstni govorniki to že storili, zato hočem ob kratkem utemeljiti svoj nasvet, da se § 13. predrugači. Kaj hočemo in kaj nameravamo s tem zakonom? Mi hočemo v prvi vrsti močno in splošno organizacijo vsega poljedelskega stanu, da more skupno braniti svoje koristi, svoj obstanek. Dalje hočemo združenemu poljedelskemu prebivalstvu dati v roke sredstvo, s katerim more reševati svoje skupne naloge, posebno da se v bran postavi konkurenčnemu boju v velikem svetovnem gospodarstvu, čemur posameznik ni kos. Mi hočemo, kakor izraža § 2., pospeševati nravne in gmotne koristi poljedelstva. V ta namen daje zakon zadrugam pravico, da smejo izvrševati celo vrsto važnih nalog. Povsod so že kmetijske družbe in društva, ki svojim članom preskrbujejo razne kmetijske potrebščine, toda pomanjkuje še jako zadrug, ki bi posredovale pri prodaji kmetijskih pridelkov. In to je splošna želja prebivalstva. Ravno stanovske kmetijske zadruge pa imajo namen, da se poslužujejo v ta namen že obstoječih in novih pridobitnih tem ko tretji menda že roma, ker pravijo, da še ne bode konca. Kakor rečeno, je tedaj ta poljansko-tolminski dvoboj dandanes glavno poglavje v ljubljanskem »trič-traču«. Jaz sam sem se moral o tem natanko prepričati in sicer na sveti dan, ko sem preganjal svoj dolgi, dolgi čas. Da bode pa širša javnost izvedela, kako da so se vsled tega ljubljanski jeziki vznemirili ravno v mirnem božičnem času, sem se odločil, povedati vam vso zgodovinico tega lovskega spora. Na sveti dan mi je bilo tedaj, kakor rečeno, brezmejno dolgčas, ln dež je šel tudi tako žalostno, da ni bilo moč iti na lov; zato pa sem si skušal na ta način pomagati, da sem šel popoldan iz ene gostilne v drugo, iz gostilne v kavarno itd., ter si hotel na ta način s spremembo krajšati dolgost svetega dneva. Pa hudo sem jo naletel to pot. Čujte in Btrmite! Po vseh krajih, kjer sem hodil in kjer sem bil, poslušati sem moral v eno-mer, kako so ljudje kritikovali oba dva gori omenjena feljtona, kako so ugibali, zakaj da sta se visokoleteči parlamentarec in ponižni Martin spopadla. Prav zanimivo pa je bilo poslušati različna mnenja in križajoče so sodbe; kajti po sebi umevno je, da so nekaterniki vlekli s parlamentarcem, rekoč, da je ubogi Martin gotovo za vedno odložil svojo pušo, — tako in gospodarskih zadrug, kjer je to potrebno in umestno. Stanovske zadruge bodo mogle pospeševati pridobitne in gospodarske zadruge po razmerah in potrebah. V smislu § 11. bodo imele tudi nadzorstvo, da se morebitne napake tu in tam odpravijo. To so, v kratkih besedah, naloge stanovskih kmetijskih zadrug. Kako pa naj stanovske zadruge izvršujejo te naloge in posle? Paragraf 13. pravi, da bodo stanovske zadruge smele v ta namen pobirati naklade na direktni davek. Po moji sodbi je ravno ta določba najslabša v celem zakonu. (Tako je!) Gospoda moja! V zakonu smo že do ločili načelo p r i s i 1 n o s t i. To je povsem opravičeno iz vzrokov, ki so jih že razni govorniki navajali in jih ne ponavljam. Naš kmet ni nasprotnik zdravega in pravega napredka. Toda saj vsi dobro poznamo ma lega kmeta. Ta ima neko nezaupanje do vsake nove naprave. Ogleda si jo od vseh stranij, poznati hoče vse njene prednosti in slabosti. Ko pa je spoznal, da je nova naprava koristna in potrebna, potem se je oklene z vsem navdušenjem. Toda kaj pomaga lepa in dobra naprava, ako pa kmet nima denarja, da bi si jo kupil in omislil! Naš kmet bi si želel napredka, a nima denarnih sredstev, da bi si omislil potrebne nove poljedelske iznajdbe in naprave. In zato se bojim, da bode tudi ta novi, potrebni in času primerni zakon marsikje ostal le na papirju. tekom razprave je zbornica zakon precej predrugačila, vode je prilila vinu. Z neke strani se je calo skušalo, da bi vsa stvar pala pod klop. Ves zakon ima sedaj le idealne namene, ki pa ne dobe tako hitro očividnih oblik. Postavimo se na stališče malega, ubož-nega kmeta 1 Kaj ta poreče, ko sliši o novem zakonu ? On poreče: Dobro, stvar je lepa ! Nato pa takoj vpraša: Ker pa že moram biti član zadruge, hočem tudi vedeti, kaj dobim od zadruge in kaj moram plačati ? Gospoda, vsak začetek je težak, osobito za ljudi, ki nimajo denarja. Oprostite, ako rečem : Ta zakon je gotov in lep podroben načrt za velikansko palačo. To palačo pa naj zgradi človek brez denarnih sredstev ! (Pritrjevanje.) Seveda čitamo v prvem odstavku § 13., da. bodo zadruge smele pobirati naklade. Toda, ali niso že neznosna bremena, ki jih mora nositi kmečki stan? Povsod čujemo pritožbe o velikih davkih in raznih prikladah. Lahko in hitro se sklenejo nove priklade, ali vprašanje je, kje naj kmet dobi dohodke. (Pritrjevanje.) Visoka vlada pravi: Ljubi moj kmet. Glej, ti si sedaj moreš kruh peči. Toda vlada mu ne da ne moke ne soli, tudi peči mu ne hudo ga je izdelal njegov kritik, — in- da se bodo radi tega na Golovcu sedaj prav gotovo zaredili in zaplodili divji petelini, katere je do letos Martin, ta brezobzirni lovec, če tudi samo motil v spomladanski ljubezni. Drugi so se zopet postavili na stran Martina vrha, in odobravali na vse mogoče načine njegov sklep, da se je oglasil v krepko samoobrambo. V neki kavarni na pr. naletel sem na nekega postarnega gospoda, rodbinskega očeta, ki je na sveti dan pripeljal seboj vso svojo mnogoglavo rodbinico in ki je s po-vzdignjenim glasom počasi prebral svojim rodbinskim članom in članicam Martinov odgovor v sveti številki »Slov. Naroda.« Z velikim veseljem sem se oziral po teh silovito paznih obrazih in le čudno se mi je zdelo, da se ves čas med branjem tega duhovitega zagovora nihče — niti nasmehnil ni. Tako je vplival tolminski humor ! Iz kavarne sem se napotil dalje in prišel ravno skozi karibdične ulice, kjer je v Ljubljani največ »Šuštarjev«. Odkrito Vam povem, da sem jo mislil mahniti k „Rožci". Pa jedva sem se približal temu glavnemu pivskemu studencu, že sem začul v sobi glasno govorjenje, ki se je čulo ven na ulico, in v tistem hipcu povzel iz govora, da se tudi tukaj suče in vrti beseda o Martinu in njegovem napadalcu. Ker sem pa jaz že ves poln teh pogovorov, sklenil sem hipoma, da zgradi. Le vode more dobiti, pa še to mora marsikje drago plačati. (Tako je !) Le oglejmo si žalostne finance v posameznih deželah. Saj najbogatejše dežele, kakor je Češka, ne morejo z rednimi dohodki pokrivati svojih rastočih stroškov. Pa ne glede na to vprašam: Ali bodo hoteli posamezni dež. zbori, tudi, ko bi mogli, prispevati k stroškom stanovskih zadrug? Saj vsi dobro vemo, da dež. zbori skoraj že povsod vsako strogo gospodarsko vprašanje presojajo in rešujejo s političnega stališča. Kruh pa, ki ga mora človek jesti v zavesti, da mu ga nasprotnik očita, je grenak in neslasten. Dalje vprašam : Ali bodo dež. zbori — izvzemši tri — z ozirom na narodne stranke hoteli nepristransko in nesebično ozirati se na narodne manjšine v dotičnih deželah ? Vsakdo naj si sam odgovori na ta vprašanja. Želim, da bi bila moja bojazen neopravičena. Toda v denarnih stvareh poneha vsako prijateljstvo, in zato se bojim, da mi sklenemo zakon, ki ne bo imel onih vspehov, ki jih vsi želimo in pričakujemo. Kaj sledi iz tega ? Da bi morala država z denarjem podpirati zadruge. Ako je vladi na tem, da zakon o zadrugah ne ostane mrtev, morala bi vsaj v začetku dovoliti primerno podporo. Samopomoč! To je vedni odgovor na naše pritožbe, samopomoč seveda je tudi nujno potrebna. Pomagaj si sam, in Bog ti pomore, pravi pregovor. Pa vrzite v vodo človeka, ki ne zna plavati. Ta se ne bo rešil, ako ga drugi le pomi-lujejo in od daleč gledajo, pa mu ne pomole kola, da bi zlezel na suho. To velja possbno za našega kmeta, ki je že čez glavo v dolgeh. Gospod poročevalec (Povše) je že začetkom razprave naglašal, da tega velikanskega soc. dela ne izvršimo brez denarja. Obrnil se je s prošnjo na gospoda finančnega ministra, naj bi tudi za kmete dal na razpolago nekaj milijonov. No, gospodje, saj vemo, da je prevzvišeni gospod finančni minister kot človek jako prijazen in lju-beznjiv, kot minister pa na taka vprašanja maje z glavo in se izgovarja s primanjkljajem v drž. proračunu. Bodi dovolj ! S temi kratkimi besedami sem hotel utemeljiti svoj predlog, ki meri na to, da naj država sama pokrije prve stroške za ustanovitev zadrug, nadaljne upravne stroške zadrug pa naj zadruge same pokrivajo s prikladami in pa s podporami od države in dežele. Zato najprvo predlagam, da naj se prvi odstavek § 13. glasi: »V pokritje stroškov za ustanovitev zadrug naj država dovoli 4 mil. kron«. Vse nadaljne stroške naj bi plačevale zadruge, v kolikor bi ne zadoščale državne in deželne podpore. Jako bi obžaloval, ko bi ta predlog ne obveljal, če pa se to vendar le zgodi, po- se umaknem temu dnevnemu pogovoru in si poiščem kotiček miru in dobrega vinca. Zato sem jo urnih krač usekal k »zlati kapljici« pod sv. Florijanom. Pa glej ! Ko odprem vrata in vstopim v ta tompeljček vinskih skrivnostij, vidim, kako sta si Francka in »ta lep dohtar« ležala — v laseh radi Martina, ki ga menda včasih tudi rad malo poruka in pocuka pri »zlati kapljici«. Zato se je pa Francka zanj zavzela in z energičnim glasom napravila konec debati, rekoč : »Dobar, dobar sa nazaj povedal', naš g. Martin«. Vesel, da sem rešen vsega nadaljnega prepira, pokličem hitro en liter na mizo, kar se zopet vrata odpro in notri vstopi nihče drug nego grof Luna. In z njim se je začela historija o Martinu od konca. No pa grof Luna nam je povedal marsikaj novega. Dejal je, da je Martin vrh takoj v nedeljo, potem ko ga je v sobotnem »Narodu« napadel in potegnil krvoločni parlamentarec, aranžiral v »Rov-tarski kavarni« koncert »Meščanske godbe« v ta namen, da se je zbranemu občinstvu, ki ga je v feljtonu videlo vsega raztrganega in naslikanega, kakor pravega berača, pokazal v sijajnem svojem lovskem ornatu. Imel je pa res dve srajci, eno lepo kami-?olo in visoko nad kolena potegnene lovske »Wadenmacherje«. Stopal je v svoji sloki in podolgasto-suhi postavi od mize do mize in tako dokazoval ob zvokih meščanskih tem ne imenujem gotove svote, ampak samo nasvetujem : »Vse stroške za ustanovitev zadrug prevzame država«. Gospodje, prosim Vas, glasujte za ta predlog. Ako ta predlog obvelja, potepa dobe poljedelci in posamezni dež. zbori pogum, da se z vso resnostjo lote velikega dela v blagor kmetu, pa tudi v blagor države. (Živahna pohvala.) Politični pregled. V Ljubljani, 28. decembra. Napredek dunajskega mesta. V sinočnji seji dunajskega občinskega sveta je s 116 proti 11 glasovom obveljal predlog župana dr. Luegerja, naj se v svrho prevzetja obstoječe mestne železnice v občinsko upravo ter za zgradbo drugega vodovoda najame 285 milijonov K posojila. S tem je zagotovljen dunajskemu mestu nov vir dohodkov, katere je dosedaj spravljala v svoj žep židovska podjetniška družba, in se bo investirani kapital bogato obrestoval, ker se železniško omrežje raztegne po celem dunajskem mestu. Liberalcem seveda ta napredni korak kršč. socialcev nikakor ni po godu in kriče v svojih umazanih glasilih o nečuvenem atentatu na žepe davkoplačevalcev. Toda tudi ti židovski kričači bodo morali pred zavednim ljudstvom obmolkniti, ko se pokaže, da bodo nova podjetja ravno tako če ne polje uspevala, kakor plinarna in druga podjetja, ki so jih kršč. soc. sprejeli v mestno režijo. Nova vsenemška «veza v državnem zboru. Na program Schonerer-Wolfovega vse-nemštva izvoljeni poslanci tvorijo v državnem zboru, kakor znano, vsenemško zvezo, iz katere so pa sedaj »izstopili« K. H. Wolfa in par njegovih oboževalcev, ki so bili nevarni Schonererju. Sedaj se poroča, da se v slučaju Wolfove izvolitve ti izbacnjeni člani maščujejo nad Schonererjem s tem, da ustanove novo deželnozborsko zvezo, ki bi seveda ne gojila najboljših razmer napram Schonererjevim tovarišem. Kriza v Bolgariji je postala z zadnjim sklepom sobranja še bolj akutna, kakor je bila poprej. Prvotna ministerska kriza je bila odstranjena samo pod tem pogojem, ker je Karawelov dobil zagotovilo, da so zastopniki pariške banljt, voljni še nadalje se pogajati glede najetja posojila in torej od te strani ni bilo pričakovati nobenih nadaljnih zaprek, in ker je vlada pričakovala, da tudi sobranje odobri vladin načrt. Prva vladna nada se je uresničila, ne tako pa druga, kajti sobranje se je z 79 proti 76 glasovom izjavilo proti najetju posojila. S tem je prišla vlada z dežja pod kap. Ofic. poročilo pravi, da je zasedanje sobranja sicer odgodeno, kabinet pa ni podal ostavke. Toda tudi to se mora zgoditi akordov svetu, da si je parlamentarni njegov neprijatelj dovolil zopet eno neparlamentarno intrigo. Pa še nekaj nam je razodel grof Luua. Pravil je, da že ve, iz kakih uzrokov izvira napad na Martin vrha. Neka tvrdka si je namreč nabavila mnogo lovskega suknja in za to blago naprosila parlamentarca, naj napiše o njem en faljton, ki bode služil za božično reklamo. Parlamentarec, ki živi sedaj na počitnicah, se je temu pozivu seveda »ženijalno« odzval in pri tem — kakor ima on sploh to navado — prav po nepotrebnem obregnil ob Martin vrha. Vkljub temu pa je tvrdka ta biser-feljton razširila v posebnem ponatisu med slovenskim ljudstvom, s čimur je cir vse zadovoljen tudi ženijalni parlamentarec. Pa še to nam je povedal grof Luna, da se je Martinu, ki je bil prve čase pD udarcu ves zbegan, na sveti večer jeza uže nekoliko spreletola in usedla. Nasprotno pa se je lovorov in nekaljene sreče vajeni parlamentarec našel v Martinovem odgovoru in zagovoru tako zdelanega, — tako vsaj pravijo, — da je pobegnil v poljanske hribe tja v podnožje St. Volbenka, kjer se skriva pred Martinovo jezo in kjer se bodo nabral zopet »en par pristno-paljanskih«, da udari še enkrat po ubogem Martinu, ki se ni dal pozobati v enom samem feljtonu. v najkrajšem času, ker vladi primanjkuje denarja in državni bankerot je po znani izjavi finančnega ministra neizogiben. To so tudi zgodi, če Bolgarija kmalu ne dobi vlade, kateri bi sobranje zaupalo. Uradno se sedaj poroča iz Zofije, da sedanji kabinet ostane na svojem mestu in da le nekaj portieljev poverijo Stambulovcem. Mej temi bo brez-dvomno tudi portfelj finančnega ministra. Sobranje, kateremu neki že itak poteče po-Blovna doba, se danes razpusti. Odkritje Baudinovega spomenika v Parizu. Minulo nedeljo so odkrili v Parizu spomenik republikanskemu poslancu in zdravniku Baudinu, ki je dne 3. dec. 1852 padel na barikadah, zadet od krcgle Napoleonovih vojakov. Oficielna Francija, kakoršno hočeta imeti sedaj Loubet in Waldeck-Rousseau, jo hotela imeli pri tej priliki demonstracijo za republikansko, protikrščansko stvar. Zastopstvo pariškega mesta, ki jo prispevalo veliko svoto za ta spomenik in ki ga je moralo sprejeti v last in ohranitev, so hoteli pri tej slavnosti potisniti popolno v stran in predsedniku mestnega sveta pariškega Daus-setu niti niso pustili govoriti. No, Dausset jim je prekrižal račun in je vkljub temu govoril. Nahujskani republikanci so sicer nekaj časa tulili, razgrajali in psovali vse, kar je sveto veliki večini pariškega prebivalstva, a ko so videli, da se jim je načrt popolno izjalovil, so konečno utihnili in siavili „zmago« nad 'jezuitstvom« samo v zasebnih krogih. Loubet je slavil v svojem govoru Baudina »kot žrtev udanosti za republiko, proti kateri je izvršil tako zaničevanja vreden atentat tedanji načelnik izvrševalne oblasti.« Končal je svoj govor z zagotovilom, da se bo razbil vsak poskus cezarizma ob čuječnosti vlade in edinosti republikancev. Upor v centralni Ameriki. Proti predsedniku Castro je organiziran resen upor. Predsednikom državice Caraboba izvoljeni general Luciano Mendoza ter bivša vojna ministra Fernandez in Lutowski sta blizu La Victorije organizirala večjo vojno moč. Gibanje podpira tudi general Mattos, ki je v nedeljo došel v Martinique. Za predsednika Castro je to zelo hud udarec. Po železnici je iz Maracaya odposlal nekaj vladnih čet, ki so pa našle razdrto železnico pri Caguanu. Tudi proga nemške železnice je razdrta in torej prevoz vladnih čet nemogoč. Pretrgane so tudi vse telefonsko in brzojavne zveze. Iz okolice Valencije dohajajo poročila o novih uporih. Vladni krogi v Caracasu so zbok tega v veliki skrbi, tembolj ker se upor širi po vseh delih države. Vesti iz Kitajske. Poročali smo, da so se pričela med ruskim poslanikom Lessarjem in pooblaščencema kitajske vlade pogajanja glede mandžurske pogodbe. Princ öing in Wang Wen Cao sta napram ruski politiki mnogo neprizanesljivejša, nego je bil Li Hung Cang, in zahtevata spremembe, ki bi znatno spremenilo od Li Hung Canga podpisano pogodbo. Odposlanca kitajske vlade zahtevata, da se prej, nego je v pogodbi zaznamovano, odstranijo ruske čete iz Mandžurije, izvzemši straže pri železnicah. Število straž se mora posebej določiti. Dalje pooblaščenca protestirata proti točki, ki prepoveduje Kitajski brez privoljenja Rusije pomnožiti svoje čete, zahtevata, da se prej izroči Kitajski nazaj železnici Miučvvang in San Haik Wan, končno zahtevata zmanjšanje svote za odškodnino in ugovarjata, da bi Rusija imela monopol na koncesije za izrabo podzemeljskih žil. Princ Cing je zopet dobil podkralja Cangčitunga, ki ga poziva ohraniti suvereniteto Kitajske v Mandžuriji. Ruski poslanik je kitajskima po oblaščencema naznanil, naj mu svoje zahteve naznanita pismeno, da jih sporoči v Petrograd. Iz tega nekateri sklepajo, da Rusija hoče svoje zahteve premeniti. _ Kitajski cesarski dvor je došel v Cu-čou. — V P e k i n u je bil te dni v posla-niškem oddelku mesta umorjen neki angleški trgovec. Nov način angleškega bojevanja je uvel lord Kitchener, namreč sistem strel-nic, ki je pa namenjen samo defenzivi. Po Kitchenerjevem načrtu se namreč na vseh količkaj važnih točkah južno-atriškega bojišča grade precej utrjene, z nasipi in jarki zavarovane strelnice, v katerih je prostora za kakih 20 — 30 mož ter dva topova. Take strelnice so dograjene oziroma projektirane na celi progi najdaljše južno afriško železnice od Kapstadta do Pretorije, oddaljene druga od druge komaj dober km, potem ob južni oranjski meji, kolikor ni zavarovana po gorovju, ob vseh oranjskih in transval-skih železnicah, ob reki Vaal, posebno gosto pa so nasejane okolu Pretorije, Bloemlon-teina in Johannesburga. Na ta način so zavarovane angleško posadke v imenovanih treh mestih ter po Kitchenerjevem mnenju vse železnice in promet na njih. Toda že takoj prve dni se je pokazalo, da so Buri kos tudi temu najnovejšemu angleškemu zistemu- Napadajo namreč strelnice s posebno spretnostjo in se po napadu prej od tegnejo, predno more napadena strelnica dobiti potrebno pomoč. Na prostem pa se Buri sedaj temlažje gibljejo. Božično „darilo" za Angleže. Božič navadno vsako leto iznenadi Angleže s kakim posebnim darilom, katerega so pa veseli le — Buri. Okolu Božiča leta 1899 je bil natepen Buller pri Colenso, ob istem času I. 1900 so udrli Buri v kapsko kolonijo, kjer še do danes ni zadušen upor. Dne 29. dec. 1. 1900 je polk iz Liverpoola moral kapitulirati pred Buri. Tako je bilo doslej, in prav nič bolje ni letos. Tudi letos se je božični čas kaj neugodno pričel za Angleže. Angleški listi so polni strahu pred — D e w e t o m. Dewet je svoje delovanje preložil v sevemovzhodni del Oranje države, posebno na zahodne obronke zmajevskih gora. Skoro ni dneva, da ne bi Dewet napal po-samnih angleških oddelkov. Dne 18. t. m. je prijel polkovnika Dortnella na Langbergu pri Harrysmithu, dne 21. t. m. Mac Mickinga pri Vredefortu ter ga vrgel nazaj preko železniškega tira in 22. t. m. bil je boj s polkovnikom Damantom, o katerem smo včeraj poročali in o katerem se sedaj poroča, da ga je tudi vodil Dewet. Polkovnik Damant je težko ranjen. O resnični angleški izgubi se je nekoliko namigavalo že v včerajšnjih brzojavnih poročilih, a pričakovati smemo še neugodnejših vesti. Dasi so v teh bojih Buri končno ostavili bojišče, vender so se boji izvršili na znatno škodo Angležev. Tudi v Transvaalu, kjer poveljuje Botha, Buri nikakor ne mirujejo in so v okraju Begin-derlyu napadli oddelek angleškega polkovnika Spensa, katerega so popolnoma porazili. Spens sam poroča o jako težkih izgubah. Polkovnika Parksa je napadel burski poveljnik Mtiller Trichaardt. Angleži so imeli po angleških poročilih v tem boju mrtvih 6 častnikov in 7 mož, kar je vsekakor čudno razmerje in kaže, da jo pač padlo mnogo več mož. Dalje poročajo Angleži, da jo bilo v boju ranjenih 18 angleških vojakov, Buri pa da so imeli 8 mrtvih in 3 ranjence. Mnogo žrtev zahteva zopet med angleškimi vojaki tifus. Zvezna vlada v Avstraliji je sklenila poslati na pomoč Angležem v Južno Afriko 1000 mož. Kajpada tudi s tem ne bo prav nič pomagano angleški stvari v Južni Afriki in četudi londonski vojni urad doda par novih polkov. — Koliko takih Božičev pač hočejo Angleži še doživeti v Južni Afriki? Še h u j s i p o r a z pa ie povzročil Angležem pogumni Dewet ravno na sv. večer pri Twelfonteinu. Zajel je namreč tabor generala Firmansa, v katerem bo bile štiri s t o t n i j e Yeomanry-polka z dvema topovoma. Buri so popolno porazili ves angleški oddelek, niti en mož jim ni ušel. To poročilo je napravilo v Londonu uničavalen vtis. —■ V prihodnjih dneh odpošlje Kitchener iz Južno Afrike 20 navadnih in trdnjavskih baterij, ker so mu v sedanji vojski bolj v nadlego nego v korist. — V Kt iigersdorpu so Angleži te dni ustrelili burskega vodjo Schalk-wycka, ki je baje ustrelil ranjenega Angleža, ki se je neki že udal in odložil orožje. Književnost fu umetnost. Bepertoir slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo, dne 29. t. m. bodeta dve predstavi: in sicer popoldne ljudska predstava ob izredno znižanih cenah Aleševčeva burka v enem dejanju „Nemški ne znajo" in Hauptmannove dramatične sanje „Hanice pot v nebesa", pri kateri sodeluje ženski operni zbor. Zvečer re-prizaVilharjeve hrvatske narodne opere „ S m i 1 j a n a ". Prihodnja predstava je na novega leta dan zvečer: narodna igra s pet-jem„Deseti brat". Nadaljnje predstave se vršč v mesecu januarju dne: 2., 4., 8., 10., 12., 14., 16., 18., 21., 24., 26., 28. in 30. TeileuMki koledar. N e d e 1 j a , 29. decembra: Tomaž Kant., David k.; evang.: Simon in Ana v tem-peljnu. Luk. 2. — Ponedeljek, 30. decembra: Nioefor m. — Torek, 31. decembra: Silvester papež — Sreda, 1. januvar.: Novo leto. Obrezov. Gospodovo. — četrtek, 2. januvar.: Osmina sv. Štefana. — Petek, 3. januvar.: Osmina Jan. Evang. — Sobota, 4. januvar.: Osmina nedolžnih otročičev. — Š o 1 n c e izide 1. januvar. ob 7. uri 48 min., zaide pa ob 4. uri 20 min. — Lunin spremi n: Zadnji krajec 1. januvar.: ob 5. uri 6 min. zvečer. — Dan zraste v januvar. za 58 min. — Musica saera v nedeljo, 29. dec.: V stolni cerkvi vel. maša ob 10 uri: Cecilijino mašo zl. Ad. Kaim, graduale »Ecce sacerdos« in otertorij »Posuisti Domine« zl. Ant Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v čast angelov varuhov v E moli zl. J. Singen-berger, graduale »Ecce sacerdos« in oler-torij »Posuisti Domino« zl. Ant. Foerster. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. decembra. Zahvala ljubljanskega obč sveta našim poslancem. Naši poslanci imajo tako trdno zaupanje med svojimi volivci, da iz nasprotnih nam vrst ne potrebujejo nobenih izrazov zaupanja, še manj pa simpatij. Te dni pa je dobil g. dr. Šusteršič v roke tako značilno izjavo, da je ne moremo za-molčati ker se ž njo desavouirajo grdi napadi „Slovenskega Naroda" o priliki vseučiliške debate v državnem zboru. Pismo se glasi: Preblagorodni gospod! Občinski svet ljubljanski sklenil je, posveto-vavši se v svoji zadnji izredni javni seji dnč 17. t. m. o vseučiliškem vprašanji ljubljanskem, izreči slovenskim državnim poslancem na njih odločnem nastopu v prilog ugodnej rešitvi tega vprašanja soglasno svojo zahvalo, združeno s prošnjo, naj bodo vedno pripravljeni s temeljitimi, pa tudi rezkimi in odločnimi govori zastopati v državnem zboru to pereče vprašanje. Obveščujoč Vas, preblagorodni gospod, o omenjenem sklepu, prosim ob enem, da ga sporočite gospodom klubo-vim kolegam, ter beležim z izrazom naj-odličnejšega spoštovanja udani Iv. Hribar. Nekaj iz načrta goriške „narodno-n&predne" stranke. „Soča" in „Slov. Narod" sta prinesla te dni nek članek Andreja G a b r š č e k a, ki ognjevito zagovarja zvezo slovenskih liberalcev z Lahi in vprašuje: „Cemu bi ne bilo mogoče nekako sporazumljenje slovenskih na-prednjakov z laškimi poslanci ? Kak z 1 o-činbi to bil? Po mojem mnenju je slovenskih naprednjakov celo dolžnost, v interesu naroda in svojega programa, da o n i iščejo sporazumljenja z laškimi poslanci. Našaparolajeizdana in se glasi: šah klerikalizmu! Ta hijena je internacijonalna, zato jc tudi tako močna, zato mora tudi boj proti njej zbližati in zvezati svobodomiselne sloje brez razlike vere in narodnosti." Tako bodo torej zdaj delali liberalci tudi na Goriškem! Vedno so upili, da katoliškonarodna stranka ni dovolj narodna. In zdaj? Ti narodnjaki javno zametujejo zdaj vsako narodno politiko. Nikdar ni še katoliškonarodna stranka tako nastopala v narodnih stvareh. Poslanec dr. Trco jc bil rekel v Sežani, da bi bila zveza z Italijani „slepljenje naroda", „pogubna prodaja naših narodnogospodarski h i n t e r e s o v ". To je bila prava beseda. A „Soča" sc zdaj norčuje iz dr. Treota, češ, da je to izgovoril kot svoje „osebno naziranje, šc predno si jc dobro ogledal razmere v deželnem zboru". Torej Gabršček in Tuma hočeta na Goriškem vpeljati ravno tisti zistem, ki vlada v Ljub- ljani. Kdor se ne vklone, pa ga osmešč aH v listu napadejo. Pošteni Slovenci, kar jih ie šc slučajno v liberalni stranki na Goriškem, naj pač gledajo, da se odpravi iz javnosti tako škandalozna politika. Dekan Koblar in hranilna knjižica. „Slovenski Narod* je nedavno široko-ustno poročal o neki hranilni knjižici, katera je bila svoj čas podarjena g. dekanu Koblarju, kakor o kakem zločinu, in je klical sodišče in državno pravdništvo na pomoč ter je konečno obvestil občinstvo, da bo dne 27. t. m. grozna sodba o Koblarju, pri kateri bo dr. Tavčar kazal svojo ju-ridično modrost. No, razprava se je vršila 27. in 28. t. m. in dognalo se je, da je Tcrcza E r ž e n že več kot en teden poprej, predno je z g. dekanom Koblarjem sploh govorila, izjavila različnim pričam, da oporoke noče delati in da se notarju in dr. noče zaupati, marveč dekanu, ker samo njemu verjame, in da je potem v resnici dala dekana poklicati ter mu izročila do-tično knjižico s pristavkom, da mu jo izroči med živimi. Potem je določila gotove dobrodelne namene, za katere naj g. dekan Koblar uporabi na knjižico naloženi denar. Vsled tega je tukajšnje sodišče po dr. Tavčarju zastopano tožbo zavrnilo in tožnika Martina Eržena obsodilo v plačilo stroškov. Iz tega sledi, da je dosti bolje, če »Narod« v bodoče opusti reklamo za dr. Tavčarjeve tožbe toliko časa, dokler niso — dobljene. Osebna vest. Notranjemu ministerstvu prideljeni okr. komisar g. R i h. Wone-d i k t e r je imenovan ministerijalnim pod-tajnikom. Člani »Meščanskega kluba« sc pozivajo, da se jutrišnjega zabavnega večera „Slomškove zveze" gotovo blagovolijo udeležiti. Začetek ob 8. uri zvečer. Koncertuje meščanska godba. — Odbor. Koncert „Glasbene Matice". Prihodnji koncert „Glasbene Matice", s katerim se bo proslavila GOletniea Dvorakova, bo dne 5. januvarija in no 3., kakor se je nameravalo, ker je družba sv. Cirila in Metoda preložila svojo veselico s 5. januvarija na poznejši čas. Princ Oton Windischgraetz odklonil naslov vojvode. Z Bleda se nam piše: K notici, „Naslov vojvode odklonil", priobčeni v „Slovencu" št. 296. sprejmite to-le pojasnilo: „Ko se je princ Ernst \Vindischgraetz povrnil po zaroki svojega sina Otona z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo nazaj na Bled, je zatrdil Vašemu dopisniku, da je Njega Veličanstvo vprašalo ženina Otona, ali želi naslov vojvoda. Princ Oton je resnično odklonil ponujeni našlo v." K poroki nadvojvodinjo Elizabete. Nadvojvodinja Elizabeta so pripelje po poroki s princem Otonom Windischgraetzom z d v o r n i m v 1 a ko m 26. ali 27. januv. okolu 10. uro zvečer v Lesce, odkoder se podasta visoka poročenca na Bled, kjer ostaneta, kakor smo že poročali, 8 dni. Z Bleda odpotujeta preko Florence, Rima, Neaplja v P a 1 e r m o , kjer ostaneta štiri tedne in bodeta stanovala v »Villa Igiea«. Iz Palerma gresta za 30 dni v Taormina in napravita potem izlet preko Syrakusa na Malto in v Tunis ter se sredi aprila vrneta na Dunaj, proti koncu aprila se pa za dvo leti podasta v Prago. V Olševku je letošnjo jesen za ta-mošnjo podružnico g. Karol Kriegl, orgljarski mojster v Ljubljani, naredil in postavil novo orgije z desetimi pevajočimi spremeni v občno zadovoljnost in po nizki ceni. Gosp. P. Angelik Hribar jo imenovane orgije preiskal in poskusil in se pohvalno izrazil o teh orgijah. Z lahko vestjo se toraj priporoča g. Karol Kriegl cerkvenim pred-stojništvom v izdelovanjo novih orgelj. Umrl je v Ljubljani trgovec z biciklji mehanik g. Kol ar. V Trbovljah je umrla soproga mestnega učitelja gospa Pavla A r m i č roj. P1 a v š e k , v Barkovljah pa je umrl Josip Z n i d e r š i č. Hrvati v Ljubljani so imeli pred včerajšnjim pri Perlesu svojo božičnico, katero jo priredil tukajšnji Hrvatski klul »Kolo«. Zabavnega večera se jo udeležile okolu 120 tukajšnjih Hrvatov, katerim j» 1 e n t i <3 se je v ognjevitih besedah spominjal 400letnice hrvaške književnosti, llaz krasnega božičnega drevesca so bile posebno bogato obdarovane navzočne hrvaške dame, katerim je šaijiva pošta pripravil» polne roke dela. Komična predstava in tam-buranje je izpolnilo ostali del velezanimivega večera. Drugi zabavni večer tukajšnjih Hrvatov se pripravlja, kakor čujemo, na večer sv. Treh kraljev. Kletarski tečaji. Kletarstvo je na Kranjskem, osobito pa na Dolenjskem še vedno jako zanemarjana stroka. Kmetovalci imajo večinoma le z nizkimi vini opraviti, katerih trpežnost je vzlasti letos radi lanske slabe letine jako dvomljiva, ako ž njimi pravilno ne ravnajo. Nobeden napreden in pameten kmetovalec ali vinski trgovec ne bi smel zamuditi prilike, da sa izuči v umnem kletarstvu. Posebno ugodna prilika nudi se mu sedaj v tem oziru pri državni vzorni kleti v Rudolfovem, kjer se prirejajo tro-dnevni teoretični in praktični kletarski tečaji, pri katerih se lahko v vsem potrebnem temeljito izuči. En tak tečaj vršil se je meseca decembra, prihodnji bode se pa vršil v drugi polovici meseca januvarja. Kdor se ga misli vdeležiti. naj se nemudoma zglasi (najpozneje do 10. januvarja) pri tehničnem vodstvu državnih vinskih zadev v Rudolfovem. Ako bode zadostno število vdeležencev, vršil se bode en tečaj še meseca L-bruvarja. V interesu napredka na gospodarskem polju opozarjamo naše gospodarje na ta, zanje prekoristen poduk. Družbi sv. Cirila in Metoda je včeraj g. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar kavine primesi, v družbin prid vročil 200 K. Pri tej ljubi nam priliki najtopleje priporočamo slovenskim gospodinjam le to ceno domače blago, ki nadkriljuje vse sovrstne izdelke. Z uporabo teh izdelkov pa se ne koristi samo domači industriji, ampak tudi vedno v denarni stiski se nahajajoči vseslovenski šolski družbi. Slovenke in Slovenci, podpirajte jo tem načinom! Simon Gregorčič pripravlja, kakor se poroča, III. zvezek svojih poezij. Vsenemška neumnost. Po Ljubljani v izvestoih naprednih krogih priljubljena »Jugend« prinaša sliko slovaškega prodajalca mišjih pastij, ki ima na sebi edino obleko — cilinder. „Jugend« pravi, da je zahteva Slovencev po univerzi slična temu možu, ki namestu, da bi si omislil prej obleko, si da na glavo najprej cilinder. List dalje proglaša, za Slovenca poslanca — Lupula in končno zamenjuje Slovake s Slovenci. Ljudje, ki tako slabo poznajo narodnostne razmere in zemljepisje, pač niso sposobni, da bi kriti-kovali zahtevo Slovencev po univerzi. — »Jugend« dokazuje, da je nemška frivolnost samo tolika, kakor njih neumnost. Kako dolgo bode ta pravokatorični list še zahajal v slovenske rodbine, gostilne in kavarne? Koncert na citre priredi na Silvestrov večer znana učiteljica na citre gpdč. K. L e-g a t v gostilniških prostorih g. P. K e r š i č a v Spodnji Šiški, pri katerem sodeljuje 10 njenih učenk in učencev. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 vinarjev. Ljubljanske novice. Izpred sodišča. Letošnjo pomlad je prišel tukajšnji trgovski zastopnik gospod Z. v Brežice, kjer ga je vprašal nek ondotni trgovec, če mu je znano, da lastnik tukajšnje tvrdke J. A. Ilartmann gospod Avg. Tomažič dišave z mato meša. Z. je bil pred tri in pol leti še uslužbenec Tomažičev in je povedal, da so za časa njegovega službovanja pri Tomažiču poper mešali, in je pozneje to tudi pismeno potrdil. Tomažič je tožil radi vsebine tega pisma gospoda Z. pred okrajnim sodiščem v Ljubljani radi razžaljenja časti in gospod Z. je nastopil dokaz resnice, odnosno verojet-nosti po Tomažičevih lastnih trgovskih knjigah, češ, mata je iz različnih odpadkov umetno sestavljena in primerno barvana primes, katera nima sarna na sebi nobene vrednosti in se rabi edino le v to svrho, da se z- njo pristne dišave, katere so same na sebi drago, s tem jako cenim sredstvom mešajo, in to mato naročal je Tomažič glasom njegovih kopijskih knjig, jo prejel ter plačal glasom njegovih denarnih knjig ter glasom v njegovih rokah nahajajočih se železniških voznih listkov in faktur. Ker gospod Tomažič ni dal sodišču upogleda v knjige od obtožbe oprostilo in gospod Tomažič je moral plačati svojega lastnega zastopnika in vrhu tega pa še zastopniku toženega g. Z. 124 K 28 h. Gospod Tomažič se proti tej razsodbi ni pritožil. — Barje pod vodo. Barje je vsled deževja zadnjih dnij še vedno pod vodo. Na nekaterih mestih v Črni vasi stoji voda do pasu. — Aretirana je bila delavka v tobačni tovarni Antonija Kopač. — Zgubila se je v Miklošičevi ulici srebrna ženska ura.— Novo vinsko klet »Mestni dom« jo otvoril gosp. Fran Fabijan. — Umrla je v Dijaških ulicah g. O. Jenčič. Turistika na Slovenskem v letu 1901. Triglavsko kočo je obiskalo 241 turistov, med temi 152 Slovencev, 45 Čehov in 44 Nemcev. Kakor kažejo opazke v spominski knjigi, so bili vsi turisti jako zadovoljni s postrežbo, kakor tudi z jedjo in pijačo. To dela čast našemu društvu. — V A 1 j a ž e v i k o č i se je vpisalo v knjige 110 turistov, in sicer 88 Slovencev, 6 Čehov, 1 Hrvat, 12 Nemcev, 2 Francoza in 1 Lah. — Orožnova koča na Črni prsti je imela 88 obiskovalcev, in sicer: 68 Slovencev (36 članov „Slov. plan. društva"), 14 Čehov, 4 Nemci in 2 Laha. Med temi je bilo 19 dam. Toliko obiskovalcev še ta koča nobeno leto ni imela. Prvo leto, ko je bil izlet k otvoritvi koče, jih je bilo 67 obiskovalcev, potem več let skupaj ne toliko kakor letos. — V Kocbekovi koči je vpisanih 102, med temi 9 Cehov, 27 Nemcev in 1 Hrvat. Dijakov je bilo 28. — Luško kočo je obiskalo 10 oseb. — V spominski knjigi vrhu Ojstrice se je je vpisalo 36 turistov. — Gornjegrajska koča je imela 137 obiskovalcev, med temi 2 Čeha in 6 Nemcev. — V Mozirski koči je bilo 55 oseb, med temi 1 Čeh, 5 dam in 7 dijakov. — Na Okrešlju je vpisanih 133 oseb; pri Piskerniku v Logarjevi dolini 272 oseb; v Solčavi: v gostilni Krist. Germela 178, v gostilni A. Herleta 122 oseb; v L u č a h v gostilni N. Zanierja 133 oseb; na Ljubnem v gostilni Fr. Ks. Petka 270 oseb. Tuji kapital na Kranjskem Znan laški bogataš Lhersich na Reki ustanovi v II. Bistrici veliko trgovino, ki bo domačim trgovcem napravljala večjo konkurenco, nego kako konsumno društvo. Nemška agitacija na Koroškem. Na Koroškem so pričeli nemški agitatorji z vsemi silami razširjati »Štajerca«, katerega podpira liberalno slovensko časopisje, olo-venci, razširjajte mej koroškimi Slovenci »Mir« ! Plemenito delo stori, kdor kakemu revnejšemu koroškemu Slovencu naroči »Mir«, ki stane za vse leto samo 4 krone. Društvo tobačnih trafikantov se je ustanovilo v Gradcu. Trafikantje so razburjeni, ker je magistrat nekatere kaznoval radi prodaje razglednic. Raspuščen občinski zastop. Obč. zastop v Dekanih v Istri je razpuščen in se pričakuje vsaki hip imenovanje posebnega komisarja. Foitalijančenje Frimorja. »Lega Nazionale« je tekom I. 1901. ustanovila na Primorskem štiri nove šole. »Lega Nazionale« ima na Primorskem 11 šol in 7 otroških vrtcev. Te šolo obiskuje 2000 otrok. Za leto 1902 je stavljenih v proračun za vzdržavanje teh šol in za kamnoseško šolo pri sv. Križu 40.000 K. Istrska deželna železnica Trst Poreč in slovenščina. Občini Dolina in Dekani sta, kakor se nam poroča, protestirali pri vladi proti samoitalijanskim napisom na železnici Trst Poreč. Čudni so ti gospodje Italijani! Zgradijo si v osebno zabavo in na deželno stroške nepotrebno železnico, slovenski in hrvaški kmet plačaj, a železnica pomagaj vzdržati fikcijo o italijanskem značaju Istre. Da vidimo, kaj poreče železniški minister I Mi se bojimo, da se bo rešitev glasila neugodno, kajti predsednik dotične delniške družbe je — glavar C a m p i -t e 11 i ! V trebuh ustrelil. V okraju litijskem je nek gostilničar kazal svojim gostom revolver. Revolver se je sprožil in strel zadel je nekega kmečkega fanta tako nesrečno v trebuh, da je fant skoro umrl. Orožništvo se pomnoži na Štajerskem za 50 mož. ojiuuiuuiK na vizmarski tabor — razbit. Te dni so kamnoseški pomočniki v Ljubljani razbili spomenik, ki jo bil svoj čas namenjen, da bi na šentvidskem polju spominjal Slovence slavnega vižmarskega tabora, a katerega potem, ko je bil izdelan, vsled prijaznosti vlade in drugih zaprek, niša postavili na določeno mesto. Odhodnico bodo priredili jutri zvečer v »Rok. domu« ljubljanski kat. rokod. pomočniki svojemu članu g. K o ž o 1 j u , ki odhaja v D|akovo. Odhodnica bode izraz simpatij, ki jih je gosp. Koželj užival vsled nemale svoje požrtovalnosti do »Kat. rokod. društva«. Bog mu daj na novem mestu obilo sreče ! Gibanje mej kmeti za odpravo stare mere pri prodaji mleka. Celjsko politično društvo »Naprej« je priredilo v nedeljo dne 22. t. m. dva shoda, in sicer v »Narodnem domu« v Celju in v Škofji vasi, na katerih so je razpravljalo glede vpeljave nove literske mere pri prodaji mleka. Zbranim kmetovalcem sta gg. dr. J. Karlovšek in dr. Ivan Dečko v poljudnih besedah razložila pomen tega, in kakšne koristi bi imeli mlekoprodajalci od nove mere, ki je upeljana skoro povsod drugod, zakaj bi se je ravno tu ne upotrebljalo. V Gradcu velja liter mleka 12 kr., po Zgor. Štajerskem celo 15, v Celju pa se je prodajal po 6 kr., in vendar so ondi krave prav tako drage, istotako klaja, kakor drugod. Kmetovalci menijo nastaviti ceno litru mleka na 8 kr. Predvčeranjim se je vršil shod v Trbovljah. V ponedeljek se je podalo IG mož odposlancev, izbranih od kmetovalcev, da zastopajo njihove koristi glede vpeljave nove literske mere pri prodaji mleka, k okr. glavarju v CTiu in mu dali resolucijo, sklenjeno glede tega na shodu v Teharjih. Okrajni glavar se je silno začudil, kako da se prodaja mleko še na staro mero, ter izjavil, da odpošlje oster ukaz na vse občine, da se ima v bodoče rabiti le novo mero. Istotako se odpošlje odredba na celjski magistrat, da isti deluje za odpravo te protizakonite šege. Za trgovce in obrtnike. Počenši s 1. jan. prične trgovinsko ministerstvo izdajati nov list pod naslovom „Centralblatt liir die Eintragungen in das Handelsregister." List bo izhajal vsak petek v dvorni in državni tiskarni na Dunaju in veljal za celo leto 4 K List bo objavljal vse premembe v trgovinskem registru v deželah tostranske državne polovice. Koncem vsakega pol leta dobe naročniki poleg tega še zaznamek imen vseh tvrdk ter zadrug, pri katerih so se v zadnjem polletju vršile kake premembe, in sicer urejene po abecednem redu. Iz zvonika padel je v Dvorjah pri Cerkljah 18 letni I. Martelj. Bil je namestu mrtev. Deputacija istrskega deželnega odbora, ki se je podala v Rim, da bi ondi zastopala laske težnje v cerkveni upravi na Primorskem, se je iz Rima že vrnila. O svojih dogodkih v Rimu deputacija molči. Družbo divjih lovcev je prijelo orožništvo v Bistrici v Rožni dolini. Družba obstoji iz petih oseb in je zadnji čas napravila škode na divjačini za 762 kron. Poboj v Boljuncu. Te božične praznike je odprl v Boljuncu gostilno tamošnji vaščan Ivan Sancin. Med drugimi sta prišla tja tudi Lovrencij Mavro, Ivan Žerjal in Mihael Korošec. Mavro je, v svoji besnosti, zamahnil po blizu stoječem Korošcu in mu zadal dve nevarni rani. Ranilec, ki je baje znan pretepač, je sicer ubežal, ali je vendar kmalu prišel orožnikom v pest. Ranjenega Korošca so po noči priveli v tržaško bolnišnico, kjer je nesrečnež umrl proti jutru. Grozna železniška nesreča v Ameriki in — ponesrečeni Slovenci. Iz Žužemberka se nam piše: Vaše poročilo, da se pri grozni nesreči v Ameriki ni ponesrečil nobeden Slovenec, žalibog ne bo obveljalo. Privatno pismo poroča, da so trije izseljenci iz tukajšne župnije našli žalostno smrt v gorečih železničnih vozovih. Ti ponesrečenci so: Franc Obcrman, posestnik iz Zališča, ki zapušča vdovo in nepreskrbljene otroke; Janez IIrova t iz Rebri in Ana Perko, zadnji čas v službi v Praprečah; oba zadnja sta bila uda tukajšne Marijine družbe. — Dal Bog, da bi se to privatno poročilo ne potrdilo! Z mariborske pošte. V Mariboru so uvedli za pobiranje pisem iz nabiralnikov šestkratno poštno vožnjo po celem mestu kakor je to običajno v velikih mestih. Oh enem so pomnožili pisemske nabiralnike za novih 11. Zblaznel je v Celovcu bivši trgovec Kogelnik. Potrjena obsodba. V Mariboru je bil „učitelj jezikov" E. Berger obsojen na pet dni zapora, ker je psoval Č. g. A. Korošca s „farjem". Berger se je pritožil, a tudi pri-zivno sodišče je prvotno razsodbo potrdilo. Zemlja se je usula včeraj zjutrajo b 9. in pol uri na železniško progo med Čedazem in Barkovljami. Kmalo na to je prišel dunajski vlak 1721. Isti pa se je, kakor drugi italij. in dunajski vlaki, moral vrniti v Nabrežino. Zemlja se še usuva in sodé po razpoklinah, se je utegne posuti še precej. Nove znamke »Wien. Abendpost« javlja, da se tekom prihodnjega meseca uvedo nove pisemske znamke po 35 h, da se s tem olajša frankiranje priporočenih pisem. Pozneje se izdajo tudi zalepke z uti-snenimi znamkami po 35 h. Brzovlak Dunaj Line štev. 106 bo vozil tudi od 1. januvarija redno skozi zimsko dobo. Trst na robu bankerota. Nedavno so pisali, ne le italijanski »Avanti« nego tudi razni nemški strokovno-financijski listi da se nahaja Trst na robu finančnega propada. Marsikomu sa je zdela ta trditev pretirana, toda najnovejši dogodki kažejo, da je bila resnična. V sobotni seji mestnega svéta tržaškega je imel svétnik dr. Rybaf fulminanten govor, v katerem je mej drugim rekel, da je občina tržaška došla že do deficita petih milijonov kron! Naši svetovalci bodo vsekako še imeli več prilike govoriti o predmetu v podrobni debati ter se povrnemo na njihova izvajanja. Za danes naj podamo cenj. čitateljem nekoliko suhih številk, ki kažejo proračun tržaškega magistrata ne bas v sijajni luči, tudi če vzamemo spremembe finančnega odseka za podlago naših razmotrivanj, kateremu odseku je že dokazal dr. llybâF nemalih nedoslednosti v računanju. Proračun občine tržaške izkazuje, po načrtu magistrata, rednih izdatkov kron 8,580.950, rednih dohodkov kron 8.059.840, torej rednega primajkljaja kron 521.110. Izredni stroški znašajo po proračunu magistrata kron 2,442.450, izredni dohodki kron 940.710, torej izredni primanjkljaj kron 1,501.740, skupni primanjkljaj pa kron 2,022.850. Magistrat je hotel izredni del tega primanjkljaja pokriti s posojilom najetim leta 1899., tako da bi bilo pokriti le redni deficit v znesku 521.11 C kron. To bi se po predlogu magistrata zgodilo s povišanjem stanarinskih krajcarjev od 3% na 5%, kar bi dalo večjega dohodki za 333.200 K ; z zvišanjem občinske do klade na pivo od 100% na 150% od vsakih 2 K za hektoliter, kar bi znašalo 90.000 K, in z zvišanjem klavne pristojbine in pristojbine od živinozdravniskega pregleda za 25 %, kar bi zopet dalo kakih 40.000 K več dohodkov. Tudi doklado državnemu davku od grozdja in jagod bi trebalo v gornjo svoto zvišati od 200% na 350% ! — kar bi neslo občini okolo 62.400 K več dohodkov. Na tak način zvišali bi se dohodki občino za 527.600 kron ter bi še preostal majhen višek čez pokritje rednega primanjkljaja. O spremembah, ki jih je na tem proračunu magistrata napravil finančni odsek, spregovorimo prihodnjič ter razložimo o tej priliki tudi zaključke, do katerih smo prišli glede proračuna tržaškega na podlagi vseh znanih nam dejstev in številk. Napad na pošto. Poštnemu vozniku Kodolja se je pripetila med Kanalom in Plavmi nesreča. Pripeljal je pošto v četrtek zvečer v Gorico ob 11. uri, mesto ob osmih. Bil je ves krvav, pobit, in odbito mu je eno uho. Kako je prišlo do nesreče, se se ne ve natanko, ker Kodelja ne govori. Govori se o napadu na pošto. Zdravje v Ljubljani od 15. do 21. dec. Novorojencev 18, mrtvorojena 2, umrlih 19 ; med njimi za jetiko 6, vnetjem sopilnih organov 1 vsled nezgode 2, za različnimi ! boleznimi 10; med njimi 8 tujcev in iz za- /odov 11; za infekcijoznimi boleznimi so jboleli, in sicer: za ošpicami 26, tifuzom 2, matico 1. Mejnarodna panorama nudi pri-5enši z jutrišnjim dnem vsakomur priliko, la si ogleda vrlo zanimiv« prizore iz rajsko 3vice. V prvi seriji pridejo na vrsto prizori z Curiha in Schallhausena, potem pa slo-/iti slap reke Ren in pa vrelec Tamina. v^sak obiskovalce bo zadovoljen odšel iz te imetnostne razstavo Otvorjena je \sak dan )d 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Nove razglednice v barvotisku je za-ožil po fotografij tuk. fotograf g. D. Rovšek. Prva, v velikosti treh običajnih razglednic, jodaja krasno pogojeno sliko Ljubljane :>d jugo-vzhodne strani, posneto s Golovca. V ozadju se razločno dviguje sivi Triglav. Druga slika navadne oblike predstavlja Š v i c a r i j o. Gena prvi razglednici je 10, drugi 5 kr. in se dobivata po raznih ljubljanskih trgovinah. »Rokovnjače« bodo predstavljali tržaški diletanti na novega leta dan v Bar-itovljah. SlavnoBt na čast Oberdanku, ki je svoj čas napadel našega cesarja, so imeli laški vseučiliščniki na univerzi v Rimu! Slavnosti so se udeležili tudi člani parlamenta! Pa pravijo, da iredente ni! * «= * Nov kolodvor v Pragi Praga dobi nov c. kr. državni kolodvor. ¡Stroški so pro račun eni na 5 mil. kron. Češki glasbenik na angleškem dvoru. Slavni češki glasbenik Jaroslav Ko-cian je dobil vabilo, naj bi pri slavnostih o priliki kronanja angleškega kralja na angleškem dvoru sodeloval. Jan Kubelik v Ameriki. Jan Kube lik gostuje sedaj v Ameriki, kjer so vsi njegovi koncerti razprodani Cehi v Novem Jorku so 22. t. m. priredili veliko Kubeli-kovo slavnost, pri kateri je sodelovalo 78 čeških društev. Mučen prizor na pokopališču. Te dni se jev dogodil na pokopališču v Toplicah na Češkem mučen prizor. Prinesli so na pokopališče umrlega stotnika Mahla, a grobokopi so pozabili — izkopati grob. Truplo stotnikovo so prenesli nato v mrtvašnico. Pogrebci so pa morali toliko časa čakati, da so pozabljivi grobokopi izkopali stotniku grob. Nova bolezen med konji se pojavlja v Veroni. V kratkem času konj, napaden od te bolezni, pogine. Konj leži kakor omamljen in prične končno silno divjati. Štirinajstleten deček umoril očeta V Walde pri Lunka na Ogerskern je 14-letni sin kmeta Janeza Motea umoril svo jega očeta, ker mu oče ni pustil piti žganja iz steklenice, iz katere je oče pri delu pil. Deček je zagrabil sekiro in ž njo preklal očetu glavo. Družba proti spanju. V Čikagi se jo ustanovila družba, katere člani se zavežejo, da ne bodo dalje spali kakor 4 ure na dan in da tudi svojim otrokom ne bodo pripustili daljšega spanja. Predsednik društva je v svojem nagovoru naglašal, da je odkar spi samo 4 ure na dan dosti krepkejši, daljše spanje je znamenje lenobe in lenuhov ne potrebuje Cikago. Pri društvenih sejah eo dolgi govori prepovedani in tako se zgodi, da tudi pri sejah nihčo izmej društvenih članov ne zaspi. Morilec svojih otrok obsojen na smrt. V v-hartesu je bil Briere, ki je umoril svojih pet otrok, da bi se poročil z mladim dekletom, ki si otrok ni hotela primožiti obsojen na smrt. 191etni morilec obešen jo bil 21. decembra t. 1. v Brunfiviku na Nemškem. Ime mu je bilo Riihman. Umoiil je ženo nekega sprevodnika in ji oropal 70 mark. Tragična smrt. Ob božičnih praznikih je prišel na Dunaj svojo nevesto obiskat nek Adolf Matzke s Češkega. Ko je stopil preko praga nevestinega stanovanja, zgrudil se je na tla. Zadela ga je kap. V par trenotkih je bil mrtev. Dolgo spanje. V Nograd Vadkert na Ogerskem spi kmetica Marija Molnar že pet tednov. Zdravniki so izredno zanimajo za ta izreden pojav. Senzacijonalna afera v Atenah V Atenah so aretovali jednega najodličncjših parlamentarcev Kartalisa radi umora in glavnega urednika dnevnika »Naprej« Kala-potakisa kot njegovega sokrivca. Kartalis je zapeljal gospodično Nino Kasavakisovo iz Ddlične rodbine pod pretvezo, da jo bode poročil. Skoro je pa deklo zapustil in se v Parizu poročil z neko bogato vdovo. Iz Pariza jo Kartalis pisal zapuščenemu dekletu, la je njena dota premajhna. Nedavno so je jrezvestnež vrnil v Atene, kjer ga jo brat lapeljane deklice v kavarni napadel in mu iljunil v obraz. Isto noč so brat.i gospodične Kasavatisove našli ustreljenega na ulici. Njegov morilec bo je sam naznanil policiji. Bil je sluga Kalapotatiaov. Policija sumi, da je Kartalis naprosil svojega prijatelja urednika, naj preskrbi, da zgine brat zapeljane deklice s sveti in da je urednik zato svojega slugo najel. Kartalis se sklicuje na imuniteto in noče odgovarjati. Kotiček za liberalce. Senzacijo-nalno! Včerajšnp »Narod« je definitivno pokončal dr. Susteršiča, ko je razglasil novico: »Sani papež Leon XIII.je udaril dr. Susteršiča po zobeh!« Ljubljanski liberalci so veseli, saj oni verjamejo, da sveti oCe bere »Narod«, in mu seveda verjame, ter da nima nujnejšega opravila, kakor da dr. Susteršiča »po zobeh tolče.« Pa kdor malo natančneje pogleda »Narod«, vidi, da pravzaprav liberalce njihova neumnost po zobeh tolče. Dr. Susteršič je namreč v »Katoliškem domu« rekel, da delavec ne more biti liberalec, ampak da mora biti ali socialni demokrat ali pa krščanski socialist, ker ti dve stranki se edini potegujeta za delavske koristi. Zdaj pa pravi „Narod" : Papež Leon XIII „poživlja na neizprosen boj proti socialistom, ki hočejo prevroči sedanji družabni red". Zdaj pa nadaljuje liberalna glavica: „Razloček (meri papežem in Šusteršičem) je očividen. Papežev socializem je nekaka limonada, ki se po besedah razlikuje od starega cerkvenega zdravila za socialne bolezni, katerega zdravila recept se glasi: „moli in-delaj". Na p r e-membo družabnega reda ni papež nikdar mislil, to pričaio sedanje njegove besede, s katerimi je poslal cerkev v boj za sedanji družabni red". To je krivično. Papež brani simo krščanski družabni red, liberalne gnile zisteme pa najodločneje obsoja. A „Navrod" je zabit. On misli udariti po dr. Šusteršiču, češ da je v nasprotju s papežem. Pri tem pa zabavlja „Narod",da papež nima prav! Poslušajte budalost: »Mi nismo nikdar verjeli, dabi v katoliški cerkvi moglo nastati rodno socialno mišljenje. Cerkev je organizovana na načelih, ki so direktno nasprotje vsacega socializma, ter je strogo kapitalističnega značaja in s tisočerimi vezmi navezana na veliki kapitalizem. Kdo more tudi verjeti, da bi bili tisti ljudje socialisti, ki iz najrevnejšega ljudstva izpre-sajo silna bogastva, ki nabirajo milijone in milijone, in ne vedno poštenim potom!« Vprašanje o „poštenosti", zlasti, kadar ga nam stavi Malovrh (1), glede cerkve lahko mirno preziramo. A da so cerkvena načela protisocalna, to je budalost, ki jo more prebaviti samo dobro desirficiran „Narodovec". Mi vprašujemo Malovrha: Ali je zapoved »Na kradi« protisooialna zapoved? Mi vprašujemo liberalce: Ali je zapoved »Ne pre-šestvaj!« protisocialna zapoved? Ali je proti-socialno, če se ukazuje: »Ne želi svojega bližnjega žene?« Povejte, liberalci, ali je to »strogokapitalistično«, če se prepoveduje delavcem pritrgavati zasluženo plačilo? To so zapovedi, ki so protiliberalne, a jako dobro socialne. Sicer pa dr. Šusteršiču ne morejo liberalci bolje služiti, kakor da ga tako neumno napadajo. — Tudi „Edinost" izkusa imponirati nam s čimdaljo večjo neumnostjo. »Katoliški Obzornik« je proti-katoliški, pravi ta čudna teologinja. Dr. Gruden in dr. Krek sta pa »zasramovalca sv. Cirila in Metoda«. To so lepi — »uniati« tam v Trstu! Z Rimom hočejo stopiti v »unijo«, pa od Rima beže! To ni nič dru-Zf ga, kakor posebna tržaška izdaja znanega gibanja „Proč od Rima"! Sejmi po Slovenskem od 30. decembra do 4 januvarija Na Kranjskem: BO. v Mirni peči; 31. v Kočevju in Zagorju ob Savi; 2. v Črnomlju, Ribnici in Radohovi vasi; 3. v Doh Logatcu; 4. v Domžalah. — Na slov. Štajerskem: 2. v St. Juriju ob juž. žel. — Na Primorskem: 2. v Ilrpeljah in Gorici; 3. v Glemoni. .OjriMst^a,, (čitalnica v Brežicah) priredi 31. t. m. ob 8. viri zvečer v dvorani brežiškega „Narodnega doma" Silvestrov večer z gledališko predstavo „Pes in mačka", petjem itd. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: G. Andrej Lavrič, kaplan v Mrenovicah, 10 K. Telefonska in brzojavka poročili. Gorica, 28. dec. Druga seja dež. zbora je bila včeraj ob peti uri. Deželni provizorij je bil sprejet. — Vo-litvi Klavžar in Treo ste ovrženi. druge potrjene. Predlog o dež. blaznici izročen posebnemu odseku. Prihodnja seja 2. januvarija. Dunaj, 28. dec. Justični minister je izdelal nov kazenskopravni red in ga baje v kratkem predloži gospodski zbornici. Celoveo, 28. dec. Kupčija radi starega benediktinskega samostana se z obč. svetom ni končno sklenila. Opava, 28. dec. (C. B.) Deželni zbor je rešil budgetni provizorij in prekinil zasedanje. Lvov, 28. dec. (C. B.) Dež. zbor je bil danes otvorjen. Belgrad, 28. dec. Kralj je ukazal naučnemu ministru, naj se belgiajska višja šola premeni v vseučilišče. Berolin, 28. dec. Prusko naučno ministerstvo je izdalo naredbo, ki poziva učne moči, naj interes mladine obračajo na socijalno politiko. Lipsko, 28. dec. Evangeliška zveza je za gibanje „Los von Rom" v Avstriji zopet darovala 500.000 mark. Prihodnje leto bode vsak četrt leta dala v la namen enako svoto. Fetrograd, 28. decembra. Oddelek ruskih vojakov se je pri mestu Bodimo zaplel v boj z 2000 Tungusi. Rusi so premagali Tunguse in jim vzeli utrdbo. Neapol, 28. decembra. V okolici je divjal silen vihar. V Pogioreale je vihar razrušil več hiš. Mnogo oseb je mrtvih, veliko ranjenih. Iz Florence se poroča, da je reka Arno prestopila bregove. Madrid, 28. decembra. Kraljica-regentinja je ruskemu prestolonasledniku podelila red zlatega runa. Novijork, 28. dec. (C. B.) Iz Buenos Ayresa javljajo, da je izbuknila ondi revolucij a. Novijork, 28. dec. (C. B.) Kolumbijski ustaši so bili ob Magdalenini reki poraženi. V vročem boju je padlo na obeh straneh 400 mož. Standerton, 28. dec. (C. B.) V boju z Buri, v okraju Ermelo, je izgubil general Spens 10 ubitih in 15 ranjenih. Število ujetih Angležev še ni znano. Buri so nenadoma planili na angleški oddelek. II m rli ««»: 25. dccembra. Vladimir Bizil, mizarjev sin, 5 mesecev, Ilradeckega vas 27, convulsiones. V otroški bolnišnici: 23. dec. Emil Plankar, delavčev sin, 5 mesecev, ecclamps a nephritis. — Pavla Rozman, delavčeva hči, 11 mesecev, furunculosis.; V bolnišnici: 21. dec. Marija Simončič, rudarjeva žena, 44 let, jetika. — Ivan Kavšek, dninar, 70 let, pljučnica. 22. dec. Jožefa Rovtar, delavčeva žena, 50 let, srčna hiba. 23. dec. Lovro Krive, dninar, bi let, naduha. 24. dec. Marija Šeuk, dekla, 52 let, ameetia pnev-monia typ. 25. dec. Reza Bajee, babica, 71 let, ostarelost. Andrej Jerin, kolar, 29 let, jetika. Žitne cene dne 23. decembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad 1902 . . . . K 9 03 Rž za pomlad 1902 .....„ 7 68 Koruza za maj-junij 1902 . . . „ 575 Oves za pomlad 1902 .......7-77 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za april 1902 .....K 8-83 Rž za april 1902 ......„ 7 39 Oves za april 1902 ..............7 48 Koruza za maj 1902 .......5 46 (fifekliv.) Dunajski trg. Pšenica banaška ...... K 8*15 južne žel.........8-70 Rž „ , ......D 7-4S Ječmen .......„ 720 „ ob Tisi.........6'7o Koruza ogerska, stara.......5-B5 „ nova ..... o'40 jCinkvant „ stara .....6 60 „ , nova . . . . „ 6 20 Oves srednji..........7-(>5 Fižol............7'75 do 9-04 „ 7-H9 „ ñ'76 . 779 do 8-84 . 7 40 » 7-49 „ 5-47 do 9 30 . 907 , 7-6 b „ 8-60 „ 7-75 „ 5-75 „ 5-50 „ 7-00 „ 6-n() . H-80 . 10-75 Meteoro,iogiöno poročilu. Vtfioa nad morjem308'2m. srednji zračni tiak 736'0ki.-r - Ca» ovs- j '..t'Tílli ;t I'WIVJB VJI'O- matrr. T ra:u. Tíoj-o- 1 ntura p3 Vcwrl C..|=i;n Haiio ti •g J t 2 r.' 271 9. zveö. 1 729 4 r 7 brezvetr. oblač. „J 7. zjutr. I ¡2. popol. ■¡30 8 783 1 19 1 si. jzau. 4 7 i sl.jvzh. olilač. mogla 15 5 avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1901. Prihajttlui in odhajaini čas označen je v srednjeevropskem Času. Srednjeevropski čas je kraj- nemu času v Ljubljani za 2 miuuj napre,. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno; čez Selz-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Kleiu-Reifliug v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. «¡utrni osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line. Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 7. url 17 min. umira) mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob ,'i. uri 5 ti min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastcin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Duuaj via Amstetten. Ob d. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak. Prihod v Ljubljano ljuž. kol.) Ob •'{. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut, zjutraj iz Beljaka. Ob S. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri. 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min, popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob .S. uri 44 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob S. uri lil min, zvečer osebni vlak z Dunaja via Aintstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 2S min. zjutraj v Kamnik. « 1. 05 „ popoldne „ „ „ ti. „ KO „ zvečer „ „ „ IO. „ 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob ti. uri 4It miti. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ Oti „ dopoldne „ „ „ C. „ 10 „ zvečer „ „ „ G5 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). Otlhutl: Ob 7*15 zjutraj „ 1-55 popoldne „ 6-05 zvečer Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 5'04 zvečer. umetni zavod I. vrste, v pritličju iiieftčaiittke liiše. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava i. vrste. F0t0))lasiišk>i potovanja po celem svetu v popolni istini. Videti je ta teden to je od 29. decembra do 4. januvarija: ..............^■mmbm Zanimivo, zložno potovanje v Mirtfftiititsm. k slapu fitnia, rjr»miiKa-stii Filharmonično društvo« v Ljubljani. iT Lastna delalniea za popravljanje. 1211 4-2 Marija PrenlK l^jwffl.l^ij :c?fcyüQcja zaloga: i g re & m f m hiša „Matice Slovenske". vsakovrstnih ženskih ročnih det in pripadajočega materijala. !v[onogrami in druge rijbe se predti-S^ujejo na vsat^o blago. Priporočam tudi bogato ¿alogo volne po najnižji ceni. j^ur- Sujejo se vsak^e vrste vejnine v beli ^ah^or cenejši tamborirni tehniki. Žunajnim naročilom se ustreza ¿tfW*i najtočnejie. 1195 6-4 J Avgust Repič, sodar, | 4 Ljubljana, Kolegijske ulice štev. 16 | »I (v Trnove m) g. 2 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne K | po najnižji» cenah. «79 26-26 | $ Kupuje in prodaja staro vinsko posorlo. § Proda se takoj ali s 1. februvarijem dobroupeljana 3 . 2 trgovina mešanega blaga na večjem trgu Dolenjskem, pod jako ugodnimi pogoji. Združena s trgovino je tudi kupčija z deželnimi pridelki- Več se poizve v upravništvu „Slovenca". Za božične in novoletne praznike priporočam uljudno svojo največjo zalogo in najlepšo izbero Podpisana ima v aa-iogi nujraznovrstnejse trpežno, krasno blago za baadera, baldaluno, raznobarvne plašče, kazulg, piuviale, dalmatike, ve-luaae, aibe, koretelje prte 'tri I sploh vse, kar su rab. v earkvi pri službi božji. — Prevzema i tudi vezenje, prennvljenje stave obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ro611 o ln pošteno po najnižji ceni ! handera ln vso rtiii;ro obleko. Prožastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko wr ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih ag«ntov. Zagotavljajo hitro in najpošteiiej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 566 52 30 Oi imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljufcljli.nl, Wolfovs ullcs 4. 1 m m i P o 00 ^rebrnih in zlatih žepnih ur, stenskih ur, ter zlatnine in srebmine, vse po najnižji eeni.j Najnovejši ceniki so frank o in zastonj na razpolago. S® 11 m 1 19 Eli IiJ!L BNY-jev podfosforamsto-kisli apneno-železni sirup Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja sloz. upokojuje kašelj, pomanjšuje pot. daje slast do jeii, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jai;o koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejanje kostij. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h voč sa zavijanje. ¡¡¡V Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-babny-jev apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjeno z vzvše- JUtlUSHEBEftBNr WIENW! nimi črkami in nosi vsaka fteklenica poleg stoječo uradno reg;istrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti, Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmhorzigkeit" VII./l, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah »a Dunaju, v Ljubljani in drugod. 128 20—8 V zalogi je nadalje pri g,;, lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschl&ger, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celja : 0. Schwarzl & Co„ M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi.- dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbncher. J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenhurg, P. Prendini, M. Ha. vasini: Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth. ö Otvoritev vinske kleti Mestni dom J i? Slavnemu občinstvu ul|udno naznanjam. da b< dem otvoril dne 1. janu- ^ varija 1902, novega leta dan. popoldne ob 5 uri t po uelikomestncm načinu urejeno Vfdki V A M 0 h v lastni hiši uji Cesarja Jožefa frgu šf. 8. Ji H I «^«-s« « «rS^M.«- ■■JLc»«'. U Točil bodem neposredno iz sodov čez ulico, c ZToma tudi postregel v prav gi lično ur. jenih. zvečer električno razsvetljenih kMeh z laznovrstn mi vini, za katere J^ RS pristnost jamči moje ime. M Hj V obilno odjemanje se uljudno priporočam ter beležim vt-lespoštovanjem ^ 5 8 1-336 2-1 Fr. Fabian- W AAAAA JKJK A AA AAA/^AA A/A>tV /N¿T*, A A AAA/ franja fl\eršol v Ljubljani, Mestni trg št. IN priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. j Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih & uvezujejo na vsakoršno blago. 621 28 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. wwwvwwwwvwwvwvo Domača umetalna steklarija l$nola v Ljubljani,XiskF» se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega O a Z? > a ö _ 0) v a a j? .3 o» a> ■8 Si 1« ft et S « ■fH a> M a 'S > " g 'S ft 5 I cS * 'E? d •H >H > M O lil i ||kJ ¡ Št. 50/Z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* v Ljubljani, v polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela a novi šupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo saupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župjii urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 52 22 * * prave ruske * * galoše 1888. iz Rige z znamko,zvezda4 Varstvena znamka. se dobil° P° ceni na debelo in drobno samo pri Anton Hrispef in Vašo Petmeie V lijubljeani. 1176 so-6 Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah: Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Trcven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc Bartelme. Kostanjevica : Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupert Engelsbergcr. Ljubljana : Karol Karlnger, Alojzij Persche, M. Cescutti, Karolina Treo Litija : Lebinger & Bergmann. Novomesto : Josip Medved, M. Barborič. poslojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fürsager, Frid. Ho-mann, Oton Homann. ŠKofja Loka: J. N. Koceli. Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in planterijskih del. Št. Vid im O 11 Hi J s & a o r z a. One» 27. decembra, '•««p»: ariavni dol p ' *kvpi.i državni dolg f —i "; \Tttr:jiik» ;iata r-jr-.t* ■'< /, . ... Avstrijska kronika «Mitu 200 iro: jgtreka ilata renta 40/0..... Jgeraka kronska reuta 4"/,,, 200 . . Arstro-ogerske bančne '»mice, 600 gld. kreditno delnice, 160 «Id. . London vista • -'»miški drž. bankovci na 100 m. aem.drž.v«M »8 96 98 90 118*7 6 9č-95 11865 9425 1694'— 647 50 23915 117-20 20 mark 20 frank-7 (naooleondo<-"i Italijanski bankovci G. kr. «¡iiDi • 3-: Dn« 27. decembra. \ državno ¿srečke i. lba-l 250 gld.. 5°/G državne orečke i. 1860, 100 gid. Oriivne srečlre 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 /.»dolinico Radoifove želez, po iOO kron Tuice srečke 4°/0, 100 gld...... Ounavske vravnavne srečke 60/0 23-42 19-03 93 60 11-30 190 — 171-75 96 50 147-50 265-- Dun&vjko f;»vnavao posojilo 1. 1878 . . ¿06-75 Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banko r . 94-60 Priioritetno obveznice državne ieloznice 434'— > južne železnico 3°,0 318- — > južne železnice o°/0 120 — > ; dolenjskih želcznic 4°;0 . — ' — Kreditne srečke, 100 gld..............403 — &"!„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 500' — Avstrijskega rudečega kriia siedk«, tO gld , 50-~- Ogerakega > „ » 5 » 24'— Budimpešt. bazilika-sre čke, 5 gld. . . 17-30 Rudolfov« srečke, 10 gld. . . 72 - Sa'raova srečke, 40 jjld. :>t Gonóis mvčke, 40 gld Wsldstemovü sreAko, 20 gld. . ■ • fjjubljaiisle srečke . Akcije anglo-avstrijske banka. 200 gld. Akcij« Ferdinandovo sov. Jelen.. 1000 g!, 8t. Akcije triaäkega Lioyda. 500 gld. . Akcije južne ieleznice, 200 gld. «r. . Sploäna avstrijska atavbinoka drulb* . Moutanaka družba avstr. plan. . . . Trboveljska prainogaraka družna, 70 glu Papirnih rublje/ 100 224— 247 — 73 -26t-— 5560 — 871 — 74 -145 — 395 25 420 — 252 75 SB-k. ZJakup In prodaj». "Ik.ti irsakovrstnih driavolb papirjev, areiit. Aonarjev itd. ^»viirovasja ia ¡gune pri žrobanjtii, pri izžrebanj« na.manjSepa dobiLka. - Pro»e»e za vaško žretianje. 'ti u i a a i n a iivriitev naročil na borzi. Menjamicna dslniöka družba k it c ti" m* Wollzaili Iß in 13, Dunaj, i., Strobelgasse 2. 4SdS~ Pojasnila v vseh gospodarskih in AnndöniK nlwolj, jotem o kursnib vrednostih vseh ipekulaoljikih »redaintifB ¡«plri«* in vestni syÄti za dosego kolikor je mogoče visoccf* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih k i a t «t o. :>£XX