Letošnja zima nam jo je le dvakrat zagodla. Obakrat nas je zasula s snegom in nam povzročila precej preglavic. Lastniki teh jeklenih konjičkov so morali zavihati rokave in krepko pljuniti v roke, da so rešili vozila iz objema »snežnih zasipnic«. (jk) — Foto: F.perdan Leto XXIX. Številka 20 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 12. 3. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Kratkoročni krediti za obrt Kranj - Odkar je v Kranju združenje samostojnih obrtnikov kranjske občine, smo o dejavnosti in programu združenja že nekajkrat pisali. Nekatere naloge, ki so si jih zadali in jih tudi že uspešno uresničili, govo-pijo v prid ustanovitve združenja. Združenje ima danes okrog 370 članov, kar je več kot polovica vseh obrtnikov v občini. Minuli mesec pa je združenju oziroma njegovemu vodstvu uspelo Uresničiti še eno pomembno nalogo j2 srednjeročnega programa. Gre za kratkoročne kredite za obratna sred-stva, ki jih zdaj lahko dobijo tudi °brtniki-člani združenja. Ustrezne Pogoje za tovrstne kredite je namreč združenje dobilo pri koprski banki, rod določenimi pogoji lahko zdaj obrtnik-član združenja dobi do 150.000 dinarjev posojila za šest rnesecev. Predstavniki združenja so tudi povedali, da so si že dlje časa Prizadevali, da bi člani lahko najemali kratkoročne kredite, vendar jim to vse do minulega meseca ni Uspelo, ker se niso mogli sporazumejo oziroma dogovoriti z Ljubljansko °anko. Kreditni odbor pri združenju je poslej odobril kratkoročna posojila ~e prek 30 članom in bo tudi v prihodnje skrbel, da bo v kreditnem skladu vedno dovolj denarja za različne nujne primere. Tovrstni kratkoročni krediti namreč v veliki meri Pripomorejo k reševanju trenutnih težav, s katerimi se od časa do časa srečujejo obrtniki. Dogaja se namreč, da delovne organizacije s katerimi imajo posamezni obrtniki pogodne poslovne odnose, storitev ne morejo takoj plačati. V takšnem primeru se obrtnik, če hoče nabaviti reprodukcijski material oziroma če hoče normalno poslovati, znajde v neprijetnih denarnih težavah. Zgodilo se je že celo, da je moral obrt opustiti. Sedanji kratkoročni krediti Pa zato pomenijo tudi določeno socialno varnost in pomoč za nemoteno delo. A. Z. ZA 8. MAREC OTVORITEV RAZSTA V - V ponedeljek, 8. marca, so v Gorenjskem muzeju v Kranju v počastitev mednarodnega praznika žensk odprli razstavo »Stavka slovenskih tekstilcev« in razstavo slikarskih del Nadežde Petrovič iz Srbije. Pomemben kranjski kulturni dogodek so pripravili republiški odbor sindikata tekstilnih delavcev Slovenije, svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri republiški konferenci SZDL, občinski sindikalni svet Kranj in Gorenjski muzej. O razstavi sta govorila Franc Benedik (na zgornji fotografiji) in dr. Katarina Ambrožič. Med gosti sta bila tudi članica sveta federacije Lidija Šentjurc in predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher (spodnja fotografija), (jk) — Foto: F. Perdan KRANJ od 15. marca do 20. aprila Pri nakupu pohištva določenih proizvajalcev vam nudimo: . TOVARNIŠKI POPUST do 20 % in TRGOVSKI POPUST 3 — 5 % V NAŠIH ENOTAH: salon pohištva veleblagovnice Globus Kranj salon kuhinjske opreme Dekor Kranj prodajalna Slon Ziri Izguba Ko so vse gorenjske občinske zdravstvene skupnosti razpravljale o primanjkljaju 1,9 milijona dinarjev, ki ga izkazuje regijska zdravstvena skupnost, je bil njih odziv kar se le da enoten v ostri obsodbi nepričakovano visokega primanjkljaja, kajti polletna poročila niso dala slutiti, da bo gorenjsko zdravstvo tako hudo zbolelo. In polletna poročila tudi niso mogla drugače napovedovati, kajti strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti je prav ob koncu leta prejemala nenormalno visoko število računov (za presenetljivih 7 milijard S dinarjev), računov, ki so jih zdravstveni zavodi zadrževali prav do zadnjih mesecev lanskega leta. V kaj hudih finančnih stiskah očitno niso bili, sicer bi se bili kaj hitro ali vsaj znatno prej zavarovali z izplačanimi računi. Odgovornejši odnos do dela, do podatkov, na osnovi katerih bi se znatno prej lahko bila plat zvona k preplahu in takojšnjim nujnim stabilizacijskim ukrepom je potemtakem skrajno kratkovidno in krivično naprtiti strokovni službi, ki poleg vsega na dohodke in izdatke nima prav nobenega vpliva. Primanjkljaj gorenjskega zdravstva vsebuje množico težko dokazljivih oblik, kaže se le v skokovitem naraščanju porabe domala na vseh področjih. Izgubo izkazuje tudi ljubljanska regija pa celjska in mariborska, za njimi in v primerjavi z njimi pa je gorenjski primanjkljaj sorazmerno najvišji. Kje in kako smo trošili preveč in nad svojimi zmožnostmi je dokazljivo, zakaj smo se obnašali tako, kot da vreča solidarno združenega denarja nima dna, je vprašanje naše odgovornosti. Prav vprašanje odgovornosti izstopa z vsem svojim pravim obličjem morda še najbolj na tem področju, prav odgovornost v zdravstvu ne more ob tolikšni izgubi ostati prazna beseda. Tako, kot moramo vsakršno občutljivost, užaljenost, prizadetost prav zdaj in še posebno zdaj pustiti na praznem stolu čakalnice, tako si moramo odkritosrčno priznati svoje nestabilizacijsko obnašanje in takoj ukrepati, vsak najprej zase in pred svojim pragom. Odgovornost je obojestranska in če si tega nočemo ali ne bomo priznali, še kako lahko pričakujemo ob koncu letošnjega leta spet burne razprave, ki se žal na področju zdravstva že izkazujejo v medsebojnem obtoževanju, namigovanjih, v obsodbah. Mučno jim je prisostvovati in najbrž se jih je mučno tudi udeleževati, ker hočeš nočeš prej ali slej posplošujejo ali vsaj zares boleče prizadenejo tiste, ki so kljub vsemu pošteni do solidarno združenega denarja, ki delajo, ki trosijo res v nujni potrebi, ki so — odgovorni. Z nekaj ukrepi naj bi vsaj delno vplivali na znosno omejitev porabe, daleč najučinkovitejši ukrepi pa ostajajo v nas samih, v zavarovancih ali uporabnikih in zdravstvenih delavcih ali izvajalcih. V našem obojestranskem odnosu, v resnični odgovornosti do denarja, ki ga združujemo ne le zato, da bi ga lahko uporabili tedaj, ko ga bomo nujno potrebovali, temveč tudi zato, da uresničimo naša hotenja po še boljšem zdravstvenem varstvu in bolj usposobljeni zdravstveni službi. Znaten korak smo napravili v zadnjih letih in še vedno bi radi in tudi moramo graditi in modernizirati. Ob takšnem odnosu in neodgovorni potrošnji pa bomo capljali, vsa hotenja in želje se bodo izjalovile, vse potrebe in nujnosti ostale neuresničljivi sen — denar za naložbe se bo izgubljal v skrajno malomarni, neracionalni potrošnji nas, izredno slabih gospodarjev združenih sredstev. Prevzgoja miselnosti, da smo zdaj in vsak trenutek in za vsako ceno in za vsako malenkost upravičeni do denarja, se mora začeti v marsikaterem izmed nas. Pravice do denarja niso neomejene kot tudi sam odnos vseh ostalih v zdravstvu do združenih sredstev ne sme biti brezvestno izrabljajoč. Ne moremo se skriti pod plašč lagodnosti in ravnodušnih trditev, češ, vsi smo krivi, kaj. moreš, krivda posameznika sploh ni dokazljiva; ne moremo zato, ker se preprosto ne smemo, če nočemo obotavljajoče stopicati v medlo prihodnost. In prav tu in prav zato se naj prav v zdravstvu izvajalcem, predvsem pa zavarovancem, uporabnikom, predpiše na receptu za vsakdanjo uporabo zdravilo dosledne odgovornosti, vendar z veliko začetnico njenega pravega smisla in pomena. Gostovanje v Ljubnem V soboto, 13. marca, bo prispela v našo ožjo domovino igralska skupina znanega slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav iz Stuttgarta. Društvo bo obiskalo predvsem kraje, kjer so rojaki doma oz. njihovi svojci. Med svojim obiskom bodo gostovali tudi v Ljubnem v soboto, 13. marca, ob 19. uri v domu Partizana Ljubno, kjer bo dramska sekcija slovenskega KUD uprizorila veseloigro Tolmun in kamen, pisatelja Toneta Partljiča. Domače KUD Ljubno jim bo priredilo slovesen sprejem. Obenem pa bo navezalo stike za sodelovanje z omenjenim društvom. Naslednji dan bodo rojaki odpotovali v Prekmurje, kjer bodo imeli še več gostovanj. Z. F. D. Sedej IJIXV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA Naročnik: Predsednik Tito v Mehiki Bo tok dražji? Slovenski izvršni svet bo danes odločil, ali se bo električna energija podražila ali ne. Skupnost elektrogospodarstva predlaga v poprečju za 17 odstotkov dražjo elektriko. Za gospodinjstva pa bi bil tok dražji za 14 odstotkov. O predlogu je že razpravljal odbor IS za gospodarstvo in finance. Namesto predloga elektrogospodarstva naj bi bil tok dražji od 1. januarja naprej, je omenjeni odbor predlagal IS, da bi podražitev tekla šele od 1. marca naprej. Hkrati pa je interesni skupnosti elektrogospodarstva predlagal, da takoj začne sestavljati varčevalni načrt in kon-krekten program ukrepov ter tako tudi po svoji strani prispeva, da konec leta ne bo v slovenskem elektrogospodarstvu primanjkljaja. S predlagano podražitvijo bomo že dosegli konico elektro tarif v Evropi in bomo tudi najdražji v državi. Osrednja prireditev 8. maja Osrednja prireditev meseca mladosti v Sloveniji bo ob sprejemu zvezne štafete s pozdravi predsedniku republike Josipu Brozu-Titu 8. maja v Ljubljani. Ta prireditev bo v sklopu sklepne slovesnosti 20. tradicionalnega pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Na njej bodo sodelovali tisoči mladih iz vseh krajev Slovenije. Tako so se dogovorili na seji odbora za praznovanje meseca mladosti, ki je bila v sredo v Ljubljani. Za lepše okolje Svet ZIS za človekovo okolje in prostorsko ureditev je ustanovil 17 posebnih komisij, od katerih si bo vsaka na svojem področju prizadevala doseči skupni cilj — zavarovati človekovo okolje po vsej državi. Ustanovil je komisijo za koordinacijo načrtovanja, za koordinacijo raziskovanja, za zakonodajno dejavnost, mednarodno sodelovanje, za varstvo in ureditev narave, za ureditev in zaščito voda in druge. Vse skupaj pa naj bi s svojim delovanjem pripravile predpise in možnosti za vračanje odpadkov nazaj v tovarne. Enoten sistem obveščanja Svet zveze sindikatov Jugoslavije je opozoril na to, da je potrebno ustvariti enoten sistem obveščanja v sindikatih. Dosedanji sistem so ocenili kot pomanjkljiv, saj je izmenjava informacij zelo slaba, tako v občinah kot v republikah, predvsem pa primanjkuje informacij iz osnovnih organizacij. Pomoč zbrana ZIS je predlagal skupščini Jugoslavije, da na enem od prihodnjih zasedanj sprejme zakon, s katerim bi prenehal veljati zakon o prispevkih za gradnjo in obnovo Skopja. Z določili tega zakona so se zbirala tudi sredstva za odpravljanje posledic potresa v Bosanski krajini. Ker je bila do 5. februarja letos zbrana celotna predvidena vsota, ZIS predlaga ukinitev zakona. Novo letalo Na brniško letališče se je v sredo spustilo novo letalo DC-9, ki ga je ljubljansko letalsko podjetje Inex Adria aviopromet kupilo v ZDA. Novo Inexovo letalo ima 115 sedežev. To je šesto letalo IAA, medtem ko bodo sedmega dobili že prihodnji mesec. To letalo bo imelo 135 sedežei >. Jesenice Člani združenja Zveze borcev NOV v Podmežaklji na Jesenicah so republiškemu odboru ZZB NOV poslali protestno pismo, v katerem ostro obsojajo štetje slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti ter neupoštevanje 7. člena državne pogodbe v Avstriji. Obenem so borci protestirali tudi proti gnusnemu zločinu v ZRN nad našim konzulom Edvinom Zdovcem. D. S. Kranj Projektivno podjetje Kranj je pripravilo vsa potrebna pripravljalna dela za izdelavo glavnega projekta za avto cesto Naklo —Ljubljana. Včeraj (11. marca) dopoldne pa so se sestali predstavniki Projektivnega podjetja Kranj in Republiške skupnosti za ceste in v Kranju podpisali pogodbo. Razpravljali so tudi o cestni problematiki na Gorenjskem. V ponedeljek, 15. marca, se bo v Kranju na peti seji sestala skupščina samoupravne interesne skupnosti preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska. Na dnevnem redu je sprejem začasnih programov investicij za letos in informacija o osnutku samoupravnega sporazuma o samoupravnem planu razvoja elektroenergetike in o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po prejetem programu ISE od letos do 1980. leta. A. Ž. Radovljica Včeraj je bila v veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine tretja seja skupščine krajevne skupnosti Radovljica. Razpravljali so o zazidalnem načrtu centra mesta Radovljica, o osnutku proračuna, zaključnem računu krajevne skupnosti za minulo leto in o delovnem programu za letos. Poleg delegatov skupščine krajevne skupnosti so se seja udeležili tudi delegati delegacije zbora krajevnih skupnosti v občinski skupščini in splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti ter predstavniki vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij. JR Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval komite občinske konference zveze komunistov, pripravlja gradivo za problemsko konferenco o urbanizaciji, stanovanjskih vprašanjih, zaščiti površin, o črnih gradnjah in sorodnih vprašanjih. Na zadnji seji delovne skupine so člani menili, naj bi konferenca o teh vprašanjih v radovljiški občini bila 25. marca. A. Ž. Škofja Loka V Skofji Loki je bila v torek, 9. marca, seja izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka. Člani sveta so najprej predlagali in potrdili sklepe zadnje 62. seje, nato pa so obravnavali osnutek poročila o delu izvršnega sveta v lanskem letu, predlog družbenega dogovora k srednjeročnemu razvojnemu načrtu o varstvu okolja do leta 1980, osnutek sklepa o pooblastilu Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva narave, program aktivnosti pri usklajevanju in sprejemanju srednjeročnih načrtov občine, dogovor o odmerjanju in pobiranju vodnega prispevka za lansko in letošnje leto ter predlog za izdajo soglasja za cene dimnikarskih storitev. -jg Včeraj je bil v Škofji Loki sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK ter predsednikov osnovnih organizacij in konferenc sindikata s področja škofjeloške občine. Sklicala sta ga sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Jemec in predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar. Udeleženci sestanka so spregovorili o političnih nalogah pri uveljavljanju novega sistema oblikovanja in ugotavljanja dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. V ponedeljek, 15. marca, ob 13. uri bo v Škofji Loki seja predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: pregled sklepov zadnje seje, obravnava programa politične aktivnosti pri usklajevanju in sprejemanju srednjeročnega načrta občine, dogovor o obisku udeležencev podiplomskega tečaja, ki se bodo pri nas seznanjali z razvojem podeželja, iz Haaga na Nizozemskem v Škofji Loki, obravnava možnih kandidatov za razpisano mesto tajnika samoupravnih interesnih skupnosti za telesno kulturo, izobraževanje in komunalno dejavnost, informacija o poteku priprav za evidentiranje možnih kandidatov za imenovanje pravobranilca samoupravljanja v škofjeloški občini, imenovanje predsednika koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja stabilizacijskih ukrepov ter informacija o poteku priprav za sprejem vlaka bratstva in enotnosti v občini Škofja Loka. -jg Tržič V torek je bila v Tržiču izredna seja predsedstva občinske konference SZDL. Člani predsedstva so razpravljali o stališčih do območnega družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. O dogovoru poteka v tržiški občini že nekaj časa živahna razprava, ki se je začela po organizacijah združenega dela, na občinski konferenci SZDL in po zborih občinske skupščine. Na torkovi seji je predsedstvo razpravljalo tudi o pismu delovne skupnosti Delavske univerze, ki ga je le-ta naslovila na delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in občinske družbenopolitične organizacije. V pismu je govora predvsem o neurejenem financiranju Delavske univerze v letu 1976, iz česar izvira nemočnost pri uresničevanju zastavljenega programa in obveznosti, ki jih ima do družbe in delovnih ljudi vzgojnoizobra-ževalna ustanova. Delavska univerza deluje kot samostojna enota Zavoda za kulturo in prosveto Tržič. -jk Izid referenduma, dokaz zrelosti JESENICE - Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so ocenili tudi priprave, potek in izid referenduma za samoprispevek, ki so ga v jeseniški občini prvič uvedli za izgradnjo šolskega centra na Plavžu. Jeseniški delovni ljudje in občani so se volitev udeležili 90-od-stotno in kar 75 odstotkov se jih je izreklo za samoprispevek. S tem so izkazali svojo visoko zrelost in solidarnost, ki so jo sicer jeseniški delovni ljudje in občani že večkrat pokazali. Na vseh voliščih od Rateč do Rodin je bila izjemna udeležba in visok pozitivni rezultat, ki je pokazal, kako nujna je gradnja osnovnošolskega prostora in prostora za predšolsko varstvo. V akciji za izvedbo referenduma so se najbolj izkazali jeseniški učenci, ki so z raznimi oblikami pozivali in sporočali staršem in vsem delovnim ljudem in občanom, kako nujni so prostori za vzgojo in izobraževanje. Učenci so tudi sami prispevali bodisi v denarju bodisi v ak-t .jah /.biranja papirja ter opravljali pripravljalna dela za izvedbo referenduma. Za svojo prizadevnost bodo nagrajeni z izletom v bolnico Franjo in v Cerkno. V akciji za prvi razpis referenduma za samoprispevek v občini pa so se zelo uspešno vključile tudi krajevne konference SZDL, osnovne organizacije ZK, sindikata in mladine. Na svojih sestankih so posredovali temeljite obrazložitve o nujnosti gradnje s samoprispevkom. Tudi na samih šolah so bili na roditeljskih sestankih starši kar najbolje seznanjeni. Tako je skupna akcija vseh, predvsem pa dokazana in izkazana visoka politična zavest in ponovno izražena pripravljenost in solidarnost jeseniškega občana pokazala izjemno dobre rezultate. Kar 75-odstotna pripravljenost, da pomagajo in prispevajo, Jeseničane uvršča med tiste slovenske občine, ki se lahko pohvalijo z najvišjimi odstotki pozitivnega rezultata. D. S. MEXICO — To je trenutek delovne enotnosti v dejavnosti narodov tretjega sveta. V stalnem prizadevanju zaostalih narodov za svojo osvoboditev je predsednik Tito kot predstavnik Jugoslavije odigral pomembno vlogo, poudarja mehiški predsednik Luis Echeverria ob obisku našega predsednika Josipa Broza-Tita v Mehiki, ki se je začel v sredo, 10. marca. Še bolj intenzivno moramo sodelovati pri uresničevanju nove mednarodne ekonomske ureditve, zasnovane na pravici na nevmešavanju v notranje zadeve drugih in pri samoopredelitvi narodov, nadaljuje mehiški predsednik. Zadnja leta se je trgovinska menjava med Mehiko in Jugoslavijo povečala. Stiki med voditelji obeh držav so veliko prispevali k temu. Leta 1960 smo podpisali pogodbo o kulturnem sodelovanju, leta 1974, ob mojem obisku v Jugoslaviji, pa je bil dokončno oblikovan sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju . .. Neuvrščeno politiko razumemo kot voljo narodov, da se osvobodijo odvisnosti od velikih središč svetovne moči, meni Luis Echeverria, predsednik Mehike. To mednarodno gibanje spremljamo s simpatijami od njegovega začetka. Jugoslavija je imela veliko vlogo. Ob koncu bi rad poslal plemenitim in delovnim narodom Jugoslavije bratski pozdrav in moje občudovanje njihove volje pri boju za mir in pravičnost v svetu. Moja država bo v času obiska predsednika Tita ponovno potrdila svoja priznanja Jugoslaviji in dokazala, da vezi, ki povezujejo naši skupnosti, temelje v globokih zgodovinskih vzrokih, so bile besede mehiškega predsednika, ki jih je povedal direktorju Tanjuga. Resnično ima sodelovanje med Mehiko in Jugoslavijo globoke korenine. Predsednik republike Tito se je septembra leta 1963 odločil za dolgo in naporno pot prijateljstva in miru. Obiskal je Brazilijo, Čile, Bolivijo, Peru in Mehiko. Milijoni Mehikancev so ga pozdravljali takrat. Predsednik Lopez Mateos je ob tem dejal: »Mehika spoštuje bojevnike, pogumne in daljnovidne ljudi. Tito združuje v sebi vse te čudovite vrline!« Tito od tega trenutka dalje ni več potoval v to deželo. Vendar jo je vzljubil. Sodelovanje med državama je raslo. To je potrdil obisk sedanjega mehiškega predsednika Luisa Echeverrie februarja leta 1974 pri nas. Besede o dobrem sodelovanju med državama niso neosnovane. V Mehiki delujeta že dve mešani jugoslovansko-mehiški podjetji. Jugoslovansko stran zastopata tovarni Prvomajska in Energoinvest. Pred kratkim je Jugoslavija poslala v Mehiko pošiljko 10.000 traktorjev. Prezreti pa ne kaže tudi dobrih odnosov na znanstvenem in kulturnem področju. Tito je odpotoval v Mehiko v pomembnem trenutku. Na srečanjih ne bo govora le o dvostranskem sodelovanju in položaju v svetu, temveč tudi o stvareh, ki bodo pomembne na dnevnem redu srečanja voditeljev neuvrščenih držav v Colombu. To daje srečanju Tito-Echeverria in njunih sodelavcev še posebno težo. Naša delegacija je stopila na mehiška tla v Vera Cruzu. Razen predsednika so v njej še podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, predsednik predsedstva Vojvodine Radovan Vlajkovič, predsednik komisije za mednarodne stike izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Dobrivoje Vidič in član izvršnega sveta ter zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger. Od predsednika in sodelavcev so se na puljskem letališču poslovili sodelavci s podpredsednikom predsedstva SFRJ dr. Vladimir* jem Bakaričem na čelu. Naša delegacija se je na dolgi poti v Mehiko dvakrat ustavila. Povsod je bila deležna najvišjih časti. Prvič je bilo to v mestu Santa Maria na Azorskem otočju, drugič pa v Hamiltonu, glavnem mestu Bermudskih otokov. Jugoslovani so bili v Vera Cruzu nadvse prisrčno sprejeti. Nato so gostje in gostitelji odpotovali v letovišče Cancun na jugovzhodu države, kjer so se včeraj začeli uradni jugoslovansko-mehiški pogovori. PREDSEDNIK GRAJA PODPREDSEDNIKA PEKING — Vsakodnevnim kritikam na račun podpredsednik« kitajske vlade in partije Teng Hsiao Pinga, ki so ga mnogi že videli n* mestu umrlega Ču En Laja, se je pridružil tudi kitajski voditelj Ma" Tse Tung. Tako sklepajo nekatere agencije na osnovi uvodnika, ki je bil v sredo objavljen v vodilnem kitajskem časniku Zen Min Zi BaU> Uvodnik je bil objavljen pod naslovom »Ljudstvo se ne strinja s temi da bi omajali že sprejete sklepe«. Teng sicer poimensko ni omenjen, vendar gre za človeka, ki je kot partijski voditelj krenil po kapitalistični poti. Vendar opazovalci pekingškega političnega življenja pristavljajo, da grajani podpredsednik še ni uradno zapustil odgovorne državniške in partijske dolžnosti. V Pekingu Teng Hsiao Pinga pogosto primerjajo z Liu Sao Čijem in Lin Piaom, ki sta morala popustiti »kulturni revoluciji« in so ju imenovali »kitajska Hruščova«. Slišati je glasove, da je bil Liu Šao Ci »kitajski Hruščov številka 1«, Teng pa je njegov naslednik številka dve. Ob tem velja povedati, da je grajani Teng med kulturno revolucijo izgubil vse funkcije, pa se je po njej visoko dvignil. Sedaj mu zagovorniki kulturne revolucije obljubljajo enako usodo, kakršna je doletela Lin Piaa in Liu Šao Čija. »Mi smo že zlomili buržoazni glavni štab teh ljudi in smo tudi danes pripravljeni vstati proti vsakemu revizionizmu«, poudarjajo pripadniki rdeče garde v glasilu kulturne revolucije. J. Košnjek Partijska politična šola v Škofji Loki Škofja Loka — V ponedeljek, 15. marca, se bo v Škofji Loki začela enotedenska partijska politična šola. Pripravila sta jo komite občinske konference ZK Škofja Loka in škofjeloška delavska univerza. Za šolo je prijavljenih trideset slušateljev iz osnovnih organizacij ZK s celotnega področja občine. Slušatelji se bodo v partijski politični šoli seznanili z mestom filozo- Najprej ugotoviti lastništvo Radovljica — Z izgradnjo in otvoritvijo nove šole v Begunjah bo stavba v Poljčah, kjer zdaj poteka pouk, ostala prazna. Razprave o tem, kaj po izpraznitvi narediti s to stavbo, trajajo že nekaj časa. Pred časom se je zanjo zanimala republiška telesnokulturna skupnost in kasneje tudi zadružna zveza Slovenije. Pa tudi samoupravni organi in organizacije v krajevni skupnosti in v občini so že razmišljali o različnih variantah. Ker bo nova šola v Begunjah kmalu gotova in odprta, je o tem na zadnji seji razpravljal tudi izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Sklenil je, da je glede sedanje stare šole v Poljčah najprej treba pripraviti točno dokumentacijo o lastništvu stavbe in zemljišč okrog nje. A. Ž. fije v človekovi duhovni ustvarjal' nosti, zgodovinskimi predpostavkami marksizma, materialističnim pojmovanjem družbe in človeka kol najpomembnjšim dosežkom marksizma, principi organiziranosti in metodami političnega dela, dialektičnim materializmom kot filozofij0 marksizma, znanstvenimi in materialističnimi osnovami marksistične filozofije, glavnimi razdobji v raZ' voju marksistične misli, ekonomsko teorijo marksizma, samoupravlja' njem in vlogo ZK ter njenih nalogalj po 5. seji CK ZK Slovenije, poslušal1 pa bodo tudi predavanja o kulturi etiki in religiji ter ZK kot izredni pomembnemu dejavniku v boju z* mir, enakopravno mednarodno sode' lovanje in socializem. Udeležencem politične šole bod11 predavali profesor Rado Jan, polita log Peter Hedžet, diplomirani polit? log Štefan Horvat, diplomirani po'( tolog Zofka Krek-Klemen, diplom1 rani politilog Danica Purg ter ek1' nomist Rado Kokalj. -j* INDOK za uspešnejše informiranje Jesenice — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so nadaljevali z razpravo o Ustanovitvi, nalogah in položaju informacijsko - dokumentacijskega centra, ki naj bi v sleherni slovenski občini postal sestavni del celovitega sistema obveščanja v delegatskem sistemu. Na Jesenicah so ustanovitev centra dolgo in temeljito pripravljali, Pri občinski konferenci SZDL so imenovali delovno skupino, ki naj bi pripravila vse potrebno za čimprejšnje delovanje INDOK centra. Le-ta naj bi lokacijsko deloval pri lokalni radijski postaji Triglav, ustanovile Pa naj bi ga na osnovi dogovora skupščina občine, občinske družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. V okviru INDOK centra naj bi urejevali občinski informator, ki naj bi izhajal kot posebna priloga Zelezarja, glasila delovnega kolektiva jeseniške Železarne. Službe za informiranje ali INDOK center naj bi ustanovili tudi po organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih. Le-te naj bi se povezovale in sodelovale z občinskim INDOK centrom tako, da bo informiranje kot nujen sestavni del delegatskega sistema zaživelo v vsej svoji polni vsebini. INDOK center naj bi zbiral podatke, ki so potrebni Gorenjska praznovala 8. marec ŠKOFJA LOKA - Tudi v vseh večjih krajih škofjeloške občine so bile slovesne Proslave v počastitev dneva žena. Prisrčna srečanja z bogatim kulturnim programom, kjer so nastopale glasbene skupine, pevci in recitatorji, so pripravili pri Sv. Duhu, v Škofji Loki, Poljanah, Gorenji vasi, Železnikih in drugod. V Zireh je v soboto ženam Pel oktet Gallus iz Ljubljane, torkovo predavanje o partizanski saniteti na slovenskih Ueh pa je zaradi slabega vremena odpadlo in je prestavljeno na kasnejši čas. -jk LESCE — Komisija za kulturna vprašanja pri konferenci osnovne organizacije sindikata Tovarne verig Lesce je ob letošnji proslavi za dan žena (proslava je bila v petek, 5. marca) pripravila zanimivo razstavo. Od 371 zaposlenih in 91 upokojenih delavk Tovarne verig Lesce so namreč številne razstave okrog 180 vzorcev različnih •"očnih del. Na razstavi v sindikalni dvorani v tovarni je bilo tako moč primerjati gobeline, vezene prtičke, pletene izdelke, slike, narodne noše in druga ročna dela. Razstava je zares uspela in opozorila na nekatere neznane talente med delavkami. Ogledali so si jo tudi predstavniki turističnega društva Lesce in sklenili, da bodo podobno razstavo organizirali tudi v Lescah. Kot rečeno je bila razstava povezana s proslavo dneva žena. V programu na proslavi so nastopili otroci vzgojnovarstvenega zavoda iz Lesc, učenci radovljiške glasbene šole in moški oktet iz Radovljice. Povabili so tudi upokojene članice kolektiva in jih skupaj z aktivnimi delavkami obdarili. Nagrajenke pa so se delu nagrade odpovedale in jo namenile za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. A. 2. JESENICE - V mali dvorani delavsk ega doma pri Jelenu so minulo soboto odprli razstavo z naslovom Šopek rož za osmi marec. Uvodoma je bil krajši koncert ženskega Pevskega zbora. Na razstavi prikazuje 24 članic odseka za ročna dela pri DPD Svoboda °ne Cufar Jesenice svoje izdelke. Pionirski dramski krožek pri DPD Svoboda France Mencinger z Javornika in Koroške Bele pa je minulo nedeljo pripravil ženam predstavo Trnjulčica preveč in trije P*iL Pr>meren kulturni program pa so svojim materam pripravili tudi učenci zabrez-n,*ke osnovne šole. Na Dovjem pa je v počastitev praznika v nedeljo nastopil 8 samo-.'Ojnim koncertom ženski pevski zbor Jesenice pod dirigentskim vodstvom prof. Milka »kobrneta. - D. S. CERKLJE — V soboto zvečer je bila v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah Proslava ob prazniku žena. Pripravile so jo družbenopolitične organizacije Cerkelj. kulturnem programu so sodelovali solisti Vanda Gerlovič, Bogdana Stritar, Marcel staševski, pionirji, mladina in šolski orkester. V nedeljo popoldne pa je bila proslava tudi v Adergasu. Nastopil je šolski orkester snovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj in moški pevski zbor KUD Davorin Jenko »* Cerkelj in KUD Proleter iz Adergasa. - J. Kuhar teklo^^der8^^ "T Recitatorska skupina OO ZSMS Podbrezje in KUD Tabor sta pre-mc-šen recital Prešernovih pesmi, ki ga je povezovala Mojca Blaznik. za |>ri-jetno razpoloženje pa je poskrbel dobravski trio v sestavi Branko Pirili ter Gorči in Franci Šolar. S sodelovali jem mentorja Lnvra Koz jeka predsedstvo osnovne organizacije ZSMS zdaj pripravlja več političnih in drugih predavanj, kulturne in športne akcije. V soboto, 21. februarja, so že imeli predavanje o vlogi osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti. -Jutri. 2H. februarja, pa bodo vaščane presenetili s starim običaje hi Vlečenje ploha. Za dan žena bodo mladi obdarili vse starejše vaščanke in pripravili kulturni program. Razmišljajo pa tudi o razstavi o življenju in delu narodnega heroja in revolucionarja Sta- neta Žagarja, nekdanjega učitelja i/ njihovega kraja. V prvih spomladanskih dneh ho prišla na vrsto akcija čiščenja vasi, potem pa bodo sledila številna športna srečanja, na katera hodo povabili svoje vrstnike iz okoliških osnovnih organizacij ZSMS. .JU Prednost manj razvitim krajevnim skupnostim Tržič — Občinska konferenca ZSMS Tržič je konec februarja na zasedanju ocenila lansko delo mladinske organizacije in sprejela letošnji delovni in finančni program. Posebne pozornosti in razprave je bil deležen program štaba za mladinske delovne akcije. Predlog je bil na konferenci v marsičem spremenjen. Mladi so se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom izkopali jarke za javno razsvetljav«) oh popravljeni vpadni cesti v Tržič. Vendar akcija letos ne bo prišla v pošte v. Zanesljivo bo uresničena prihodnjo leto. Letos bodo v ospredju občinske delovne akcije po slabše razvitih krajevnih skupnostih. Prednost bodo imeli Lom, Loše in Bre/je nad Tržičeni. Člani konference so nato sklenili, da mora hiti do konca marca izveden popis članstva ZS\|S na evidenčne kartone. To je nujno za dobro delo osnovnih organizacij kot občinske konference. Sredi leta bodo volilne konference in nanje se kaže tudi po kadrovski plati dobro pripraviti. -mv Jubilejni pohod na Porezen Krajevna organizacija zveze borcev in Planinsko društvo Cerkno bosta letos prvič organizirala jubilejni pohod na Porezen. Za ta pohod so dale pobudo naslednje organizacije: Domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja, Domicilni odbor 19. SNOUB S. Kosovela in družbenopolitične organizacije Cerknega, na skupni seji v Cerknem 24. decembra 1975. Pohod, ki bo 28. marca letos, bo odslej vsako leto v drugi polovici marca. Z njim bomo počastili spomin na vse padle v tej borbi in na 135 ujetih borcev NOV v marcu 1945. Ujete borce so potem mučili, nato pa 96 od njih zverinsko pobili v vasi Jasenici pod Poreznom v bližini Cerknega. Organizator pohoda je pripravil poseben pravilnik o tem pohodu: Pohod na vrh Porezna se organizira tisto nedeljo v mesecu marcu, ki je najbližja datumu 24. 3. ne glede na vremenske razmere. Udelženec je lahko vsak državljan SFRJ, ki upošteva namen in red organiziranega pohoda. Vsak udeleženec, ki se udeleži pohoda, prejme na cilju za to prirejeno izkaznico brezplačno. Vsebina izkaznice je: velikost 8x11 v plastičnem ovitku. Prva stran simbolizira hrib Porezen z napisom Planinsko društvo Cerkno — Spominski vzpon na Porezen, v desnem kotu spodaj odtisnjen planinski znak, v levem pa značka, ki se za ta pohod podeljuje z datumom 24. 3. 1945, in prostor za vpis osebnih podatkov. Druga in tretja stran -prostor za vpis Števila pohodov. Organizator v izkaznico vpise datum pohoda, potrjen s posebnim žigom in podpisom, ki udeležencu služi za dokaz udeležbe na Poreznu. Udeleženca se vpise v za to prirejeno knjigo po*zaporedju pristopa k popisovalcu. Zapise se priimek in ime, točen naslov s številko osebne izkaznice in datum pohoda ter lastnoročni podpis. Udeleženec prejme za dvakratni pohod na Porezen bronasto značko, za štirikratni pohod srebrno značko, za šestkratni pohod zlato značko, za desetkratni pohod pa posebno plaketo. Značka simbolizira: Porezen, borbo na njem, padle žrtve in preboj sovražnikovega obroča. Organizacijo prireditve vodi petčlanska stalna komisija, ki jo vsake štiri leta na novo imenuje odbor Planinskega društva Cerkno. Pohod se organizira pod strokovnim vodstvom ter zajamči varnost udeležencem. Za udeležence, ki se ne vključijo v organizirano skupino, organizator ne prevzame varstva. Th pravila je sprejel odbor PD Cerkno. Da bi se tega pohoda udeležilo čimveč ljudi, Še posebej vabimo člane ZZB NOV, ZRVS, člane planinskih organizacij, tabornike, pripadnike TO, Ljudske milice, pripadnike J L A, kakor tudi vse ostale ljubitelje planin. Priporočamo, da dobro pripravite osebno opremo, pripravljeni pa morate biti tudi telesno. V koči na Poreznu se boste lahko okrepčali s toplim čajem kakor tudi z drugimi osvežilnimi pijačami. Letošnji pohod bo potekal iz Cerknega in Selške doline prek Davče ali Petrovega brda. Na svidenje na Poreznu! J. Urbane Dom na Šmarjetni gori, razvoj trgovske mreže, mestni in primestni promet... Dom na Šmarjetni gori je dobil kupca; program razvoja trgovske mreže v kranjski občini je jasen, vendar ni zanimanja trgovskih organizacij za investiranje; asfaltiranje občinskih cest in avtobusni promet — vse to temeljitvo obravnaval IS ObS Kranj Kranj, 9. marca — Današnjo 89. sejo izvršnega sveta občinske skupščine Kranj je prvič vodil novo imenovani predsednik Drago Štete. Na tej seji je IS sprejel nekaj pomembnih sklepov, med katerimi lahko na prvo mesto postavimo soglasje IS za prodajo doma na Šmarjetni gori. S tem bo dobil ta večletni »kamen spotike« za večino občanov končno rešitev: dobil bo resnega gospodarja, ki bo objekt obnovil in mu dal ustrezen namen in vsebino. Spet se bomo Kranjčani in še marsikdo radi podali na sprehod na to prijetno izletniško točko! V kranjski občini, kjer nova naselja izredno hitro rastejo, začenja primanjkovati trgovin, je ugotovil IS, in prebivalci nekaterih naselij imajo s preskrbo kar nekaj težav. Zato je bila lani (in tudi v prešnjih letih posredovana in poslana ustrezna ponudba največjim trgovskim podjetjem, da bi v kranjski občini odprla svoje »trgovske centre«, trgovine in trgovinice (s čimer je občina dokončno demantirala vse netočne vesti o njeni tržni in investicijski zaprtosti) — vendar se do danes temu vabilu ni odzvala nobena trgovska hiša! Ker se IS polno zaveda svoje odgovornosti tudi kar zadeva redne preskrbe naših občanov, bo ponudbo obnovil; odgovore Živil, Mercatorja, Emone, ABC, Na-Me in drugih bo obravnaval na eni svojih naslednjih sej in o rezultatih obvestil vse zainteresirane KS ter občane. Kar zadeva mestni in primestni promet (do oddaljenosti 32 km od mesta) se pripravlja posebna študija, ki bo izgotovljena predvidoma sredi leta in nato dana v razpravo, sklepi razprave pa bodo dosti solidna osnova za program razvoja prometa v Kranju. I. S. Referendum 4. aprila Po večmesečni javni razpravi o krajevnem samoprispevku, ki je bila v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, so se vsi zbori kamniške občinske skupščine odločili razpisati referendum za ponovno uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka. Referendum, na katerem se bodo občani kamniške občine odločali o plačevanju samoprispevka v višini dveh odstotkov od čistih osebnih dohodkov, bo v nedeljo, 4. aprila. Polovico zbranega denarja naj bi namenili za gradnjo centra za usmerjeno iz-obraževaaje, ostali del pa za financiranje potreb krajevnih skupnosti. Kamničani že 11 let plačujejo kra- jevni samoprispevek in v tem času so bili zgrajeni številni komunalni objekti, nove ceste in šole. Danes si je kar težko zamisliti razvoj vasi in krajev brez tega prepotrebnega denarja. Z zadnjim samoprispevkom so Kamničani zbrali 14,6 milijona dinarjev in v številnih krajevnih skupnostih tako zbrani denar še oplemenitili s prostovoljnim delom in dodatnimi prispevki občanov, kar so ovrednotili z dodatnimi 22,3 milijona dinarjev. V vseh krajevnih skupnostih bodo imenovali posebne štabe, ki bodo vodili še zadnje priprave pred referendumom, -t Ekonomska utemeljenost investicij Spomnimo se odločnih razprav in stališč o letošnjih investicijskih vlaganjih, katerih uresničitev je odvisna tudi od bančnih kreditov. Že ko je tekla beseda v družbenopolitičnih organizacijah o predlogu republiške resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju za letos, je bilo eno od stališč medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, da je treba posamezne investicijske prograine skrbno ovrednotiti in pri tem upoštevati dogovorjeni in programirani razvoj posameznih občin in regije. Takšno stališče je bilo potem poudarjeno (potrjeno) tudi na letošnjem zboru kranjske podružnice Ljubljanske banke, ko je tekla beseda o predloženi poslovni politiki banke za letos. In nenazadnje na takšnem stališču sloni tudi letošnja poslovna politika celotne Ljubljanske banke. Zdaj, ko se bližamo kraju letošnjega poslovnega prvega tromesečja, ne bi bilo napak, da bi si pri vrednotenju posameznih investicij priklicali v spomin takšna stališča. Pričakujemo lahko, da se bodo izvoljeni oziroma pooblaščeni upravljavci kranjske podružnice Ljubljanske banke v kratkem srečali s kopico prijav predvidenih investicij. Postavlja se vprašanje, kdo bo v regiji prevzel vlogo cenilca, katere prijave oziroma investicije so usklajene z razvojnimi programi in utemeljenimi potrebami in imajo za to prednost pred drugimi. Pred časom je bilo rečeno, naj bi bil to lani ustanovljen gorenjski odbor republiške gospodarske zbornice. Kot kaže pa ta organ še ni povsem začel delati in je težko upati, da bo pravočasno usposobljen, da bi prevzel to pomembno in nedvomno odgovorno nalogo. Zato je bilo tudi že slišati razmišljanja, da bi takšno vlogo lahko prevzela skupščina gorenjskih občin oziroma eden od njenih organov. Kakorkoli že, čas je, da bi se o tem čimprej odločili oziroma sporazumeli, sicer se bomo prej ko slej znašli v neprijetnem položaju. Gre namreč za upravičeno ugotovitev, da delovne organizacije, ki načrtujejo investicije oziroma razvoj, najbrž ne morejo predolgo čakati, kdo bo in kdaj bo pripravljen za ovrednotenje prijavljenih investicijskih programov. Po drugi strani pa smo si z ustavo oziroma samoupravnim organiziranjem bančništva zadali nalogo, da organi banke ne morejo biti izključni in edini, ki odločajo o upravičenosti posameznih investicijskih programov. Njihova glavna vloga pri tem je, da se kot strokovna služba pojavljajo kvečjemu kot svetovalci. Zato ne bi bilo prav, da bi morali zdaj popustiti in po domače povedano zamižati, da bi bili investicijski programi in odločanje o njih prepuščeni reševanju skozi stranska vrata. Res je sicer, da je letos možnosti za takšne napačne oblike manj, ker imamo republiško resolucijo in sprejeto poslovno politiko Ljubljanske banke, ki je z njo usklajena. Tako so znane nekatere prednostne dejavnosti, znano je, da je treba omogočiti dokončanje začetih investicij in omogočiti tiste, ki dajejo največji ekonomski učinek, ki so povezane z združevanjem dela in sredstev in ki prekomerno ne povečujejo števila zaposlenih, ter druge. Vendar pa je vseeno potreben organ tako v regiji kot v občinah, ki bo kot posvetovalno-strokovno telo dal svoje mnenje o primernosti in prednosti posamezne investicije. V prid tej ugotovitvi govori tudi zadnja seja izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine,«tco je razpravljal o informaciji o prijavah planiranih investicij delovnih organizacij v radovljiški občini za letos. Ugotovljeno je bilo, da je ekonomski učinek prijav planiranih investicij 19 delovnih organizacij vprašljiv, ker ga po domače povedano nihče ni izračunal. A. Zalar Lokacija za radovljiško lekarno Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je v torek, 9. marca, razpravljal o lokaciji in gradnji lekarne v Radovljici. Znano je, da sedanja radovljiška lekarna ne ustreza in da je stališče ustreznih republiških organov, da jo je treba zapreti, če problema ne bodo rešili ali začeli reševati najkasneje do konca junija letos. Zdravstveni delavci in drugi, ki so doslej preučevali rešitev tega vprašanja, so izvršnemu svetu predlagali, naj bi bila nova lekarna pri novem zdravstvenem domu oziroma ambulanti v Radovljici. Rešitev bi bila, če bi primerno preuredili eno od sedanjih garaž. Izvršni svet se je s takšnim predlogom strinjal in menil, da je treba takoj začeti z izdelavo načrtov. Z gradnjo in potrebnimi finančnimi sredstvi pa so seznanili tudi regionalno zdravstveno skupnost. A. Z. Program komunalnih del Jesenice — Februarja je v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah jeseniške občine potekala živahna javna razprava o problematiki komunalnega gospodarstva s precej dodatnih predlogov k osnutku programa komunalnih del za leto 1976. Vendar pa ni bilo takšnih spremljevalnih predlogov ali pripomb, ki bi zahtevala spremembo prioritetnega vrstnega reda nalog. Predlagani program se tako ne bo razširjal, dodatni predlogi se bodo upoštevali v naslednjem planskem obdobju. Novost pri osnutku programa komunalnih del za leto 1976 so tudi tiste naloge in projekti, ki jih financirajo komunalne delovne organizacije posebnega družbenega pomena iz lastnih sredstev in povzetek programov interesnih skupnosti, ki združujejo sredstva na regijskem oziroma na republiškem nivoju. Program komunalnih del vsebuje nedokončana dela iz programa lanskega leta: kanalizacija na Selu pri Žirovnici, urejanje križišča pri Cu-farju, novo pokopališče v Kranjski gori, sanacija drsnega področja nad Jesenicami v Mirci, vodovod Perič-nik, asfaltiranje Brega pri Žirovnici, rekonstrukcija dela ceste Dobrava — Poljane, odsek ceste v Javorniškem rovtu, asfaltiranje in delna razširitev Pionirske ulice ter nekaj drugih manjših del. Program komunalnih del za letos zajema vzdrževanje cest, njihovo modernizacijo in rekonstrukcijo, modernizacijo ceste Planina pod Golico, most čez Savo v Piškovcih, asfaltiranje in razširitev ceste Vrba — Breznica ter javno razsvetljavo v Podmežakli. Razen tega predvidevajo nadaljevanje del pri izgradnji žal na Blejski Dobravi in ureditev pokopališča ter začetek gradnje vodovoda v Ratečah. Letos naj bi delno modernizirali tudi cesto skozi Lipce. Po predlogu za dopolnitev programa v letošnjem letu naj bi uredili avtobusno postajališče v Ratečah, uredili FIS progo v Kranjski gori, zgradili kolektor na Jesenicah tter most čez Savo v Podkužah. Na Dovjem naj bi tudi uredili manjše vodotoke ter zgradili most čez Savo v Podkužah. V predlogu omenjajo tudi nadvoz čez železniško progo s priključno cesto pri jeseniški klavnici, razširitev Ilirske ulice in Štravso-ve ceste, asfaltiranje ceste Trebež — Kisikarna ter soudeležbo do 50 odstotkov za urejanje novih naselij pri individualni gradnji ter pri komunalnem opremljanju. V programu so upoštevali tudi najnujnejša dela zaradi odprave posledic elementarnih nesreč, telefonsko omrežje, v okviru katerega naj hi položili telefonski kabel v deloma pripravljeni kabelski kanalizaciji na Tomšičevi cesti, gradnjo kabelske kanalizacije med pošto in jeseniško Železarno, telefonski kabel do naselja Črtenje ter primarni in sekundarni kabel za področje Plavža in Plavškega travnika. Vodovodno omrežje zajema vodovod Peričnik, vodovod Rodine, vodovod Podkoren, vodovod Rateče—Tamar ter vodovod Martuljek. Električno omrežje: investicijsko vzdrževanje, vodi in javna razsvetljava v Kranjski gori, v Javorniškem rovtu, Mostah, Doslov-čah, v Trebežu, Selu in Logu. Med večjimi investicijami ho tudi rekonstrukcija magistralne ceste Javor-3 nik—Jesenice, rekonstrukcija magistralne ceste Podkoren ter rekonstrukcija regionalne ceste Blejska Dobrava —KoČna. D. S. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj objavlja prosto delovno mesto prodajalke Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: — poklicna šola za prodajalce živilske stroke ali priučeni prodajalec; — 6-mesečne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu; — zdravstvena sposobnost za delo z živili; — 3-mesečno poskusno delo; — nastop dela je možen takoj. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom doser danjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. Razpisna komisija TPP Zarja Jesenice razpisuje vodilno delovno mesto sekretarja OZD Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — diplomirani pravnik, — da ima dve leti delovnih izkušenj v gospodarski organizaciji na splošno-pravnih in delovno-pravnih zadevah, — da ni sodno kaznovan ali v kazenskem postopku, — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete in ustvarjalni odnos do razvoja delavskega samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov TPP Zarja Jesenice, Razpisna komisija, Titova 1, Jesenice. hotel kri m bled Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev TOZD Hotel Krim Bled z obrati Blejski grad in Otok objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA KUHINJE Pogoji: HŠ, VK ali KV kuhar s 5-letno prakso na delovnem mestu šefa kuhinje 2. 2 KUHARJEV-IC Pogoj: K V kuhar s 3-letno prakso 3. 3 NATAKARJEV-IC od teh enega za poslovodjo na blejskem otoku Pogoj: K V natakar s 3-letno prakso 4. 2 KUHARIC-JEV Pogoj: PK kuharica s prakso 5. 1 PK NATAKARICE s prakso — za delo na blejskem otoku 6. SOBARICE Pogoj: PK sobarica z 2-letno prakso 7. 2 POMIVALK Pogoj: Nk delavka s prakso delo na blejskem gradu 8. 2 TEKAČEV - NOSACEV Pogoj: 7—8 razredov osemletke 9. VEČ VAJENCEV za kuharsko in natakarsko stroko. Prijave z dokazili pošljite do 31. marca 1976. Poskusno delo je določeno s sistematizacijo delovnih mest. OZD Tehnični biro Jesenice razpisuje prosto delovno mesto tehničnega vodje Potrebna izobrazba: dipl. inž. strojništva z 10 let prakse in opravljenim strokovnim izpitom. Nastop dela po dogovoru. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in praksi pošljite na Komisijo za medsebojne odnose OZD TBJ v 14 dneh po objavi. Alpdom podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor p. o. Radovljica, Cankarjeva 27 razpisuje prosto delovno mesto snažilke Delo je pogodbeno za 3 ure dnevno v popoldanskem času. Kandidati dobijo informacije na podjetju Alpdom Radovljica, Cankarjeva ulica 27 ali na telefon 75-662. Osnovna šola France Prešeren Kranj razpisuje za nedoločen delovni čas prosto delovno mesto snažilke na podružnični šoli Kokrica. Razpis velja 15 dni po objavi. Pičla sredstva zavirajo kulturno dejavnost Capljaje v kulturno resničnost Večje zanimanje za kulturno dejavnost med občani, a vse premalo denarja ne le za večletne želje, temveč za nujne kulturne potrebe — V prihodnje je nujno potrebna razdelitev sredstev v okviru občine in v samem republiškem merilu Jesenice — Kulturna skupnost Jesenice bo v letošnjem letu razpolagala s skupno 3,610.000 dinarji, od tega ji je po prispevni stopnji 0,40 odstotka in po družbenem dogovoru zagotovljenih 3,470.000 dinarjev, Ustvarja pa tudi sama za 140.000 dinarjev lastnega dohodka. V primerjavi z lanskim letom je sredstev za 8 odstotkov več, a občutno Premalo. Po družbenem dogovoru pa obenem namenja za vzajemne in skupne naloge kulturne skupnosti Slovenije po stopnji 0,49 odstotka 4,260.000 dinarjev. Izdatke so razdelili v tri programe, od katerih po višini sredstev odstopa prednostni program ali minimalni program, ki bo terjal 82 odstotkov vseh sredstev; dopolnilni program ali program za uresničitev *e začetih nalog bo zahteval 5 odstotkov sredstev; za naložbe tako ostane le bornih 13 odstotkov vseh rednih sredstev kulturne skupnosti. Prioritetne naloge v okviru najnujnejšega prvega programa se omejujejo na akcije starejšega datuma, vendar še vedno ne dokončno in uspešno izpeljane. Kar 340.000 dinarjev bo veljala oprema za arhivsko skladišče, treba bo končno urediti staro Liznekovo domačijo v Kranjski gori, dokončati muzej delavskega gibanja za Gorenjsko v Kosovi graščini na Jesenicah in med drugim sofinancirati vključitev drugega televizijskega programa na Jesenicah. V okviru prednostnih nalog so vse tiste obveznosti, ki jih določa zakon in jih je zato potrebno neodložljivo uresničevati. Ob tem Pa nastaja vrsta nalog in problemov, p1 bodo kot problemi obstali še vrsto |et, če seveda kulturna dejavnost ne oo deležna večje materialne podpore Po lanskih julijskih cenah bi jeseniški minimalni program obnove veljal kar 8,8 milijarde starih dinarja*kaJl1. kulturni domovi so v jeseniški občini zares v nemogočem stanju: Titov dom na Jesenicah, delavski dom na Jesenicah, dokončan kulturni dom na Javorniku, kulturni domovi na Breznici, na Dovjem. Številne pa so še krajevne skupnosti v občini, kjer prostorov za kulturne Prireditve sploh nimajo. ŠIROKA AMATERSKA DEJAVNOST V jeseniški občini je vsak četrti delavec iz drugih jugoslovanskih republik, kar na Jesenicah vsekakor morajo upoštevati. Tem delavcem še Vedno nudijo premalo prireditev v njihovem jeziku in z njihovim kulturnim izročilom, poleg tega pa preprosto le-tem ni mogoče nuditi primernih možnosti, da bi se aktivno kulturno vključevali in združevali. Jeseniška občina je obmejna občina, njena odgovornost kultur-nega sporočila je zatorej še znatno večja. Večji del te odgovornosti mora pasti prav na ramena amaterjev, ki jih je v jeseniški občini čredno veliko: v primerjavi z republiškim povprečjem je njih število krepko večje, še posebno pa izstopa ^tevilo samih prireditev. In prav kulturne prireditve so v zadnjem času D°lje obiskane, kar je ponovno Vredno temeljitega pomisleka. PROGRAM SE KRČI Na Jesenicah so že izdelali prodam petletnega razvoja, ki pa ga ne D°do mogli sprejeti, kajti ob takšnih fedstvih nima primerne materialne °8nove. Treba se bo tudi preusmeriti r Upoštevati med drugim tudi vrsto J^azalcev, ki jih je prikazala analiza . stanju in potrebi po kulturnih dejavnostih, analiza, ki je nastala po pketi med jeseniškimi delovnimi JJUdmj m 0bčani. Jeseniška kulturna skupnost v Prirnerjavi z ostalimi samoupravami interesnimi skupnostmi nima udarja za naložbe iz svojih rednih ,redstev, če bi zaposlovali še več uelavcev v kulturi in jim priznavali j^one dohodke in materialne stroš-e> bi celo morali še bolj okrniti čisto Dmatersko dejavnost ali skupen prispevek k skupnim nalogam kul-urne skupnosti Slovenije. Ob tem ti v znatno ugodnejšem položaju te kulturne skupnosti, ki imajo stih ostaja na takšni osnovi kot lani, redna dejavnost životari, novih in prepotrebnih naložb ni in jih ne bo — ostaja upanje v številne amaterje, ki naj v skromnih prostorih po svojih krajevnih skupnostih ohranjajo žarišča kulturnega dela in sporočila. Povsem nemogoče je, da bi na sedanjih osnovah kakorkoli že lahko širili in razvijali kulturno dejavnost, jo ponekje oživljali in poživljali, pa najsibodi še tako izkazano in dokazano, da se zanimanje, čut in občutek za kulturno dejavnost med občani še tako očitno drami. Denar je prepičlo odmerjen, na Gorenjskem še najbolj jeseniški več tu kulturni skupnosti, ob tem pa se budi — in mora se buditi — občanov interes za kulturne dejavnosti, delavčevo zanimanje za kulturne prireditve. Amaterska ram.ena pa vendarle ne morejo prenašati vseh bremen, že tako in tako jim današnji čas nalaga prehuda in pretežka, že tako in tako upravičeno omahujejo in se obotavljajo, kajti ponekje jim še ustreznih prostorov niso namenili. Kulturi je zato treba dati njeno veljavo — ne le v besedah, temveč tudi v ustrezni materialni podpori, brez katere bo še vnaprej zgolj životarila ali se z obotavljajočiim koraki pomikala naprej, z drobnimi stopinjicami capljala v prihodnja leta, v naših zamislih in načrtih tako zelo obetavna, v resnici pa kaj klavrna leta zgolj stagnacije ali bornega napredka. Darinka Sedej llliiilillllllli lliillliilllii iiiiiiilllill iiiiiili VI. srečanje lutkovnih skupin Slovenije Reportažni zapis ali otroci in lutke cij. Ko profesionalnih kulturnih insti- fcsačna kuUurni bi bila razdelitev sredstev in bi bila jeseniški s skupnosti namenjena 8fed8tva vsaj po 0,42 prispevni n^Pnji, bi lahko krenili korak Jev ej' Tako Pa» recimo, nagra-ath ftllJe profesionalnega kadra v ^terskih kulturnih dejavno- Spoznal sem bil lutke, ki sem jih videl in gledal kot predšolarček v Mariboru, na razstavi, ki kaže razvoj lutkovne dejavnosti, in podoživ-ljal sem presenečenja, navdušenje tistih let kmalu po vojni. In prvi, ki sem ga srečal, koj ko sem s kranjskimi lutkarji prispel na srečanje lutkovnih skupin, je bil slikar Zmago Jeraj, ki mu je prav lutkarska razstava prekinila njegovo in tudi on se je spominjal, spominjal se je, kako je sam bil izdelovalec, pripovedovalec, režiser in gledalec; koliko so mu lutke pomenile. V leksikonih piše, da je lutkovno gledališče gledališko delo, iz Azije prineseno v Evropo v 12. stol. V knjigi nasvetov Moj otrok od A do Z pa: Ali bi radi naredili otroku veliko veselje? Kupite ali pa naredite mu lutkovno gledališče. (V kranjskem Prešernovem gledališču so vsako soboto ob desetih dopoldne lutkovne predstave.) Ko otroci zaigrajo z lutko, se »igraje« otresejo najrazličnejših strahov in napadalnosti... Ce otroci gledajo lutke, se nehote istovetijo in se učijo, kako lahko težave premostijo s humorjem. Dobro je, Če starši kdaj sami uprizorijo otrokom lutkovno igrico. Zgodbo si lahko sproti izmišljate ... Dober nasvet: med dialogi otroke prijateljsko opominjate (Si umivate roke, tako kot je treba?) in morda se bo zgodil čudež. Srečanje lutkarjev je bilo v poslednjih predpustnih dneh. Otroci, pa tudi matere, so hodili bolj ali manj domiselno našemljeni v dvoranico Lutkovnega gledališča, in sproščeno so sledili izvajanjem, reagirali so spontano in hitro; koliko pomeni tradicija. Prvi lutkarski kažipot, ob štirih popoldne, pa se ni posvetil vprašanjem o funkciji lutkovnega gledališča, če prikazane predstave zadovoljujejo otrokovo vedoželj-nost, če ga spoznanjsko in umetniško dopolnjujejo, ker se nam vsem zdijo odgovori že umevni, morda že nekoč davno za vedno dorečeni. Oblikovanje in enotnost lutkovne uprizoritve v interpretacijskem in stilnem pogledu, kakor je bilo naslovljeno predavanje (Edi Majaron), kaže, da se lutkovna ustvarjalnost posveča izvedbeni strani lutkovnih gledališč, ki tedaj naj ne bo toliko didaktičnega pomena in značaja, pač pa umetniško polnokrvno dejstvo. Tudi sobotno predavanje, Problem mi-zanscene v lutkovni uprizoritvi (Marjan Belina), potrjuje težnje današnjega lutkarstva. Kranjčani so z Jankom in Metko praktično potrdili novo pot, in pokazali celč vrsto novih izraznih poti, ki naj malemu, kajti prvenstveno so gledalci lutk otroci, matere ali očetje in tete le redko začutijo lutko kot vizualno zaznavo ali sprožilo asociacij, kjer lutka fantazijsko dopolnjuje »naš svet«, otroku pa je lutka hkrati igrača, maketa, »njegov svet« dimenzionirano spremenjen, — malemu in mlademu gledalcu nevsiljivo pripoveduje pravljico z vzgojnimi replikami, sproščenost z norčijami; neposreden stik lutk, izvajalcev in gledalcev pa omogoča osredotočeno, nemoteče z raznimi kuli- sami, spremljanje lutkovne narativ-nosti. Okrogla miza lutkarjev je veliko obetala. S pesnikom Hermanom Voglom sva jo iskala, in našla v hotelu Slavija, pa ne okroglo, oglato, a obloženo z jedili in »nacionalnim« belim vinom. Postal sem propagandist, agitator Janka in Metke, in moral sem biti prepričljiv. Naslednji dan sem tudi jaz trepetal, kakor je prvih nekaj hipov trepetal glas tudi kranjskim igralcem; potrditi so morali pričakovanja občinstva, otrok in lutkarjev, pa nekaterih novinarjev, ki sem jih seznanjal s Sašom Kumpom (pa je samo Slana- Miros obljubil daljši zapis) in kljub utrujenosti smo uspeli. S »frapiranjem«. Ah, utrujeni smo bili zaradi prijateljskega srečanja z lutkarji iz Kamnice, ki so igrico za marionete (ZVEZDICA ZASPAN-KA) uspešno prenesli v igrico za ročne lutke. Letos so zasloveli kot »čisti litkarji«, bili pa so tudi uspešni gostitelji. Pa smo vendar proti jutru spoznali, kako dolgo so odprti mariborski bari in železniški bife. Tudi gostitelji. Srečanje je bilo izredno delovnega značaja. Racionalna izraba vizualij vedno bolj vzpodbuja gledalčevo emocijo. Globinske mizanscene ustvarjajo prostorsko izraznost, ges-tika (premični detail) jo dopolnjuje. Pojavnost lutke je in mora biti soustvarjalna s tekstom, ki pa so še vedno neprilagojeni novim težnjam (zato je bilo tudi toliko priredb, dvojnih avtorjev), z direktnimi povodi, namesto logično-posledič-nih. (Lutka »reče«: grem, in potem gre.) Sin, še ne trileten, je Janka in Metko gledal z zanimanjem. Predstavo je hotel videti celo bolj od blizu. Na prehodu med stoli se je ulegel na hrbet in jih opazoval iz žabje perspektive, lagodno, sproščeno, čedalje bolj se je bližal izvajalcem in lutkam. Lutkovno gledališče je vendar gledališče otrok — ne glede na dejstvo, da so namenjene in prirejene tudi za odrasle, kar so bile na začetku, saj na zahodu prikazujejo, poleg ostalih, z velikim uspehom silno obiskane pornografske predstave — otrokom pa se ni potrebno vesti »odraslo«. Bolj pomembno vprašanje je, če se izvajalci sploh lahko, in v koliko se približajo otroškemu fantazijsko-ustvarjalne-mu procesu. Morda bova z Vladimirjem Roos-som, ali pa bo sam realiziral zamisel lutkovnega gledališča, ki bi se sproti ustvarjalo. Vodi pionirje lutkarje. Kranj postaja vedno bolj pomembno lutkarsko središče in morda bi z lutkami-igračkami, samo s pripravljenim scenarijem in z improvizacijo pritegnili gledalce k resnično živi igri, ustvarjalnosti, ali kakor piše v A do Ž: skoraj ni igrače, ki bi jo psihologi tako zelo priporočili. Dokajšnjo nepopularnost lutkovnih gledališč bomo spreminjali tako starši kot otroci, lutkarsko vzgojeni in angažirani. Od jasli naprej. Pa še škotska. Mariborčani so rekli: Ob letu na svidenje na srečanju v Kranju! Naši pa nič. Janez Poštrak Podpis samoupravnega sporazuma Kranj — 10. marca je še poslednjih dvanajst zamudnikov podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi ZKPO Kranj, ki združuje 50 društev in samostojnih kulturno-umetniških skupin. Predstavniki društev in skupin so ob podpisu prejeli statut ZKPO Kranj, ki obsega vse od temeljnih načel in določb, organizacijske strukture, organiziranosti ZKPO, medobčinsko povezovanje, združenja, javnost dela, materialno in finančno poslovanje. Preimenovanja DPD in KUD v kulturna društva Jezersko - Čeprav se bo šele na republiški skupščini ZKPOS odločalo o preimenovanju v Zvezo kulturnih organizacij, so na Jezerskem že sprejeli pobudo, da se DPD Svoboda in KUD povežejo v enotno poimenovanje KI) (kulturna društva), kar naj bi obveljalo za vsa društva, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Ustanavljanje novih društev Kranj — Pri občinskem ZKPO se ustanavljajo tri nova društva, in to v Olševku, ki se bo imenovalo »Kulturno-športno društvo«, društvo, ki sicer še nima naziva, a bo združevalo kraje Jošt, Pševo in Javornik ter klub glasbe, ki bo poleg večerov jazza, od klasike do modernega, predavanj, skrbel tudi za snemanje pevskih zborov, sploh kvalitetne glasbe v HK stereo tehniki. J. Poštrak Gorenjski muzej V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je odprta razstava slikarskih del Ivana Seljaka-Copiča, v 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava kiparskih del Petra Jovanoviča, v kletnih prostorih Prešernove hiše pa je na ogled razstava Rekviem za hišo (fotografije Marko Aljančič, pesmi Bojan Pisk). V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji. V 2. nadstropju je odprta razstava Stavka slovenskih tekstilcev 1936. leta. Razstavo smo pripravili v sodelovanju z republiškim odborom sindikatov tekstilnih delavcev. V galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava slikarskih del Nadežde Petrovič (1873 — 1915). Razstavo smo pripravili skupaj s Svetom za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri RK SZDL Slovenije. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Načrti kamniških filatelistov Kamniško filatelistično društvo, ki ima ime po akad. slikarju Ivanu Vavpotiču, se pripravlja na proslavo stoletnice rojstva slavnega slikarja in grafika. Prof. Ivan Vavpotič je bil namreč rojen 21. februarja 1877 v Kamniku. Po prvi svetovni vojni je izdelal osnutek prvih znamk, ki so bile v poštnem prometu na ozemlju Slovenije in Hrvatske, tako imenovanih »verigarjev«. Pripravljalni odbor, ki mu načeluje predsednik dr. Niko Sadnikar, bo skušal s sodelovanjem Filatelistične zveze Slovenije, poštne uprave in društev organizirati filatelistično razstavo, na kateri bo zbral vse, kar je v zvezi z osnutki in tiskanjem »verigarjev«. -a Kar tri gostovanja Radovljica — Po daljšem premoru v radovljiški občini v okviru kulturne akcije za delovne kolektive spet gostujejo gledališčniki izven občine. Tako je v sredo, 10. marca, ob 19.30 v radovljiški kinodvorani gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z dramo Smrtni ples avtorja Avgusta Strindberga in v režiji Voje Soldatoviča iz SNG Maribor. Danes (12. marca) ob 16. uri pa bo v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici v gosteh Giupa poetica, ki se bo predstavila z musicalom Štiri krat štiri. Igralci SLG Celje Anica Kumer, Borut Alujevič, Miro Podjed in Bogomir Veras so za nastop izbrali štiri Andersenove pravljice (Svinjski pastir, Kakor pravi stari, je zmeraj prav, Cesarjeva oblačila in Cesarjev slavec). Besedila je priredil za oder Bogomir Veras, glasbo je napisal Franc Podjed, koreograf pa je Jaka Hafner. Tri ure po nastopu v avli osnovne šole v Radovljici bodo Celjani nastopili ob 19. uri tudi v avli osnovne šole F. S. Finžgarja v Lescah. Ta predstava bo namenjena mladini in leškemu društvu upokojencev. JR »Hlapci« na K o krici in v Podbrezjah Gledališki center in kulturna društva občine Kranj uprizorijo dramo Ivana Cankarja HLAPCI v soboto, 13. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Kokrici, v nedeljo, 14. marca, ob 17. uri pa v kulturnem domu v Podbrezjah. RAZPIS za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1976 Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka objavlja pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta 1976 Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1976 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema in odnosov. Upoštevani bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Kandidate za podelitev priznanj lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za leto 1976. Rok za prijave je 31. marec 1976. Kasnejših predlog žirija ne bo upoštevala. Predloge sprejema žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Z Glasom in Alpetourom i v Benetkah, Padovi, Gardi in Veroni 1 Tako je bilo v Kranju. Potem vso pot nismo bile tako resne. V soboto, 6. marca, smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali izpred hotela Creina v Kranju.Poln avtobus žensk, ki smo želele preživeti dva dneva na izletu v Italiji. Izlet sta ob dnevu žena pripravila Glas in Alpe-tour, in sicer z ogledom nekaterih najlepših biserov italijanskih mest: Benetk, Padove, Garde in Verone. Z nami so bile tudi tri naročnice Glasa. Dve smo izžrebali med starimi naročniki, eno pa med 38 naročnicami, ki so se na naš časopis naročile v dneh pred 8. marcem. Tončka Pintar s Sp. Plavža na Jesenicah je žerjavovodkinja v žični valjarni jeseniške Železarne. Na tem delovnem mestu dela že 6 let in prav toliko časa je tudi naročnica našega časopisa. Povedala je, da je njeno delo izredno težko, da dela na tri izmene in je tudi v nedeljo le redko prosta. Zato skoraj nima možnosti za daljše izlete in potovanja in tudi čez mejo — do Trbiža, je šele parkrat »skočila«. Zato je bila zelo vesela, ko je zvedela, da bo za 8. marec lahko kar za dva dni potovala in da si bo lahko v teh dneh ogledala toliko zanimivosti. »Najbrž se ne bi nikdar odločila za takšno potovanje,« je dejala ob koncu izleta,« če ne bi bila izžrebana. In vseh teh zanimivosti ne bi nikdar videla.« Draga Pisovec iz Milj pri Šenčurju je na pot odšla namesto tašče Mihele Pisovec, ki je nekaj dni pred izletom zbolela in je morala v bolnišnico. Je uslužbenka v Tekstilin-dusu in tudi ona je naša naročnica že več kot dvajset let. Tašča pa ima Glas naročen že od vsega začetka. Ker stanujeta v isti hiši sta se že večkrat pogovarjali, da bi ga ena odpovedala, vendar menita, da bi bilo brez časopisa dolgčas. Tudi Draga Pisovec je prvič potovala v inozemstvo in je bila z izletom zelo zadovoljna. Med naročnicami, ki so Glas naročile v zadnjem mesecu, pa je žreb izbral za izlet Ireno Vilic iz Škofje Loke. Ima 19 let in se je na Glas naročila, da bi bila bolje seznanjena z novicami iz svojega kraja. Irena je strojni knjigovodja pri Alpetourju in kljub temu, »da je iz domače hiše«, še ni veliko potovala. NAJPREJ V BENETKE Pot nas je vodila mimo Ljubljane, po avto cesti mimo Postojne in nato prek Razdrtega v Vipavsko dolino. Cesta je sedaj speljana više, stara rimska cesta pa je tekla po dnu doline in po njej je baje potoval Napoleon v Ljubljano. Pri nekem kmetu imajo še sedaj ohranjeno mizo, za katero je jedel. Malo pred deveto smo že bili pri Gorici na meji in tam bi skoraj izgubili eno od iz-žrebank. Irena iz Škofje Loke je namreč v motelu pri Postojni pozabila potni list. Toda prijazni obmejni miličniki so ji dali enkratno pro-pustnico in že smo lahko nadaljevali. Na obeh straneh avto ceste proti Benetkam so nas spremljala skrbno obdelana polja z urejenimi namakalnimi oziroma izsuševalnimi napravami. Furlanska nižina je namreč bila in je še vedno žitnica Italije, čeprav jo že precej na gosto prepre-dajo sadovnjaki in pa nasadi jagne-dov, ki dajejo odličen les za celulozo. Prva naša postaja so bile Benetke. To je mesto in slovit turistični kraj ob Jadranskem morju. Imajo nad 360.000 prebivalcev in stojijo na 118 otočkih v laguni ob izlivu reke Bren- So smučarji edini krivci za množične nesreče na naših smučiščih? Zlomljene in zvite noge na belih poljanah Slovenci pridno polnimo smučišča, vendar se za marsikoga smučarija konča v bolnišnici — V sobotah in nedeljah tudi 300 poškodovanih — Kdo mora skrbeti za varnost smučarjev? Kranj — Ob podatkih, da išče ob sobotah in nedeljah zdravniško pomoč tudi 300 smučarjev, se lahko zamislimo in vprašamo po vzrokih! Nuđenje pomoči tem ljudem ni poceni. Družbo stane na primer zlomljena noga 100.000 dinarjev. V ceno mavčne obloge so vračunani prevoz poškodovanca, zdravniška pomoč in nega, nadomestilo iz skladov zdravstvenega in pokojninskega ter inva-lidskeea zavarovanja, stroški zaradi odsotnosti delavca z delovnega mesta in še marsikaj drugega. Ob tolikšnem številu nesreč na belih poljanah lahko tudi pobaramo, ali so vzroki za množične nesreče velik naval na smučišča, ki so bila nekaj let zaradi pomanjkanja snega osamela, ali nepripravljenost smučarjev za napore smuke ali neurejenost smučišč ali pa prepičla odgovornost žičničarjev za varnost na smučiščih. Precej je takih, ki sodijo, da kaže najprej pokazati na smučarje. Zajela nas je prava smučarska psihoza, čeprav nanjo vsi nismo pripravljeni. Premalo je vzdržljivosti. Včasih, ko žičnic ni bilo in je bila hoja na smučeh nujna, so se same po sebi utrdile najpomembnejše mišice. Danes nas veliko stopi iz stanovanja v avto, ki nas popelje do vznožja smučišč in žičnic, le-te pa na smučišča. Ker je čas dragocen in je sneg zadnje zime pičel, ga je treba čim prej izkoristiti in se pognati po strmini. Zlomi in druge poškodbe so zelo zelo blizu! Temu bi lahko dejali tudi precenje- vanje sposobnosti. Med njimi pa so tudi »kamikaze«, ki brezglavo drve po strminah in spravljajo v nevar-^ nost sebe in druge. Takšni smučarji* so veliki kršilci pravil varnega ponašanja. Omenili smo tudi druge vzroke za tako pogoste nesreče na naših smučiščih. Će bi denarje, potrošene za zdravljenje smučarskih nesreč in posledic, uporabili za telovadnice in druge športne na~prave ter splošno telesno vadbo, bi se naložba bogato obrestovala. Marsikaj bi lahko zboljšali tudi predpisi o varnosti in redu na smučiščih, ki so zastareli in enotni za vsa smučišča, ne upoštevajoč geografskega položaja. Ce bi jih upoštevali, pa naj si bodo še tako času in razmeram neprimerna, bi bilo nesreč na smučiščih zanesljivo manj. Jeseni pričakujemo nove predpise, ki bodo za vsako smučišče in vsako žičnico določevali opremo in način obratovanja. Opredeljena bo tudi oprema reševalcev. Njih je denimo tudi danes mogoče srečati na smučiščih, vendar ne na vseh. Nekateri žični-čarji njihovo delo plačajo, drugim pa se to ne zdi potrebno. In prav to je zmotno. Gorski - reševalci so že zaradi svoje zavesti vedno pripravljeni pomagati. Pa niso le oni. Imamo tudi za smučanje usposobljene miličnike, pripadnike enot teritorialne obrambe, ki bi lahko strokovno prispevali k večji varnosti na smučiščih. Večja pooblastila bi jim kazalo dati in zaupati del odgovornosti za Se bo za vso množico smučarjev smuka končala srečno? Najverjetneje ne. O tem pričajo rastoče številke poškodovanih in opozarjajo, da za varnost ljubiteljev bele opojnosti še nismo vsega storili. — Foto: F Perdan Nekatera naša smučišča so opremljena s tako imenovanimi »smučarskimi prometnimi znaki«, na drugih pa jih še pogrešamo. Dobro bi jih bilo namestiti povsod. Z njimi lahko smučarje pravočasno opozarjamo na nevarnosti in preprečujemo prepogoste nesreče na smučeh. — Foto: F. Perdan uresničevanje predpisov. Varuhi reda, če bi jim tako dejali, bi smučarjem lahko svetovali in pomagali, opozarjali na nevarnosti in tiste, ki predpisov ne spoštujejo, kaznovali ali celo odstranili s smučišča. Bolj sposobne kaže usmerjati na zahtevnejša smučišča, manj vešče smučarje pa na lažje proge. V Sloveniji radi gradimo žičnice na zahtevnejših terenih, premalo pa še upoštevamo, da so nedeljski smučarji v večini. Pri njih je največ možnosti za nesreče. Zato bi morali tudi žičničarji sami bolj skrbeti za varnost in ne čakati le na dobro voljo Gorske reševalne službe. Vsako smučišče mora imeti primerno in sodobno reševalno opremo in druge naprave, kQt recimo na primer alarm an sirena v primeru nevarnosti ali spremenjenih vremenskih razmer. Pogosto je njihova vloga odločilna. Drugače rečemo. Izrednega pomena je obveščanje smučarjev o vremenskih razmerah. Ne dogaja se poredko, da v prid boljšega obiska na Smučiščih dajemo smučarjem neresnične podatke o vremenskih in snežnih razmerah. Smučarju radi povemo, da so na smučišču razmere idealne, v resnici pa ob žičnicah gospodarita snežni metež ali megla. Manj vešči smučarji se bodo v takih razmerah težko znašli. Smuka bo utrujajoča, možnosti nesreč pa večje. Za dobre pogoje smučanja, ki so temelj varnosti, nam ne sme biti žal ne denarja, ne časa! J. Košnjek Tončka Pintar te v Beneškem zalivu. Nastajati so začele v 8. in 9. stoletju. Pred tem je mesto bilo na kopnem. Na otoke so se prebivalci začeli umikati zaradi napadov barbarov in v srednjem veku so bile že veliko in cvetoče mesto, o čemer pričajo tudi številni kulturni spomeniki, čudovita arhitektura hiš in mostov. S kopnim jih veže železniška proga in cesta. Železniško progo je začel graditi Mussolli-ni, po vojni pa so zgradili tudi cesto. Tam kjer je bilo prvotno naselje — mesto Benetke — je zraslo novo mesto, m sicer industrijske Mestre. Most med mestoma je dolg več kot štiri kilometre. In kaj smo si ogledali? Poleg drugih zanimivosti doževo palačo in cerkev sv. Marka na Markovem trgu. Cerkev ima 99 metrov visok zvonik in njena notranjost je vsa okrašena z mozaiki, ki prikazujejo podobe iz življenja svetnikov. Podlaga je vsa pozlačena, podobe pa so narejene iz raznobarvnega marmorja, ki so ga Benečani pridobivali v krajih, ki so bili pod njihovo oblastjo. Potem smo se popeljali s hidro-busom po Canal grande, nad katerim se vije sloviti most Rialto. Sicer pa je v Benetkah 170 kanalov, nad katerimi se vzpenja 360 večjih in manjših mostov. V zadnjem času so zgradili tudi mostove med otočki, tako da se skoraj skozi vse mesto da peljati tudi z osebnim avtomobilom. POTEM V PADOVO V Padovi smo imeli krajši postanek. Ogledali smo si cerkev sv. Antona, ki sodi med najlepše kulturne spomenike. V njej je kamen, pod katerim je bil pokopan Anton Padovanski in legenda pravi, da se ga je treba le dotakniti in povedati željo, pa jo bo izpolnil. Seveda, če je želja res goreča in če je vera močna. Prav tako si je v cerkvi mogoče ogledati tudi kosti omenjenega svetnika. Cerkev pa je okrašena s čudoviiimi marmornatimi kipi in je v večjem delu grajena v baročnem slogu. ^ V Padovi imajo tudi najstarejšo univerzo, in sicer je bila ustanovljena leta 1222 in na njej je predaval veliki mislec srednjega veka Galilei Galileo. Nekaj časa je v Padovi prebival tudi pesnik Dante Alighieri. Pozno popoldne smo pot nadaljevali po avto cesti do največjega italijanskega jezera Lago di Garda, ki je dobilo ime po mestu Garda in naprej do kraja Bardolino, kjer smo se nastanili v hotelu Idania. Tu smo si tudi ogreli premrle ude, kajti v nasprotju s pričakovanji, je bilo v soboto in v nedeljo v tem koncu naše sosede izredno hladno. Proti večeru je v soboto začel naletavati sneg, kar je redkost celo v zimskem času. Jezero Lago di Garda in njegova okolica sta namreč znana po izredno blagem podnebju in čeprav je zemljepisna širina skoraj enaka naši, je podnebje sredozemsko. O tem priča Draga Pisovec Irena Vilic tudi sredozemsko rastlinje. Le poletja niso tako vroča, ker stalno pihlja hladen vetrič z bližnjih Alp. Toda mraz je bil hitro pozabljen ob topli večerji in kozarcu rdečega vina bardolino. Ob jezeru namreč raste najbolj žlahtna trta Italije in od tu so včasih pošiljali vino na cesarski dvor, vino bardolino je pil tudi Napoleon in še sedaj veljajo kraji oh Gardskem jezeru za eno najlepših letovišč (in tudi najbolj dragih). V Gardi je baje prebival nekaj Časa tudi nemški pesnik Goethe, pa Schiller in drugi veliki ljudje preteklih stoletij in naše zgodovine. STARA RIMSKA NASELBINA Drugi dan našega potovanja, v nedeljo, smo si najprej ogledali letovišča ob Gardskem jezeru, potem pa smo odpeljali proti kraju Sirmion^ To je polotok ob Gardskem jezeru, na katerem so malo pred drugo svetovno vojno odkrili velikansko rini' sko palačo. V njej so za časa Rim8 prebivali rimski odličniki in, se na' makali v toplih vrelcih Gardskeg* jezera. V jezeru je namreč zelo veliko izvirov tople vode, zato je jezero izredno toplo. Trdnjavo imenujejo Katulove jame, ker je baje v trdnjavi bival tudi znani rimski pesnik Katul Gaj Valerij. Izletnice so se posebno čudile obokom, ki so zgrajeni iz opeke in so bile prepričane, da so bili oboki zgrajeni pred kratkim Vendar so lahko videle, da opeka n' izum današnjih dni. SKOZI VERONO PROTI DOMU Na poti proti domu, v nedeljo po; poldne, smo se ustavili še v Veron'; Ogledali smo si Julijin grob in sta*1 del mesta ter hišo Capuletovih. rojstni dom Julije, junakinje znane Shakespearove zgodbe o Romeu i*1 Juliji. Verona pa ni znana le po teh dveh junakih. Nič manj zanimiv n' ogled rimske arene, v kateri so vsako leto znane veronske letne igre 4 predstave najboljših opernih del Znamenita je tudi cerkev sv. Zena. 1. veronskega škofa. Na njegovem grobu so najprej postavili kapelo, kasneje pa cerkev, ki je zgrajena v romanskem slogu. Iz Verone smo se proti domovin' odpeljali sredi popoldneva. Ćepra* nismo imeli v načrtu nobenega ogleda več, nas je vodnik Viktor Perne, tako kot že vso pot prej, seznanjal z zanimivostmi krajev i" mest, skozi katere smo se vozili, tako da pot ni bila prav nič dolgočasna^ Za smeh in dobro voljo pa so poleg vodnika poskrbele potnice same. Do solz smo se nasmejali pripovedova' njem »mamce« iz Škofje Loke i" Ančke iz Šenčurja. Skratka, dobr* volja nas je spremljala vso pot. S* lepše pa bi bilo, če nam je ne bi za' godlo vreme. L. Bogataj Slike: F. Perdan Vozil nas je šofer Franc Novak, že star »cestni maček« in dober poznava^ italijanskih cest. za vodnike usposablja 36 tabornic in tabornikov. Slušatelji se bodo na tečaju seznanili z raznimi družbenopolitičnimi temami, topografijo, signalizacijo, veščinami, koncepcijo našega splošnega ljudskega odpora ter zgodovino taborništva. Tečajniki so razdeljeni v dve skupini: v eni so starejši, v drugi pa mlajši taborniki. Vsi predavatelji so se z zadovoljstvom odzvali povabilu in na tečaju predavajo brezplačno. Tako bo občinska taborniška zveza izobraževanje izpeljala z res minimalnimi stroški. Tečaja se udeležujejo taborniki iz kokrškega odreda, taborniškega odreda iz Naklega ter odredov »Stražni ognji« in »Albin Drolc« iz Kranja in »Slap Šum« iz Besnice. Tečaj bi moral biti že lansko jesen, vendar je bil prestavljen na letošnji marec zaradi kadrovskih sprememb v taborniški organizaciji in pomankanja časa. Na koncu bodo morali vsi udeleženci taborniške »šole« opraviti teste znanja iz predelane snovi. Prav nazadnje pa jih čaka še nagradni izlet v naravo ter postavitev in priprava propagandnega tabora. A. K. KUP SNEGA NA KRANJSKI AVTOBUSNI POSTAJI - Že pri predzadnjih obilnih snežnih padavinah se je pri kranjski avtobusni postaji nagrmadil velik kup snega, ki se je ob zadnjem sneženju še povečal. Snežna gmota ovira avtobusni promet, pa tudi pešci in potniki so nanjo lahko upravičeno Jezni. Če se je ne bomo lotili in jo odstranili, bo še dolgo povzročala vročo kri. Tudi še tako močna odjuga snežnega kupa ne bo stalila preko noči. Če pa bomo čakali na to, bo topeči sneg dolgo namakal avtobusno postajo in bližnjo cesto JLA. (jk) - Foto: F. Perdan ) Tečaj za vodnike tabornikov Kranj — Zveza tabornikov občine Kranj je v teh dneh v Kranju pripravila tečaj za vodnike taborniških vodov in čet. Tečaj se je začel 3. marca, končal pa se bo 21. marca. Zaradi zaposlenosti in pomanjkanja ('asa se namreč tečajniki sestajajo le vsako soboto in nedeljo. Tokrat se Za prihodnji razvoj Šobca Lesce — Na zadnjem občnem zboru Turističnega društva Lesce so se menili o programu dela in ocenili dosedanja prizadevanja, saj letos sineva 20 let, odkar so zamočvirjeno- področje pri Šobcu spremenili v enega najlepših kampov pri nas. Ko so začeli graditi Šobec, so občani napravih precej prostovoljnih ur in aelo se je obrestovalo. K Šobcu je prihajalo vedno več domačih in lUkLm^?S«nV^,nam° ,ani so zabeležili v kampu 80.000 prenočitev hr^n ? IeLmeni,i o nadaljnji prihodnosti Šobca, so se dogovorili, da OOdo okolico nekoliko preuredili, obenem pa povečali prostore restavracije, postavili 10 novih kabin in postavili nov prireditveni prostor. V Prihodnjem petlenem obdobju pa bodo uredili še sprehajalne steze. Za vsa predvidena dela bo Turistično društvo prispevalo približno 5 milijonov dinarjev, prav toliko naj bi zbrala krajevna skupnost, med dru-8wn tudi s samoprispevkom občanov. Za letos predvidevajo, da bodo na Področju samega kampa in Lesc dosegli že blizu 100.000 prenočitev. B. B. Priprave na letošnjo razstavo cvetja Turistično društvo Cerklje na Gorenjskem se je začelo pripravljati na letošnjo jubilejno 10. razstavo cvetja in lovstva. K sodelovanju so pritegnili tudi vse krajevne skupnosti tega območja m vse, ki imajo veselje in zanimanje 2a lepo ureditev krajev in svojih domačij. Po vseh vaseh so se že lotili Urejanja poti, zlasti pa obnovitve starih ograj in odstranitve tam, kjer Jm ni treba, striženje živih ograj, Pospravljanju vrtov in dvorišč, pred Vsem pa hišnih fasad in balkonov, ki naj bi bili letos še lepše urejeni kot 80 bili sicer že do sedaj vsa leta. Prizadevajo si, da bi bile Cerklje z oko-hco ena sama letošnja razstava. Upamo, da bo tem marljivim turi-8tlČnim delavcem s pomočjo vsega Prebivalstva to tudi uspelo. -an Prvi glas Gorenjske , Jesenice — Tako kot vsako leto Oodo tudi letos v dvorani amaterskega gledališča na Jesenicah organizirali tekmovanje mladih pevcev pod naslovom Prvi glas Gorenjske. Tekmovanje je na Jesenicah postalo tradicionalno, prav vsako leto se ga JjOeleži izredno veliko število mla-dm, ki radi prepevajo. Pokroviteljstvo nad tekmova-njem, ki bo 17. marca, je prevzela lojalna radijska postaja Jesenice, ki b Zmagovalcu podelila posebno najedo. Tudi prijave sprejema Radio .ir,glav (Jesenice), ki bo za vse prijavljene pripravilo 17. marca ob 16. l1"1 avdicijo. Mlade pevke in pevce p° spremljal priljubljeni ansambel -aravel le. I). S. »Ste videli norca?« Ni še tako dolgo, ko sem bil na Jesenicah in se znašel na Titovi cesti blizu železniškega podvoza. Bil sem eden od pešcev, ki smo čakali, da se bo na samoforu prižgala zelena luč za prehod čez cesto, ki pelje v podvoz. Proti podvozu se je od železniške postaje sem bližal težak tovornjak in ko je bil 15 do 20 metrov oddaljen od prehoda za pešce, se je na semaforu prižgala zelena luč in tako označila prednost pešcem. Kaže, da domačini bolje poznajo ta semafor, kajti nihče se ni odločil za prečkanje. Le jaz sem glasno rekel: Pejmo, saj mora avto počakati! Toda še isti hip sem odskočil nazaj, saj avto ni počakal. Potem sem slišal le pripombe: Ali ste videli norca"? Nisem vedel, ali je pripomba namenjena meni ali vozniku tovornjaka. A pustimo to. Prav bi bilo, da bi svetlobne znake na tem semaforu uredili tako, da ne bo za vozila svetila samo rumena utripajoča luč, za pešce pa vsi trije svetlobni znaki: rdeča, rumena in zelena izmenično. S. V. Zdravo okolje Danes veliko govorimo in pišemo o onesnaženju zraka, okolja in narave nasploh. Doma sem iz gornjega konca Gorenjske, iz Poljšice pri Gorjah. Pri nas ne poznamo megle in ozračje je tudi še vedno zdravo in čisto. V zadnjem času pa se starejši ljudje v tem delu čudijo, zakaj ob sobotah in nedeljah semkaj prihaja toliko izletnikov iz Ljubljane in drugod. Jaz se takšnim številnim obiskom prav nič ne čudim in razumem, zakaj je moč prodati v tem delu vsako podrtijo za lepe denarje. Živel sem v Ljubljani in vem, kaj je Gorenjska in kaj pomeni vikend hišica zanje. Vendar me skrbi (in ne le mene!), kako bo, če bo res prišlo do zajezitve Radovne. Prepričan sem, da bodo Gorje zgubile precej privlačnosti in tudi ozračje se bo spremenilo. Zato Gorjanci želimo, da do te nameravane zajezitve ne bi prišlo. J. Ambrožič Duh športne množice Znanost postaja neogibna sremljevalka življenja in odkriva zakonitosti športa. Športu se je najprej začela posvečati splošna teorija, za njo pa številne temeljne in mejne vede. Ena med temi je psihologija množice. Le-ta skuša odkriti razvojne težnje športa kot družbenega pojava in sestavine civilizacije ter utemeljiti kulturno poslanstvo športa in njegov vzgojni pomen. Prav tako gre za ugotavljanje ravnanja večjih ali manjših skupin v športu, za vedenje gledalcev in športnikov, za odkrivanje sporov, ki so lahko vir človekove aktivnosti ali nrenreka njegovega udejstvovanja. Športna aktivnost in športna privrženost, šport kot tekmovanje, šport kot razvedrilo, šport kot gledališče in šport kot oblika ekonomske propagande je zmeraj družbeni pojav. Dobro je poznati skupinske športne nagibe, oblike nalez-ljivosti v športu, učinek komunikacij na športno javno mnenje, prav pa je da poznamo številna množična čustva, ki se pojavljajo na tekmovanjih, tako v areni kakor tudi zunaj nje. To so čustva privrženosti športnim moštvom ali klubom, čustva ustvarjalnega zadoščenja ob uspehih pa tudi izliv množičnega razočaranja. V športni areni nastopajo manjše skupine. V teh je uspeh odvisen od sposobnosti posameznikov, od učinkovite medsebojne dejavnosti, povezanosti, homogenosti in monolitnosti vsega moštva. Moč športnih moštev je v skladnosti interesov v tovarištvu in razumevanju. Pri tem ne kaže prezreti skupnih nagibov, odnosov med mlajšimi in starejšimi, med bolj in manj izurjenimi ter med bolj znanimi in manj znanimi športniki. Zanimivo je vprašanje, kdaj športniki drug drugemu pomagajo in kdaj drug drugega ovirajo, kdaj se kaže več medsebojnega sodelovanja in kdaj se pojavlja medsebojno nasprotovanje. Kadar gre za zmago, prestiž ali denar, je več medsebojnega oviranja, tako v mejah pravil, kakor tudi zunaj njih, kadar pa gre za oblike razvedrilnega športa, pa je več medsebojnega sodelovanja in tovariške pomoči. Kaže, da je sodelovanje in oviranje odsev nagibov, vsebine in ustreznega poslanstva športa. Narava nekaterih panog zahteva več sodelovanja, sodelovanje in nasprotovanje pa je odvisno tudi od stopnje vzgojenosti in od pravilne ocene lastnih sposobnosti. Nekaj podobnega je tudi v življenju, v stiskah več sodelujemo, ko pa se razbohoti blaginja in ko za nekatere postaja denar glavna vrednota pa je več nasprotovanja. Danes žal ne vemo, koliko ur pri nas presedimo pri spremljanju športnih dogodkov po televiziji, kako tako »športno udejstvovanje« vpliva na delovno storilnost, sprostitev in športno omiko. Čutimo pa primanjkljaj spanja po pozno večernem ogledu tekmovanja. Dobro je poznati športni duh množice, predvsem pa gre zato, da bi ga menjali in to tako, da bi bilo manj sedenja na tribunah ali ob televiziji, da bi športna nalezljivost usmerjala množice k aktivni vadbi, da bi bilo več medsebojnega sodelovanja in manj medsebojnega oviranja. Šport naj plemeniti ljudi in jih usposablja za višje cilje, veča naj delovne sposobnosti posameznika in obrambno moč naroda. V športu je dovolj priložnosti kultivirati in bogatiti določene lastnosti osebnosti. Vsak naj bi si izoblikoval pravilen odnos do športa, do športne rekreacije in do njenega humanega poslanstva. Jože Ažman VSAK ' W 4*0mr^km .m Kranj CENTER 12. marca ital.-franc. barv. AMAZONKE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ol> Ki. m 20. uri, jug. barv. film KAKO UMRETI oh 18. uri za Filmsko gledališče 13; marta ital.-franc. Imrv. AMAZONKE (mladini do 15 let Ogled ni dovoljen) oh 16., 18. in 20. uri, premiera angl. bar l>arv. pust 7.1.ATO oh 22. uri 14. marca jug. barv. mlad. VOI.K SAMO TAlt ob 10. uri, ital.-franc. barv. AMAZONKE (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) oh 15., 17 in 19. uri, premiera angl. barv. krim. ZLOČIN V OKIENT EXPRE8SU ob 21 uri 15. marca angl barv. pust. ZLATO oh 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI C 12. marca nem. barv. glasb. MO.J PRIJATELJ HEINTJE ob 16. in 20. uri, amer. barv. krim. PIRATI V MET ROJ U ob 18. uri 13. marca amer. barv. krim. PIRATI V ME-TROJU ob 16. uri, nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 18. uri, amer. barv! zgod. spekt. QUO VADIŠ ob 20. uri 14. marca nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 14. in 18. uri, amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 16. uri, premiera amer. barv. pust. GROZOTE BELE ZARJE ob 20. uri 15. marca amer. barv. pust. GROZOTE BELE ZARJE ob 16, 18. in 20. uri Tržič 12. marca hongkong.ški barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 18. in 20. uri 13. marca hongkong.ški barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 16., 18. in 20. uri 14. marca amer. barv. ljub. DEKLE. KI SEM GA LJUBIL ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vestema S ANTE F! ob 21. uri 15. marca amer. barv. ljub. DEKLE, KI SEM GA LJUBIL ob 18. uri Kamnik DOM 12. marca amer. barv. pust. POSEIDONOVA AVANTURA ob 18. in 20. uri 13. marca amer. barv. vestern CELO MESTO JE KRIVO oh 16, 18. in 20. uri 14. marca hongkongški barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 15. uri, amer. barv. vestem CELO MESTO JE KRIVO ob 17. in 19. uri 15. marca amer. barv. krim. FRENZY — BLAZNOST ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 14. marca amer. barv. zgod. EL CID ob 16. uri Škofja Loka SORA 12. marca amer. barv. drama IZGUBLJENI ob 18. in 20. uri 13. marca amer. barv. vestem TOPOVI ZA KORDOBO ob 18. in 20. uri 14. marca amer. barv. vestem TOPOVI ZA KORDOBO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. marca amer. barv. vestem TOPOVI ZA KORDOBO ob 20. uri 13. marca amer. barv. drama IZGUBLJENI ob 20. uri 14. marca amer. barv. risani RACMAN JAKA IN PAJDAŠI ob 17. uri, Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 20. uri Jesenice RADIO 12. marca franc. barv. ljub. drama MANEKENKA IN MINISTER ob 17. in 19. uri 13. marca sovjet, mlad. DAJ SAPO PRIJATELJU ob 15. uri (predstava brezplačna za člane Ježkovega kluba), amer. barv. drama ŠERIF IZ KLANA ob 17. in 19. uri 14. marca amer. barv. drama ŠERIF IZ KLANA ob 17. in 19. uri 15. marca angl. barv. komed. KAJ POLE-ŽUJES, RECI KAJ ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 12. marca angl. barv. vojni ZADNJI DNEVI HITLERJA ob 18. in 20. uri 13. marca angl. barv. komed. KAJ POLE-ZUJES, RECI KAJ ob 18. in 20. uri 14. marca sovjet, mlad. DAJ ŠAPO PRIJATELJU ob 10. uri, angl. barv. komed. KAJ POLEŽUJES, RECI KAJ ob 18. in 20. uri 15. marca amer. barv. drama ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 13. marca amer. barv. krim. NOČNA GIBANJA ob 18. in 20. uri 14. marca nem.-jug.- barv. CS vestern WINE-TOU - 1. del ob 18. in 20. uri Kranjska gora 13. marca amer. barv. BOBNAR MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri 14. marca franc. barv. ljub. drama MANEKENKA IN MINISTER ob 18. in 20. uri Radovljica 12 marca amer barv. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 20. uri 13. marta amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA oh 18. uri, franc. barv ODKUPNINA oh 20. uri 14. marca amer. barv. risani MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 10. uri, amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 16. uri, amer. barv. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 18. uri, amer. barv. NEMIRNA NEDELJA ob 20. uri 15. marca jug. barv. H ISA ob 20. uri Bled 12. marca amer. barv. ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri 13. marca amer. barv. risani MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 18. uri. amer. barv. ŠERIF IZ DRŽAVE TEN N ESSEE ob 20. uri 14. marca amer. barv. risani MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 14. uri, amer. barv. ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 18. uri, amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 20 uri 15. marca jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN ob 20. uri Pirati v metroju Za skrb, ki jo je pokazalo Kinematografsko podjetje v dneh praznika žensk, sem se že zahvalil z oceno francosko-italijanskega filma Amazonke, in mislil sem, da bo hvaležnosti dovolj. Toda, če je praznični dan le dan, zakaj bi žensk ne prosvetljevali vsaj nekaj dni? Res pa je, da pretiranega obiska ni bilo za tako silno poučno nemško duhovitost kot se kaže v filmu Kako to povedati svoji hčerki. Z mojim prijateljem Heint-jejem so se slavnostni filmski dnevi zaključili. Pirati v metroju je, seveda, izrazito moški film, in ameri.ški. Za razumetje filma je potrebno nekaj možgan, inteligence, lucidnosti, potrebno je imeti jeklene živce in takšnih podobnih rekvizitov, ki so hkrati odlika tudi nastopajočih in predvsem junaka filma, poročnika prometne policije, igralca VValterja Matthaua. Kriminalni film, kakor so kriminalke. Posebnost Piratov iz met roje je, da so neverjetno podobni INCIDENTU, filmu, ki je pred leti presenetil z umetniško izpo-vednostjo. Pirati so od prehodnika prevzeli samo zunanjo napetost, akcijo, zanemarili pa so, nasprotno Incident, psiholoSke reakcije talcev, teroriziranih in prepuščenih ali objestnežem ali organiziranim roparjem. Piratov smo že vajeni. Pirati v metroju: najemniški vojak, kriminalci, mafijaš so samo pretveza ameriške »demokratične ideologije« zastraševanja. Ubogi pirati, čeprav dobro mora zmagovati nad zlim, kakor piše v vseh pravljicah in v vseh zakonikih sveta, pirati kljub strašnosti izgubijo ves pomen, ko se sproži policijski stroj. Svet naj strmi, ameriška nepremagljivost ne pozna meja. Vodja piratov je samo Anglež. J. Poštrak gledališče PETEK, 12. marca, ob 19.30 - I. Cankar: HISA MARIJE POMOČNICE; gostovanje v Mengšu. Za letošnje pustne prireditve so se fantje iz Gorij v radovljiški občini zares dobro pripravili. Sodelovali so v sprevodu v Begunjah in na Bledu z ladjo Radovna. Na pustni torek pa so se podali še na Zatrnik. Z odločitvijo ocenjevalne komisije na Bledu (zasedli so drugo do četrto mesto) niso bili najbolj zadovoljni, posebno še, ker so v Begunjah dosegli prvo mesto. Vseeno so se odločili, da bodo nagrado, ki so jo dobili na Bledu (1200 dinarjev) namenili za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. J. Ambrožič Lotarinški kolač Potrebujemo: 20 dkg moke, 10 dkg surovega masla, ščep soli, pol kozarca vode, 1,5 dl kisle smetane, 4 jajca, 20 dkg prekajene slanine, poper, po želji še muškatni orešček. Slanino zrežemo na majhne koščke in popečemo v suhi ponvi. Takoj, ko začne izgubljati slanina svojo barvo, ponev odmaknemo z ognja, natečeno mast odcedimo in slanino ohladimo. Iz moke, masla, soli in vode umešamo krhko testo, ga razvaljamo za prst debelo in z njim obložimo pomaščen in pomokan pekač. Popečeno slanino pritisnemo na dno v testo. Pekač potisnemo v ogreto pečico za 15 minut. Medtem stepemo jajca in smetano, popramo in dodamo malo oreščka in stresemo v pekač, potem ko smo dodali še za oreh masla. Pečemo pri zmanjšani temperaturi, tako da jed ne vre. Ko jed zarumeni, preizkusimo, če je pečena, z nožem: ostati mora suh. Če pečemo naprej, kolač pokrijemo s papirjem. Ponudimo toplega. Pred sezono na vrtu Prvi teden marca je bil zelo topel, tako da je toplota po prisojnih bregovih že obudila prve trobentice in druge spomladanske cvetice: v vazi pa imamo prav gotovo narezane veje forsitije, japonske kutine, jelše, jablane ali breskve, ki nas, medtem ko zunaj od časa do časa še sneži, razveseljujejo s svojim cvetjem nežnih barv. Marca je za rastline v vrtu najbolj nevarna zmrzal. Visoke dnevne temperature čez dan obude posebno zimzelene rastline in mlado sadno drevje, mrzle noči, ko temperatura pade pod ničlo, pa listno celičje zmrzne in propade, porjavi. Tako pozeho preprečujemo tako, da zimzelene rastline še v marcu pokrivamo s smrečjem ali juto. Ovijanje s prozorno polivinilno folijo ni priporočljivo, ker se pod tako zaščito rastline še bolj ogrevajo, odženejo in tako še bolj zanesljivo pozebejo v mrzlih nočeh. Sadno drevje naj bo pred enostranskim zimskim ogrevanjem in pokanjem lubja zaščiteno z ovito lepenko. Zdaj je tudi čas, da si preskrbimo gnoj za gnojenje vrta, če nismo pognojili že jeseni. Če nimamo hlevskega gnoja, si preskrbimo nadomestek kot je obogatena šota. Ob primernem vremenu je na vrsti tudi cepljenje sadnega in okrasnega drevja. Nakalimo tudi gomoljne be-gonije in se lotimo presajanja sobnih lončnic. Presajamo najprej tiste, ki so v toplih prostorih, nato pa še rastline iz hladnejših prostorov, prav nazadnje pa okenske in balkonske cvetice, ki jim primešamo zdrobljeno roževino. DOBRA JUHA V hladnih dneh nam dobra goveja juha še posebej prija. Skoraj vsaka gospodinja ima za dobro juho svoj recept, ki se ga natanko drži in ga ne spreminja, pa se vseeno dogaja, da je juha včasih boljša, včasih slabša. Za dobro juho veljajo nekatera pravila, ki se jih kaže držati. Juha je najboljša, če pristavimo meso v mrzlo vodo, ker se s počasnim segrevanjem izvlečejo iz mesa vsi sokovi, vendar je potem meso pusto. Če pa nam je seveda za boljši kos kuhane govedine, bomo meso spustili v vročo vodo, vendar bo potem juha slabša. Nekateri izbirajo tudi srednjo pot: kosti in zelenjavo pristavijo v mrzlo vodo, meso pa dodajo, ko se je voda že segrela. Za dobro juho potrebujemo na dva do tri litre vode 1 kg svežega mesa in K) dkg jušne zelenjave: korenčka, koreninico peteršilja, rezino na plošči prepražene čebule, košček cvetače, 2 zrna celega popra, košček zelene in paradižnika. Ko juha zavre, zmanjšamo ogenj za toliko, da tekočina vre počasi in enakomerno. Če vre juha v valovih, bo postala motna. Kuhamo jo približno 1 uro do 2 uri. Preden jo precedimo, jo postavimo na kraj štedilnika za krajši čas, da se umiri, nato jo še zakuhamo. Dobra goveja juha je svetla, čista, ne premastna. Za juhe velja, da z dodatki ne smemo biti preradodarni, sicer ne bo prave arome. Včasih dodamo juhi, da jo izboljšamo, še kose perutnine. Za bolnike pa juho pripravimo tako, da meso narežemo na manjše koščke — tako je juha močnejša. Juho shranimo za s šolskih klopi Direndaj PliSt, pust krivih ust, krivih nog. . . Res, pust! Kar naenkrat je prišel, niti klicali ga nismo. Završal je po ulicah, raztrešči pisane trakove vsepovsod. In prišel je tudi na našo šolo — v razrede in prinesel direndaj! Ne verjamete? Kar poglejte! Na hodniku, o groza! nas pogleda ?rna maska, prav gotovo sam vrag! Brez strahu, le Ribič Rasto je! In tam — pravi klovn, namazan z vsemi barvami po obrazu, smeji) čih ust in jokavih oči! Pa naš 8. c, ste nas videli, vsi v rdečem, z naramnicami, ki nam drže že tako ozke kavbojke. In s pikicami! Podimo se po avli, po stopnicah, se smejimo, kričimo — pa se vseeno ne slišimo, saj nismo edini, ki vpijemo! In potem - pazi! - se zale tirno — se zasmejimo! Potegnemo trakove od kdove kod, zaplešemo bojni ples okoli soseda in ga okrasimo s trakovi! Saj je vendar pust! Pust! Smo vas prepričali? Vas je prepričal naš veseli, pisani direndaj po hodnikih in avli? Pa začudeni, malce nasmejani obrazi uči teljev, so vas vsaj ti prepričali, da je pust prišel tudi k nam? Zakaj vendar stojite ob strani? Pridružite se nam! Stopite k no m, da vas okrasimo s trakovi, pomešajte se med nas. Puštajte! Smejte se — danes je vendar dan vseh neres nežev! Pa veselo zabavo! Tatjana Dolžan, 8. c r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Pust KURENT - osnovne šole Križe Janez Funda, 7. r. Kokrškega odreda. Dani se. Tiho jutro in sončni žarki so me prebudili iz spanja. Pomanem si oči in hitro zlezem iz postelje. V trenutku se spomnim, da je danes pust, tisti dan, ki smo ga vsi težko in z veseljem pričakovali. Zazvonil je šolski zvonec, ki je naznanjal konec pouka. Kakor goveda smo se usuli iz šole in vsak je tekel domov, kar se zgodi le malokrat. Prišla sem domov ter takoj odšla v trgovino, kjer sem srečala prijateljico, po končanem nabavljanju pa sva odšli skupaj domov. Domenili sva se, da bova skupaj odšli na šolsko parado mask. Čim bolj se je približevala ura, tem pogosteje sem pogledovala na uro. Nazadnje sem le vzela masko, ki smo jo v šoli naredili in je predstavljala lirafo in stekla za prijateljico. Prevzel me je še večji val veselja. Naenkrat sva se znašli pred šolo, ampak ne pred našo. Zazdelo se mi je, da res ni naša, ker je bila obdana s prekrasnimi barvami mask in s podobami, ki so samo v pravljicah. Okoli mene so plesali palčki, na drugem koncu se je zbirala skupina sov. Tu pa tam so se sprehajale kraljičine, mucki, miške. Odšla sem k naši skupini žiraf. Zazdelo se mi je, da sem v pravljičnem svetu. Vrsta se je premaknila, tedaj sem se predramila i/, sanjarjenja in odšla za drugimi. Hodili smo mimo hiš, kjer so nas ljudje občudovali. Ko smo se vrnili pred šolo, sem zvedela, da je naša skupina zasedla drugo mesto. Bila sem ponosna. Pust je star običaj, ki se ga mladi in stari radi spominjamo. Kosanda Igličar, 7. a r. osn. šole Cvetka Golarja. Skol'ja Loka naslednji dan tako, da jo odkrito hitro ohladimo v hladnem prostoru in shranimo na hladnem. Nikoli ne dolivamo vroče juhe k mrzli ali obratno. Da bo juha res vroča na mizi, prej še pogrejemo krožnike. Gradnja skakalnice na Pšati Prvo spodbudo za gradnjo skakalnice je dal Silvo Herguš. Okrog sebe je imel še nekaj pšaških fantov, s katerimi je napravil majhno skakalnico. Ker pa teren ni ustrezal, so si poiskali boljšega tam, kjer je sedaj. Najprej so posekali nekaj dreves, da so pridobili prostor. Za pravo gradnjo pa so se zavzeli še člani ŠD Cerklje. Priskočili so na pomoč z načrtom in prostovoljnim delom. Ker so dobili bager, je olajšal delo, saj jim je odstranil več sto kubikov zemlje in uredil spodnji del skakalnice. ( Gornji del skakalnice, to je za nalet in mizo, so kopali in prenašali prst neutrudni prostovoljci. Prst so nosili v koših ali celo vozili v samo-kolnicah. Koliko dela je bilo z odstranjevanjem korenin, štorov in z vodo, ki je ovirala delo! Po petih letih je bila le toliko pripravljena, da so se na njej lahko pomerili pionirji in' mladinci. Skakalnica še ni dokončno urejena. Upamo pa, da jo bodo sedaj, ko je pričela rabiti namenu, še izboljšali. Jana Jenko, 8. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje Zvezdnata noč Zrem v nebo, v nebo, ki je posuto z neštetimi svetlečimi se zvezdicami. Nekatere so velike, nekatere majhne. Njih gospodarica pa je luna. Polna luna. Zazdi se mi, kakor da slišim, kako volkovi tulijo v njo. Noč je jasna in mirna. Na cesti za hišo je mirno. Tam daleč na zahodu opazim utrinek neke zvezde. Vprašujem se, koliko meri, kam bo padel, če sploh bo. Mnogo vprašanj se mi vsili v zvezi z meteorjem. Štejem zvezde: »Kna, dve, tri... sto trinajst!« Vidim, da je to brez uspeha in nesmiselno, samo utrujajoče. Tedaj pa se spomnim na veliki voz, na severnico in na druge znamenitosti neba. Zopet opazujem in iščem. Najdem severuico, mali in veliki voz . . . Zadovoljna in srečna sem. Odpravim se v posteljo in zaprem oči. Zaželim si lepe sanje in zaspim. Alenka Kušar, 7. c r. osn. šole Cvetka Colarja, Škofja Loka Presuha koža Suha koža je v mladosti sicer zelo lepa, ker se ne sveti, ima majhne pore, nima ogrcev in mozoljev, je pa zelo tenka in občutljiva. Zato jo je treba že zgodaj negovati, sicer postane uvela, polna gubic, rada se lušči, pogosto se na licih pojavijo kapilare. Pri suhi koži štedimo z vodo: to pomeni, da čiščenje kože na obrazu opravimo brez vode le s kozmetičnimi preparati, s kamiličnim čajem in raznimi čistilnimi mleki. Zjutraj in zvečer si obraz očistimo s čistilnim mlekom in osvežimo I brezalkoholnim lotionom. Nato pride na kožo polmastna krema, za dan pa kožo zaščitimo še z mastnim tekočim pudrom. Zvečer namažemo kožo z mastno kremo, za starejšo suho kožo pa je primerna hranljiva krema. Za okoli oči potrebujemo posebno kremo. Suha koža je hvaležna za vlaženje. Uporabimo kamilični ali lipov čaj: kožo z vato navlažimo in pustimo, da se posuši. Postopek večkrat ponovimo. Lahko tudi gazo namočimo v čaj in pustimo na obrazu deset minut. Obloga naj bo mlačna. Za tako kožo so primerne tudi oljne obloge. Segrejemo rastlinsko olje v posodi z vodo, najboljše je mandelj-novo, in si mlačnega razmažemo po obrazu in vratu. Obraz pokrijemo še z ogreto frotirko in počivamo 15 minut. Suha koža ne prenese močnega sončenja, vedno uporabljajte zaščitno kremo z najvišjim zaščitnim faktorjem. Koži prija veliko gibanje na svežem zraku, centralna kurjava v stanovanju, če zrak ni posebej ovlažen, pa ji škodi. Izogibati se je treba tudi velikih temperaturnih sprememb, izogibajmo pa se tudi hrane, ki draži. Če ste tako kot letošnja moda ponoreli za črtami, še ni treba, da so črte zelo izrazite, saj take preveč poudarjajo vse hibe postave: najbolj so primerne tanke črte, ki zmorejo skriti tudi marsikateri odvečni kilogram. marta odgovarja Ančka iz Kranja — Ker ste mi že nekajkrat dobro svetovali, vas spet prosim za nasvet. Stara sem 29 let, visoka 160 cm in tehtam 67 kg. Iz blue jeansa bi rada imela dvodelno obleko s kTatkimi rokavi za poletje. Imam okrogel obraz in sem pisarniška uslužbenka. Marta — Jopica je tesno oprijeta, ima koničasto fazono in enoredno zapenjanje. Rokavi so kratki z 8- do 10-centi-metrskimi zavihki. Žepi so našiti in prav tako kot fazona okrašeni z robčki. Krilo je ozko, midi dolžine z zadrgo ob strani. Ob straneh krila so raz-porki, kar je moderno, ni pa seveda nujno, da se odločite zanje. Ustanovili smo društvo Ivan Grohar V četrtek, 19. februarja, srno se zbrali učenci osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki na ustanovnem občnem zboru kulturno umetniškega društva. Najprej smo ustanovili društvo, potem pa izvedli kulturni program. Izvolili smo delovno predsedstvo, predsednika, zapisnikarja in druge. Društvu smo dali ime po slikarju Ivanu Groharju. Izvolili smo tudi odbor društva, ki je sestavljen iz predsednikov raznih krožkov. Ko smo to opravili, so se predstavili krožki s svojimi programi. Najprej se je predstavil Orffov orkester. Zaigrali so izštevanko An-lan in Marko skače. Temu je sledil dopisniški krožek Nekateri člani so prebrali svoje prispevke, ki so bih objavljeni leto* v raznih časopisih. Otroški pevski zbor je zapel pesem Rahlo pada. Folklorna skupina je zaplesala Belokranjsko kolo. V nadaljevanju so se predstavili še: recitatorski krožek, otroški in mladinski pevski zbor, literarni krožek, krožek za izrazni ples in knjižničarski krožek. Člani tega krožka so starše povabili k ogledu knjižnice. Prisotni učenci, učitelji in starši so izvajanje posameznih točk nagradili s ploskanjem. Tanja Polajnar, osn. šola Peter Kavčič, Škofja Loka Slovo Ne, tisti dan ni bil lep, bil je tih, nekam vase zaprt. Stal je s kovčkom v roki in zadnjič s pogledi objemal rodno zemljo, od katere je jemal slovo. Nepremično je zrl v zgubani obraz in v solzne oči, iz katerih je sijala vsa njena ljubezen do sina. Stala je pred njim vsa nebogljena in stegovala roke v njegov objem, ki je bil morda poslednji. Majhna je bila, kakor otrok, ki steguje svoje ročice k materi in prosi njene ljubezni. Tudi , on je začutil neznosno bolečino", v grlu ga je zapeklo, da je jokal kakor otrok. Tujina se mu je ponujala v njeni zlagani lepoti. Pogledal je mater in jo zadnjič krčevito stisnil k sebi ter ji zašepetal tiste tri tolažilne besede: »Vrnil se bom!« In že je izginil za ovinkom in ji zadnjič pomahal v slovo. Tedaj je izjokala vse solze, ki so se celo življenje nabirale v njej. Da, taka je bila njena ljube/en do edinega sina, za katero ni vedel nihče, kako je globoka. Zdaj je odšel in jo pustil samo, v njeni jeseni žil jenja. Vzela ga je tujina, tista neizprosna, ki je ločila še marsikatero mater od sina. Odšel je, a ona ga je skrbno zaklenila v svoje srce in čakala, da se bo vrnil. Vesna Klemenčič, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Mir Je to sonce, ki dan za dnem gleda naš svet? Je to pesem pomladi, ki prebuja življenje? Je to veter, ki plava skozi drevesne krošnje? Je to ljubezen dveh ljudi? So to lepe sanje? Je to svobodna misel? Mir je svobodno življenje in sreča. Mir ni strah pred puško, ki poči in padeš mrtev. Ne bojiš se jeklenih ptic, ki lete nad teboj, sejejo smrt in rušijo domove. Ne! Namesto pušk in strojnic slišiš razigrano pesem o sreči in svobodi. Nad teboj lete ptice, ptice, ki žvrgole in pojo in si svobodno spletajo gnezda. Toda zakaj ... zakaj mir ne vlada svetu? Zakaj žive ljudje, ki si žele le smrti in uničenja - sovraštva? Zakaj? Kaj ni lepše živeti v miru? Veš, kaj je mir? Čutiš mir? Lepo ... najlepše je živeti v miru! Lili Lješkovič, 8. c r. OŠ Simona Jenka, Kranj J Petek - 12. marca 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 9. stran 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■l8 ■ 19 20 ■ 22 L 24 H25 26 27 ■ 28 29 U 30 31 32 33 1 i '|35 36 37 ■38 39 40 T 1 44 45 46 48 ■ 49 50 m r 52 53 ■ 54 55 1 56 57 58 59 60 61 62 63 Rešitev nagradne križanke z dne 5. marca: 1. veteran, 8. Lor-ger, 14. Aravali, 15. Etiopec, 17. tir, 18. aktivist, 20. ki, 21. anas, 23. ara, 24. ŠA, 25. Ota, 26. antilopa, 29. napon, 31. teril, 32. LO, 34. pero, 35. Abel, 37. ja, 38. Istar, 40. Vilar, 42. Komenčan, 45. Goa, 46. uk, 48. seč, 49. eter, 51. UT, 52. Giovanni, 55. iva, 56. risanka, 58. Timavec, 60. podest, 61. ikebana Izžrebani reševalci: prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Metod Mayr, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 2. nagrado (40 din) Pavla Štros, 64000 Kranj, Moše Pij ade 15; 3. nagrado (30 din) Vera Jocif, 64000 Kranj, Mencingarje-va 1. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pišljite do torka, 16. marca, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. izbrali smo za vas Veselo bo videti otrokova posteljica, če bomo odejo oblekli v takole porisano posteljnino. V zeleni barvi dobite tako blago, 100% bombaž, Širina 140 cm, v TEKSTI LINDUSO-VI prodajalni v hotelu CREINA v Kranju. Cena: 29,53 din za meter Novi izdelki ŽITA Ljubljana, zamrznjeni skutini cmoki, zdrobovi žlič-niki in pite, se dobe v Centralovi Delikatesi v Kranju. Kosilo bo z njihovo pomočjo kaj hitro na mizi; cmoki in žličniki le dobro prevrejo, sladico pa damo za 15 do 20 minut v pečico. Cena: 7,50 in 15 din Zelo ugodno te dni lahko kupite na Kokrinem Športnem oddelku v GLOBUSU trenerko z ozkimi ali širokimi hlačnicami. Otroške imajo od 6 do 16 let, velike pa od št. 44 do 58. Barve: rumena, oranžna, zelena, rdeča, modra. Cena: 220 do 280 din Vse za novo gospodinjstvo — od džezve, zajemalke, lončkov, kožic do pekača, umivalnika in ponve — vsega 31 kosov v kompletu, v enakem vzorcu in barvi, imajo naprodaj v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: 1248,05 din Vodoravno: 1. italijanski politik, Giovanni, v zahodni Afriki država Sierra ..., 6. nadležna žuželka, brencelj, velika muha s pisanimi očmi, 10. tovarna baterij v Ljubljani, 14.. sol ali ester oljne kisline, 15. varnostna zapora zaradi nalezljivih bolezni, 17. slovenski šahovski velemojster, svetovno znan teoretik, Vasja, 18. način japonske samoobrambe, borilni šport z golimi rokami, 19. Tido T. Gašper, 20. gorski vrh v švicarskem kantonu Graubuenden, 21. arabski plemenski poglavar, knez, 23. vsota, skupni znesek, 25. Ilja Uljanov, 26. podeželsko kmečko naselje, 28. portugalski indigo, iz katerega so najprej izdelovali anilin, 30. igra obraza ali gibov, katere mojster je mimik, 32. v katoliški hierarhiji višji dostojanstvenik, član stolnega kapitlja, 35. slovenski pevec, igralec in gledališki vzgojitelj, Ivan, 36. največji grški otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja, 38. pesniška figura, ponavljanje ene ali več besed na začetku'zaporednih stavkov ali verzov, 40. tiskano delo, natis, 42. denar v Hindustanu v Indiji, 43. sukanec, 46. Edo Mohorko, 47. postava, rast, život, 49. dalmatinsko moško ime, 51. Stane Raztresen 52. notranji del obleke, suknjiča, v obliki majhne vrečke, 54. lastnost, značilnost istega, 56. trup, 58. zdravnik, specialist za interno medicino, 60. pripadnik poljedeljskega muslimanskega prebivalstva v arabskih deželah Bližnjega vzhoda, 61. kraj ob reki Hron, levem pritoku Donave na jugu ČSSR, 62. osem v grških sestavljenkah, tudi okto- n.pr. oktogon, 63. prijeten vonj nekateih dišav. Navpično: 1. ničvreden človek, malopridnež, 2. izbrana družba, 3. skandinavski drobiž, 4. domača oblika moškega imena Ignacij, 5. latinski veznik, 6. glinasta piščal ovalne ali jajčaste oblike, 7. nočni gostinski zabavni lokal, 8. vrsta preprog, imenovane po starem francoskem mestu Arras, 9. navedba dneva, meseca in leta, 10. Zora Tomič, 11. atletska disciplina, lučaj, 12. grško-rim-ski stari vek, 13. leopardu podobna črno lisasta zver, ki živi v Ameriki, 16. izguba dobrohotnosti, prizanesljivega odnosa, 18. kinematograf, poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov, 22. pravoslavni samostan, 24. egiptski politik in maršal, ki je napravil samomor, Mohamed Abdul Hakim, 27. pisatelj »Miklove Zale«, Jakob, 29. oknu podobna odprtina, navadno manjša, 31. ime slovenskega dramatika in pisatelja Cankarja, 33. mladi svečenik boginje Kibele, ki mu je zaradi nezvestobe odvzela spomin, 34. remiju podobna igra na karte, 36. knezov sin, majhen knez, 37. zgornji del telesa, 39. dorasel mlad moški, ki še ni poročen, 41. pozno, 44. mohamedanska vera, 45. drobtina, 48. spoj, kontakt, 50. vnetljiva hitro hlapljiva tekočina s prijetnim vonjem (za narkozo), 53. kratica za pošta, telegraf in telefon, 55. konica, 57. ime slovenskega slikarja in grafika Justina, 59. Emil Adamič, 60. Fran Albreht. ŠAHOVSKI KROŽEK Izbira nadaljevanja NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (10. zapis) Na razpotju sredi Zabnice stoji arhitektonsko dognan spomenik na-narodnoosvobodilnemu boju. V bel kamen je vklesanih 57 imen padlih borcev, 12 imen žrtev fašističnega terorja, 7 imen umrlih v taboriščih in 12 imen ustreljenih talcev. Med slednjimi je tudi ime Antona Šifrer-ja, profesorja-slavista, pesnika in pripovednika. Rojenega 1. 1911 v Zabnici, ustreljenega na pomlad 1. 1942 v Mauthausnu. JERN LEDINA lako je bilo pesniško ime Toneta Sifrerja. Smotrno, pretehtano izbran psevdonim je gotovo simboličen: Jern, t. j. Jernej — kaj ni to spomin na onega starega upornega Jernača Sifrerja (gl. 6. zapis); Ledina pa je del žabni-škega Sorskega polja - torej je Tone Šifrer s ponosom zlil častno zgodovino svojega daljnega prednika s čutečo ljubeznijo do zemlje, ki ga je rodila. — (Lepo slovensko ledinsko ime si je nadel tudi domač moški vokalni kvartet »Ledina«. Pesnikovo ime pa nosi žabniško kul-turno-prosvetno društvo »Tone Šifrer«. — Vsekakor bi bila tudi umestna vzidava spominske plošče na Šifrerjevi rojstni hiši, ki stoji prav v sredini Zabnice.) V vsaki poziciji se nam ponuja vrsta možnosti za nadaljevanje igre. Nekatera nadaljevanja niso primerna in nekatera nam niso všeč; tako se zmanjša število tistih v ožjem izboru. Včasih pa imamo na voljo celo samo eno pravilno nadaljevanje. Pomembno je, da imamo jasno predstavo o varianti, ki jo mislimo igrati. V partiji Pire - 0'Kelly (Beograd 1952) je nastala po 22. potezi črnega pozicija, v kateri beli lahko uspešno nadaljuje na dva načina. Pire je, po načrtu, ki ga je pripravil že pet potez prej, izvedel naslednjo kombinacijo. 2. De7xd8!, obakrat • s hitro odločitvijo. 2. Sg5 x f7 Sd8 x 17 3. Td6xc6 Beli je osvojil kmeta, poleg tega pa še pritiska po 7. vrsti in po poševnici belo-poljnega lovca. Po 3. ... Ta8 — e8 bi lahko sledilo 4. De7 - d7 Te8 x e4 5. Tc6 - c7 Te 4 -f4 6. Tfl -el z odločilnim pritiskom na polje f7. dr. S. Bavdek Tone Šifrer (1911-1942), pesnik in pisatelj Pisatelj Juš Kozak se takole spominja Toneta Sifrerja: »Bil je droben, majhne postave, a zdrave rasti. Krepke mišice so razodevale, da Tone pogosto poprime za poljsko delo. Včasih sem imel vtis, da si še ni prsti izmil z žilavih rok. Tudi poteze njegovega koščenega obraza so bile trde. Hoja in kretnje sicer niso bile okorne, a vendarle nekam oglate. Žive, rjave oči so pozorno in resno ogledovale, odgovori so bili nekam zadržani in premiš- TE DNI PO SVETU HM ž ■ I0& Ostrigel sem se kot očka! 1. Td7 x d8! Ta8 x d8 2. Sg5xf7 Lc6-d5 Izsiljeno. 3. La2 x d.r. Td8 x d5 4. e4 x d5 Dg6 x f7 5. De7-c5! Beli ima kmeta več, ki je povrhu prost. Računa, da bo prednost lažje uveljavil v igri z damo, zato se izogne njeni zamenjavi. 5. ... Df7-b7 6. Tfl -cl Tf8-d8 7. d5-d6 a6-a5 Crni išče nasprotno igro tako, da ustvarja svojega prostega kmeta. 8. Dc5-e5 b5 - b4 9. h2-h3 Db7-f7 10. a3 x b4 »5 x hI 11. Tcl-c7 Df7-f6 12. De5-d5+ Kg8 - 18 13. d6-d7! h7-h6 14. Tc7-c8 Kf8-e7 ,15. Tc8-c6! DflS-al + 16. Kgl -h2 Dal - el 17. Dd5-d6+ Ke7-f7 18. Dd6-g6+ Kf7-f8 19. Tc6-e6črnisejevdal. Beli bi lahko v poziciji na sliki igral tudi takole: 1. Td7 -d6! Dg6-h5 Nima druge izbire. Na 1. .. . Tffl — c8 bi sledilo 2. Td6xd8! Ta8 x d8 3. La2 x f7 + Kg8-h8 4. Dc7xd8! in na 1. ...Ta8-a7 Senator se boji »Gospod senator, vas je kaj strah?« je vprašal reporter zadnjega iz družine Kennedy. »Seveda se bojim,« je odgovoril vprašani. »Najbolj pa se bojim, da bi postal tarča, katero bi krogla kakšnega fanatika zadela v črno.« Zadnji mušketir Pravi, da je zadnji ameriški potepuh. Ze 47 let se potepa po ameri ških državah, piše pa se Richard Wilson. Njegova posebnost je klobuk, ki ga je opremil z najrazličnejšimi nalepkami in značkami. Pravi, da ga ne bi dal niti za 10 tisoč dolarjev. Kako neki le, ko pa mu služi za vstopnico v lokale in bifeje, kjer dobi toplo malico in še kakšen dolar po vrhu, prav tako pa tudi prosto vozovnico v vlaku. Pri svojih 67 letih pravi, da se bo nehal potepati šele, ko ga bo katera zapletla v zakonski jarem. Takrat bo ostal lepo doma in začel pisati spomine na svoja potepuška leta. Večji davki Ker so v Vzhodni Nemčiji močno povečali davščine na osebne avtomobile uvožene iz Zahodne Nemčije, so se jim z Zahodni Nemčiji oddolžili s podobnim ukrepom. Zvišali so davke na uvožene tovornjake iz Vzhodne Nemčije. Koledar za vse večne čase V New Yorku deluje posebna organizacija, ki se imenuje Svetovno koledarsko združenje. Ukvarja se z urejanjem koledarja. Zeli narediti takšen koledar, ki bi veljal za vse večne čase. Predlagajo naj bi se vsako leto in vsako tromesečje začelo z nedeljo. Seveda bi bilo potrebno preurediti tudi mesece in tedne. Kljub vsem preureditvam, pa je predlagateljem koledarja ostal »nerazporejen« še en dan. Tega naj bi »preživeli« 31. decembra in ga ne bi bilo v koledarju. Imenovali bi ga svetovni dan. Prvi ljudje na konjih Prvi ljudje, ki so konje jezdili, so bili Skiti, ki so se v 7. stoletju pred našim štetjem naselili ob Črnem morju. Vojak na konju je bil v tistih časih nepremagljiv. Izreden spomin Angleški zgodovinar in pisatelj Thomas Macaulay, ki je živel v prvi polovici 19. stoletja, je znal brati že s tremi leti. Imel je tako dober spomin, da je lahko prebrano knjigo ponovil skoraj do besede točno. dr. Tomaž Dolinar (1760-1839), pravnik in pisatelj (gl. 9. zapis) ljeni. Dokler ni stekla beseda, oziroma dokler se ni človeku privadil in mu zaupal, je odgovarjal bolj z vzkliki kakor z besedami. Njegov smeh — ki je najzgovornejša človekova karakteristika — je bil prisrčen, odkrit, a skop. Tudi sicer ni bil bogvedi kako zgovoren; kakor pristen kmetiški človek je rajši poslušal in premišljal.« PESNIK-PISATELJ Bolj pesnik, vsekakor! Kajti tudi proza Toneta Sifrerja je polna poezije, pesem v prozi. je pravzaprav ar je to vpliv 1 i! Is navdihovalo tudi Simona Jenka! Iz vseh Šifrerjevih del, pa najsi bodo to pesmi ali povesti, veje očitna strast do zemlje. Do njiv Sorskega polja, ki »jih prepihavajo vetrovi od vseh strani, temni gozdovi z nastelja, žitni valovi, rožnata ajda, sadovnjaki, ki zakrivajo hiše, zvrhani vozovi zdravega krompirja, gospodarska posvetovanja v zadrugi — to je bil svet estetičnega in življenjskega zanimanja Jerna Ledine. — Južni vetrovi nalože najprej na škofjeloške vrhove grmade črnih oblakov, ki se potem raztegnejo čez nebo, da huda ura straši kmete. Z belih Karavank pritisnejo mrazovi in sipajo mehki sneg na strnišča. Kmetje se umaknejo v zakurjene kamre in hiše. In čita jo . ..« Tone Šifrer je služboval kot mlad profesor v Ptuju in Murski Soboti. Ob vdoru okupatorja je prihitel domov in poprijel za delo na kmetiji. Spet je bilo tako, kot nekoč: Oblaki in zemlja, vse diha z menoj, orač in sejalec, so eno z menoj. Ne vem natanko, kako je s to stvarjo, a bral sem nekje, da je bilo v Tonetu Šifrerju toliko nagnjenja do zemlje, da si je — sicer nežen intelektualec — izbral za ljubico kmečko dekle. Zašepetal ji je ene od najlepših besed, ki so bile kdaj napisane v slovenskem pesništvu: Ne veš, da sem se sklonil k tebi in da zorim za žitnico spominov tvojih? O, res sem klas, kije ostal na njivi! Viharji leta so divjali čezme — VSe sem prestal — in gromi so se bili nad mano dan in noč. Suh veter mi je zlomil mlado steblo, ko hotel sem le tebi v radost rasti. In zdaj te čakam, kličem na pomoč, da me ne boš pustila mrazu zime, da me odreši tvoja bela roka in spravi v žitnico ljubezni svoje. Tone Šifrer ie pričel pisati že 1. 1935. Pisal je kritike, eseje, pesmi, novele, roman, celo dramo. (Roman oz. koncept zanj Vrnitev meščana in drama Predor sta ostala v rokopisu.) L. 1947 je pri Slovenski matici izšel izbor iz del Toneta Sifrerja pod naslovom Kmet in stvari. Knjiga prikaže našega žabniškega rojaka kot pesnika in prozaista — vsekakor je to trajen spomenik prezgodaj umrlemu književniku. Zlom stare Jugoslavije je zlomil tudi mehko Šifrerjevo nrav. Postal je iz pesnika revolucionar! Pridružil se je narodnoosvobodilnemu gibanju. V njem je gotovo spet zaplala uporniška kri starih Šifrerjev — mar gre res ta iskra iz roda v rod? Uporni duh kmečkega vojvoda Jernača Sifrerja iz Zabnice ... Č. Z. Prosim, popravite: v prejšnjem zapisu, v drugem stolpcu je prav pravoslovje (ne: pravoslavje); Do-linarjev življenjepisec je dr. Janko Polec (ne: Pelec). radio 13 4.30 8.10 9.05 9.35 9.50 sobota 10.15 11.05 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čustveni svet računalnika Rupreta Minute z ansamblom Silva Stingla Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Ročk selekcija 76 15.40 Portret orkestra 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut z ansamblom Milana Ferleža 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Minute Lisztove klavirske glasbe 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 141 nedelja 6.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke - J. Kruss: Upor snežakov 8.45 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 Glasbena medigra 10.05 Prvi aplavz 11.10 11.30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — A. Yokomitsu: In ti, Hiroši Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT — Novi Sad Literarni nokturno — Grunbaum: Izterjevalec V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta, musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni svet 23.00 Zagrebški godalni kvartet z deli slovenskih avtorjev 23.55 Iz slovenske poezije 15 4.30 8.10 9.05 ponedeljek 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 Dobro jutro Glasbena matineja Pisani svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Slovenske ljudske v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Zvočni signali Minute z ansamblom Mihe Dovžana Lahko noč, otroci Če bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno — B. Lukan: Proza 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru Radia Hessen 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 BelaBartok: Čudežni mandarin — suita iz baleta, op. 19 19.50 Literarni večer: Od Romantičnih duš do Lepe Vide 20.35 Olivier Messiaen igra lastne orgelske skladbe 21.(XI Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 16 4.30 8.10 9.05 torek 9.30 10.15 11.03 12.10 12.10 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 20,30 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Preboj prek Sutjeske Iz glasbenih Šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Narava in človek Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Mojmira Šepeta Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — M. Kapor: Življenjepis 1937 21.25 Zvočne kaskade 22.20 Šestkrat andante 23.05 Literarni nokturno — E. Lipska: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Glasbena ustvarjalnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Zabaval vas bo ansambel Silva Stingla 14.33 Znana imena — znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 let minut za humor 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 3000 sekund Radia Student 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Jankom Ropretom 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretj 19.05 19.15 20.35 22.10 23.00 23.55 171 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 i program Mejniki v zgodovini Predstavljamo vam opero Evridika Jacopa Perija Baden- Badensk i glasbeni večeri Orkesterske študije Concerto folklorico Iz slovenske poezije sreda 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti: Tibat Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek — I. Andrid: Goya Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja Inst rumenti v ritmu Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — J. Sever: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Ročk - jazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 V ritmu rumbe in sambe z orkestrom Roberta Delgada 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Predklasična zborovska kultura 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Popularne strani iz jugoslovanske simfonične literature 21.00 Sodobni literarni portret: Adam Puslojič 21.20 Giacomo Puccini: odlomki iz opere Dekle z zahoda 22.15 Razgledi po sodobni glasbi 23.22 Max Reger: Godalni trio v d-molu, op. 141 23.55 Iz slovenske poeziie 18 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 četrtek domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Ivan Cankar 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost: Tatjana Gros Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Jack Wolfe 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V s vetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non stop ples Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 19.50 Pot izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski zvok 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Salzburške slavnostne igre 1975 22.00 Arnold Schonberg: Pesmi z gradu Gurre — kani at a za soliste, recitatorja, štiri zbore in orkester 23.55 Iz slovenske poezije Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Slovenska zborovska glasba pretekle in Solpretekle dobe adaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Iz glasbenih šol Med šolo, družino in delom Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori Zvezde velikega gledališča v Moskvi Naš gost Vedre melodije Minute z ansamblom Atija Sossa Lahko noč, otroci Četrtkov večer 19 4.30 8.10 9.05 petek 9.30 10.05 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Pomlad v pesmi Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij televizija i 13 sobota\ 9.30 TVvšoli: Francija, T V izbor (Bg) 10.35 TVvšoli: Da nebo umrlo morje, I. Kuljerič, Samouprav 1 j an j e (Zg) 12.10 TV v šoli: Moderna terapija, Politična ekonomija (Sa) 14.25 Nogomet Dinamo : Borac — prenos (Zg) 16.20 Balkansko smučarsko prvenstvo — posnetek iz Mavrova (Sk) 17.25 Dokumentarna oddaja 18.00 Obzornik 18.20 H. Sienkievvicz: Potop - film, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Izvrženci — ameriški film, B 22.05 Moda za vas, B 22.15 TV dnevnik 22.30 625 23.10 Jazz na ekranu: Joachim Kuhn Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.00 Filmska burleska 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Športna sobota ■ 21.25 Monitor * 21.55 Glasbena oddaja 22.25 Kronika festivala dokumentarnega in kratkega filma TV Zagreb — I. program 14.25 Nogomet Dinamo : Borac 16.25 Gospodarji morja — dok. film 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zapiski iz NOB 20.30 Noč pri gospodični Maud — celovečerni film 22.30 TV dnevnik 22.45 Polovico mi, polovico vi 11.30 12.15 14.10 14.35 15.10 15.25 15.35 15.40 16.40 18.15 18.25 19.15 19.30 19.50 20.00 21.15 21.35 22.10 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Zapojte z namj Kmetijska oddaja (Zg) Poročila Pravljica iz lutkarjevega vozička: O bahaškem Gombeju, strokovnjaku za krave, B Morda vas zanima: Mi v prometu Okrogli svet Moda za vas, B Poročila Balkansko smučarsko prvenstvo — posnetek iz Mavrova (Sk) Košarka Metalac : Jugoplastika — prenos (Bg) Risanka Hišica v preriji — serijski film, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar V. Kovačevič: Kapelski kresovi, B Volja je pot — 2. del Športni pregled (Bg) TV dnevnik 14] nedelja 8.35 Poročila 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, B 9.10 625 9.50 Vzpon človeka, B Oddajniki II. TV mreže 14.00 Nedeljsko popoldne 18.15 K. Klarič: Izjava -T V drama 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Sandy Duncan 20.50 24 ur 21.10 Čudežni svet Jacka Arnolda — celovečerni film 22.25 Kronika festivala dokumentarnega in kratkega filma TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Nedeljsko popoldne 18.15 K. Klarič: Izjava - T V drama 19.30 TV dnevnik 20.05 TV nadaljevanka 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 Športni pregled 22.10 TV dnevnik 15 ponedeljek 8.10 TVvšoli: Pridevniki, Potopis, Varstvo » okolja, Nemščina, Socializem, Vreme in podnebje (Zg) 10.00 TVvšoli: Stihi, Tara (Bg) 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zg) 17.15 Pravljica iz 17.40 17.55 18.10 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.10 21.40 lutkarjevega vozička: O siromaku in kaziju, B Otroški film Obzornik Sodobna medicina: Iz stomatologije, B Odločamo Mladi za mlade (Sk) Risanka, B TV dnevnik M. Vučetič: Soba s petimi stenami — drama T V Beograd Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pustolovščine morskega konjička 18.00 TV vrtec 18.15 Branje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Ženski in moški poklici 21.00 Tedenski pregled 21.20 Kdo potuje v Anglijo — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Kovačevi««: Zvezdnati prah — TV drama 21.10 Srečanja — oddaja TV Titograd 21.55 Zadnji v dok. film 22.05 TV dnevnik 22.25 TV seminar 16 8.10 torek 10.00 11.05 14.10 16.00 17.20 17.35 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.ik) 20.55 21.50 TVvšoli: Kulturni spomeniki, Čebelica Maja, Liki, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Cvet in čebela (Zg) TVvšoli: Leteči dragulji, Glasbeni pouk (Bg) TV v šoli: Zgodovina BiH(Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Sa) Vrtec na obisku: Bedin in Bedina Mihec iz Lonneberga — serijski film, B Obzornik Ne prezrite Narodna glasba (Bg) Risanka, B TV dnevnik Aktualna oddaja G. Calinescu: Feliks in Otilija — romunska nadaljevanka, B TV dnevnik 18.15 18.40 18.45 19.30 20.00 21.00 21.20 21.50 TVZ 16.55 od 17 19.30 20.00 21.05 21.55 22.15 TV koledar Potovanje — potopisni film Sprehod po Zagorju Ali ste vedeli Narodna glasba TV dnevnik T V drama 24 ur In pozdravite vse! Obzorje agreb — I. program Izbrana tema 15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže TV dnevnik Stop J. Cronin: Zvezde gledajo z neba TV dnevnik Glasbena oddaja Rado Časi vam priporoča ponedeljek sreda, 8.10 TVvšoli: IVimorje, Varstvo okolja, Makedonija, Raketni motorji, TV vrtec (Zg) 10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Izobraževalna oddaja (Bg) 17.15 T. Pavček. Kaj je najlepše 17.30 Mojstri stare japonske obrti, B Beograjska drama Soba s petimi stenami je prikaz izredne humanosti v že tako težkih okoliščinah. Dogaja se namreč v bolniški sobi, kjer ležita dva pacienta. Prvi, neki kmet, ima alergijo. Drugi pa je preživel prometno nesrečo, vendar je ves v mavcu in povojih, le nos in desno roko ima prosto. Ne more govoriti niti ničesar ne vidi, pa sta se bolnika vendarle sporazumevala; kadar je stisnil pest, je pomenilo »da«, če je razprl prste, je pomenilo »ne«. Tako je prvi pacient, čeprav tudi sam bolan, skrbel za svojega tovariša, ga hrabril ter mu opisoval svet, ki ju obdaja in ga tovariš ni mogel videti. Prav v tem kmetu pa izžareva tisti izredni humanizem, ki človeka v takih situacijah, ko je izpostavljen in v nevarnosti, mnogokrat zapusti. torek Nova romunska nadaljevanka, ki jo boste na naših ekranih lahko spremljali štiri zaporedne torkove večere, je nastala po romanu Uganka imenovana Otilija znanega romunskega pisatelja Georgija Calinescuja. Zgodba se odvija v Bukarešti na začetku našega stoletja, pripoveduje pa o propadu nekoč bogate družine, ki se ne more sprijazniti s tem, da staro izginja, umira. Glava družine je senilni starec Costache, ki ga hoče družina izkoristiti. On pa se nikakor ne preda: nihče ne ve, kaj pravzaprav počenja s svojim denarjem in še manj, kdo ga bo po njem dobil. Glavna junakinja pa je lepa Otilija, Costacheva posvojenka, okoli katere se vrti ves moški svet. Kljub temu pa je tudi nesrečna, saj ljubi Feliksa, Costachevega nečaka, ki pa se je odločil, da bo najprej končal študij medicine, da ne bo odvisen od stričevega kapitala. Omeniti velja še lik bogatega grškega trgovca Pascalopola in odvetnika Slanica, ki neprestano plete razne intrige. sreda Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik Peter Bogdanovicb, režiser jugoslovanskega porekla, je med ljudmi filmske branže bolj znan po svojih knjigah, teoretičnih razmišljanjih ob filmski zgodovini. Poskusil pa se je tudi v praksi, kjer je prav tako pokazal svoje kvalitete. Film Kaj te očka pušča samo (v glavnih vlogah Barbara Streisand in Kvan O'Neal) je izrazita komedija iz naših dni, obogatena z zakladnico tradicij neme burleske, situacijske komike in specifičnega absurdnega humorja bratov Marksov. Kljub temu pa deluje nadvse sveže, originalno. _I_ 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.50 22.05 Obzornik Po sledeh napredka, B Zabavna medigra (Sk) Risanka, B TV dnevnik Film tedna: Zakaj te očka pušča samo — ameriški, B TV dnevnik Nogomet PSV : Hajduk — posnetek iz Eindhovna, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Tehnična kultura 18.45 Zabavna medigra 19.30 T V dnevnik 19.55 Eindhoven: Nogomet PSV: Hajduk — prenos, B 21.45 TV dnevnik 22.00 Nogomet Real : Borussia — posnetek iz Madrida, B T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Prosta sreda četrtek 8.10 TVvšoli: Amazonka, Skupščinski sistem, Klic doma, Nemščina, Vojne pesmi, Učenci pred kamero (Zg) 10.00 TVvšoli: Francoščina, Izobraževalna oddaja (Bg) 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zg) 16.40 Cvetlična pravljica, B 16.55 Bienne: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos srečanja Italija : Jugoslavija, B (EVR-Lj) v I. odmoru pribl. ob 17.35 Obzornik 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Kam in kako na oddih 20.10 V živo: Na cesti nisi sam, vmes Poročila Goli Evrope Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroški spored 18.10 Aktualna oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Horvat: Prst pred nosom — predstava gledališča Komedija 21.10 24 ur 21.30 Island — dok. oddaja 22.06 Poezija 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z ansamblom Borisa Kovačiča Lahko noč, otroci Stop-pops 20 Oddaja o morju in S:>morščakih esede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - F. Xenakis: Srečanje na otoku 19.53 Liszt in veliki pianisti 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 RistoSavin: 2. dejanje opere Lepa Vida 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 19,90 do 21 din, cvetača 15 din, korenček 7 do 24 din, česen 21,40 din, čebula 10,20 din, fižol 14,75 do 20,40 din, pesa 8,40 din, kumare 27 din, paprika 49,50 din, suhe slive 21 din, jabolka 9,90 din, hruške 14 din, pomaranče 8,70 din, limone 13 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 6,30 din, kislo zelje 6,60 din, kisla repa 6 din, orehi 90 din, jajčka 1,67 do 1,87 din, krompir 6,15 din KRANJ Solata 18 din, špinača 38 din, cvetača 16 din, korenček 20-din, česen .')() din, čebula 15 din, fižol 16 din, pesa 6 din, slive 20 din, jabolka 8 din, hruške 14 din, grozdje 15 din, radič 56 din, med 50 din, čebulček 30 do 40 din, žganje 50 din, pomaranče 9,20 din, limone 11 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 56 din, smetana 22 din, skuta 18 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 80 din, jajčka 1,70 do 2 din, krompir 7 din TRŽIČ Solata 20 din, špinača 25 din, cvetača 15 din, korenček 15 do 20 din, česen 25 din, čebula 10,50 din, fižol 17 din, pesa 8 din, kumare 30 din, paprika 45 din, jabolka 10 din, hruške 15 din, grozdje 20 din, banane 10 din, pomaranče 10 din, limone 13 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 56 din, smetana 6 din mer., sladko zelje 8 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 8 din, krvavice 25 din, orehi 15 din I, jajčka 1,70 do 1,80 din, krompir 7 din poročili so se V KRANJU Golenko Marijan in Vidrgar Vladinka umrli so Oseli Ivan 1929, C< OJJ Pintar Alojzi roj. 1917. Kogoj" Lovro, roj. 1903, M " V KRANJU roj. 1896. Kolmanko Alojz, roj. »jžil, aček Marija, roj. 1885, Slana Marijana, roj. 1898, IiOtrič Frančiška, roj. 1897, Stumbergar Draga, roj. 1959, Rezar Angela, roj. 1910, Humar Adolf, roj. 1899 V TRŽIČU Majeršič Jakob, roj. 1904, Kogoj Lovro, roj. 1903, Halužan Helena, roj, 1919. Tišler Alojz, roj. 1903 V 14. številki Glasa smo objavili, da je umrla Franja Gabrovšek, roj. 1976, namesto da je bila rojena. Otrokovim staršem in naši sodelavki se opravičujemo za napako in prosimo razumevanja. Marilyn Monroe in Clark Gabi« »ta poteg Montgo-merya Clifta glavna igralca v sobotnem filmu Izvrženci. Scenarij za film je napisal Arthur Miller dva meseca pred ločitvijo z Marilvn Monroe. Miller je v treh protagonistih predstavil ljudi, ki se ne znajo prilagoditi družbi, niti svojemu življenju. TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Bela knjiga 20.50 Sto dni po otroštvu — celovečerni film 22.15 TV dnevnik 19 petek 8.10 10.00 14.10 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 19.10 19.15 19.30 19.55 TV v šoli: Liki, Perutninska farma. Ali ste vedeli, Graditev ceste. Evolucija življenja, TV vrtec (Zg) TV v Soli: Angleščina, Kocka, kocka (Bg) TV v Soli -ponovitev (Zg) Križem kražem Pisani svet Obzornik Ročk koncert: Johnnv VVinter, B Čutila: Kako vidijo živali, B Kako uporabljamo slovar slovenskega jezika Risanka, B T V dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 A. Marodič: Carinik — .oddaja iz cikla Mali oglasi 20.50 S poti po Latinski Ameriki: Bolivija, B 21.20 TV dnevnik 21.40 SerifvNew Yorku - serijski film, B 23.15 Hokej Švica : Jugoslavija — posnecek s svetovnega prvenstva, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pahljača 18.15 Telesport 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 19.55 Bienne: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — prenos srečanja Švica : Jugoslavija, B TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Sedem pasti 21.20 SerifvNevv Yorku 22.45 TV dnevnik 23.05 Dokumentarna oddaja TV Novi Sad K7K Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje Tel. št. 21-611 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement M 450 Anhovo 1,06 din/kg — stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik Novoteks — betonske mešalce — 100 lit. Cene staremu programu vezanih oken Inles smo znižali za 25 %. Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 % popusta. Izkoristite ugoden nakup! Ivan Cankar: I Martin Kačur Odbor za medsebojna razmerja delavcev ofetffrad^odmn p. 64240 Radovljica p. p. 10 išče naslednje sodelavce: — kuhinjsko blagajničarko Pogoj: K V gostinska ali trgovska delavka z vsaj dvoletno prakso na enakem delovnem mestu — kuharico Pogoj: dokončana gostinska šola in nekaj prakse. — servirke — točajke Pogoj: dokončana gostinska šola ali priučena gostinska delavka v strežbi. — skladiščnika P°goj: KV gostinski ali trgovski delavec z najmanj 4-letno prakso. Nudimo prehrano in samska stanovanja. Nastop dela po dogovoru. Poskusno delo 1 — 2 meseca. Zglasite se osebno v podjetju. Pismene vloge pošljite na naslov podjetja najkasneje do 20. marca 1976. Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o., objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja TOZD Notranja trgovina — prodajna mreža, o.sub.o. Ljubljana za TRGOVINO ŠKOFJA LOKA -LES s sedežem v Škofji Loki naslednji prosti delovni mesti: 1. skladiščnika Pogoji: kvalificirani delavec trgovske stroke in ustrezna praksa, poskusno delo 2 meseca; 2. materialnega knjigovodjo Pogoji: srednja šola, zaželena praksa v knjigovodstvu, poskusno delo 2 meseca. Za navedena delovna mesta se delo združi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da svoje vloge naslove na naslov: Les-nina Ljubljana, kadr. splošni sektor, 61000 Ljubljana, Titova 51/V., do vključno 20. marca 1976. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Planinski čevlji Slaba oprema planincev je pogost vzrok za gorske nesreče. Pomemben del planinske opreme je čevelj. Gorniku mora omogočati varno in udobno hojo po planinskih poteh in tudi lažjih plezalnih smereh. Čevlji morajo biti dovolj veliki. Nog ne smejo tiščati. Omogočati morajo normalno prekrvavitev ožilja. V Čevljih mora biti tudi prostora za tanjšo in tudi debelejšo bombažno ali volneno nogavico. Najbolje je nadeti obe. Nogavica naj se drgne ob nogavico. Tako ne bomo deležni krvavih žuljev. Le-ti se pojavljajo tudi ob pretesnih čevljih, razen tega pa so premajhni čevlji nevarnejši za ozebline ali celo zmrzline. Korak bo nevaren in nezanesljiv tudi v primeru prevelikih čevljev. Gleženj mora biti zaščiten in okrepljen. To omogočajo visoki in oprijemajoči čevlji. Podplat planinskega čevlja naj bo iz debele in močno narezane gume, njegova konica pa čim bolj prilagojena obliki stopala. Čevlji ne smejo prepuščati vlage. Zato je napak kupovati plastificirano ali popolnoma plastično obutev. Ta ne diha, kar pa je pri hoji v gorah nujno. Za planinske pohode ne uporabljajmo nizkih čevljev in copat. Tudi teniških ne. Vodja izleta mora planinca s tako obutvijo že pred odhodom zavrniti ali mu svetovati drugo obutev. Jože Zerdin »Na nobeno! Tako! Na nobeno! Pametni ljudje . . . Eh, lepi časo so bili!« Tekal je po sobi, roke na hrbtu, glavo sklonjeno; nenadoma je postal pred Kačurjem. »A tako! Saj ste še tukaj!« Pogledal mu je resno v obraz in je zmajal Z glavo. »Ni bilo dobro, gospod učitelj, ni bilo prav, kar ste počeli v nedeljo! Ne spodobi se! Res ne!« Kačur je vstal in je vzel klobuk. »No, kaj bi vam očital? Mladi ste in še ne poznate natanko dolžnosti. . . svetega stanii ... in tako, saj veste! Pa zbogom! ... Skozi štacuno, prosim, skozi štacuno! Ni treba, da bi ljudje ... no, zbogom!« Kačur je šel skozi štacuno in je stopil na ulico, župan je izginil v temno vežo. »Kanalja!« si je mislil in je hitel po blatni cesti. »Kaj — saj še kanalja ni!« — Že se je mračilo, ko se je napotil v Bistro. Megla je visela nad pokrajino, iz megle pa se je svetil ščip, ki je bil že visoko nad hribom. Sredi pota je postal. »Kaj bi tam! Kaj ni vse tisto res, kar so mi pripovedovali, kaj nisem slutil vse tisto sam, že v prvem trenutku? Ce se je vse drugo ponesrečilo, klavrno podrlo — kaj bi iskal tam?« In še v mislih, vse žalostnih, da bi se vrnil in pozabil, je pospešil korake in je hitel dalje. Močneje je bflo srce. »Začetek se je ponesrečil, drugega nič. Kaj bi si zato ne upal dalje, ker sem se spotaknil ob prvem koraku? Preneroden sem bil, to je vsa bridkost! — Pripovedoval ji bom, kako se je zgodilo, in ko bom pripovedoval, bo stvar nenadoma vesela in smejal se bom in tudi Minka se bo smejala. Resnično, ni bilo še na svetu tako čudnega Odrešenika! In še nikoli tako klavrnega reševanja! — Pa vendar, zdi se mi, da komedija ni bila zastonj; ostalo bo morda nekaj v ljudeh, če ne drugega, vsaj razgretost in razgretost je zmerom koristna. Tudi boj bo morda ostal in rodila se bodo resna nasprotstva in nasprotstva so zmerom rodovita. Ni bilo zastonj! In resnica je, da je človeku najmanjši dar, ki ga daruje sebi v škodo in bliž jemu v blagor, obilo poplačan!« Razvedrile so se mu misli in razvedril se mu je vroči obraz. »V kakšno škodo sebi?« se je smehljal. »Prestavili me bodo, to je vsa bridkost! Spoznal sem Zapoljce, do dobrega sem jih spoznal, jutri bom spoznal morda Zagorce in pojutrišnjem Zaplance. Tako bom preromal s culo in palico vso to lepo domovino in ne bo ga rodoljuba, ki bi poznal ljudstvo tako natanko kakor jaz. Včasih sem si hudo želel, da bi prepotoval domovino iz kota v kot, - no, zdaj jo bom prepotoval na deželne stroške. Ne žene nimam ne otrok; fant svoboden!« In v istem hipu rn.u je šinila senca preko lic. Nikoli še r»i mislil na Minko drugače kakor na dekleta v rueči bluzi, z belim obrazom in s črnimi očmi, na i&po hčerko bogatega krčmarja — kako sedita sama v izbi in kako ji poljublja male, okrogle roke in ji pripoveduje zaljubljene besede. Nikoli še mu ni prišlo na misel, da bi moglo biti kdaj drugače in da bi morda stopil nekoč v črni obleki, zardel, plah in trepetajoč pred debelega gospoda Sitarja. — Zamahnil je z roko, da bi prepodil misel, ki mu je bila zoprna. »Budalost! Saj je še otrok! In jaz, kaj sem drugega? To je . . . nizkotna misel; sam vrag mi jo je poslal, da bi me zmotil.. .« Na pragu je stala gospa. »Minka je v parku!« ga je pozdravila smehljaje. »Zdaj v parku? V megli in mraku?« »Rekla je; morda ni v parku! Poglejte! — kaj pa ste počeli v Zapolju zadnje čase?« »Nič posebnega, gospa!« »Nič?« se je posmejala. »Vsi pravijo, da vas zapode stran; strašne reči da uganjate!« »A, tisto! — No, stepli so se v krčmi in jaz, ki se nisem tepel, bom prenašal kazen. Nič drugega se ni zgodilo!« Gospa je požugala s prstom. »Še vse druge reči pripovedujejo! Nikoli bi si ne bila mislila, da morete biti tak, ko kažete tako no dolžen obraz!« »Kaj pa sem storil?« Zasmejala se je na glas. v »Kako lepo ste prašali! Kakor devica! - No, poiščite Minko! Saj stopite potem v izbo na kozarec vina? Žejni boste!« Zasmejala se je še glasneje; Kačur se je prestrašil njenega smeha in ga ni razumel. »Pridem!« Park je bil tih, samoten; zmerom niže je legala megla na golo, črno, vlažno drevje; pesek se je mešal z blatom in se vdiral globoko. »Kako bi jo iskal tod?« je pomislil Kačur in je hodil križem po peščenih stezah. Blizu lope, ob plotu, je ugledal senco in bel obraz. Prišla mu je hitro naproti, postala je tri korake pred njim, pogledala mu je v obraz in se je zasmejala. * »Martin Kačur!« »Jaz sem!« je odgovoril Kačur; kri mu je šinila v lica in vztrepetal je. »Kako pa ste našli sem?« »Gospa mi je povedala, da ste v parku!« »Zakaj pa niste ostali pri materi, v gorki izbi? Tema je in mraz.« In resnično je zazeblo Kačurja po životu. Pogledal je v njen obraz in zdel se mu je ves izpremenjen; hladan je bil, tuj in prezirljiv. Okrenil se je počasi; pred očmi se mu je zazibalo. »Zbogom!« »Pa kam? Cemu pa ste prišli? Saj vas ne gonim nikamor! Še malo ostanite!« Stopila je k njemu in ga prijela za roko. »Kako ste čuden! Kakor otrok! No?« Stisnila se je k njemu in mu ponudila ustnice. Objel jo je z obema nerodnima rokama, pritisnil jo je trdno k sebi in jo poljubljal na ustnice in na lica. Šumelo mu je v glavi in dihal je težko. Izvila se mu je počasi iz rok. »Kako ste vroč! — Rada vas imam, ker ste tako hudo neumen!« Kačur je stal pred njo in je molčal in strmel. Minka se je smejala. »Zares! Ker ste tako hudo neumen! Vsaka vaša beseda - če se spomnim nanjo, se smejem do solz!« »Ne smejte se! Ne bodite veseli!« je prosil Kačur. »Ni mi veselo pri srcu, kadar je smeh na vaših Ustnicah! Nocoj, Minka, nocoj ne bodite veseli! Po-slednjikrat vas vidim — zdaj vem v svojem srcu, kakor da bi mi bil Bog razodel!« »Kako bi se ne smejala, ko govorite tako čudno? Pa če nečete, se ne bom smejala! Ali je tako prav?« Strnila je obrvi in stisnila ustnice, nabrala obraz v resne gube in bruhnila v glasen smeh. »Kdo bi bil resen, če stoji pred vami?« Prijel jo je za roko in se je nasmehnil sam, toda v njegovem nasmehu ni bilo radosti. »Bolj vas ljubim nego smem. Prevelika je moja ljubezen, zato je smešna. Toda smejte se! Čudolep je vaš obraz, kadar je vesel, in nikoli se bolj ne blešče vaše oči...« Takoj se je zresnil njen obraz. »Cemu govorite tako modro, počasi, slovesno — kakor duh opolnoči? To ni lepo, kvečjemu da je smešno. Enkrat je lepo — tako kakor je pesem lepa, če jo bere človek enkrat. Ampak zmerom: bii... bu .. .-bu ... — kaj je tisto? Človek objame, poljubi in se zasmeje — konec!« »Ne bodite hudi name! Rekel sem, da vas ljubim preveč. Pozabite na tisto .preveč' in mislite samo, da vas ljubim!« Trepetal je, njegove oči so bile rosne in so prosile. Minka'je bila razmišljena; ne, vesel ni bil njen pogled in ne zlovoljen. »Kdaj pa mislite od tod?« »Od kod?« se je prestrašil Kačur. »No, iz Zapolja! Saj pojdete menda stran? Pravijo.« Slepi smučali na Pohorju premalo prijavljencev. Skupino je vodil dolgoletni spremljevalec in planinec Ante Novakovič. Pri prevozu na Roglo je skupini slepih priskočila na pomoč Kovaška industrija Zreče, ki jim je za tja in nazaj preskrbela vozila. V Domu na Rogli je smučarje prijazno sprejelo osebje, ki je bilo vseskozi izredno pozorno in se je trudilo, da v vsem ustreže. Od 22. do 29. februarja je skupina 23 slepih smučarjev in njihovih spremljevalcev iz Ljubljane, Novega mesta, Nove Gorice in Škofje Loke cel teden preizkušala smučarske terene na Rogli nad Zrečami. Rogla je bila v načrtu že preteklo zimo, a se je na žalost prijavilo za smučanje Jesenice — Naš sodelavec in znani gornik Uroš Zupančič je v ponedeljek, 8. marca, praznoval 65. rojstni dan. Rodil se je v Ratečah in se začel s sedemnajstimi leti ukvarjati s planinstvom. Alpinistični vrh je dosegel po zadnji vojni. V dolgoletni alpinistični karieri je preplezal več kot 100 prvenstvenih smeri precejšnje veljave. Polovica Urošovih vzponov je zimskih. Deset let je bil načelnik gorske reševalne službe in je sodeloval pri 600 reševalnih akcijah. Uroš Zupančič je bil pobudnik za triglavsko Titovo štafeto in organizator številnih pohodov, kot pohod na Stol, akcija Triglav v svobodi itd. Veliko mladih planincev in alpinistov je vzgojil. Srečevati ga je bilo Jubilej Uroša Zupančiča na tečajih, seminarjih in podobnih izobraževalnih oblikah. Načrtoval je več znanih planinskih poti in sodeloval pri snemanju filma »Triglavske strmine in reševalci«. Tako kot včasih Uroš Zupančič tudi danes rad piše o planinstvu v Planinski vestnik, v časopise, revije in za radio. Doma ima eno najpopolnejših planinskih knjižnic in bogat arhiv. Sodeloval je tudi pri snovanju slovenskega planinskega muzeja. Uroš je še danes kljub visoki starosti živahen in zagnan za delo. Pogosto jo mahne v gore in svetuje mlajši generaciji planincev in gornikov. Tudi na straneh Glasa opravlja to poslanstvo. K jubileju mu iskreno čestita tudi naše uredništvo! B. Blenkuš Ob lepem vremenu so slepi smučarji preizkušali terene okoli Doma na Rogli, ki so zdaleč najbolj primerni od vseh, kar so jih obiskali v zadnjih letih. Proga ob vlečnici je varna, brez jarkov in izboklin, dolga pa okoli 200 metrov. Žičnico so slepi smučarji smeli uporabljati brezplačno, najbolj željni gibanja in hoje pa so se vzpenjali v hrib tudi peš. Osebje žičnice je celo izročilo ključe, tako da so slepi sami upravljali in uporabljali žičnico, kadar so hoteli. Odkrili so več primernih terenov na Rogli, položnih in tudi strmih, ki so primerni za slepe. Upravnik Doma na Rogli pa je obljubil, da bodo prihodnjo sezono poskrbeli, da bo za slepe še več popolnoma varnih smučišč: odstranili naj bi nekaj dreves in Štorov ter tako smučišča še razširili. Tudi za izlete na smučeh je na Rogli dovolj možnosti. Čudoviti dnevi smučanja na Rogli so slepim prehitro minili. Bivanje so sklenili s kulturnim programom zadnji večer in se dobre volje in zagoreli vrnili domov. Ivan Pristavec, Center slepih Škofja Loka Mlado društvo z zavidanja vrednimi uspehi Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. referenta za kmetijstvo višja izobrazba — agronomsko-kmetijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Delo za nedoločen čas 2. matičarja I. srednja strokovna izobrazba, znanje strojepisja in 2 leti delovnih izkušenj Delo za nedoločen čas 3. strojepiske dvoletna administrativna šola, popolno obvladanje strojepisja Delo za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Kandidati naj pismene vloge pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Letna konferenca OO ZSMS Gorenjska oblačila — TOZD Konfekcija Jesenice SOVODENJ - Planinsko društvo Sovo-denj je »najmlajše« planinsko društvo v škofjeloški občini. Ustanovljeno je bilo šele pred dobrim letom dni. Kljub temu pa sedanji rezultati kažejo, da so sovodenjski planinci že prve mesece resno in zavzeto poprijeli za delo. Zato ni čudno, da so lahko že na prvem občnem zboru, ki je bil pred dnevi v Sovodnju, ugotovili, da so vse doslej zastavljene si cilje do potankosti izpolnili, na nekaterih področjih pa so predvidene načrte celo presegli. Občnega zbora so se poleg številnih domačih planincev udeležili tudi tajnik planinske zveze Slovenije Tine Orel, predstavnik področne zveze za Gorenjsko Roman Herlec, predstavniki sosednjih planinskih društev, krajevne skupnosti, krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter delovnih kolektivov. V sovodenjsko planinsko društvo je trenutno vključenih 125 članov: od tega 34 pionirjev in 9 mladincev. Vsak šesti občan krajevne skupnosti je planinec. Mladinski odsek v planinskem društvu Sovodenj vodi mentor Franc Pintar. Večje število pionirjev se je lani v počastitev 30-letnice osvoboditve udeležilo ^spomin- Prometno predavanje v Cerkljah AMD Cerklje bo skupaj z Ljudsko tehniko pripravilo v nedeljo, 14. marca, ob 9. uri dopoldne v dvorani zadružnega doma v Cerkljah predavanje o novostih v republiškem zakonu o cestnem prometu. Ker se precej prebivalcev na tem področju ukvarja s kmetijstvom in za delo uporabljajo v veliki večini stroje, bo predavanje poseglo tudi na to področje. Na predavanju bodo prikazali tudi dva filma o prometu. J. Bobnar Elektrifikacija Bukovega vrha Poljane — Bukov vrh in okoliški zaselki bodo kmalu dobili boljšo elektriko. Doslej namreč prebivalci s tega področja zaradi slabe električne napeljave in seveda nizke napetosti niso mogli gledati televizije, niti uporabljati raznih kmetijskih in gospodarskih strojev. Svet krajevne skupnosti Poljane je na nedavni seji že imenoval pripravljalni odbor za izvedbo elektrifikacije Bukovega vrha in okoliških vasi. Odbor bo nadaljeval delo, ki je bilo začeto že leta 1958, ko so bili izdelani načrti za to področje, vendar je kasneje vsa stvar zamrla. Akcija je ponovno stekla šele lani. Predsednik odbora je Pavle Krmelj iz Hotovlje. Kot vse kaže bo prebivalcem Bukovega vrha »dobra« luč zasvetila še letos. -jg skega pohoda na Porezen in v bolnišnico Franja pri Cerknem, bili so na Rombonu, ob krajevnem prazniku pa so člani mladinskega odseka položili vence na grobove ter ob spomenike in spominska obeležja posvečena padlim borcem NOV na področju krajevne skupnosti. Pohode so vodili starejši in izkušeni planinci. Dvajsetim članom mladinskega odseka so bile izdane tudi knjižice pionir-planinec. Tako kot najmlajši tudi starejši planinci niso »počivali«. Lani se je tradicionalnega pohoda na Stol udeležilo 34 članov PD Sovodenj, letos pa že kar 42. Poleti so Sovo-denjčani odhajali na eno- ali večdnevne pohode v naš visokogorski svet: na Stor-žič, Mangart, Triglav — z raznih smeri, Ratitovec in Porezen ter po smereh Razor— Škrbina —Bohinj, Črna prst —Vogel—Razor planina in Maribor — Logarska dolina. Nekaj planincev se je udeležilo tudi izleta v ČSSR ter vzponov na vrhove v Visokih Tatrah. Več članov sovodenjskega planinskega društva pa je sodelovalo na pohodu s Prtovča prek Ratitovca v Draž-goše, kjer je 'bila lani 22. julija svečana proslava ob položitvi temeljnega kamna za dražgoški spomenik, ter na proslavi ob srečanju zamejskih Slovencev na Vrhu pri Gorici v Italiji. Petindvajset planincev s Sovodnja se je podalo na slovensko planinsko transverzalno pot, dvaintrideset jih »hodi« po loški planinski poti, štirje pa po poti prijateljstva. Trije člani društva so že prehodili pot slovenske planinske transverzale, dva pa loško planinsko pot. V lanskem letu je bil v Sovodnju ustanovljen tudi odsek gorske straže. Trenutno šteje pet članov. Trije so lani uspešno opravili tečaj za gorske stražarje na Rati-tovcu. Na področju krajevnih skupnosti Sovodenj in Trebija sta speljani tudi loška planinska pot in slovenska planinska transverzala. Zato se je že kmalu pokazala potreba po ustanovitvi odseka za »markiranje«. V preteklem letu je bila »obnovljena« in očiščena slovenska planinska transverzalna pot od Kladja do Sivke ter LPP od Hotavelj do Sivke. Popravljenih ali na novo napravljenih je bilo 550 markacij in postavljenih 28 pločevinastih smerokazov. Planinci so za to žrtvovali 72 prostovoljnih delovnih ur, skupaj s porabljenim materialom pa celotna vrednost del znaša več kot 2000 din. Več pozornosti kmetijski mehanizaciji V teh dneh potekajo v kranjski občini intenzivne priprave za bližnje evidentiranje in registracijo traktorjev in traktorskih priklopnikov. Kmetijska mehanizacija se je v zadnjih letih tako razširila, da je njena udeležba v javnem cestnem prometu že postala nevarna, zlasti še, ker so kmetijski traktorji in traktorski priklopniki največkrat tehnično pomanjkljivo ali pa celo slabo opremljeni. Vse več prometnih nesreč, ki jih povzročajo vozniki traktorjev, terja večjo skrb družbe, da se kar najbolj omejijo nesreče s temi delovnimi stroji. -an V prihodnje bodo v Sovodnju še posebno pozornost posvetili kadrom. Društvo je namreč brez šolanih kadrov za vodenje večjih skupin — predvsem pionirjev. Zato so se Sovodenjčani s PD iz Kranja dogovorili za pripravo tečaja za planinske vodnike. Tečaj bo že jutri in pojutrišnjem, 13. in 14. marca, na Krvavcu, udeležilo pa se ga bo 8 tečajnikov iz PD Sovodenj, 5 iz PD Gorenja vas ter 14 iz PD Žiri. Tečaj bodo vodili člani kranjskega planinskega društva. V Sovodnju se v zadnjem času izredno pospešeno pripravljajo tudi na gradnjo planinske postojanke na 1026 metrov visokem Ermanovcu. Turistično društvo iz kraja je že pred časom priskrbelo zemljišče, izdelana sta lokacijski zapisnik in idejni načrt ter pridobljeno energetsko dovoljenje. Kasneje so turistični delavci k sodelovanju pritegnili še planince. Že v kratkem bo ustanovljen skupni gradbeni odbor, ki bo takoj nato naročil tudi glavni načrt. Za obisk v planinskem domu se ni bati, saj je Ermanovec vedno dobro obiskan. Člani planinskega društva iz Sovodnja so od ustanovitve društva v kraju pripravili tudi več zanimivih predavanj. In tudi to je treba pripomniti, da planinci odlično sodelujejo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju, da skupno pripravljajo razne prireditve, da z roko v roki sodelujejo pri raznih akcijah. »Upamo, da bomo v prihodnje deležni tudi večje denarne podpore,« je dejal na občnem zboru predsednik PD Sovodenj Slavko Hribar. »Če se zamislimo nad dejstvom, da so v Poljanski dolini tri planinska društva z 930 člani in da smo v lanskem letu od škofjeloške TKS prejeli samo 22.000 din, ali 23,65 din na člana, naše društvo pa v celoti le 4000 din, potem nam je odnos do planinstva lahko jasen. Potrebno bo več sodelovanja in medsebojnega razumevanja, brez pretiranega navijanja za druge športne zvrsti. Delovne organizacije in društva v kraju pa so, moram reči, za nas imeli veliko razumevanja. In upam, da bo tako tudi v bodoče!« J. Govekar Industrija bombažnih izdelkov Kranj objavlja prosto delovno mesto in sprejme na delo za nedoločen čas adiTiinistratorko Pogoji: administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba organizacije 8 dni po objavi. Kandidatke se lahko osebno zglasijo v organizaciji zaradi podrobnejših informacij o delu. Med osnovnimi organizacijami ZSMS v delovnih organizacijah jeseniške občine, ki so uspešno izvedle letno konferenco, je tudi 00 ZSMS Gorenjska oblačila Kranj — TOZD Konfekcija Jesenice. Čeprav mlade delavke v preteklem mandatnem obdobju niso dosegle nekih vidnejših rezultatov, je bilo vendarle čutiti vpliv mladinske organizacije v kolektivu. Težišče dela je 00 ZSMS usmerjala k sodelovanju z občinsko konferenco mladih delavcev ter sindikalno organizacijo v kolektivu. V okviru novosprejetega operativnega plana so člani 00 ZSMS dali poudarek večjemu idejnopolitične-mu usposabljanju članstva ZSMS ter vključevanju v samoupravne organe v kolektivu, saj sta bila v preteklem obdobju predvsem omenjena področja dela preveč zanemarjena. Ocenili bodo aktivnost Podnart — Člani krajevne organizacije ZZB NOV Podnart bodo imeli redno letno konferenco^ na kateri bodo ocenili delo v minulem letu in se dogovorili za letošnje naloge, 3. aprila. Tako so sklenili na zadnjem sestanku organizacije 4. marca. Za konferenco bodo pripravili gradivo o izvajanju sklepov pete seje CK ZKS, sedmega kongresa ZZB NOV Jugoslavije, gradivo o izvajanju statuta ZZB NOV Slovenije, o sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in drugo. Na letni konferenci se bodo pogovorili tudi o pomoči članov ZB pri organizaciji SLO in družbeni samozaščiti, o zbiranju gradiva za kroniko NOB izpod Jelovice, nadalje o proslavah ob 35-letnici vstaje slovenskega naroda, stanovanjski in zdravstveni problematiki borcev ter o pomoči borcem, ki bodo po sprejetju novega zakona urejali upravičeno posebno delo. C. Rozman Program radovljiških gasilcev Radovljica — Na občnem zboru gasilskega društva Radovljica v februarju so izvolili 11-članski upravni odbor, nadzorni odbor in tri delegate za občinsko gasilsko zvezo. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen inž. Janez Reš, za poveljnika Štefan Dežman in za tajnika Lojze Campa. Letos nameravajo radovljiški gasilci dograditi nove garaže in urediti električno in vodovodno napeljavo v domu ter okolico doma. Od doma do ceste pa bodo naredili tudi pot za vozila. V programu imajo tudi dve mokri vaji (od teh eno ponoči) in štiri suhe vaje. Razen tega bodo pripravili strokovne tečaje za izprašane gasilce in opravili več preventivnih pregledov kmečkih gospodarstev na svojem območju. Udeležili pa se bodo tudi slovenskega gasilskega kongresa, ki bo junija v Novi Gorici. Na zboru so precej govorili tudi o pomlajevanju organizacije in ugotovili, da mladi v Radovljici ne kažejo zanimanja zanjo. Zdaj je namreč večina članov društva iz okoliških vasi Vrbnje in Gorica. Zato nameravajo o kadrovskih vprašanjih v društvu spregovoriti tudi v krajevni konferenci SZDL Radovljica. JR Člani OO ZSMS so na letni konferenci za novega predsednika izvolili Vero Špringer, za sekretarja Dragico Knaus, za blagajnika Marto Klinar, za nosilca informativne dejavnosti Tatjano Mertelj, za ostale člane predsedstva pa Ano Knafelj, Franea Resmana, Marto Makus in Jožico Blaz. J. R. Na Pšati bi radi asfalt tudi po vasi Vaški odbor na Pšati pod Šentur-sko goro se že nekaj časa ukvarja z vprašanjem, kako zbrati zadosti finančnih sredstev, da bi v letošnjem letu asfaltirali še vaške ceste in pota po Pšati. Do vasi so cesto že asfaltirali pred tremi leti, sedaj pa bi jo radi še do konca vasi tako kot so jih lansko leto v vasi Poženik. Nagibajo se nato, da bi zbiranje sredstev organizirali s prostovoljnimi prispevki, tako kot so to naredili vse do sedaj v tej krajevni skupnosti Poženik; brez izvedbe referenduma. Pripominjamo, da tudi V Šmartnem, ki prav tako spada pod to krajevno skupnost, zelo zavzeto razpravljajo o tem, kako priti do denarja, da bi tudi v tej vasi asfaltirali cesto za povezavo z Zalogom in Cerkljami. — an Radi bi imeli boljši električni tok Cerklje — Poleg urejanja in gradnje ceste za povezavo z ostalim svetom imajo prebivalci Lenarta na Rebri pod Krvavcem na skrbi še električno napeljavo, saj je napetost tako slaba, da največkrat še radia ne morejo poslušati. Sedaj so priključeni na omrežje Ljubljana okolica, radi pa bi se navezali na kranjsko omrežje, ker od tega pričakujejo boljšo napetost, predvsem pa hitrejšo pomoč pri popravilih, kadar jim je to potrebno. Pa tudi sicer so bolj vezani na Cerklje oziroma Kranj kakor pa na Ljubljano, kjer morajo iskati sedaj pomoč pri podjetju /a distribucijo -električne energije v »Ljubljana okolica«. — an KŽK Kranj TOZD Kooperacija Radovljica Delovišče Bled objavlja javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: 1. traktor URSUS 42 KS -izklicna cena 18.670 din — v nevoznem stanju, 2. traktorska dvoosna prikolica — izklicna cena 1000 din, 3. razno odpadno železo. Kg 1,00 din in 0,50 din. Na izlicitirano ceno plača kupec še ustrezni prometni davek. Licitacija bo 18. marca 1976, ob 10. uri na delovišču Bled, Koroška c. 2 b. Petek - 12. marca 1976 Glas — 13. stran mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam star HLEVSKI GNOJ. Dam ga tudi za seno. Pot na zali rovt6, Tržič 1277 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Štrukelj, Gradnikova 5, Kranj, telefon 21-312 1392 Prodam 2 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Florjančič, Kranj, Zasavska 24, tel. 24-412 1399 Po zelo nizki ceni prodam Črno-beli TELEVIZOR, 2 leti star, GRAND DE LUXE. Kalan, Breg ob Savi 67, Kranj 1402 Poceni prodam ŠTEDILNIK GORENJE (2 plin, 2 elektrika z ražnjem). Zg. Duplje 29 1425 Prodam plemenskega MERJASCA bele pasme, težkega 130 kg in semensko AJDO. Rupa 15 1426 TELICO v 8 mesecu brejosti. krožno žago za drva in motor 7,2 KW s stikalom in kablom, prodam. Crngrob 5, Žabnica 1427 Prodam KOBILO, staro 6 let, in motorno žago STIHL. Jamnik 1, Kropa 1428 Prodam lepo staro sobno maces-novo KREDENCO in KOTEL za zganjekuho. Lahovče 2 1429 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Struževo 7 1430 Prodam novo klavirsko HARMONIKO, 60-basno, 3 registre in skoraj nov MOPED na 4 prestave, registriran do julija 1976. Resman, Franko-vo naselje 52, Škofja Loka 1431 Prodam semenski KROMPIR de-srre. Suha 5, Kranj 1432 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Knific Franc, Zg. Besnica 7 1433 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 S»n, 2 elektrika) z garancijo. Dolenc tajko, Cerklje 135 pod Krvavcem 1434 Prodam težko TELICO simentalko pred telitvijo. Rozman, Cešnjica 19, Podnart 1435 Za nego rok uporabljajte DROGESAN mleko za roke Kozmetika Šinkovec Kranj 7aJ0°L dVl težko mesnato SVINJO ^ zakol. Sp. Brnik 26, Cerklje 1456 Prodam SVINJO za pleme. Dvor-je 46, Cerklje 1457 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 14, Cerklje 1458 Prodam 500 kg težko KRAVO za zakol. Lahovče 4, Cerklje 1459 Prodam suhe smrekove DESKE 20, 25 in 50 mm. Grad 5, Cerklje 1460 x Prodam nov električni ŠTEDILNIK in suhe BUTARE. Praprotna Polica 14, Cerklje 1461 Prodam stopano KAŠO. Knofelj, Lahovče 64, Cerklje 1462 Prodam klasično ČRPALKO ZA gnojnico z vgrajenim elektromotorjem. Vopovlje 16, Cerklje 1463 Prodam OSLA, uporaben za vožnjo ali zakol. Jenko, Godešič 53, Škofja Loka 1464 Prodam SLAMOREZNICO TEMPO in puhalnik ELO KRASMETAL z noži. Štravs, Volča 23, Poljane nad Skofjo Loko 1465 Prodam seme črne DETELJE. Voklo 12 1466 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Podbrezje 6, Duplje 1467 STAYER 18 ugodno prodam. Ko-selj, Doslovce 21, Žirovnica 1468 Prodam 4 KW termoakumulacij-sko PEČ AEG še z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku. 1469 Prodam dobro ohranjen PLETIL-Nl STROJ PASAP in kupim pletilni stroj SINGER, starejši tip. Naslov v oglasnem oddelku. ' 1470 Prodam lahkega KONJA, 8 mesecev brejo KRAVO, in traktor FER-GUSON 65. Strahinj 7, Naklo 1471 Prodam 3 tone SENA in TOČILO Za med. Kamna gorica 1 1472 Prodam semenski KROMPIR de-swe. Sp. Duplje 29 1473 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 23 1474 Prodam nov kiippersbusch, rabljeno KREDENCO in pomivalno mizo, polovični ŠTEDILNIK TOBI, trajno žarečo peč Gorenje. Stare-tova 25, Čirčiče, Kranj 1475 Prodam mlado KRAVO s teletom. Razgledna 14, Bled 1476 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: G P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam KRAVO simentalko v devetem mesecu brejosti. Virmaše 42, Škofja Loka 1477 Prodam KRAVO in dve TELICI — simentalko in črno, po 8 mesecev breji. Ilovka 11, Kranj 1478 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti. Strahinj 80 1479 Prodam JABOLKA. Strahinj 62, Naklo 1480 Prodam suhe smrekove DESKE 25 in 50 mm, 4 kub. m. Naslov v oglasnem oddelku. 1481 Prodam starejšo KRAVO po teletu, PUHALNIK za seno tajfun in kupim vprežne GRABLJE in OBRAČALNIK za seno ter traktorski IZRUVAC za krompir. Traven Franc, Valburga 23, Smlednik 1482 Prodam semenski KROMPIR igor. Breg ob Savi 7, Kranj 1504 Prodam BIKCA za v skrinjo. Predoslje 59, Kranj 1505 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Velesovo 13, Cerklje 1506 Ugodno prodam zaradi selitve dobro ohranjen ŠTEDILNIK kuppers-busch in kuhinjske ELEMENTE. Oglasite se: Bitenc, Hafnarjeva pot 19, Stražišče, Kranj 1507 Prodam otroško POSTELJICO z joeijem, 300 kg KORUZE in 300 kg JEČMENA. Brugar, Sp. Brnik 64 1508 Prodam šivalni stroj SINGER 16 K 33 - krojaški. Furlan, Podlub-nik 6, Škofja Loka 1509 kupim Kupim suhe HRASTOVE PLOHE v debelini 30, 35 in 40 mm. Vzamem tudi 60, 70 in 80 mm plohe. Dolžina ni važna. Homan, Kidričeva 11, Škofja Loka 1415 Kupim ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Be-šter, Zg. Besnica 48 1487 vozila AMI6, letnik 1965, prodam po delih. Pivk, Cegelnica 30, Naklo 1375 Prodam MOPED T12. Zevnik, Praše 12 1411 Prodam dele za FIAT 750. Ogled v nedeljo dopoldan. Skopce, Log 33, Škofja Loka 1483 Prodam KOMBI IMV KESO-NAR, letnik 1969 ali zamenjam za zaprtega s stekli. Zalaznik, Studeno 21, Železniki 1484 Prvi konec MOPEDA z motoriem, tip 03 in VETROBRAN, ugodno prodam. Britof 240 1485 Prodam PRINCA 1000, letnik 1972. Šempetrska 48, Kranj 1486 IMV KOMBI po delih - vrata, stekla, maska, prednja vzmet in motor 1000 S z menjalnikom ugodno prodam. Crngrob 5, Zabnica 1427 Poceni nujno prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Planina 17, II./10 Kranj, telefon 26-028 1437 Prodam AMI 8 po delih. Babic Stanko, Zlato polje 3, Kranj 1438 Poceni prodam MOSKVlC 403, celega ali po delih. Podljubelj 83 1439 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Peljhan Jože, Breznica 37, Žirovnica 1440 Kupim dobro ohranjen FIAT — TOPOLINO. Cilenšek Franc, Drol-čevo naselje 29, Kranj 1441 Kupim odlično ohranjen avto ZASTAVO 850 ali 850 special. Naslov v oglasnem oddelku. 1442 PEUGEOT 204, letnik 1973, 42.000 km, ugodno prodam. Ljubno 58, Podnart 1443 stanovanja otrok. Predplačilo 6 mesecev. Informacije na telefon 24-945 po 17. uri. 1489 Mladoporočenca iščeta GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja v Kranju za krajše obdobje. Ponudbe pod »Nujno«, 1490 Sprejmem dekleta na STANOVANJE v opremljeno sobo. Smled-niška 35, Kranj 1491 Nujno potrebujem večjo SOBO zaradi gradnje stanovanjske hiše za dobo 2 let po možnosti s souporabo kopalnice in sanitarij. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1492 Iščem enoposteljno SOBO. Ponudbe oddati pod »Miren študent« 1493 zahvala JAVNA ZAHVALA. Javno se zahvaljujem vsem Dražgošanom in Rudničanom, posebno dr. Cibicu in dr. Možganu, katera sta mi nudila prvo pomoč ob prometni nesreči, ki se mi je zgodila lani spomladi. Frelih Franc 1423 Oddam SOBO dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku. 1444 GARSONJERO ali ogrevano SOBO s kopalnico iščeta inženir in študent. Naslov v oglasnem oddelku. 1445 Mlada zakonca nujno potrebujeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Nudita 2 milijona predplačila. Ponudbe pošljite pod šifro »Poštena« 1446 Dijaka nujno iščeta ogrevano SOBO v širšem centru Kranja. Ponudbe pod »Dobra plačnika« 1447 GARSONJERO ali sobo in kuhinjo potrebujem za dobo največ dveh let v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Reden plačnik« 1448 Upokojenec, vdovec 68, sprejme žensko na stanovanje za delno pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 1449 Nudim STANOVANJE starejši ženski (lahko z družino) za pomoč slepi osebi. Plačilo po dogovoru. Sta-nonik Jože, Sr. Bitnje 116, Zabnica 1417 Mladoporočenca iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Škofji Loki ali okolici. Možnost predplačila za eno leto. Mramor, Novi svet 14, Škofja Loka 1488 Oddam SOBO s centralnim ogrevanjem in upOrabo ostalih prostorov v centru Kranja zakoncem brez Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. posesti Prodam GOZD KO Kokrica. Naslov v oglasnem oddelku. 1450 Prodam zazidljivo PARCELO z dokumentacijo v bližini Škofje Loke. Naslov v podružnici Glasa Škofja Loka 1494 Kupim 1 ha GOZDA, ki meji na družbeni gozd. Naslov v oglasnem oddelku. 1495 ostalo MARIJA LIPOVEC, Koroška Bela, Javorniški Rovt (Jezerce) prepovedujem vožnjo z avtomobili in razkladanje hlodovine ter parkiranje avtomobilov na parceli št. 472 in 743 1454 Zelo nujno potrebujem POSOJILO 30.000 din ali vsaj 20.000 din. Dobri osebi nudim visoke obresti, nagrado ter vrnem v petih mesecih. Naslov v oglasnem oddelku. 1455 zaposlitve Iščem VARUHINJO za enoletnega fantka na Bledu, Alpska cesta 5, stanovanje št. 4. 1496 V VARSTVO sprejmem otroka za dopoldanski čas od 6. do 15. ure. Starost 1 do 5 let. Naslov v oglasnem oddelku. 1497 obvestila GRADITELJI! Z dostavo na dom vam preskrbim vseh vrst ZIDNE OPEKE ljubljanskih opekarn. Od 1. do 30. marca 1.1. vam nudimo 15 % popust. Izkoristite ugodnost. Vse informacije vam daje ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu). Pišite, pridem na dom. 1386 MODERNI SO KRATKI LASJE. Trimer GLAVNIK za striženje vam je pri tem v veliko pomoč. Dobi se v mnogih trgovinah, če pa ga ne naj- Center za socialno delo Kranj odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto administratorja — tajnice Pogoji za sprejem: — štiriletna administrativna šola ali — dvoletna administrativna šola — 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto prakse pri administrativnih delih na področju samoupravljanja. Osebni dohodek je določen v skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. Stanovanja ni. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Centra za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, v 8 dneh od objave. dete, pošljite vaš naslov in poslali vam ga bomo po pošti. Po povzetju plačate za 2 glavnika 54,00 din, zraven pa dobite še dve metalni znački. TRIMER, Zagreb, p. p. 696 ali Bo-škovičeva 40. 1419 prireditve OO ZSMS MAVČIČE priredi v soboto, 13. 3., ob 19. uri PLES. Igra ansambel ROMB 1451 Vsak petek in soboto v domu JLA PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni 1452 V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Dvorana ogrevana! 1453 MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI. 1498 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI! 1499 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto ob 20. uri in nedeljo ob 19. uri PLES. Igra ansambel NAV-TILUS. Vabljeni! 1500 Hotel ZLATOROG BOHINJ prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel BRATOV ARNOL. Vabljeni! 1501 MLADINSKI AKTIV SORA prireja vsako nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel MANUAL! 1502 DPD SVOBODA ŠENČUR uprizori v soboto, 13. 3.1976, ob 19. uri v zadružnem domu na PRIMSKO-VEM in nedeljo, 14.3. 1976, ob 15. uri v dvorani družbenopolitičnih organizacij v SPODNJI BESNICI dramo John Knittla v 6 dejanjih »VIA MALA«. Režija: Silvo Ovsenk. loterija 1 5 20 30 90 460 3250 58580 76280 1 82151 82 457362 283 323 3833 70763 48003 15183 19513 36673 343853 74 644 3754 40514 89034 93274 39074 02154 20 20 20 60 300 600 600 10 800 30 150.000 100 200 300 600 800 800 1.000 1.000 10.000 20 60 500 600 600 600 800 800 ■v "2 64264 27645 00195 83485 362125 26 56 1996 12326 55726 37 84537 406187 655387 523317 504807 475117 828 24698 61228 53698 15888 71588 9 93579 29489 427229 •o "O i> s .-n .e se "D 1.000 600 600 1.000 10.000 30 50 500 600 1.000 40 800 5.000 5.000 5.000 10.000 100.000 60 600 800 800 1.000 1.000 10 800 800 300.000 festivalna i dvorana bled od 13. do 23. marca 1976 razstava in prodaja VAS DOM 76 i razstava bo odprta vsak dan ■L od IO. do 18. ure, tudi v nedeljah * POHIŠTVO * DEKOR ATI VA GOSPODINJSKI STROJI rli s sodišča Deklica stekla pred avto Nesreče se praktično ni dalo preprečiti, ko je 7-letna Jana Ščančar 21. marca lani nenadoma stekla čez Kolodvorsko ulico na Bledu. Jana je šla po cesti s svojo materjo, nato pa je stekla čez cesto h prijateljici in njeni materi. Hip nato se je obrnila in stekla k materi nazaj; vtem pa je pripeljal v osebnem avtomobilu Božidar Jemc, 36-letni soboslikarski mojster. Deklico je zagledal na razdalji 44 metrov, ko je z njegove leve strani stekla nazaj k materi. Ker je takrat vozil s hitrostjo najmanj 80 km na uro, kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Otrok je padel na pokrov avtomobila, po 18 metrih pa na tla. Poškodbe, ki jih je Jana dobila v nesreči so bile tako hude, da je dan kasneje umrla v jeseniški bolnišnici. Voznik se je zagovarjal, da je vozil le s hitrostjo 40 km na uro, zavorna pot pa je bila dolga zato, ker je popuščal zavoro, ko mu je otrok priletel na pokrov in bi s tem prepre- čil, da bi padel na tla pod kolesa. Vendar pa se je sodišče na podlagi dveh izvedenskih mnenj prepričalo, da takrat Jemc ni vozil niti v okviru dovoljenih 60 km na uro, ampak okoli 80 km na uro. Pri taki hitrosti seveda situacijo, ki jo je ustvarila neprevidna deklica, nikakor ni mogel preprečiti. Voznik pa, ki vozi skozi naselje in so ob cesti otroci, bi moral predvidevati, da lahko otrok nenadoma steče čez cesto in kot predvideva zakon, biti pripravljen, da prepreči morebitno nevarnost. Sodišče je Jemca spoznalo za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora, izreklo pa je tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za 6 mesecev. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo tudi velik delež žrtve same pri tej nesreči, ni pa moglo mimo tega, da je bil Jemc zaradi prometnih prekrškov že večkrat upravno kaznovan in ne velja ravno za vzornega voznika. Denar vzeli za »lumperaj« Na eno leto in 2 meseca strogega zapora je okrožno sodišče v Kranju obsodilo Franca Eržena in Andreja Pogačarja, oba stara 22 let z Bleda, ker sta 25. novembra 1972 v Grabčah storila kaznivo dejanje ropa. Eržen in Pogačar sta dan poprej popivala, nato pa sta se odpeljala v Gorje, kjer sta našla še dva fanta. Vsi so bili še žejni, gostinski lokali pa so bili že zaprti: zato so se odpeljali v Grabče k Jožetu Perkoviču, ki sta ga druga dva fanta poznala. Sredi noči so nasilno vdrli v hišo, Vzel denar sodelavcu Še sam ni vedel, kaj ga je prijelo, da je vzel sodelavcu denar, se je pred okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal Mirsad Mulahalilovič iz Za-vidovičev. Ko je leta 1972 še delal na Jesenicah, je v začetku novembra zgodaj zjutraj vlomil v omaro sodelavca Nezira Čebiča in mu vzel 1420 din. 2e naslednjega dne so mu denar miličniki zasegli in ga vrnili oškodovancu; Mulahaliloviča pa je, kot je sam povedal, bilo po storjenem dejanju tako sram, da je takoj odpotoval domov. Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev zapora, a je kazen odložilo pogojno za dobo dveh let. Pri tem je upoštevalo, da Mulahalilovič doslej še ni bil kaznovan, da je bil v času dejanja star komaj 18 let in da je v teh letih, ki so pretekla, dokazal, da je pošten državljan. poškodovali pri tem vhodna vrata in tako Perkoviča prebudili. Razgrajali so po stanovanju, vse razmetali, stresali riž, poškodovali več predmetov in zahtevali pijačo in jedačo. Perkovič jim je res postregel, v zahvalo pa so se norčevali iz njega, ga pehali na posteljo in se zabavali tako, da so Erženov žepni nož metali v omaro. V takem vzdušju je mladoletnik M. P. Perkoviča vprašal, če ima kaj denarja. Ta je zanikal, zato sta ga Eržen in Pogačar obstopila, ga prijela za roke, Eržen pa mu je z žepnim nožem grozil, da ga bo ubil, če se premakne. Mladoletni M. P. pa je Perkoviču iz notranjega žepa v suknjiču potegnil denarnico, našel v njej 630 din in ugotovil, da ga je dovolj za »lumperaj«. Nato so vsi štirje nočni obiskovalci tako pridobljeni denar odšli zapravit. Oba obtoženca in druga dva fanta, ki sta v tem postopku nastopila še kot priči, se ne spominjajo, da bi vzeli Perkoviču denar. Razgrajali sicer so, vendar pa o denarju ne vedo nič. Oba obtoženca se izgovarjata na vinjenost: oba pa sta že oškodovancu povrnila storjeno škodo, v katero je vključen tudi odvzeti znesek. Sodišče se je prepričalo, da sta grozila Perkoviču in ga kot sostorilca pripomogla oropati. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo tudi pogojno obsodbo okrožnega sodišča v Kranju iz leta 1973: med olajšilnimi okolnostmi pa je upoštevalo, da sta bila oba takrat komaj polnoletna, da sta bila pod vplivom alkohola, da sta škodo že poravnala in da sta se v teh letih od storjenega dejanja redno zaposlila in zresnila. ZAHVALA V 78. letu starosti je zatisnil svoje trudne oči naš ljubi oče, brat in stric Franc Rakovec Markov ata iz Šenčurja Iskreno zahvalo smo dolžni sorodnikom, nadvse dobrim in požrtvovalnim sosedom. Vsem, ki ste se prišli posloviti od očeta na mrtvaškem odru, mu darovali vence in cvetje, darovali za maše, ga v velikem številu spremili na njegov zadnji dom. Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem iz Naklega za lepo petje, dr. Maverju, sestri Mariji za večletno zdravljenje. Hvala tudi zvonarjem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša prisrčna zahvala. Žalujoči: Francka, Franci, brat in sestre z družinami. Šenčur, 9. marca 1976 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, Na Skali 5. b.o. Graditelji! vam nudi vse vrste opečnih in betonskih zidakov Informacije in naročila sprejemamo v komerciali Kranj, Na Skali 5, tel. 22-763. Dobava takoj. Po želji kupca dobavimo opeko z našim prevozom. Razpisna komisija pri delovni organizaciji Sukno industrija volnenih izdelkov Zapuže, 64275 Begunje razpisuje vodilno delovno mesto glavnega direktorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. izobrazba: 1. visoka in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali 2. višja in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, ali % 3. srednja in najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v tekstilni stroki 2. Organizacijske in poslovne sposobnosti. 3. Ustrezne moralnopolitične lastnosti. 4. Predložiti je treba program ukrepov in nalog za uresničitev ciljev delovne organizacije. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, potrdilo o nekaznovanju, da ni v sodnem postopku in pismeno utemeljitev o izpolnjevanju ostalih pogojev v zaprti kuverti, priporočeno na gornji naslov z oznako »Razpisna komisija«. Osnova za izdelavo programa je predlog srednjeročnega načrta delovne organizacije, ki se lahko dobi na vpogled v kadrovskem oddelku. Rok za vlaganje ponudb je 15 dni od dneva objave. Oblačila Novost Tržič Na podlagi 14. in 98. člena statuta razpisujemo prosto vodilno delovno mesto direktorja podjetja Pogoji: — da ima višjo šolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da ima družbenopolitične in moralnoetične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom ter pravilen odnos do samoupravljanja — da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa določenih s samoupravnimi akti. Vloge z opisom dosedanjega dela o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na gornji naslov. O izidu razpisa bomo kandidate Obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. Sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je v 68. letu zapustila naša zlata mama, stara mama, sestra in teta Ivanka Jančič Zvirče 28, Tržič Od drage pokojnice smo se poslovili v sredo, 10. marca, na pokopališču v Podbrezjah. Žalujoči: sin Janko z družino, Franci in ostalo sorodstvo. Zvirče, 11. marca 1976 nesreče Neprimerna hitrost V ponedeljek, 8. marca, ob 17. uri se je na cesti drugega reda med Seničnim in Krizami pripetila prometna nezgoda po poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Ficko (roj. 1956) iz Seničnega je vozil pravilno po desni od Tržiča proti Seničnem. V levem ostrem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal z neprimerno hitrostjo po poledeneli cesti voznik osebnega avtomobila Franc Jenko (roj. 1939) iz Drage pri Medvodah. Njegov avtomobil je zaneslo v levi prednji blatnik Fickovega avtomobila. V trčenju je bil ranjen sopotnik Drago Zadnikar iz Tržiča, škode na avtomobilih pa je za 40.000 din. Našli utopljenca V sredo, 10. marca, zjutraj so v koritu studenca v Selcah našli mrtvega Alojza Zupanca ( 1924) iz Selc. Pokojni se je prejšnji večer vračal po stezi mimo studenca proti domu, pri tem pa padel v studenec in se utopil. Ježevkam šteti dnevi Kot vemo je na naših cestah uporaba ježevk omejena: vozila ne bodo smela po 15. marcu obuta v ježevke na cesto. Zadnja snežna odeja bo verjetno dovolj velik razlog, da bodo vozniki lahko vozili z ježevkami še povsod tam, kjer bo to še potrebno. Vozniki, ki so v tem zimskem času namenjeni v tujino, pa bodo morali, če imajo ježevke, le-te zamenjati z drugačnimi gumami. Za Zvezno republiko Nemčijo na primer velja vse leto prepoved vožnje z ježevkami. Zato se lahko voznikom, ki ne bi upoštevali te prepovedi, zgodi, da jim na meji ne bodo dovolili vstopa v to državo. Skladiščnega delavca in kuhinjsko pomočnico išče za svoje sodelovanje Restavracija Park Kranj Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov ali se /glasite osebno. Predaval Stane Belak Predavanja članov VI. zmagovite JAHO na Makalu povsod naletijo na veliko zanimanje, saj člani v sliki in besedi predstavljajo nevsakdanji svet skalnih previsov, večnega snega in ledu v mogočnih pogorjih Himalaje. Učencem osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah je pred kratkim predaval Stane Belak-Šrauf, ki je prvi osvojil Makalu. Učenci so z velikim zanimanjem sledili predavanju, kar jim je nedvomno razširilo obzorje znanja, ki si ga mlad človek lahko pridobiva na najrazličnejše načine. J. R. Alpinistične novice V ZAHODNI STENI ZVOHA Zahodna stena Velikega Zvoha, ki ima sicer izstop na spomladanski progi na Krvavcu, je kmalu po odkritju — odkril jo je domačin Stane Bergant — pritegnila pozornost alpinistov. Danes je v njej že večje Število plezalnih smeri. Trije vzponi pa so bili opravljeni tudi v zimskih razmerah. V soboto, 6. 3., sta Jože Ciperle in Franci Gselman prvič pozimi preplezala smer »Centralna gramoznica«. Ocena III%IV, višina stene 300 m. V slabih pogojih — padlo je nekaj novega snega, pa tudi temperature so bile zelo nizke — sta vzpon opravila v šestih urah. ČEHOSLOVAKI V VRATIH Ze od nekdaj so naše stene, še posebno severna triglavska stena, privabljale tudi tuje plezalce, da so v njih preizkusili svoje moči. V sredini februarja so v Vratih gostovali tudi češkoslovaški alpinisti. Dva sta bila iz Plzna, dva pa iz Moravske Ostra-ve. Nameravali so preplezati eno težjih kombinacij — Peternelovo smer s Čopovim stebrom, ki je tudi poleti večkrat terjala bivak. 8. februarja so se nastanili v karavli blizu Aljaževega doma in že naslednji dan odšli pod steno. Desetega in enajstega — pred sneženjem so po Peternelovi smeri napredovali za šest dolžin vrvi. Nenadno poslabšanje vremena pa jih je prisililo na umik iz stene v najslabših pogojih. V steni so morali pustiti pretežni del opreme. Sele 17. februarja so znova odšli v steno in iz nje rešili del svojih stvari. V globokem snegu je bila naporna tudi pot iz Vrat, saj so do Mojstrane gazili kar osem ur. 20. februarja pa so odpotovali v domovino. SMUČARSKI TEČAJ Smučanje je sestavni del zimske alpinist ike v gorah. Turni smuki so že od nekdaj privabljali številne ljubitelje gora. V zadnjem času pa so se uveljavili tudi ekstremni spusti z težko dostopnih vrhov in celo smučanje v strmih stenah. Na Krvavcu je bil v soboto in nedeljo smučarski tečaj za člane AO Kranj. Čeprav je smučanje v celem snegu videti precej drugače kot pa na teptanih smučiščih, pa je mogoče tudi tu osvojiti osnovne prvine iz ekstremne smučarske tehnike. V zavetišču GRS na Krvavcu pa so v soboto predelali tudi del osnovne alpinistične tehnike. V okviru alpinistične šole je bilo v četrtek zvečer predavanje Uroša Zupančiča o zgodovini alpinizma. V četrtek zvečer pa bo predavanje o opremi. F. Ster pogovor tedna Dušan Brun: hokejisti Kr. gore prijetno presenetili Letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu je končano. Naslov najboljših so spet osvojili igralci Olimpije, za Jesenicami pa sta se zaradi suspenza Slavije uvrstila hokejska kluba Medveščak in Kranjska gora. Čeprav je pomlajena ekipa drugega jeseniškega prvoligaša HK Kranjska gora pristala na repu, pa vendarle ne gre prezreti zmag nad Medvešča-kom in Slavijo, celo za Olimpijo so bili mladi igralci včasih trd oreh. Nekaj vprašanj o HK Kranjska gora, o igralcih ter o letošnji hokejski sezoni smo zastavili trenerju Dušanu Brunu. Pomlajena ekipa je povsem zadovoljila s prikazano igro. Kako ste pripravljali hokejiste oziroma kako so potekali treningi? »Najprej moram reči, da moštvo Kranjske gore se nikoli ni bilo tako pomlajeno kot letos. Na vsaki tekmi je igralo deset do dvanajst mladincev, povprečna starost ekipe pa je bila devetnajst let. Na začetku sezone se je pokazala velika neuigranost, ibko da smo bili vsi skupaj precej črnogledi. Po prvih odigranih tekmah se je pokazalo, da so mladi igralci treninge vzeli zares. Tudi starejši igralci so pokazali boljšo formo in uigranost. Treningi so bili vsak dan v popoldanskih urah, udeležba pa je bila vedno stoodstotna.« Kako so igralci usklajevali delovne obveznosti in treninge? »Večjih zapletov ni bilo, saj so svoje obveznosti na delovnih mestih in šolah opravili dopoldan. Tukaj moram poudariti vestnost in discipliniranost vseh igralcev, ker so kljub svojim obveznostim pokazali nadvse resen odnos do treningov in tekem.« Ali vsakoletne menjave v moštvu vplivajo na kvaliteto in uigranost? »Hokejski klub Kranjska gora že od ustanovitve dalje predstavlja bazo, kjer se uigravajo in pridobivajo ustrezno znanje tisti najboljši hokejisti, ki potem pridejo v prvo moitvo Jesenic. To vsekakor vpliva na uigranost ekipe, saj je treba na začetku vsake sezone pravzaprav začeti znova usposabljati in kombinirati posamezne napade.« Kako ocenjujete letošnje tekme moštva? »Posebno proti Medveičaku in Slaviji so prijetno presenetili, saj so poleg dobre igre pokazali tudi veliko borbenost, katere danes v marsikateri hokejski ekipi manjka.« In kako bo v naslednji sezoni? »Prav gotovo bo spet prišlo do menjav; najboljši bodo .poskusili srečo' v prvem moštvu Jesenic, ostali pa se bodo z novimi soigralci borili za nove zmage oziroma za kar najbolj časten poraz s favoriziranimi ekipami.« J. Rabič XIII. zimske športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin Tekmovanje gradbincev za Jocifov memorial nn^i ?Iabemu >n mrzlemu vremenu so se mi-xiii 8,° , usPeSno končale tradicionalne oraanov . *P°rtne igre delavcev upravnih k5 v celTkih občin- Tokrat je občina Veliki planini I2Ved,a košnjo Prireditev na nie frf tai,!^0 i5.za to Prireditev veliko zaninaa-2 i v *Jl10 tU^ letos- V obeh disciplinah, jo je v veleslalomu m sankanju je startalo kar tekmovalcev. V veleslalomu so bile pri ženskah najuspešnejše Majda Šnabl iz Kamnika s časom 0.46,2, pred Jeseničankama Kristino Klevišar s časom 0-46,6 in Branko Svetina s časom 0.47,8. V sankanju je bila najuspešnejša Nada Lot-ric iz Kamnika s časom 0.44,0, pred Brigito 'lajnik iz Kranja s časom 0.44,4 in Viko Rozman iz Tržiča s časom 0.49,8. V veleslalomu pri moških je v prvi skupini *magal Milan Marolt iz Domžal s časom 0.35,2, Pred Antonom Dorničem iz Tržiča s časom naSo in r^at^om Koširjem z Jesenic s časom u-i6,8. V drugi skupini pa je bil najboljši Vili £ogar iz Tržiča s časom 0.40,0, pred Leopoldom penedikom s časom 0.41,9 in Jožetom Šlibar-jem s časom 0.43,4; oba iz Radovljice. V sankanju je pri moških v prvi skupini zmagal Božo Resman z Jesenic s časom 0.36,4 pred Wikom Rantom iz Škofje Loke s časom 0.42,1 in ^f^odom Rakovcem iz Radovljice s časom r;44,l. V drugi skupini pa je zmagal Anton Aha- iz Tržiča s časom 0.44,1 pred Radom Čar-manom iz Kranja s časom 0.48,0 in Francem uršičem iz Kamnika s časom 0.49,2. Mladinec kranjskega Triglava Miro Bizjak bo v nedeljo nastopil na tradicionalnem troboju mladih smučarskih skakalcev Koroške, Julijske Krajine — Furlanije in Slovenije v Beljaku. — Foto: M. Zivulovič Maraton v Dupljah TVD Partizan Duplje bo v nedeljo, 14. marca, organiziral smučarski maraton na 20 kilometrov za vse kategorije. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi ne glede na starost in opremo. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, prijave pa bodo sprejemali do 9. ure. Jutri (13. marca) pa bo v Dupljah občinsko Prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše in starše pionirke in pionirje. Tekmovanje bo združeno s šolskim prvenstvom. ŠD Triglav bo vsem mladim tekmovalcem preskrbel tekaške smuči 'n čevlje. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri, Prijave pa sprejema TVD Partizan danes <>2. marca) do 18. ure. J- Kuhar Pri ekipah pa je bil vrstni red naslednji: Jesenice 4.24,9, ki so osvojile tudi lep prehodni pokal, na drugo mesto se je uvrstila občina Tržič s 4.32,7, na tretje mesto Kranj s 4.42,4, naslednje pa so bile občine Radovljica, Sk. Loka, Domžale in Kamnik. Prijeten zaključek pa so organizatorji pripravili v planinskem domu v Kamniški Bistrici. -an Sankaško tekmovanje na Ljubelju Tržič - Sankaška sekcija TVD Partizan Tržič je eden najmočnejših sankaških kolektivov pri nas, znan zaradi dobre organizacije prireditev in kvalitetnih tekmovalcev. V nedeljo, 14. marca, bo Partizanova sankaška sekcija organizirala na naravni progi Preva-lje —Ljubelj na Ljubelju medklubsko sankaško tekmovanje za tekmovalne sani. Tekmovali bodo članice, člani, mladinke, mladinci in starejši člani. Žrebanje startnih številk bo jutri ob 16. uri v paviljonu NOB v Tržiču. Tekmovanje se bo Cričelo v nedeljo ob sedmih zjutraj. Najprej osta na sporedu prva in druga vožnja enose-dov, nato pa vožnja dvosedov. Popoldne ob 14. uri bo s slovesno razglasitvijo rezultatov sankaško tekmovanje na Ljubelju končano. -jk Študentje na Zelenici Na Zelenici je bilo prvo tekmovanje tržiških študentk in študentov v veleslalomu. Tekmovanje je organiziral novo ustanovljeni klub študentov tržiške občine. Med študentkami je zmagala Marjana Hladnik, pred Zlatko Svab in Mojco Bergant. Med študenti pa je bil najhitrejši Marko Pehare, drugo mesto je osvojil Tone Meglic, tretje pa Jože Sparovec. J. Kikel Prijateljski veleslalom Na smučinah Jošta so se v prijateljskem tekmovanju v veleslalomu pomerili delavci Planike in Iskre Otoče. Prehodni pokal so osvojili tekmovalci Merilnih naprav. Kot obljubljajo v Planiki in Otočah, pa ne bo ostalo samo pri tekmovanju v smučanju, temveč se bodo pomerili še v ostalih športnih zvrsteh Rezultati: 1. Fister 1:00,0, 2. Znidar 1:06,0, 3. Pogačnik (vsi Merilne naprave) 1:07,0 in Istenič 1:07,0, 5. Jerman 1:07,0, 6. Ocepek 1:08,0, 7. Fin-žgar 1:09,0, 8. Jenko (vsi Planika) 1:10,0, 8. Baj-želj (Merilne naprave) 1:11,0, 10. Resnik (Planika) 1:12,0. -dh Občinska zimska vaterpolska liga Visok poraz mladincev Triglava Kranj — V zimskem bazenu se je s tretjim kolom nadaljevalo tekmovanje na odprtem občinskem zimskem vaterpolskem prvenstvu Kranja. V zanimivih in kvalitetnih igrah je Vodovodni stolp v zadnjih sekundah dobil točki s Kamnikom. Ljubljanski študentje so odpravili Iskro, Skrlovci pa visoko mladince Triglava. Izidi: Vodovodni stolp : Kamnik 8:7, Iskra : Korotan8:10, Triglav : Skrlovc 8:17. Lestvica: Kamnik 3 2 0 1 36:19 4 Skrlovc 3 2 0 1 30:26 4 Vodovod, stolp 3 2 0 1 21:20 4 Iskra 2 1 0 1 21:16 2 Korotan 3 1 0 2 23:28 2 Triglav 2 0 0 2 12:34 0 Pari nedeljskega kola (ob 8. uri): Korotan : Skrlovc, Korotan : Triglav : Vodovodni stolp : Iskra. -dh V nedeljo, 7. marca, je bilo v Kranjski gori IV. smučarsko tekmovanje za Jocifov memorial v veleslalomu. To tekmovanje gorenjskih gradbincev je posvečeno znanemu smučarskemu reprezentantu, prvoborcu in pobudniku zimskih športnih iger gradbincev Nandetu Jocifu. Letošnjega memorialnega tekmovanja se je udeležilo rekordno število tekmovalcev. Prijavljeno je bilo okoli 250 tekmovalcev iz 12 organizacij združenega dela Gorenjske. Ker je namen tega tekmovanja predvsem v množičnosti in rekreaciji, sodelujejo na tem tekmovanju tudi otroci teh kolektivov. Rezultati tekmovanja — pionirke do 11 let: 1. Irena Juvančič (Cestno podjetje Kranj), 2. Judita Jeretina (Projekt Kranj), 3. Vesna Robič (Sava Jesenice); pionirke nad 11 let: 1. Slavita Sajevic (Tehnik Škofja Loka), 2. Saška Vesek (Kovinar Jesenice), 3. Nataša Čop (Sava Jesenice); pionirji do 11 let: 1. Vilko Dolenšek (Sava Jesenice), 2. Janez Pivk (Tehnik Škofja Loka), 3. Marek Federle (BUSP Jesenice); pionirji nad 11 let: 1. Tedej Šporn (Pleskarstvo Sporn), 2. Milan Piber, 3. Igor Sitar (oba Komunalno podjetje Bohinj); ženske: 1. Slavica Podlogar (Kovinar Jesenice), 2. Veronika Cvenker (ZUB Bled), 3. Božena Božič (Sava Jesenice); moški do 33 let: 1. Mirko Klinar, 2. Blaž Jakopič (oba Sava Jesenice), 3. Jože Svetina (Kovinar Jesenice); moški od 33 do 40 let: 1. Janez Čop, 2. Ciril Čop (oba Sava Jesenice), 3. Jaka Sporn (Ple- Veleslalom v Kamni gorici Radovljica — V organizaciji Iskra Otoče je bilo v petek na smučišču v Kamni gorici tradicionalno sindikalno prvenstvo v veleslalomu za vse delovne organizacije občine Radovljica, ki imajo sedež na desnem bregu Save. Nastopilo je 108 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih sindikalnih organizacij. Rezultati - moški do 30 let: 1. Aleš Dor-nik (Uko Kropa), 2. Jani Arh (Iskra Otoče), 3. Slavko Lazar (Iskra Lipnica), moški od 30 do 40 let: 1. Jože Vukelj (Iskra Otoče), 2. Andrej Krauk (Plamen), 3. Janez Vogelnik (Jelplast), moški nad 40 let: 1. Damjan Hafner (Iskra Lipnica), 2. Rado Faganel (Iskra Otoče), 3. Urh Zupan (Uko); ženske do 30 let: 1. Jožica Pretnar (Iskra OtočeX 2. Meta Turenšek (Iskra Lipnica), 3. Meta Demšar (Iskra Otoče), ženske nad 30 let: 1. Darinka Bohinc (Iskra Lipnica), 2. Ivica Markelj (Iskra Otoče), 3. Anči Šmid (Kemična Podnart). Ekipno je zmagala Iskra Otoče. V. Matjašič V NE MILJA H 146 TEKAŠKIH NARA 8-ČAJNIKOV — Na nedeljski kategorizacijski tekmi za mlajše in starejše pionirke ter pionirje je nastopilo kar 146 mladih naraščajnikov enajstih slovenskih tekaških kolektivov. V teku starejših pionirk je za barve organizatorja kranjskega Triglava nastopila tudi Dragica Korošec in si priborila dvanajsto mesto. Sicer pa so prva mesta odšla v Železnike, Ihan, Ljubljano in Kranj. Prva mesta so namreč osvojili Miha Šturm, Nada Drobnič, Bojan Munih in Marija Bešter. Rezultati: mlajši pionirji (2 km): 1. Sturm 9:18,1, 2. L. Demšar (oba Alples) 9:40,9, 3. Ko-bentar (Jesenice) 9:53,1, 4. V. Šturm (Alples) 9:55,0... 6. Slivnik (Jesenice) 10:15,4, 7. J. Šolar 10:33,6, 9. D. Bešter (oba Triglav) 10:36,5; starejši pionirji (4 km): 1. B. Munih 16:11,5, 2. Krši nar (oba Olimpija) 16:46,5, 3. Gregorič (Ihan) 17:30,1, 4. Justin (Jesenice) 18:05,1, 7. T. Fister (Triglav) 18:28,5, 8. Lebar (Jesenice) 18:33,8,10. Teras (Jesenice) 18:43,6; mlajše pionirke (2 km): 1. Drobnič (Ihan) 9:49,6, 2. Krničar (Triglav) 11:49,6, 3. Smolnikar (Kamnik) 11:51,3, 5. I. Bešter 12:03,0, 6. Mlakar 12:11,0, 8. Bolka (vse Triglav) 12:38,0; st. pionirke (4 km): 1. M. Bešter (Triglav) 18:44,8, 2. Perovšek 19:10,0, 3. Moder (obe Dol) 19:17,5, 9. J. Sušnik (Triglav) 24:10,1. (-dh) -Foto: F. Perdan Mednarodni kegljaški dvoboj V Kranju Jugoslavija : Italija KRANJ — Prenovljeno tukajšnje kegljišče Triglava — asfaltno prevleko na stezah, ki je bila že dotrajana, so nadomestili s plastiko, novi pa so tudi keglji — bo jutri ob 14. uri prizorišče Enjateliskega mednarodnega dvoboja egliaskih moških reprezentanc Jugoslavije in Italije. Za našo izbrano vrsto — naša najboljša, svetovni prvak Zagrebčan Nikola Dragaš in Mariborčan Miro Steržaj bosta nastopila zunaj konkurence — bo to ponovni pregled forme za izbiro reprezentance, ki bo branila jugoslovanski kegljaški ugled na letošnjem svetovnem prvenstvu od 16. do 22. maja na Dunaju. V nedeljo ob 8. uri pa se bodo nato vsi srečali še enkrat. Vsi posamezniki« med katerimi bosta tudi dva najboljša triglavana, se bodo namreč pomerili za »Nagrado Kranja«. Torej v soboto in nedeljo se v Kranju obeta prava poslastica za ljubitelje kegljanja, pa tudi prenovljene steze bodo doživele svoj uradni krst. -dh skarstvo Sporn Jesenice); moški nad 40 let: 1. Miran Lakota (ZUB Bled), 2. Franc Gašperin (Sava Jesenice), 3. Ciril Šoberel (BUSP Jesenice); ekipna uvrstitev: 1. Sava Jesenice, 2. Kovinar Jesenice, 3. Projekt Kranj, 4. BUSP Jesenice, 5. Elim Jesenice. Organizatorji letošnjega tekmovanja so bili Kovinar, Elim in BUSP z Jesenic. Prireditev je bila kljub nekaterim spodrsljajem in slabemu vremenu dobro organizirana. Naslednji organizatorji Jocifovega memoriala pa sta Cestno podjetje in Projektivno podjetje iz Kranja. J. Stravs Vrhanov smuk na Jezerskem Jezerjani v spomin svojemu rojaku, znanemu predvojnemu smučarju in aktivistu Ljubotu Grabnarju, ki je kot partizanski oficir padel v NOB ma Koroškem, prirejajo že od leta 1947 dalje smučarsko tekmovanje v smuku za Vrhanov smuk. Na letošnji prireditvi je nastopilo več kot 50 jezerskih smučarjev vseh kategorij. Rezultati - ml. pionirji: 1. Simon Jakopič, 2. Marko Tepina, 3. Drejč Karničar, st. pionirji: 1. Davorin Karničar, 2. Venček Parte, 3. Robi Stenovec, mladinci: 1. Vanjo Bregar, 2. Tomaž Košir, 3. Iztok Tonejec, člani: 1. Ivan Parte, 2. Izidor Karničar, 3. Marjan Tepina, st. člani: 1. Milan Dolin-šek, 2. Jože Zvokelj, 3. Vinko Tepina; pionirke: 1. Majda Zvokelj, 2. Greti Selišnik, 3. Sonja Dolinšek, st. pionirke: 1. Lea Jakopič, 2. Lidija Nahtigal, 3. Mirjam Tepina, mladinke: 1. Renata Bregar, 2. Irma Karničar, 3. Zvonka Truden. A. Karničar Druga tekma novincev v skokih Po zelo uspeli prvi tekmi novincev v smučarskih skokih preteklo nedeljo bo smučarski klub Triglav v nedeljo, 14. marca, ob 10. uri organiziral drugo tekmo novincev na 15-metrski skakalnici v Stražišču. Organizator bo sprejemal prijave do 9.30 na skakalnici. v.__±L Sankaška tekma v Tržiču Sankaška sekcija TVD Partizan Tržič bo organizirala v nedeljo, 14. marca, meddruštveno sankaško tekmovanje za tekmovalne sani na naravni progi Prevalje—Podljubelj. Tekmovali bodo v vseh kategorijah enosedov in dvosedov. Tekmovanje se bo pričelo ob 8.30. J. Kikel Rekreacijski teki v Gorjah Gorje — Osnovna organizacija ZSMS in TVD Partizan Gorje sta v nedeljo, 7. marca, v Zgornjih Gorjah organizirala rekreacijsko tekmovanje v smučarskih tekih. Sedem kilometrov dolgega teka se je udeležilo 32 tekmovalcev, zmagal pa je Brane Mandeljc. To tekmovanje, na katerem so startali tudi nekateri starejši tekači, bodo poslej organizirali vsako leto. Namen pa je, da bi se ga pod geslom Nazaj k naravi udeležilo čimveč mladih in starejših občanov. J. Ambrožič Tekmovanje turističnih delavcev na Krvavcu Po dveletnem premoru zaradi pomanjkanja snega bo turistično društvo Cerklje jutri (13. marca) na Krvavcu spet organiziralo smučarsko tekmovanje gorenjskih turističnih delavcev v veleslalomu. Pri organizaciji oziroma tekmovanju jim bo pomagala sekcija za alpsko smučanje pri ŠD Krvavec. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 150 turističnih de- lavcev iz vseh gorenjskih turističnih društev. Tričlanske ekipe iz posameznih društev bodo razdeljene v starostne skupine. Za tekmovanje lahko turistična društva prijavijo neomejeno število ekip. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri, nagrade in priznanja udeležencem pa bodo podelili ob otvoritvi letošnje razstave cvetja v Cerkljah 2. julija. J. Bobnar Gorenjska zimska rokometna liga Dupljanci drugi Križe — V telovadnici OŠ Kokrškega odreda v Križah se je končala gorenjska članska zimska rokometna liga. Organizatorju gorenjski rokometni zvezi se je za nasploh prvo tovrstno zimsko tekmovanje na Gorenjskem prijavilo osem ekip, zaključilo pa jih je sedem, saj so kranjski Veterani po dveh kolih prenehali tekmovati. Sicer pa so vsa moštva pred startom v drugi del tekmovanja v gorenjski in conski ligi pokazala dobro pripravljenost. Največ so prav gotovo dobili in pokazali conski ligaši Križe, Duplje in stražiška Sava. Ostala peterica ni igrala slabo, saj so s svojo borbenostjo in dobrim rokometnim znanjem dokazali, da se jim ni treba bati, da bodo v nadaljevanju spomladanskega dela imeli težave. V zadnjem kolu sta bili odigrani le dve srečanji, saj rokometašev Radovljice iz neznanih vzrokov ni bilo v Križe. V najzanimivejši tekmi so Dupljanci premagali Savo, ki je nato dobila še točki z Besnico. Slovenska moška kegljaška liga Dobra igra Iskre in Krvavca Kranj — Na kegljiščih Triglava, Crešnar v Cerkljah in Podreči se je nadaljevalo tekmovanje v občinski kegljaški ligi. V 6. kolu so se savčani v Podreči dobro upirali domačinom, medtem ko je Iskra brez težav in 145 keglji razlike odpravila Merkur, cerkljanski Krvavec pa je brez težav visoko premagal borbene Preddvorčane. Izidi: Podreča : Sava 3280:3246, Iskra : Merkur 3602:3458, Krvavec : Preddvor 3302:3132. Lestvica Podreča Iskra Krvavec Preddvor Sava Merkur Zaradi popravil kegljišča Triglava, na njem namreč Iskra in Markur gostita nasprotnike, je tekmovanje do nadaljnjega preloženo. -dh Šahovski turnir na osnovni šoli Davorin Jenko Cerklje V soboto, 6. marca, je bil šahovski turnir osnovnih šol. Sodelovale so naslednje ekipe: osnovna šola Simon Jenko Kranj, osn. Sola France Prešeren Kranj, osn. šola Matija Valja-vec Preddvor, osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje, osn. Sola Stanko Mlakar Šenčur in osnovna šola Davorin Jenko Cerklje. Tekmovali so v štirih kategorijah: mlajši pionirji in pionirke ter starejši pionirji in pionirke. Skupno je sodelovalo 17 ekip. Diplome in knjižne nagrade za prvo mesto pri mlajših pionirjih in pionirkah je dobila osnovna šola Stanko Mlakar, pri starejših pionirjih šola Simon Jenko in pri starejših pionirkah osnovna šola Davorin Jenko. n Šahovski turnir je organiziral in vodii šahovski krožek osnovne šole Davorin Jenko. Glavni vodja tekmovanja je bil dr. Srdjan Bavdek. 6 5 0 1 + 324 10 6 5 0 2 + 282 8 6 3 0 3 + 174 6 6 3 0 3 -355 6 6 2 0 4 -115 4 6 1 0 5 -310 2 Izidi: Duplje : Radovljica 10:0 b.b., Besnica : Sava 20:22 (9:10), Radovljica : Besnica 0:10, Sava: Duplje 19:22 (11:12). Lestvica: Križe 6 5 1 0 125: 83 11 Duplje 6 5 0 1 126: 75 10 Sava(-l) 6 3 0 3 116:121 6 Storžič 6 2 1 3 102:119 5 Zabnica 6 2 1 3 112:120 5 Besnica 6 1 1 4 97:111 3 Radovljica (-1) 6 1 0 5 88:115 1 -dh Triglav A : Plamen 62:41 (22:24) Zimsko gorenjsko prvenstvo v košarki za člane se približuje koncu. Tako v 8. kakor tudi v 9. kolu smo bili priča nekaterim izredno zanimivim in dinamičnim srečanjem, med katerimi moramo omeniti zmago Radovljičanov v gorenjskem derbiju z Verigo ter še tesnejšo zmago mladih triglavanov nad Trhlimi vejami, visok poraz igralcev Plamena v tekmi s Triglavom A ter razburljivo srečanje v Predosljah, kjer je Kokričanom šele po podaljšku uspelo premagati sicer borbene Cerkljane. Izidi: 8. kolo: Plamen : Kr. gora 20:0 b.b., Veriga : Radovljica 63:65 (32:38), Triglav A : Trhle veje 67:66 (27:36), Krvavec : Triglav B 95:45 (48:26), Šenčur : Kokrica 91:46 (46:29); 9. kolo: Triglav A : Plamen 62:41 (22:24), Veriga : Trhle veje 67:51 (34.21), Radovljica : Kr. gora 76:60 (37:30), Kokrica : Krvavec 45:41 (36:36, 13:18), Triglav B : Sava B 54:74 (25:41). Lestvica: A skupina: Triglav A 9 8 1 597:482 16 Plamen 7 6 1 430:320 12 Radovljica 9 4 5 573:638 C Trhle veje 8 3 6 534:568 6 Kr. gora(-l) 9 3 5 525:609 5 Veriga 8 1 7 517:569 2 B skupina: Šenčur 6 6 0 449:293 12 Kokrica 6 4 2 312:340 8 Krvavec 7 3 4 418:317 6 SavaB 6 2 4 385:411 4 Triglav B 7 1 6 297:445 2 -bb- Zmaga Sterleta Na mesečnem brzoturnirju za mesec marec v Lescah je zmagal med dvaindvajsetimi igralci Sterle, ki je zbral 17,5 točke pred Prestrlom in Vrečkom, ki sta si s 16,5 točk« razdelila drugo mesto. L. M. Kolo zanimivih izidov Pred dnevi so začele tekmovati v občinskem pionirskem košarkarskem prvenstvu tudi mlajše pionirke v A tekmovalni skupini. Tekme so ponovno pokazale, da košarka uspešno prodira tudi do najmlajših. Izidi: D. Jenko : S. Mlakar 39:1 (16:0), F. Prešeren ; S. Mlakar 2:20 (2:11), L. Seljak : S. Jenko 1:2 (0:1), F. Prešeren : S. Jenko 3:28 (0:12). Lestvica: S.Jenko 2 2 0 30: 4 4 D.Jenko 1 1 0 39: 1 2 S. Mlakar 2 1 1 21:41 2 F. Prešeren 2 0 2 6:48 0 -bb- Kegljavke za dan žena Za dan žena sta se na kegljišču v Cerkljah pomerili ženski ekipi ŠD Krvavec in Simon Jenko s Podreče. To je bilo že drugo srečanje. Zmaga le 30 domačinke s 1749:1577. Marinka Mlakar iz Cerkelj je s 400 podrtimi keglji postavila nov rekord cerkljanskega kegljišča. -ali V začetku tedna novo zapadli sneg bo v gorenjskih smučarskih središčih precej podaljšal smučarsko sezono. Tako bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki so letos prvič stopili na smuči in spoznali osnovne veščine te zimske rekreacije. In takšnih letos ni tako malo. Nekatere šole na Gorenjskem so organizirale šole v naravi oziroma tako imenovane smučarske tečaje za učence četrtih razredov. Pa tudi v nekaterih delovnih organizacijah so organizirali smučarske tečaje. Med delovnimi organizacijami, ki že več let organizirajo takšne tečaje, je tudi Združeno podjetje Iskra, v kateri jih pripravlja počitniška skupnost. Kakšni so takšni tečaji, kdo se običajno odloča zanje, kako je z opremo in podobnim, smo se pogovarjali s tremi vaditelji smučanja iz Iskre, ki so člani zbora smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja v Kranju. Odon Kančigaj (roj, 1943), elektrotehnik v Iskri, doma iz Kranja (9 let vaditelj smučanja): »Počitniška skupnost ZP Iskra že vrsto let organizira takšne tečaje. Obiskujejo jih v glavnem starši z otroki. Običajno je največje zanimanje zanje med šolskimi počitnicami. Opažam, da se v zadnjih letih odločajo za takšne tečaje starši, katerih otroci so se naučili smučanja v šolah. Sploh so šole v zadnjem času veliko prispevale, da smučanje postaja vse bolj množična rekreacija. Če pa pogledam, kdo se danes med starejšimi odloči za začetni ali nadaljevalni smučarski tečaj, potem bi rekel, da med njimi skoraj ni nekvalificiranih delavcev. Takšen tečaj namreč ni ravno poceni in marsikdo ne zmore teh stroškov. Zato ne bi bilo napak, da bi se sindikalne organizacije, ki sicer enkrat na leto organizirajo smučarska tekmovanja, kar pa je premalo, resneje lotile tega vprašanja in tudi po materialni plati pripomogle, da bi smučanje postalo čimbolj množična rekreacija.« Tone Ravnikar (roj. 1945), analitik v Iskri, doma s Kokrice pri Kranju (7 let vaditelj smučanja): »Smučarski tečaj, naj bo začetni ali nadaljevalni, traja običajno teden dni. Za starejše stane takšen tečaj 1100 dinarjev, za otroke pa 950 dinarjev. K tem stroškom pa je treba dodati še znesek za žičnice. Čeprav je v znesku vračunano vse (tudi hrana in prenočišče), si marsikdo pri nas tolikšnega stroška ne more privoščiti. Pred časom smo naredili izračun, in ugotovili, da bi se nakup opreme, ki ni ravno poceni, splačal, če bi posameznik ali družina smučal najmanj 30 dni v letu in to vsaj tri leta. Takšnega standarda pa si danes praktično ne moremo predstavljati, posebno če vemo, da velika večina delavcev svoj redni letni dopust porabi v glavnem poleti. Zato, kot rečeno, bi k bolj množični smučarski rekreaciji lahko največ pripomogli predvsem sindikati z regresiranjem takšnih tečajev in z ustreznimi dogovori z žičničarji. Kot vem, se je podobne akcije že lotil sindikat v kranjski tovarni Sava.« Roman Pikec (roj. 1940), strojni tehnik v Iskri, doma iz Kranja (12 let vaditelj smučanja): »Rekel bi, da smučanje kljub precejšnjim stroškom iz leta v leto postaja pri nas vse bolj množična rekreacija. Da pa je začetek tako težak, je največja ovira že oprema. Kot rečeno, ta ni poceni. Največkrat pa si jo tudi sami podražimo. Ni namreč vseeno, kakšno opremo kupi začetnik. In ker v večini naših trgovin, ki prodajajo smučarsko opremo, ni pravih strokovnjakov oziroma svetovalcev (razen v Elanovi specializirani trgovini v Begunjah), se dogaja, da prihajajo začetniki na smučišča opremljeni kot vrhunski tekmovalci, in šele čez čas sami ugotovijo, da so odšteli prevelik znesek zanjo. Nekaj pa je pri tem seveda tudi prestiža, saj ni redko, da na smučiščih vidiš pravo modno revijo. Prav zato smo se tudi v Kranju odločili, da organiziramo sejme rabljene in nove smučarske opreme, kjer vaditelji in smučarski učitelji svetujemo, kakšna oprema je za posameznika primerna. Podoben sejem pa imajo že več let tudi na Kokri-ci, kjer ga organizira smučarski klub. Prepričan sem, da bo smučanje pri nas v prihodnje postajalo vse bolj množična rekreacija, vendar pa bo pri tem potrebno sodelovanje in pomoč vseh, ki lahko kaj prispevajo.« A. Zalar Zima v Kropi. — Foto: B. Čušin Komisija preučila razmere KRANJ — Nespoštovanje odločitev in sklepov samoupravnih organov v zobozdravstveni službi kranjskega zdravstvenega doma ni nekaj novega. Ni se pojavilo pred nekaj meseci. Tedaj se je le pokazalo navzven, medtem ko je znotraj kolektiva že dolgo kvarilo medsebojne in delovne odnose. Ko pa so pred nekaj meseci delavci zdravstvenega doma zvedeli, da nekaterih zadev ne morejo urediti, ker so zastarane, zastarane pa so zato, ker sklepi delavskega sveta niso bili uresničeni, so začeli glasno zahtevati, da se razmere uredijo. Zlasti sindikat se je zavzemal za to, da se stvari začnejo urejati, medtem ko je organizacija ZK številčno šibka in zato nima vpliva. Vendar so bila njegova prizadevanja zaman. Zato so sklicali skupni sestanek izvršnega odbora sindikata, sekretariata ZK, predstavnikov samoupravne delavske kontrole in predstavnikov delavskega sveta. Na tem sestanku so sklenili, da je treba z razmerami v zobozdravstveni službi kranjskega zdravstvenega doma sezna- niti občinsko konferenco ZKS in da naj pride v podjetje nevtralna komisija, ki bo proučila razmere in predlagala rešitve. Komisijo je komite OK ZKS imenoval na svoji 20. seji sredi preteklega meseca. Komisija je do sedaj na podlagi podatkov, ki jih je dobila od družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov TOZD Zdravstveni dom in delavcev zobozdravstva proučevala razmere. Opravila je vrsto pogovorov, pregledala delo samoupravnih organov, posameznikov — vodilnih in drugih delavcev. Za objektivno poročanje je pritegnila k delu tudi inšpekcijo dela in službo družbenega knjigovodstva. Na podlagi vseh teh podatkov pa bo komisija v najkrajšem času predala ugotovitve komiteju OK ZKS Kranj. Komite bo na osnovi tega poročila odločal o nadaljnjih ukrepih za ureditev razmer v zobozdravstveni službi kranjskega zdravstvenega doma. O ugotovitvah komisije bomo poročali. L. Bogataj Danes Glas v Bistrici pri Tržiču Bistrica pri Tržiču — Danes popoldne bomo člani uredništva in uprave Glasa obiskali krajevno skupnost Bistrica pri Tržiču, in to v okviru začete akcije »GLAS prihaja k vam«. Čeprav se bomo z vami srečevali že prej, bo naš glavni razgovor ob 17. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Načrtovano srečanje bo razširjeno, saj bo obenem tudi zbor delovnih ljudi in občanov. Z vami bi se radi pogovorili o krajevnih problemih ter dosežkih zadnjih let. Na zboru pa se bomo lahko natančneje seznanili tudi s širšo problematiko tržiške občine. Na zboru delovnih ljudi in občanov bo namreč govora tudi o letošnjem predlogu občinskega proračuna, o predlogu negospodarskih investicij ter uresničevanju sklepov lanskega zbora delovnih ljudi in občanov Bistrice. Čeprav smo že v prejšnji številki obširno pisali o našem srečanju, vas ponovno spominjamo, da boste danes popoldne lahko na kraju samem oddali mali oglas, razložili svoja stališča do posameznih problemov skupnosti in mogoče tudi naročili Glas. Pripravljeni smo sodelovati z vami in vam tudi pomagati. To je naloga glasila konferenc SZDL gorenjskih občin Glas in vseh nas, ki smo skupaj z vami odgovorni, da bo Glas boljši in privlačnejši ter vam še bližji. Torej, na svidenje danes popoldne v Bistrici pri Tržiču! -jk Kolektiv jeseniške Rožce že drugič za rentgenski aparat JESENICE - Delovni kolektiv jeseniškega trgovskega podjetja Rožce, v katerem je zaposlenih 95 odstotkov žena, se je vedno med prvimi odzival raznim solidarnostnim akcijam. Zaposlene žene v tem kolektivu pa so še pred uradnim potekom akcije za zbiranje denarja za nakup rentgenskega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki zbrale denar in se odločile, da med prvimi prispevajo. Njihov takojšen odziv na pobudo bralke našega časopisa je vreden vse pohvale, sedanji odziv na akcijo pa priča, da so delavke jeseniškega trgovskega podjetja ubrale pravo pot. Za drugi prispevek so se delavke odločile na delovnem zboru z utemeljitvijo, da si žele, da Gorenjska čimprej dobi svojo lastno aparaturo. Delavke pričakujejo, da jim bo z nakupom in s sistematičnimi pregledi na Jesenicah in v Kranju prihranjeno precej nepotrebnega čakanja in še več: z nakupom aparature jim bo omogočeno, da sploh opravijo takšne preglede, ker bi se sicer malokatera odločila za pregled v Ljubljani. Menijo, da so s svojim prvim in s svojim drugim prispevkom v višini 10.000 dinarjev povsem uspeli tudi tedaj, če s pravočasnim pregledom obvarujejo samo eno članico svojega kolektiva. Delovne žene in dekleta so se letos odrekle običajni, sicer simbolični obdaritvi za osmi marec, ker so prepričane, da bodo s svojim prispevkom kar najlepše počastile svoj praznik v želji, da bi za prihodnji osmi marec že stali aparaturi tako v Kranju kot na Jesenicah in da bi z njimi dobili tudi ustrezen zdravstveni kader. D. S. Nesreča na železniški progi Kranj, 11. marca - Ob 14.03 se je pred cestnim nadvozom na železniški progi pod gaštejskim klancem v Kranju zgodila huda nesreča. Jože Batistič (roj. 1944) iz Seljakove ulice in Lidija Križ-nar (roj. 1918) iz Križnarjeve poti v Kranju sta prečkala železniško progo. Ko je Batistič že prečkal železniške tire in je bila Križnar-jeva tik za njim, je pripeljal tovorni vlak in Križnarjevo zadel. Odbilo jo je v Batističa in oba sta obležala v snegu. Lidija Križnar je zaradi hudih poškodb med prevozom v bolnišnico umrla, Jože Batistič pa je bil huje ranjen. A. Ž. Obisk pri zamejskih Slovencih Škofja Loka — Pred dnevi so zamejske Slovence v Italiji obiskali predstavniki turističnega društva iz Škofje Loke. V Gregorčičevem domu v italijanski Gorici so Škofjeločani najprej pripravili predavanje spremljano z 230 barvnimi diapozitivi o Škofji Loki ter Selški in Poljanski dolini. Diapozitive za predavanje je pripravil Peter Pokorn, med predavanjem pa so se našim rojakom na oni strani meje predstavili tudi škofjeloški gledališki igralci-amaterji: Jure Svoljšak, Marija Lavrinec in Marija Štrekelj, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Jože Lebar. Ob tej priložnsoti so v galeriji Gregorčičevega doma v Gorici odprli tudi razstavo fotografij, ki prikazu- I jejo Škofjo Loko ter Selško in Poljansko dolino. Fotografije za razstavo so prispevali Tone Mlakar, Andrej Perko, Janez Kališnik, Tomaž Lunder, Peter Pokorn in Franci Ziherl. Podpredsednik slovenske prosvet- l ne zveze Saverij Rožič se je Škofje-ločanom, predsedniku loškega turističnega društva Janku Oblaku, pri- . srčno zahvalil za obisk. Mladi turistični delavci iz Škofje Loke pa so sklenili, da bodo navezali še tesnejše stike s Slovenci v zamejstvu. S člani foto kluba iz Sovodenj v Italiji so se prav na srečanju v Gorici že dogovorili za kar najbolj tesno sodelovanje in za izmenjavo izkušenj. -jg Kranjska Špela mi je že februarja pisala o križih in težavah, ki jih prinaša malo debelejša snežna odeja po mestih in tudi v Kranju. Da smo neodgovorni in ravnodušni, predvsem pa povsem nepripravljeni, kadar naletava sneg, da ne počistimo pločnikov, da nas ne zanima koristna skupna akcija, s katero bi lahko ena dva tri očistili sneg vsaj pred vrtci in tako dalje. Seje hudovala, kranjska Špela, sam pa sem ob njenem pismu pozdravljal odjugo in blago zimsko sončece, ki je samo šlo v najučinkovitejšo akcijo in počasi, a povsem zagotovo odpravljalo stotere nevšečnosti. Pa je njeno pismo obležalo v predalu in se kot tako rekoč vedno uporabno in vedno znova aktualno izkazalo tudi ob nedavnem snežnem metežu, ki nas je znova spravil na rob obupa. Čisto natanko sem proučil vse Špeline pripombe in sijih osebno ogledal in čisto natanko tako se je vse skupaj ponovilo. Pa najbrž kranjska Špelca nima nobenih kvalifikacij jasnovidke, opira se le na naše lagod-je, na izkušnje, ki nas vsaj na tem področju ničesar ne nauče. »Kar bo, pač bo« je naš stalni in vedno pripravljeni odgovor. Špelca, sam ne morem nič, tudi meni namreč ne ostane drugega kot to, da se sprijaznim z negotovim vijuganjem po celo naši flavni magistralni cesti, s ska-anjem preko kupov na pločnikih, s kidanjem pred garažo. Sem se že navadil oziroma so me že navadili in celo tako daleč pripeljali, da sploh več ne preklinjam tistih mimovozečih, ki imajo ob viharnem sneženju kar lepo vzdignjen plug. Bogme, zakaj pa bi mimogrede, ko hite na stranska ali glavna pota, še plužili, če jim tega niso izrecno naročili... Naš bralec je bil 3. marca gost gostilne Stari Mayer, kjer je naročil večerjo, sestavljajočo iz klobase in piva. Natakarici je ponudil 100 dinarjev, nakar mu je vrnila toliko denarja, kot da bi prejela samo 50 dinarjev. Potem sta se sporekla, kajti natakarica ni hotela odnehati, četudi je gost dokazoval, da bankovca za 50 dinarjev v denarnici sploh ni imel. Hotel se je pogovoriti še s šefom, ki pa je bil odsoten in dostopen šele naslednji dan. Gostu M. S. se je zgodila krivica, zato je naslednji dan poiskal še šefa, ki pa priča dogodka ni bil, zato je izjavil: »Kar prijavite ali pa dajte v cajtenge!« Gost M. S., ki je bil zares ogorčen, je storil oboje: prijavil zato, ker je bil oškodovan, »dal v cajtenge« zato, da bi posvaril.. ■