AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 46
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 25TH, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Nemški fašisti so začeli nasilno nastopati proti katoliškim organizacijam
Berlin, 24. februarja. V Nemčiji se vrši te dni strahovit, Volivni boj. Dne 5. marca so volitve po vsej nemški republiki ;-a parlament. Enako komunisti kot fašisti so strašno nasilni. Tekom treh tednov, odkar je vodja .fašistov, Hitler, pre)vzel vodstvo nemške republike, in ko je razvil parlamentarni boj, in dnevni spopadi so na vrsti. 63 oseb je bilo ubitih v uličnih spopadih. Zadnje čase so se pa začeli spopadati fašisti in katoličani. Dočim so fašisti prej obračali vso svojo pozornost na-Dtam komunistom, je prišlo včeraj do silnih spopadov med centrists kot se nazivljejo pristaši katoliške politične stranke v Nemčiji, in med fašisti. V mestu Muenster, Vestfalsko, so >meli katoličani zborovanje. Fašisti so vdrli na zborovanje in začeli s stoli biti po glavah navzočih katoličanov, katerih so nad 30 nevarno ranili. Politični shod se ni mogel vršiti. V Krefeldu so fašisti napadli zbo-l'tvanje katoličanov in nevarno ranili bivšega delavskega ministra Stegerwalda. O enakih nasilnostih od strani nemških fašistov se poroča iz skoro slehernega volivnega okraja v Nemčiji.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Bitka v Akronu
Akron, Ohio. 24. februarja. Ko je šerif Potts z osmimi podočniki skušal izgnati iz stanovanja neko družino na Water-loo Road, se je zbralo več sto ljudi, ki so protestirali. Ljudje E« niso hoteli umakniti niti po-lem ne, ko je šerif zagnal plinske bombe med ljudi, nakar je xačel s svojimi pomočniki rabiti Revolverje. Ena oseba je bila ^njena in en pomožni šerif, ljudje so metali kamenje in °Peko na deputije. Sedem oseb bilo končno aretiranih. Komunisti so pozneje poslali odbor mož v zapore, ki naj zahteva °Prostitev aretiranih ,toda so bi-n pregnani od pomožnih šerifov.
-o-
Slabi časi za nekdanjega župana v New Yorku New York, 24. februarja. — Sivši newyorski župan, James ^alker, eden največjih izkoriščevalcev mesta New York, se Cmerava vrniti v marcu v New kjer bo uredil svoje finančne zadeve, ki se nahajajo v Jako bornem stanju. Po tem "Pravilu se bo pa vrnil zopet v ^'ancijo, kjer se namerava stal-n° naseliti.
članice podružnice št. 6 S. ž. Zveze v Barbertonu so ustanovile "šivalni klub." V potrebni odbor so bile izvoljene: Mrs. Frances Smrdel, Mrs. Frances Žagar in Mrs. Jennie Troha. Klub je bil ustanovljen, da imajo vse članice enake pravice in se učijo pri tem stvari, ki so potrebne m vsakdanje življenje. Tekom zimske sezone bo imel klub sestanek enkrat na teden. Prvo nedeljo v mesecu marcu bo prihodnji sestanek.
Joseph Kenda, Darragh, Pa., je šel 15. feb. zjutraj zdrav na delo v premogovnik, ob dvanajstih pa je bil že mrtev. Podsu-lo ga je kamenje v rudniku. Zapušča družino in brata.
V Cliff Mine, Pa., sta se civilno poročila Mr. John Suša in Miss Margaret Jaki, oba člana SNPJ.
22 letni John Bašal v Milwaukee, Wisconsin, je bil obsojen na 6 mesecev zapora radi vloma v gasolinsko postajo. Fant se je izgovarjal, da je potreboval denar za ženitev.
--o-
Župan zniža ceno vodi
župan Miller je včeraj naznanil, da bo v pondeljek sledilo drugo znižanje cen mestne vode. Prvo znižanje je bilo določeno novembra meseca in je znašalo 16 odstotkov, sedaj pa sledi drugo znižanje, ki znaša 10 procentov, tako da bodo prihodnji računi za vodo na podlagi računa, ki je bil sedaj zaključen v vodovodnem oddelku. Ta račun kaže, da je mesto naredilo tekom lanskega leta $1,063,392 čistega dobička pri vodi. To bi pomenilo, da se računi za vodo znižajo za 20 odstotkov. Toda župan želi, da ostane $400,000 v blagajni za razširjenje vodovoda, $200,000 pa se bo vrnilo odjemalcem- vode na depozit. Tudi predmestjem se bodo računi za vodo znižali.
Kitajci se ne bodo zlepa po-dali Japoncem. Priprav-Ijajo novo armado
Sanjaj, 24. februarja. Ki-ajska vlada je danes hitro odgovorila na ultimatum Japonce, v katerem se zahteva, da Kitajci izpraznijo svojo provinco Jehol, katero si nameravajo prilastiti Japonci. Kitajska vla-Ja je is javila, da bo branila provinco Jehol z vsemi mogočnimi sredstvi. In dočim se kitajski in japonski državniki prepirajo med seboj, se japonska armada jjačuje dnevno na Jehol fronti, fang Ju Lin, kitajski governer Jehola, izjavlja, da se nahaja pred mestom 30,000 mož japonske armade. Zrakoplovci so xmbardirali mesto, in kitajsko prebivalstvo je v strahu pobegnilo. Da Japonci ne napredujejo hitreje je vzrok, ker so pota tam zamrznjena in japonska armada ne more zavzeti po-iicij, kc-t bi jih rada za splošen napad. Da se Kitajska ne more bolj odločno zoperstaviti Japoncem, so krivi notranji kitajski boji med raznimi strankami.
-o-
Bavarci nameravajo ponoviti svojo kraljevino. Hin-denburg je vznemirjen
Muenich, Bavarska, 24. februarja. Tu so se razširile govorice, da nameravajo bavarski monarhisti razklicati Bavarsko ! za kraljevino in vzpostaviti nek-danjo kraljevo rodbino Wit-telsbach zopet na kraljevi pro-' štor. Te novice, ki so včeraj do-j spele v Berlin, so močno razbu-! rile predsednika nemške republike, Hindenburga. Slednji je dobil novico tekom večerje, katero je priredil nemškim generalom. Nemudoma je zapove-dal, da pride v telefonski pogovor z Monakovem. Poroča se, da je dobila sedma divizija nemške armade, ki je nastanjena na Bavarskem, da koraka proti Monakovem takoj, ko dobi povelje, da so monarhisti poskusili s "pučem." Medtem se tudi i poroča iz Berlina, da je nemški i kancler Hitler ^sporočil bivšemu jkajzerju, da "čas še ni zrel," da i bi Nemčija zopet dobila monarhijo. Tozadevno je bila kajzer-jeva druga žena, Iiermina, v Berlinu, toda se je morala vrniti v Doorn brez vsakega uspeha. --—o-
Novo uredniško poslopje dnevnika "Ameriška Domovina," v katerega se selijo danes uredništva: "Ameriške Domovine," "Glasila K. S. K. Jednote" in "Nove Dobe," glasilo J. S. K. Jednote. Na levi je vfrcd v uredniške in poslovne prostore "Ameriške Domovine," na desni je vhod v uredništva "Nove Bobe" in "Glasila K. S. K. J." V prvem nadstropju, spredaj, se nahaja uredništvo "Glasila," in takoj za tem so uredniški prostori "Nove Dobe." Zadaj za tem uredniškim poslopjem se nahaja tiskarniško poslopje, zgrajeno pred 9. !eti, toda tega poslopja ne vidite na sliki. Kontraktorja Mole in Satkcvie sta postavila poslopje, ki je kras naselbini. Poslopje je fotografiral Bukovnik Studio.
"Plain Dealer"
Največji angleški časopis v Clevelandu, "The Plain Dealer" •^inaSa v petkovi številki kos ^cdovine slovenskega dnevni-a "Ameriška Domovina" in 1)rijazno omenja selitev našega v nove prostore. Tudi iskrena hvala, kolegi!
"Teta na konju"
Ker je glavni igralec v »8H "Teta na konju," ki bi Se imela vršiti v nedeljo 26. februarja, nagloma zbolel, ®e igra ne bo vršila, pač pa Je prestavljena na nedeljo marca. Igro bi imelo vPrizoriti dramsko društvo 'Krka" v Slovenskem Na-^dnem Domu na 80. cesti.
Sposobno Vodstvo?
Vodstvo Collinwood High šole je dalo v sredo, na praznik, v shrambo $600 lekarnarju Levitt, kar se je nabralo v šoli tekom dneva. Na banko se denar ni mogel oddati, ker so bile banke radi praznika zaprte. In ko je Levitt drugi dan prišel v lekarno, sta ga napadla dva bandita, ki sta zahtevala dotič-ni denar. Levitt ga je dal, in šola je izgubila $600. Zakaj šolsko vodstvo oddaja javni denar privatnim ljudem? So druga pota, kako se shrani denar.
Klub društev SND
želite mogoče lepo nagrado v denarju, v gotovini? V današnjih časih bo gotovo vsakdo posegel po dolarju, ako ima priliko. In to priliko imate na sijajni maškeradni veselici, katero priredi Klub društev S. N. Doma, na pustni torek, 28. februarja, v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. Pustni torek je splošno znan med našimi ljudmi kot dan in večer zabave, za stare in mlade. Okusna jedila in prvovrstna pijača bo vsem gostom na razpolago. In igrali bodo Hojerjevi. Trije bogati dobitki so pripravljeni za maske, vsi v denarju. Vstopnina je pa samo 25 centov.
Ogenj v ječi
Iz Columbusa se poroča, da je nastal ogenj v državnih zaporih, ko je neki jetnik nemarno vrgel cigareto med smeti. Ogenj so takoj pogasili.
V nedeljo imajo naše žen-ske sijajno prireditev
Katera zavedna Slovenka v Ameriki, zlasti pa v Clevelandu, ne pozna danes prve in edine slovenske ženske organizacije v Ameriki ? Slovenska ženska Zveza je to! Trideset let so naše slovenske ženice in dekleta spale v Ameriki in prepustile vse društveno, organizacijsko in kulturno delo — možem in fantom. Imeli smo sicer ženska podporna društva, toda so delovala le v smeri podpore, in šele Slovenska ženska Zveza je po-prijela slovensko ženo in dekle k lepšim idealom ženske zavesti v Ameriki. Da je bila ideja zdrava in koristna za slovenske ženske in dekleta v Ameriki, nam kaže sijajno število članstva, ki se je oprijelo te vzorne organizacije. Samo v Clevelandu in okolici šteje Slovenska ženska Zveza skoro 2500 članic, ki so včlanjene v nekako 12 podružnicah. In vse te podružnice bodo v nedeljo, 26. februarja, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. skupno vprizorile predstavo, igre, jumetne plese, pevske zbore, angleške in slovenske predstave, da kaj takega zlepa še nismo imeli. Slovenske žene in dekleta, pa tudi vi, možje in fantje, ki ste zavedni svojega rodu, pridite v nedeljo v Slovenski Dom. Za 35 centov boste uživali predstavo na odru, kot še niste prej imeli priPike. Narod je prijazno vabljen.
--o-
Na operaciji
Mrs. Helena Moze, 718 E. 156th St., se nahaja v Lakeside bolnici radi operacije. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni.
* 30 oseb je umrlo radi mrzlice v Manzanillo, Kuba.
Stotisoči poslušajo
V nedeljo, 26. februarja, bo stotisoče Slovencev in Slovenk, njih prijateljev, pa tudi Amerikancev, poslušalo de luxe slovenski radio program, katerega je preskrbel slovenski dnevnik "Ameriška Domovina" slovenskemu narodu v Ameriki ob priliki 35-letnice svojega obstanka kot pošten slovenski časopis v Ameriki, pod vodstvom dr. William J. Lau-scheta. Iz pisem, ki smo jih dobili zadnje čase iz Pennsylvanije, West Vir-ginije ali Michigana in drugih držav, vidimo, da je tisoče naših rojakov v malih naselbinah po raznih državah prijetno izne-nadenih vsako nedeljo, ko se razpošilja slovenski radio program iz Clevelan-da. To nedeljo pa, 26. februarja, bomo pa imeli dva slovenska radio programa, in sicer običajnega, od 3:30 do 4 popoldne, potem pa de luxe slovenski radio program, od 5. do 6. ure popoldne na WJAY radio postaji. Vodstvo radio postaje nam je dalo vse ugodnosti in izvanred-no so skrbeli, da pride slovenska glasba in petje do polnega vžitka. Zlasti tudi opozarjamo na slovenski govor urednika "Ameriške Domovine" ob tej priliki. Pripravite svoje aparate v nedeljo. Imeli boste imenitno zabavo.
Skupna društva vabijo v nedeljo v Grdina dvorano
Prcdpustna nedelja je v nedeljo, 26. februarja. Kot čita-mo v raznih slovenskih časopisih se bo na to nedeljo, kljub vsej depresiji in krizi vršilo najmanj 200 raznih 'veselic, iger, zabav in koncertov v slovenskih naselbinah. In če je kdo zmožen prirediti dobro zabavo, so to gotovo skupna slovenska društva, ki spadajo k fa-ri sv. Vida, in ki so se namenila prirediti v nedeljo, 26. februarja, skupno veselico in prijetno domačo zabavo v Grdinovi dvorani. Letošnji post bo izvanred-no dolg. Velikanoč je šele 16. aprila, zato pa lahko v nedeljo se nekoliko živahno zavrtite. In pridite vsi, starejši in mlajši. Pcštena zabava v domačem krogu vam bo vsem koristila, vi vsi skupaj pa boste koristili svoji domači fari, da olajšate težko breme. In Hojerjevi bodo igrali. Prišli bodo direktno od slovenskega radio programa, potem pa že veste, da boste imeli vsi "good time." Vstopnina je samo 25c. V nedeljo večer v Grdinovo dvorano!
-—o-
šole zapirajo
Šole v Maple Heights, v bližini Clevelanda, bodo zaprli' 1. marca, za 14 dni, toda jih ne bodo odprli, ako državna posta vo-daja ne dovoli pom6či. Enako | se bo zgodilo tudi s šolami v Parma, Euclid, Bedford, Berea, . Garfield Heights. Vsem šolam pomanjkuje denarja. Omenje-y.e šole bodo zaprli 1. aprila in ne bodo odprte tudi za drugo sezono ne, če ne dospe finančna pomoč.
* Ponovni politični nemiri so izbruhnili na Kubi.
Pogumen lekarnar
Ljudje se le preveč bojijo ro-)arjev. Malo hitrega pomisleka in korajže vam v največ slu-iajih pomaga. Samuel Berger Ima lekarno na 11804 Superior Ave. Pa je prišel k njemu ro-;ar, kupil glavnik, in ko mu je Berger hotel dati drobiž, je ropar potegnil revolver in zapove-lal roke kvišku. Lekarnar ga je pa v naglici udaril po roki, da je padel revolver na tla, potem ga pa začel obdelovati s pestmi in ga pobil na tla. Neki odjemalec, ki je prišel medtem v lekarno, je poklical policijo, ki je odgnala nespretnega roparja v zapor.
Se zahvaljujejo
Tvrdka A. Grdina in Sinovi sporoča, da jim je ravno vrnjen avtomobil, ki se je nahajal od časa nesreče na 62. cesti v popravilu v mestni garaži. Mesto je dalo avto popraviti na lastne stroške, in avtomobil je sedaj kot bi prišel nov iz tovarne. Tvrdka se za to delo iskreno zahvaljuje mestnemu gasilskemu oddelku in Mr. Frank Lauschetu, ki je tozadevno posredoval.
Maškeradna veselica
ženski odsek Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. priredi na pustni torek v Slov. Del. Domu veliko maškeradno veselico. Pomnite, da je na tej veselici 25 prav lepih daril za maske. In godba Bled bo skrbela za vesele valčke in poskočne polke. Prijazno ste vabljeni k obilni udeležbi.
Društvo sv. Krunice
Hrvatsko dekliško društvo sv. Krunice priredi svoj maškeradni ples v nedeljo, 26. februarja v cerkvi dvorani sv. Pavla na 40. cesti. Pričetek ob 7 :30 zvečer. Igrala bo izvrstna tambu-raška godba, ki je znana po svojih radio programih. Deset nagrad bo darovalo društvo za najboljše maske. ^Prijazno so vabljeni Hrvati in Slovenci.
Naznanilo
Vsem društvom, ki pobirajo asesment v S. N. Domu, v prijazno naznanilo: ker bo v soboto zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma, se bo pobiral asesment v gornjih dvoranah št. 1 in 2. Prosi se vse tajnike društev, kot tudi članstvo istih, da to vpoštevajo. — .John Tavčar, tajnik S. N. Doma.
Čermak se bori
Chicago, 25. februarja. Danes zjutraj v soboto so injecira-li županu čermaku že šestič glucose, potem ko se je prebudil iz lahnega spanja. Zdravniki, ki* se mudijo okoli župana, ne morejo vedeti, ali bo čermak ozdravel ali ne. Pravijo, da ima priliko, da ozdravi, toda garantirati ne morejo ničesar, šest najboljših zdravnikov Specialistov se mudi okoli čermaka. Iz Chicage so dospeli njegovi sorodniki. -o-
Prosi se priče!
Mr. John šlogar, naš prijatelj Šlogar, prosi one rojake ali priče sploh, ki so bile navzoče dne 6. februarja, med 6:50 in 7:00 uro zjutraj na 55. cesti in St. Clair Ave., in ki so videli, da je bil Jamšek povožen, da se zgla-sijo. Kdorkoli kaj ve o tem, je prav prijazno prošen, da se zgla-si pri Mr. Jamšku na 1023 E. 63rd St.
žalcstinka društva Zvon
Danes večer, ob 9. uri, zapoje društvo "Zvon" žalost i nke svojemu umrlemu sobratu Fr. Novaku, 3741 E. 77th St. Pevci in pevke, pridite in izkažite z milo pesmico čast in spomin svojemu spoštovanemu bratu.
Nesrečni roparji
Dočim je število ropov, roparskih napadov in vlomov nenavadno številno v letošnjem letu, je pa tudi policija j ako živahno na delu. Sest roparjev je bilo letos že ustreljenih od policije, 37 roparskih vlomilcev je bilo ranjenih, in 42 aretiranih.
Čestitke
Ob priliki selitve uredniškega osebja "Ameriške Domovine" v novo;moderno poslopje, podpisani iskre-no čestita vodstvu in lastništvu "Ameriške Domovine" in želi najboljšega in obilnega uspeha dnevniku in podjetju "Ameriške Domovine." — Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. Jednote.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
?.a Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameri&ka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post OSice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83	No. 46, Sat,, Feb. 25th, 1933
Ob 35-letnici
Zgodovina je učiteljica življenja. Zgodovina nam lepo po vrsti našteva dogodke preteklega življenja, kaže nam vse dobre in slabe strani človeštva, zgodovina nam jasno govori: spoznavaj samega sebe! Ta zlati rek ne velja le posamezniku, ampak prav tako vsemu narodu. Vsak narod bi moral poznati razmere, v katerih so živeli njegovi očetje in matere, vsak narod bi moral poznati svojo preteklost. Iz zgodovine zajema vsak narod svojo moč v ostrem boju za obstanek, modre nasvete, kako si priboriti boljšo bodočnost.
Tudi naš plemeniti, korenjaški, vzorni slovenski narod bi moral poznati svojo zgodovino. Nimamo sicer ponašati v svoji zgodovini s slavnimi kralji ali svetovno znanimi čini. Tam, kjer so mogotci sveta delili oblast, kjer se je odločevala usoda Evrope, odkoder prihaja naš milijon in pol duš broječi slovenski narod, tam Slovenci niso imeli nikdar odločilnega vpliva. Toda zgodovina slovenskega naroda ima svoje posebne zanimivosti, svoje značajnosti in pomen. Kaže nam predvsem, kako se je naš slovenski narod neprestano boril za svoj obstanek, za svojo domačijo, za svoj napredek, kako je naš narod trpel in delal. Tudi taki spomini budijo ljubezen domovinsko, užigajo zavednost in zaupanje v svojo moč.
Slovenec v naši stari domovini ni priseljenec, kakor sta se tja priselila Nemec in Italijan, temveč biva na svoji zemlji že iz onih pradavnih časov, ko so si prvi ljudje iskali domovanj v Evropi. Kot poje naš Valentin Vodnik: "Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, — če ve kdo za druz'ga, pove naj od kod?" V resnih in veselih, v slabih in dobrih časih je živel naš mali, toda čvrsti in značajni narod skozi dolga stoletja na svoji zemlji, dokler mu ni slednja postala pretesna ali preubožna, in tisoče naših sinov je odšlo po svetu iskajoč si boljših življenskih razmer.
Od leta 1883 pa vse do leta 1924, ko je sicer prej gostoljubna Amerika zaprla vrata naseljencem, se je naselilo v Cleveiandu kakih 80,000 naših rojakov. Tisoče teh je od tedaj že pomrlo, se preselilo v druge kraje ali se pa zopet za stalno vrnilo v domovino. Danes nas je v Cleveiandu nekako 35,000 Slovencev, ali nekaj več kot dva odstotka vseh Slovencev na svetu.
V naselbini v Cleveiandu, ali kot jo zovemo metropolo, centrum slovenskih naselbin v Ameriki, je ustanovil leta 1898 podjetni in priljubljeni slovenski mož, gospod Anton Kline, prvi slovenski časopis. To je bilo pred 35. leti. Usta-novnik tega prvega slovenskega lista v naselbini, "Narodna Reseda," kot se je nazival, še danes živi in je spoštovan župan v Gornji Straži na Dolenjskem, obenem pa član jugoslovanskega parlamenta. Temu ustanovitelju in gorečemu narodnemu delavcu pošiljamo danes, mi, njegovi nasledniki na časnikarskem polju v Cleveiandu, čuteče in iskrene pozdrave v domovino ob priliki 35. obletnice obstanka slovenskega časopisa "Ameriška Domovina." Tekom 35 let svojega obstanka je imel naš časopis štiri različna imena, toda mi ga bomo nazivali le "Ameriška Domovina," pod katerim imenom je poznana zadnjih 14 let.
S pomočjo časopisa je g. Anton Kline takoj začel delovati na družabnem, kulturnem in prosvetnem polju. S pomočjo časopisa je zbral skupaj prvo slovensko sokolsko društvo v Ameriki, ki še danes obstoji in deluje. 'Ameriška Domovina" se je tudi takoj od svojega pričetka trudila in delovala, da so se naši ljudje amerikanizirali, da so postali državljani. Takoj v prvi številki pred 35. leti je bil priobčen oklic na rojake v Cleveiandu, da postanejo državljani, da ustanovijo političen klub in se borijo za napredek naših ljudi. Uspeh ni izostal. Nekako 18,000 ameriških državljanov slovenske narodnosti imamo danes v metropoli, imamo odličnega mestnega sodnika rojaka, imamo policijske in državne pravdnike, mnogo izurjenih mož v važnih mestnih uradih, in nekako 400 oseb v mestnih službah.
"Ameriška Domovina" je bila prva, ki je začela delovati za ustanovitev Slovenske Narodne Čitalnice, ki je danes največja slovenska čitalnica v Ameriki, ustanovljena po, urednikih "Ameriške Domovine" v letu 1906. In zopet je bila "Ameriška Domovina," ki je sprožila idejo za ustanovitev Slovenskega Narodnega Doma, ki se je tudi uresničil in je danes naša najbolj ponosna slovenska stavba v Ameriki. Ne samo to, slovenski Cleveland ima danes še šest drugih krasnih stavb, zvanih narodni domovi, kjer se zbira narod v kulturne in družabne namene. Naš časopis je neprestano bodril rojake, da se zbirajo v pevskih zborih in društvih, v dramatičnih klubih, za vsak kulturni in prosvetni korak je bilo vedno polno prostora na razpolago v "Ameriški Domovini."
Že v letu 1917 je časopis omenil, da bi metropola morala dobiti svoj lastni denarni zavod, ker stotine slovenskih društev in slovenskih trgovin, in tisočeri naši zavedni delavci, ki so imeli uspeh na vseh drugih poljih, ga bodo gotovo imeli tudi na finančnem polju. Že leta 1920 se je uresničila ta ideja, pošteni in izkušeni možaki so ustanovili prvi slovenski denarni zavod v Ameriki, The North American Trust Co., ki ima danes malodane šest milijonov slovenskih in hrvatskih dolarjev premoženja. To je vaš denar, in z njim gospodarijo možje voditelji tako skrbno, previdno in razumno, da je dobila slovenska banka častno priznanje od državnih oblasti kot vzor banka. The North American Trust ima tako. zaupanje v finančnem svetu, da mestna vlada, državni bančni oddelek, šolske in okrajne oblasti in sa-
ma vlada Zedinjenih držav hrani svoj denar v tej močni, pošteni zanesljivi slovenski banki. Rojaki v Cleveiandu kot tudi po širni Ameriki, poslužujte se v vseh finančnih zadevah te močne in zanesljive, edine slovenske banke, The North American Trust Co. v Cleveiandu.
"Ameriška Domovina" je vsem stotinam ostalih naših trgovcev katerih je preštevilno, da bi jih mogli omenjati tu, iskreno hvaležna za tako obilno, uspešno in radodarno podpiranje tekom 35 let obstanka. Da je pa bil listu obstoj za-siguran, da se je mogel razviti iz malega mesečnika, v največji slovenski dnevnik v Zed. držav, se pa imamo v prvi vrsti globoko in hvaležno ozreti na svoje lojalne, zveste in poštene naročnike. Ne bomo trdili, da imamo največje število naročnikov, toda ponosno pa lahko trdimo, da imamo najbolj zveste, in poštene'naročnike, katerih je še danes par sto, ki čitajo "Ameriško Domovino" od prvega začetka, ki so bili ves čas zvesti naročniki, v slabih in dobrih časih. "Ameriška Domovina" je ponosna na svojo tisočero armado značajnih, lojalnih naročnikov, katerim danes pošilja gorko zahvalo po širnih Združenih državah in jih prosi, da se držijo naših vrst, da bomo s skupnimi močmi, brez zavisti, poštenih namenov in značajne volje še marsikaj doprinesli narodu v napredek, korist in ponos.
Poslopje, v katerega se te dni seli uredništvo "Ameriške Domovine" je glasom izjav državnih in mestnih stav-binskih nadzornikov, popolnoma moderno, sanitarno v vseh ozirih, popolnoma proti ognju varno poslopje. To lepo zgradbo sta postavila slovenska stavbenika John Mole in Matt Satkovič. Ne samo, da zgradba sama hvali mojstre in slovenske delavce, ki so bili zaposljeni pri njej, pač pa je tudi vse tako solidno narejeno, poleg tega pa po tako zmerni ceni, da ne moremo kaj, da ne bi obeh naših stavbenikov krepko priporočili vsem, ki mislijo to ali ono graditi. John Mole in Matt Satkovič sta dva zanesljiva, poštena stavbenika, ki vam postavita zgradbo popolnoma po vaši volji in okusu, računata vam pa manj kot tuji kontraktorji. Obema, Moletu in Satkoviču, prav iskrena hvala in priznanje in priporočilo vsem. Enako iskrena zahvala tudi vsem delavcem, ki so bili zaposljeni pri stavbi.
Da se je stavba omogočila, smo v prvi vrsti globoko hvaležni našim zvestim, poštenim naročnikom. Oni so nam k temu pomagali. Poleg njih pridejo slovenski trgovci, ki so ves čas z oglasi podpirali "Ameriško Domovino," ker so vselej vedeli, da ima dnevnik poštene in zanesljive naročnike, ki znajo tudi kupovati pri domačih trgovcih. In tretjič, naša globoka zahvala gre spoštovanim slovenskim društvom in organizacijam, zlasti Slovenski Dobrodelni Zvezi, Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti, Jugoslovanski Katoliški lednoti in drugim organizacijam, ki so nas vedno tako obilno podpirale s številnimi tiskovinami, katere naša unijska tiskarna vselej točno, lično in po najbolj zmernih cenah izvrši. Tisočera in iskrena hvala vsem!
V dolžnost si štejemo zahvaliti se našim lojalnim slovenskim unijskim uslužbencem v tiskarni. Bolj zvestih, spretnih in zanesljivih delavcev boste dobili v malokateri drugi tiskarni Amerike. V veliki meri so pripomogli k napredku podjetja. Mnogi so pri nas že 20 in več let. Na take fante je upravičeno lahko ponosno vsako podjetje.
"Ameriška Domovina" je delovala ves čas obstanka v pravi narodni smeri. Držala se je zavedne večine naroda, se borila za narod na vseh poljih. Iz naroda prihajamo, za narod delovati je naša dolžnost. Upamo, da bomo tudi to silno depresijo v kratkem pokopali in upamo, da našemu narodu zasinejo lepši dnevi in zlasti iskreno upamo, da za-sine tudi našim zasužnjenim bratom Primorcem in Krašev-cem solnce svobode, kot poje naš pesnik:
Prehlad vodi do pljučnicc
Vavujte se prehlada z rednim čiSčenjem drobovja. Imejte črevesje v redu in odstranite strupene pline. Vzemite
Trinerjevo grenko vino
Če verjamete al' pa ne.
ce vedno zadovoljne zapuščajo zboroyalno dvorano.
Prihodnja seja bo 9. marca. Vse sestre ste prošene, da se iste udeležite.
V imenu društva vabim na obilno udeležbo vse članstvo Slovenske Dobrodelne Zveze za večer 15. marca.
Za napredek društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ: N. Kalan, predsednica.
Balantov Lojze mi je iz Lo-raina garantiral, da bom šel lahko na ples, ki ga imajo danes
Seje se vršijo vsako 3. nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Pozdrav !
Rose Vatovec, tajnica, 10801 Prince Ave.
Oh, pridi dan že, ura pridi jasna, ko prosti bodo naši vsi sinovi in združeni slovenski vsi domovi, naš tožni Korotan, goriška Brda krasna, naš slavni Trst, in naše Istrijansko.
Da bomo vsi svobodni in veseli i iz dna presrečnih src mogočno peli: Buči, buči, morje Adrijansko, nekdaj bilo in zopet si slovansko, morje, morje, morje Adrijansko!
DOPISI
Cleveland, O. — Ker imamo priliko v glasilu SDZ, da se lahko od časa do časa razgovorimo med članstvom, naj bo tudi meni dovoljeno, da se izrazim in spoi-očim, da je še vedno življenje pri prvem ženskem društvu, ki pripada Slovenski Dobrodelni Zvezi. Da je ta organizacija za nas najboljša, to vemo vsi danes najbolj, ko v tej silni depresiji nudi članstvu kolikor mogoče največje ugodnosti za plačevanje asesmentov. Vsi dolgoletni člani in članice, prizadeti v tej krizi, si lahko samim sebi izposodimo za asesment. In ko bo doba potekla, v kateri imamo vsi pirliko si izposoditi, vsaj, upamo, da se bodo razmere izboljšale, ko bomo lahko naprej plačevali in tako ostali pri organizaciji. ,Vsak član ali članica pripada tudi društvom, kjer je poznan in ima prijatelje. Za vsako dobro članico se bo društvo zavzelo, da po možnosti pomaga z plačevanjem.
Danes, ko se vsi in vse najbolj potrebujemo in lahko največ pokažemo, da smo bratje in sestre, je potrebno, da se družimo pogosteje in vršimo svoje bratske in sestrske dolžnosti na-
pram članstvu. Ker pa najbolj v teh resnih časih rabimo malo razvedrila, so članice društva Svobodomiselne Slovenke sklenile prirediti card party na večer 15. marca v spodnji dvorani S N. Doma. Ta večer bo tudi dana prilika članstvu mladinskega oddelka, da nas obiščejo z mamicami, katere so članice društva. Pripeljite vaše mlajše, cenjene članice, ker tudi oni naj vedo, da pripadajo skupini in se tako oživijo v društveno življenje.
Zabava omenjeni večer bo prav domača in prijateljska. Za igranje kart bo vse pripravljeno. Pri vsaki mizi bo oddana nagrada. Kdor ne igra kart, se bo lahko zabaval prosto in domače. članice hočemo tudi vsakega pogostiti s čajem in prigrizkom popolnoma prosto.
Vse članice ste iprošene, da gotovo pridete in pripeljete svoje družine in prijatelje. Naše društvo, Svobodomiselne Slovenke, ima jako dobro in zavedno članstvo, katero po možnosti pomaga prizadetim v depresiji. Poleg tega imamo po mesečnih sejah vedno prijateljske in zabavne pogovore, tako da člani-
Cleveland (Collinwood), O.—
Marsikateri collinwoodski rojak ali rojakinja se vprašuje: kam bomo šli v nedeljo si preganjat dolg qas potem, ko se bo zaključil slovenski radio program, na katerega se tukajšnji rojaki že naprej vesele. Obeta se nam namreč, da bo nekaj izvan-rednega, kar še nismo slišali v tej sezoni. Ker so pa sedaj dolgi zimski večeri in slovenski radio program se zaključi v nedeljo ob šestih zvečer, nam preostaja še dosti prostega časa.
Da bomo imeli ves dan dosti duševnega užitka, bodo pa preskrbele članice združenih podružnic Slovenske ženske Zveze, katere priredijo skupno igro in veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ne bom dolgo poročala, kaj vse bo na programu, kajti to so storili že drugi. Omenim naj samo to, da bomo imele kralja in kraljico na odru in kakor sem čula, nas bo posetil tudi sam Charli Chap lin. Torej kakor se vidi bo smeha na koše. ■
Kar se pa tiče druge postrežbe, bo pa taka, kakor jo morejo dati samo članice Slovenske ženske Zveze, če kdo ne verjame, naj samo vpraša one, ki so že posetili naše prireditve v preteklosti. Za .plesaželjne bo skrbela Jack Zorcova godba, ki bo proizvajala komade za stare in mlade. Ker sta zadnje dni kongres in senat odglasovala, da se odpravi 18. amendment iz ustave Zed. držav, se bomo me takoj poslužile te odločitve in bomo skrbele vza žejna grla samo z mehkimi pijačami, to pa radi tega, da zadovoljimo tudi tiste, ki imajo bolj slabe zobe. Koliko "prufov" ima, se pa ne bo gledalo. Obenem pa povabimo tudi Jakata, da nas poseti ta dan s celim njegovim štabom mar-jašarjev, za kar jim bomo rezervirale posebno mizo. Ako se ne odzove temu vabilu, bomo vsaj vedele, kako je s to stvarjo, namreč, če ima Johanca odločilno besedo.
Ob koncu tega pisanja vas torej še enkrat \vljudno vabimo vse skupaj, da se udeležite te naše prireditve. Deležni boste obilo zabave proti mali odškodnini, kajti vstopnina je za igro in ples le 35 centov, samo za ples pa 25 centov. Na svidenje v nedeljo ob sedmih zvečer.
Mary Holko, članica št. 10 SŽZ.
Cleveland (Collinwood), O.-—
Bral sem, ko ste pisali, da po zivlja "Enakopravnost" vse delavce in delavke, društva in trgovce na protestni shod, da za-branijo selitev Ameriške Domovine v svoje lastne prostore. To je nekaj nezaslišanega in nekaj gorostasno fanatičnega od strani uredništva Enakopravnosti. Po mojem mnenju še sedaj niso dobili vse pameti nazaj, ki so jo razdali s tisto slavno "Pametjo."
Jaz pa obratno pozivljem vse cenjene naročnike Ameriške Domovine iz Clevelanda, da pridemo skupaj in pomagamo pri selitvi v novo poslopje. Saj časa imamo dovolj.
Torej rojaki, sedaj vidite, kateri list je za napredek! Narod naj sodi o takem postopanju od strani uredništva Enakopravnosti! F. K., naročnik. -o-:—
Gostovanje pri "Iliriji" v Collinwoodu
Lorain, O.—Dva busa, nabito
Cleveland (Newburg), O. —
Napisala bi rada par besed o našem pevskem in podpornem društvu "Cvet." Akoravno so slabi časi, pa vseeno društvo napreduje s člani in članicami in redno obdržava svoje pevske vaje. V nedeljo 19. februarja je pristopilo 11 članov in članic, ki so bili z veseljem sprejeti. Pristopite, cenjeni rojaki in rojakinje, k društvu Cvet, ki vam nudi pomoč zlasti v slučaju bolezni, poleg tega imate pa lepo zabavo s petjem. Lepa hvala vsem novopristoplim članom in članicam. Gotovi smo, da nam bodo pomagali naše društvo še bolj razvijat in ga pripeljat še do večje popolnosti.
Bliža se pomlad, rožice bodo oživele, kar bo simbol za društvo Cvet, da pristopi zopet kaj novih članov. Da se bo tudi društvo razvilo in razcvetelo v mogočen cvet, ki bo razširjal svoj blagodejen vonj na vse strani.
polna Lorainčanov in še avtomobili zadej, se pomičemo proti Collinwoodu. Ilirija je povabila "Naš dom" v gostovanje. Veselo razpoloženje vlada na vozilih, kako bo še nazaj! Smo že na cilju. Slovenski dom na Holmes Ave. se dviga pred nami ponosno; zdi se nam, da ima danes izvanredno vljudno lice ter nas gostoljubno kliče: "Pridite pod moj krov, vi bratje in sestre!"
že so med nami naš prijatelj pevovodja Rakar in drugi. Bratsko se pozdravljamo. K mizi, okrašeni s krasnimi cvetlicami, so nas po vedli. Okrog nas se sučejo spretno stasita, vljudna dekleta "prelepe žlahtne rožice," collinwoodski cvet in že je na mizi pred nami kar si kdo poželi. Mrs. Rakar skrbno teka sem in tja, da ne bo niti za las šlo proti skrbni zamisli.
O, ti krasna slovenska gostoljubnost!
Za odrom smo in čakamo za nastop. Ilirija nam žvrgoli in zopet slovesno in mogočno doni; zdi se nam da tako nekam praznično prepeva danes, fino in ljubko. Ploskanje v dvoi'ani, a mi za odrom se strinjamo z njimi.
"Naš dom" je odpel. Šopek cvetlic se pomiče proti meni. Jedva sem opazil, da jih nese mala rožica Kovačičeva. Poljubil sem jo, tudi v mislih na vas, bratje in sestre Ilirijani.
Poln ganotja isem šel s hvaležno dušo z odra. Ilirija poje "Lahko noč." Sonce tone, mrak leži — efektna scena. Zopet sije sonce, -kot po vsaki noči in tudi v našem življenju, mi se pa zabavamo in veselimo, da nam je stvarstvo dalo bratsko ljubezen. Prehitro teče čas.
Na vozilih smo; s krasnimi spomini v srcih smo si želeli lahko noč in smo se odpeljali in v veselih pomenkih pripeljali v Lorain. Od tu pa vam še enkrat kličemo: hvala za tako krasen
večer!
Louis Seme
Toži zobozdravnika radi
konjskih zob
Chicago, 23. februarja. Mrs. Veda Miller je vložila tožbo proti nekemu zobozdravniku, pri katerem si je dala popraviti zobe, češ, da ji ni dal pravih zob, pač pa ji je dal "polna usta konjskih zob." Posebna komisija bo to zadevo preiskala.
zvečer, brezplačno in še nagrado bom dobil povrhu, ako bom prišel spodrecan. Lojze je pozabil zapisat, če naj imam na glavi tudi svitek, kar je jako važna stvar. Morda bom prišel, morda pa tudi ne, ker je še nekdo nad menoj, ki ima precej besede, kadar se odločuje: iti'ali ostati doma. Če bom tam, se bomo že videli, če me pa ne bo, vedi, Lojze, da imam nahod, špansko, flu, lumbago, kostni Irevmatiizem, 'vodenico in zobo-bol. Ampak če imate že določeno nagrado in če bi jo imeli vreči proč, ako bi me ne bilo, jo vseeno lahko pošljete. Ampak, da ne bo kaka taka nagrada, kakor jih zna delat Vikleč Francelj. Pozdrav!
A
Zelo sem radoveden, kaj bodo Newburčani napravili po predstavi s tistim konjem, ki ga bo jahala ongava teta. Za teto mi ni nič, ampak konj bi se dal lahko uporabit. Jaz se že namreč pripravljam, da bom šel prvo lepo nedeljo v Madison, O., blizu tje, kjer ima doktor Mally svojo poletno vilo. Tam imajo iskre konje, katere z doktorjem v lepih poletnih jutrih martrava po ravnici ob jezeru. To delam zato, da malo zgubim na teži. Prošlo leto se je pokazal lep rezultat: Konj je izgubil 25 funtov na teži, jaz sem se pa zredil za deset. Od konj je treba plačat v ameriški valuti, zato z gospodom doktorjem že dolgo časa študirava, kako bi prišla ceneje do te zabave. Paše je tam okrog dovolj, treba nama je sabo konj. Zato sem včeraj rekel Jimitu, da bi šla v nedeljo gledat tistega konja, ki bo pod teto (če vrževa en pogled pri teni tudi na teto, upam, da ne bo zamere). Po predstavi, ko bo konj izvršil svojo vlogo, bi se morda napravila kaka kupčija za Luco. Če bodo rekli pametno besedo, pa bi udarili. Ampak pri tem si izgovorim to, da mešetarjev ne potrebujemo, ker bomo tisti li-kof lahko sami spili.
Pri tem si z doktorjem izgovoriva samo to, da mora biti konj postavljen v Madison, pa naj ga že potem rine tje tista teta, ali pa kdo drugi. Obratno pa dava roko, da bova Luco posodila vsakikrat nazaj, kadai' se bo zopet kaki teti zahotelo P° iskrem vrancu in če bo zopet hotela delat tako zmešnjavo, kot jo je sedaj, še boljše bi pa bilo, če bi teta drugo leto napravila predstavo kar v Madisonu, da bi tudi naši farmerji videli, kako se znajo tete celo na konje spravit.
Torej če boste rekli pravo besedo, bomo lahko udarili za vranca. Na zobe mu ne bova gledala, ker bo to izven uradnih ur in to tudi ni tako važno. Da bo imela mrha le glavo in rep-da bova vedela sedlo prav obrniti, na drugo se pa toliko ne gleda. Ampak, kakor rečeno, četudi bomo zglihali že na odru, midva ne prevzameva nobene odgovornosti, če bi konjska Čeljust napravila kako škodo, jo bo treba spraviti z odra.
Nekaj bi vam svetoval, fantje, če me boste poslušali. ^ Cerknici je živel mož po imen11 Ostanek. Ta je imel konje ^ voz in je prevažal po svetu vsa-kojake stvari. Ker se mu Je zdelo škodo dajati mrham konjskim ovsa, je kupil vsakemu en° zemljo, katere je namočil v vinu in videti bi jih morali Par minut zatem, kako sta jo vlil*1 z vozom po cesti! Torej če ne kaže Luca prevelike srboritosti> stopite k Andrejcu Žagarju P° kvort ohajčana in ga serviraJtL Luci v sendviču. Garantira"1 vam, da bo prišla na oder P° zadnjih nogah in če ni teta na dolgih nogah, bo imela precej opravka z iskro živaljo. Da ' le kake nesreče ne bilo. Mor^1 bi bilo pametno, če bi deli ,u oder blazine ali pa avtomobili'1 kolesa, da bo teta bolj z jo položila svoje nežne koščict' po tleh. Ampak to so samo n10' je sugestije, saj nič ne koma diram.
|__TEDENSKA PRILOGA "AMERIŠKE DOMOVINE"_[
Gospodarsko političen tedenski pregled
Valovi splošne gospodarske ^ize, katere prvi znaki so se pobili že leta 1929, so se razlili '■e po vsem svetu. Nahajamo se, Kakor kažejo vsi zrčaki, pred Vlomom svetovne gospodarske zgradbe v največjem zamahu de-lJi'esije. Največji državniki, fi-"ančniki in ekonomi stoje brez pred intenzivnostjo depre-ter iščejo način, kako bi ro-Sl'' ta morda najtežavnejši P''cblem zgodovine in človeštva. Na razne načine se gleda na a Vprašanja in predlagajo se Različne j še rešitve. Najuein-k°vitejši uspeh bi morda dosegi meddržavni sporazum, pc katerem bi se istočasno po vsem Svetu povečal denarni obrok v Učenem razmerju. To bi bil Gorela
edini način, s katerim bi neposredno oživilo svetovno g08Pcdarstvo, ker bi se tako mo-fa organizirati velika dela, pri ,aterih bi dobilo zaposlitev milijo116 nezaposlenih, katerih na-uPna moč bi se na ta način ob-n°vila. Danes ni na svetu prav-^Pi'av nikake nadprodukcije, o
se toliko govori. Vsemu vzrok samo premajhen kon-tistega, kar se proizvaja in ,ar bi se moglo proizvajati, kaj-1 0I1i, ki bi konsumirali, danes radi splošne gospodarske dis-f^nizacije ne morejo konsu-^ati.
^oleg ostalih morebitnih ukre-°v> ki naj bi se izvršili obenem . vseh državah, bi na ta način Postavljena osnova in na-M^ie dviganje splošnega fjarda. Prvo načelo in pra-svrha gospodarstva pa je varjenje čim večje proizvodni -Visega, da tako dospemo do > kalnega blagostanja ne sa-j,0eHega dela ljudi, marveč vsa-posameznega človeškega j ,a in s tem dosežemo tudi du-zadovoljnost in srečo vse-cWeštva. jj^varno blagostanje pa je edi-Mogoče na osnovi velike pro-(jt|0tKie, to je organiziranega Sva in ustvarjanja. Ako bo ta t0^°vna kriza pripomogla, da bo j. Prepričanje čimbolj odprlo v etu oči, bodo od tega zla goto-koristi.
^njene države pred-
njačijo
k Vinjene države imajo letos Izjavljenih največ avtomobi-t^a mednarodni avtomobilski tU ®tavi v Berlinu. Svoje nove 'išk So razstavile sledeče ame-družbe: General Motors, Packard, Hudson in Wil-w0verland. jl(j a razstavi je zastopanih nad . 0 izdelovalcev avtomobilov, k^iklov, trukov in avtomo-t^. ^ Potrebščin. Zastopana je iji(i Vsa nemška avtomobilska barija — 28 tovarn. Pose-\ ?°z°rnost vzbujajo letos na esij vi avtomobili s tremi ko-iu, '. Nekateri teh avtomobiloy
Vh dve kolesi zadaJ> dru£i Pa
>i!0v Mnogo je tudi avtomobil ' katerih pogon oskrbujejo :g1 motorji.
zaveznica je Poljska. Posledica te politike je, da je Nemčija brez vsake moči na Baltiku in varna je tudi /pred morebitnim vpadom nemške armade s kopnega.
kitajsko-japonski položaj
Kakor kažejo vsa znamenja, bo izstopila Japonska najbrže vsak čas iz Lige narodov, ki je končno vendarle obsodila njeno agresivno in zavojevalno politiko na Daljnem vzhodu. Japonska namreč trdovratno odklanja pristanje v glavne zahteve Lige narodov, ki vsebujejo med drugimi tudi sledeče točke: avtonomna Mandžurija pod kitajsko nadvlado; sklicanje konference v dosego sporazuma in sprave, katere konference naj se udeleže tudi Rusija in Zedinjene države, in nepriznanje Mančukuo države, katero so ustvarili Japonci.
Japonska lahko blokira kitajska pristanišča, lahko napade Jehol in zavzame sam Nanking, toda Kitajska se ne bo nikoli odrekla Mandžuriji ali Jehol provinci, je izjavil T. V. Soong, minister kitajskih financ.
nemčija
Hitler je izjavil, da bo obiskal italijanskega diktatorja Musso-linija, kakor hitro se mu bo pu dila priložnost. Hitler vidi v Mussolini ju svoj vzor in verjetno je, da bo šel k njemu po direktive in nasvete, kako naj vodi politiko nemške države. V zvezi s tem, je Lloyd George izjavil: ..,..',
"Ni dvoma, da bo pričel Hitler tipati preko mej Nemčije in tudi v Nemčiji sami se mu bo dovolilo do gotovih mer zatiranje Židov in komunistov, kar bo imelo za posledico represalije in vendete ali osvete. Toda depresije ne bomo odpravili s poko-Ijem komunistov. Komunisti niso ustvarili depresije; bolj pravilno bi bilo, če bi rekli, da je depresija ustvarila komuniste. In depresije se ne bo odpravilo tudi z zopetnim ustoliščenjem nemških Hohenzollerncev, glede katerih svet dobro ve, kaj mu je od njih pričakovati."
Usoda, -Velikjh ljudi
V vsaki generaciji se pojavijo nosilci novih pia,menic kulture in civilizacije. Toda. spravljati nove ideje med ljudstvo, je včasih prav tako težko kakor nevarno. O tem bi vedeli povedati veleumi srednjega veka, ki so morali trpeti preganjanje in zasmehovanje zaradi svojih novih idej. Lavoisier, eden največjih sinov Francije in slaven kemik, je bil aretiran tekom francoske revolucije- in Marat sam ga je označil kot mojstra šarlatanov. Končno je bil slavni kemik obsojen na smrt, in sodnik, ki je proglasil nad njim smrtno obsodbo, je sarkastično pripomnil: Republika ne potrebuje kemikov!"
Marko Polo, slavni srednjeveški potovalec in raziskovalec, ki je prepotoval perzijsko puščavo ter prišel na dvor velikega Džingis Kana, je bil zasmehovan od svojih rojakov, ko se je vrnil v domovino. Rekli so mu, da je slepar in lažnik in naj gre drugim pravit, da so na svetu take stvari kakor papirnati denar, tiskane knjige, črno ka-
menje, ki gori (premog) in orehi, debeli kakor človeška glava (kokosovi orehi).
Za časa vlade kralja Edvarda I., je bilo prepovedano v Angliji kuriti s premogom. Leta 1619, ko je bilo v Angliji pomanjkanje drv, je pričel Dudley v svoji peči kuriti s premogom. In kaj se je zgodilo? Med razburjenim ljudstvom so nastali izgredi; njegovo peč so mu podrli, njega pa izgnali iz dotičnega okraja!
Oljne in petrolejske vrelce v Pennsylvaniji je odkril Edwin L. Drake iz Titusville, Pa. On je bil mnenja, da so v podzemlju vrelci olja in petroleja, vsled česar je postal tarča splošnega zasmeha.
Leta 1802 je William Murdoch proizvedel iz premoga plin ter razsvetlil ž njim svojo hišo v Cornwallu. In Scott je zapisal o njem: "V našem kraju živi neki blaznik, ki obeta, da bo razsvetlil ulice z — dimom!"
Prav tako so ljudje zasmehovali Stephensona, ki je iznašel lokomotivo, in norčevali so se iz Fultonovega parnika. Leta 1814
je angleška admiraliteta izjavila, da je treba zatreti vse parni-, ke, češ, "da bodo parniki zadali silen udarec angleški suprema-ciji na morju . . ."
Samuel F. B. Morse je iznašel leta 1832 v Ameriki brzojav. Revež se je boril celih dvanajst let v silni revščini, preden je dosegel, da se je napeljala brzojavna zveza med Washingtonom in Baltimore. Ko se je nahajal Wilbur Wright, pred svojim prvim epohalnim poletom z aero-plancm, v Parizu, kjer je objavil svoje načrte, ga je pariško časopisje pomilovalno imenovalo Le Bluffeur Wright ali blu-i'ar Wright.
Nedavno je ljudstvo še mislilo, da povzroča zauživanje paradižnikov raka. Danes pa so paradižniki priznani kot najboljši sadež, ki vsebuje največ za zdravje potrebnih vitaminov. Kmetom v Evropi so morale vlade pod kaznijo zagroziti, da so pričeli saditi in uživati krompir, ki je bil prinešen iz Amerike in katerega so smatrali kot vražji sadež.. Danes pa je krompir njihova poglavitna hrana.
Iz našega kulturnega in socialnega življenja
Mednarodne dinastije izdelovalcev) orožja
Pred vojno so tvorili tovarnarji municije štiri glavne dinastije sveta: Vickers in Armstrong v Angliji, Schneider v Franciji, Krupp in Stumm v Nemčiji in Putilov v Rusiji.
Sledeč zgledu narodnih dinastij, so sklenili ti tovarnarji orožja med seboj internacionalne zveze, ki so jih obdržali celo med vojno, človek bi na primer pričakoval, da bo prodajal Krupp svoje orožje in municijo samo Nemčiji in njenim zaveznikom, Schneider pk' bi zalagal z orožjem samo Francijo. Toda temu ni bilo tako. Njihovi interesi so bili ves čas vojne tesno spojeni in tesno spojeni so še danes.
Čim izbruhne kje vojna, vidimo tam agente raznih municij-skih tovarn, ki zalagajo bojevnike z orožjem in 'municijo, ine glede na njihovo narodnost. Ko se je n. pr. Abd-el-Krim dvig-
nil proti Francozom, so nekateri debelo gledali, ko so videli, da so njegovi bojevniki opremljeni s francoskimi strojnicami, municijo in celo s francoskimi aero-plani.
Zdaj preže ti tovarnarji na Japonsko, da vidijo, če namerava slednja še dalje prodirati v Mandžurijo. Japonci so že prejeli velike dobave municije in orožja tako od Anglije kakor od Francije.
Pa tudi ameriška industrija ni v tem pogledu nič bolja. Poročilo iz Washingtona z dne 24. februarja, 1932, nazn|anj|a, da se je oglasil pred odborom za inozemske zadeve Paul Linebar-ger, "svetovalec kitajske narodne vlade," ki je obtožil ameriške bankirje in municijske magnate, da so poslali Japonski za Sr'181,000,000 orožja in municije.
Toda glavni dobavitelji Japonske so Evropejci. Nemčija zalaga Japonsko s kemikalijami in strupenimi plini, Francija s strojnicami, češkoslovaška z granatami in naboji, Anglija pa s splošnimi vojnimi potrebščinami.
V Kitajski divja že dvajset let državljanska vojna, za katero so odgovorni v prvi vrsti agen-tje raznih orožarn in municij-skih tovarn. Velike evropske ;crožarne zalagajo razne kitajske generale s top6vi in municijo, generali pa jih plačajo s plenom, ki ga naropajo v raznih provincah. Vsak kitajski general ima svojega partnerja, s katerim si deli plen, in ta partnerje ta ali oni tovarnar orožja v Hong Kongu, Parizu, New Yor-ku ali celo v Moskvi. In ti partnerji so v glavnem odgovorni za krvavo državljansko vojno na Kitajskem.
V	nedeljo, 19. februarja, se je vršil v dvorani Slovenskega j doma na Holmes'Ave. koncert j domačega pevskega zbora "Ili-, rije" ter "Našega doma," pev-! skega zbora iz Loraina, odkoder so prihiteli vrli pevci in pevke kot gostje v Cleveland, odnos-no Collinwood. Ta koncert je predvsem pokazal krasno harmonijo, ki naj vlada med slovenskimi pevskimi zbori, za katero se toliko zavzema zlasti g. šeme, vodja lorainskega zbora in iniciator ideje za ustanovitev Jugoslovenske pevske zveze v Ameriki.
Koncert je otvoril pevski zbor "Ilirija" pod vodstvom g. M. Rakarja, ki je zapel več krasnih pesmi in sicer kot mešan zbor, moški zbor, ženski zbor in moški kvartet. Med pesmimi prvega dela programa je najbolj ugajala "Dekle, kdo bo tebe tro-štou," ki jo je zelo lepo zapel mešani zbor, dočim je melodija pesmi "Marko skače" preveč orientalska ter se ne prilega slovenskemu ušesu. Toda baš ta pesem je izzvala vihar odobravanja, zato se je treba pač pokoriti sodbi večine, ker so že stari Rimljani vedeli, da je "vox populi, vox Dei," ali "ljudski glas — božji glas."
V	II. delu programa pa je nastopilo pevsko društvo "Naš Dom" iz Loraina, pod vodstvom svojega vrlega pevovodje, g. L. Šemeta. V nedeljo je bilo prvikrat, ko sem videl in čul ta zbor in njegovega pevovodjo, in reči je treba, da je g. šeme ustvaril v kratkem času zborovega obstoja — zbor obstoja namreč komaj dobro leto — naravnost čudo. Zbor vsebuje dober pevski material in zboru se pozna dobra šola. Globoko me je zajela zlasti finesa in eleganca dirigiranja g. pevovodje, ki je do zadnjih podrobnosti držal svoje pevce in pevke v oblasti. Tudi ta zbor je zapel več pesmi, med temi dvoje šemetovih skladb, in sicer "Priletela sta dva ptička," dvospev, katerega sta zelo lepo zapeli gdč. M. Polutniko-va, sopran, in gdč. A. Eisen-hardtova, alt, d oči m ju je spremljal na klavirju g. šeme. Dalje je zapela zelo ljubko gdč. M. Polutnikova J. Fleišmanove-ga "Metuljčka," is (katerim je žela velik uspeh in burno odobravanje, tako da je morala še enkrat nastopiti, nakar je zapela neki "angleški solospev. Pri tem nas je zelo prijetno dirnilo dejstvo, da je bil slovenski "Metuljček" mnogo lepši in blago-glasnejši kakor pa angleška pesem, da je v melodiji "Metuljčka" mnogo več ljubkosti in barve, kar bi moglo dojeti vsako, ne samo slovensko uho. Je pač dokaz, da smo Slovenci visoko naobražen glasbeni narod, ki ne zaostajamo v tem pogledu prav nič za ostalimi velikimi zapad-nimi narodi.
G. Šemetu je bil izročen na odru krasen šopek cvetja, s čemer se mu je dalo zasluženo priznanje.
Zelo lepa in izborno zapeta je bila pesem "Naš Dom," posvečena menda pevskemu zboru "Naš Dom," katero je uglasbil pevovodja g. šeme.
V	III. delu programa je nastopil zopet domač pevski zbor "Ilirija," ki je zapel sledeče pesmi: "Svarjenje," "Venec slovenskih narodnih pesmi," "Knezov zet," in zaključno "Good night."
Od vseh pesmi "Ilirije," ki jih je pela na tem koncertu, sta bili nedvomno najboljši "Knezov zet," veličastno glasbeno delo peto s pravim pevskim občutkom, in krasna "Good night," katere efekt je čudovito po-I vzdignil padajoči mrak na zem-
O £i*)ljenjti in člov)esKem zdrav)ju
poljska
p i.
sVQNska je pričela utrjevati ^ItjL pristanišče Gdynijo ob W u> katero pristanišče naj \ ^ baza bodoče poljske voj-ii^ornarice. Pred vojno je ^ Prvo besedo v Baltiku V^a, toda versaillska po-^el-1*1 V0Jna sama na sebi sta tolož3l> izpremenili obstoječi Nemška mornarica je bofyj e'° okrnjena, ko pa je na-^.^lom ruskega carstva, so Estoni.ia> Latvija in % k 1Ja proglasile za neodvi-
J>otalti§ke države. Hiv,rebna posojila za ta dela V Poljska v inozemstvu, v "C1 od Francije, katere
kanada
Zadnja poročila iz Kanade javljajo, da je v Kanadi 840,000 brezposelnih. V nekaterih delih Kanade, posebno v Ontario in Britski Kolumbiji, so nameščeni samski brezposelni v taboriščih ter delajo pri napravi in popravljanju cest, s čemer si zaslužijo hrano in stan. Nekaj dela so dobili brezposelni tudi v kanadskih narodnih parkih in pri napravi ali izboljšanju letališč.
Kanadski parlament je zdaj sklenil, da bo domini j om pomagal tozadevno provincam ter prispeval eno tretjino "direktne" pomoči, dočim bodo morale province preskrbeti eno tretjino, ostalo pa občine.
"Direktna" pomoč pomeni, da se razdeli med nezaposlene živila, kurivo in obleka.
-o-
Med južnoameriškima republikama Bolivijo in Urugvajem se vrše še vedno bitke in praske, in vojaki Bolivije se bojujejo oblečeni v uniforme vojaštva Zedinjenih držav, na katerih uniformah se nahajajo tudi gumbi z običajnim orlom in črkama U.S. Urugvajci protestirajo, vlada Zedinjenih držav pa izjavlja, da je res prodala nekaj starih vojaških uniform Boliviji, toda prodala jih je tako poceni, da se ji ni izplačalo tratiti časa z rezanjem gumbov.
Pregovor pravi: "človek je toliko star, kolikor so stare njegove arterije." Kaj pa povzroča otrdelost arterij? Mnogo zdravnikov si že dolgo vrsto let prizadeva dognati, kakšni vplivi povzročajo otrdelost arterij. Med temi vplivi navajajo tobak, alkohol, meso in sol. Toda mi vidimo, da ljudje, ki so vsemu temu podvrženi, mnogokrat žive do pozne starosti, dočim zopet drugi, ki se vsega tega skrbno izogibajo, umrjejo že s petdesetimi leti.
S tem nočemo reči, da alkohol ni škodljiv človeškemu zdravju. Gotove bolezni na jetrih so direktne posledice zauživanja alkohola, toda zmerno zauživanje alkohola v splošnem, nima škodljivih posledic.
Prav tako je s tobakom, ki izvaja mnogokrat pritisk na krvne žile ter splošno zvišuje pritisk krvi. Kadar se pojavijo te iz-premembe v arterijah, ki so znane kot angina pectoris in kadar občuti človek bolečine okoli srca, tedaj je treba pustiti tobak. Da pa je tobak direktno odgovoren za tuberkulozo, glede tega pa ni nobenih dokazov.
Splošno se smatra, da gibanje na svežem zraku zelo prispeva k dolgosti življenja. Priznati je treba, da se bo človek, ki se mnogo giblje na svežem zraku, počutil boljšega in bolj čilega, da je pa gibanje na svežem zraku odgovorno za pozno starost, je pa Eelo dvomljivo. Tu imamo n. pr. dvoje primerov: Theodore Roosevelt in Walter Campa,
ki sta se oba mnogo zadržala na prostem, pa sta oba še primeroma mlada umrla. Na drugi strani pa vsak pozna marsikaterega 70 ali 80 letnega starčka, ki ni še svoje žive dni podvzel ta-korekoč nobenega izprehoda.
Ako hočemo klasificirati člo-veštvo, bomo videli, da imamo troje tipov: suhe ljudi, srednje in debele ljudi. Razlike njihove telesne konstitucije Zelo vplivajo na njihovo zdravje. Ljudje suhega tipa imajo izredno velika pljuča, večja kakor jih potrebujejo, tako da ne izdihajo ali vdihajo vsega zraka, in ti ljudje so še najbolj pristopni tuberkulozi. Ljudje težkega tipa pa imajo zelo majhna pljuča, in ker ne more vdihati dovoljne količine kisika, ki bi izgorel živila, katera použijejo, se to potem iz-premeni v tolščo.
Suhi človek ima malokdaj srčne ali arterijske bolečine in ko prekorači dobo svoje mladosti, v kateri dobi se najraje uveljavlja perij oda tuberkuloze, tedaj ti ljudje takorekoč lahko večno žive. Najmanj 60 odstotkov zelo starih ljudi spada k temu tipu. Debeli ljudje so mnogo bolj podvrženi arterijski degeneraciji, in zavarovalne družbe jih niso nič kaj posebno vesele ter jih s skep-so sprejemajo.
Mnogo zdravnikov je trdno prepričanih, da je zaprtje vzrok vsega zla, in pacijenti kaj radi verjamejo tej doktrini. Oni navadno pravijo: "Vsa moja utrujenost in melanholija izvira iz zapeke ali zaprtja." Toda mno-
go izvedenih zdravnikov izjavlja, da so preiskali več bolnikov, ki so tožili na zapeki, pa so ugotovili, da sploh ne trpe na zaprtju. Poglejmo na primer na-ziranje otroka glede izčiščenja njegovega črevesja. Mati in oče ga neprestano karata, ako ne gre na stran, in hvalita, ako opravi svojo potrebo. In to se otroku končno tako vtisne v spomin, da pripisuje temu največjo važnost. Ni torej čuda, da si otrok misli, da se bo nekaj straš-žgodilo, ako ni šel na stran in si ni izpraznil črevesja, črevesje bo v najboljšem Istanju, ako je pustite pri miru. Ono se bo samo od sebe prilagodilo telesu in hrani, ki jo zauživate.
Torej kakšne nasvete naj se da suhim in debelim ljudem, da srečno premostijo dobo nevarnosti? Suhi ljudje naj bi čimprej spoznali, da oni nimajo tiste telesne sile in vztrajnosti kakor jo imajo ljudje z močnejšo telesno konstitucijo. Predvsem je potrebno, da se suhi ljudje večkrat dnevno odpočijejo, ker .jim bo počitek obnovil zaloge njihove energije.
Debeli ljudje pa naj se nauče vzdržnosti pri mizi in naj se kolikor mogoče gibajo. Oni naj si vzamejo za zgled onega epiku-re j skega modrijana, ki je tri dni stradal, da si je mogel dovolji-ti veselje, da je lahko použil s tekom skorjo starega in trdega kruha. Napaka pri debelih ljudeh je ta, da se oni tako zelo vesele svoje eksistence,
ljo, katero je končno zavila noč v, svoja temna krila. Lep občutek tega glasbenega in oderske-ga prizora je* ostal v gledalcih še dolgo potem, ko je že padlo zagrinjalo.
V	soli "Ilirije" so peli gdč. J. Postova, izborna sopranistinja, o kateri je bilo v tej koloni že zadnjič poročano, ter gg. F. Ko-vačič in L. Kavšek. Na klavirju pa je spremljala pevce in pevke "Ilirije" gdč. Josie Ter-ček, ki je tudi to pot dokazala veliko razumevanje pevskih točk in fino klavirsko tehniko. Prav škoda je bilo, da ni dal g. Rakar na oder več duetov ali pa solo-spevov, ker ima nekaj prav iz-bornih moči za to.
Koncert sam na sebi je bil velik moralni uspeh, ki je zlasti pokazal nesebično prijateljstvo in dobro voljo med dvema pevskima zboroma, katerih pevci so s pravo pevsko in stanovsko vzajemnostjo nastopili pri tem skupnem koncertu. Ta lepa in velika gesta od strani teh dveh pevskih zborov prav gotovo ne bo tako kmalu pozabljena in bo morda tvorila prvi kamen nameravane kulturne zgradbe, Jugoslovenske pevske zveze, katero si je zamislil v svojem idel-nem pevskem navdušenju g. Šeme, pevovodja "Našega doma."
Pevcev in ostalih gostov, ki so prihiteli iz Loraina na ta lepi kulturni večer, je bilo dvoje av-to-busov. Po koncertu se je razvila prijetna domača zabava s plesom, in prijateljskimi pogovori. Dvorana .je bila polna občinstva, ki je s svojim obiskom dokazalo, da se »aveda plodo-nosnega kulturnega delovanja naših pevcev, in uspeh koncerta bi bil še mnogo večji, ako bi bila dvorana vsaj nekoliko višja, kjer se ne bi ubil tako glas in kjer je pomanjkanje vsake akustike.
V	pogovoru z g. Šemetom je slednji razvil svojo zamisel o Jugoslovenski pevski zvezi, na glašal njene velike moralne dobrine in-tudi faktične pridobitve za vse pevce, ki bi bili v tej zvezi vključfeni, ter v kratkih potezah orisal izvedbo iste. Rekel mi je, da se ogrevajo zanjo tudi ostali pevovodje in pevci, med njimi tudi "Zarjani," ki vidijo v njeni ustanovitvi velike prednosti.
Pisec teh vrst je pred dnevi govoril z dvema prominentnima pevovodjema v Cleveiandu, ki sta v razvijanju te misli pokazala sicer dokaj skepse, toda po tehtnem preudarku je lahko priti do zaključka, da niso težkoče, ki bi se morda utegnile pojaviti, nepremostljive ter da jih je z vztrajnostjo, dobro voljo in jasnim ciljem pred očmi lahko premostiti. Dejstvo je to, da imamo v Cleveiandu in okolici ne-broj izbornih pevskih moči, o katerih je naravnost škoda, da jih ni mogoče privesti od časa do časa do skupnega nastopa. In kakšen impozanten nastop bi bil to, ako bi nastopilo, recimo, petsto ali več pevcev in pevk! Kako bi tak zbor dvignil naš ugled v očeh Američanov in drugih narodnosti v Ameriki! V poletju enkrat se bo vršila svečana otvoritev našega Jugo-slovenskega rlarodnega vrtja v Cleveiandu. Koliko lepša in ve-ličastnejša bi bila ■ ta naša narodna manifestacija, ako bi jo povzdignila naša slovenska pesem, zapeta morda iz tisoč grl! Koliko bi mi s tem pridobili na svojem kulturnem in splošnem narodnem ugledu!
Komur je res do slovenske pesmi in kdor se bo nesebično poglobil v to zadevo, ta bo gotovo položil svoj kamen k tej idealni slovenski kulturni zgradbi!
Žena in dom
temelji ljubezni
Morda bo kdo rekel: "človeška narava je pač človeška narava," da so nam vsa naša čuvstva prirojena in podedovana, da so bila ta čuvstva z nami in v nas milijone let ter da torej potemtakem ne moremo dobiti popolnoma novih občutkov. Do gotove točke je to naziranje pravilno. Saj mi tudi ne moremo kar tako pričeti intelekta. Kal in-telekta je bila že v možganih rmših najbolj primitivnih pred-rikov. Toda kakor je ogromen razloček med intelektom avstralskega bušmana ter intelektom kakega Spinoze, Shakespeareja, Victorja Huga, Goetheja, Einsteina in drugih veleumov, prav tako velik razloček je med ljubeznijo primitivnega divjaka ter ljubeznijo visoko kulturnega, modernega moža. Ljubezen ali takozvana ljubezen primitivnega moža ali ženske, je povsem enostavna stvar ter služi samo utešenju spolnih nagonov. Ljubezen resnično kulturnega in visoko civiliziranega človeka pa je, dasi temelji sicer na privlačnosti spolov, tako komplicirano in dominirajoče čuvstvo, da se postavlja po robu vsaki analizi in vsaki sintezi.
Ljubezen so razporedili v dvoje vrst. Eni so dali ime animal-na ali pohotna ljubezen, drugi pa čista in idealna ljubezen. Prva ljubezen, pravijo, da je sebična in egoistična, druga pa nesebična in sama sebe žrtvujoča. Vse to se sicer lepo čita, toda prav malo pomeni. Med tema dvema vrstama ljubezni ni namreč nobene določene črte, ker se zlivata in spojujeta druga v drugo. Kakovost ljubezni je odvisna od človeka, ki ljubi. Z drugimi besedami povedano: Ljubezni ni dvoje vrst, resnica pa je, da je dvoje ali več vrst ljubimcev.
Fin in plemenit mož bo ljubil fino in plemenito, sirov in brutalen mož bo ljubil sirovo in brutalno. Mož, ki je fin in plemenit, morda sploh ne bo ljubil, toda on tudi ne bo ljubil sirovo in brutalno, sirov in brutalen mož pa ne more ljubiti plemenito in nesebično. Razliikaj torej ni podedovana v ljubezni, pač pa v osebi, ki ljubi.
Ljubezen na prvi pogled. — Ničesar ni bolj resničnega, kakor dejstvo, da se je mogoče kaki osebi zaljubiti v osebo drugega spola na prvi pogled, ali kakor pravimo, "kakor bi z očesom trenil." Včasih zadostuje en sam pogled. In kar je najčudovitejše pri tem, je to, da mora taka ljubezen eksistirati do konca življenja, ako je vračana ter doprinesti največjo srečo, in ako ni vračana, izzvati največjo nesrečo.
Kaj povzroči ljubezen na prvi pogled, ni znano. Včasih je moč ljubezni na prvi pogled tako silna, da so ljudje prepotovali kontinente in prepluli oceane, da so mogli uzreti za hip predmet svoje ljubezni. Dalje so znani slučaji, ko so možje žrtvovali vse: svojo karijero, svoje materialne posesti, svoj socialni položaj, svojo čast in celo svojo ženo in otroke, da so se mogli združiti s predmetom svoje ljubezni. Neredko se zgodi, da zapusti mati svoje otroke, ki so ji dražji kot njeno življenje, samo da se more združiti z možem, katerega lju-Li. To dokazuje, da postane v takih slučajih ljubezen patolo-gična, kajti vsako čuvstvo, ki izvaja nad individualnim človekom tako silo in moč, da je slednji pripravljen žrtvovati vse, kar ima na svetu, je patologično.
st. valentine's day V Ameriki je navada, da si zaljubljeni ljudje pošiljajo na dan sv. Valentina nekaka vošči-1h, v katerih izražajo medsebojno dobro voljo. Ta lepi običaj je že star in izvira menda še iz rimskih časov. Poganski rimski mladci in mladenke so imeli na-.
vado, da so se zaobljubili drug drugemu v mesecu februarju, pozneje pa se je ta običaj še bolj udomačil, ko je bil sv. Valentin obglavljen zato, ker je nasprotoval zakonu tirana Klavdija, rimskega cesarja, ki je odredil, da se rimski vojaki ne smejo ženiti, ker bi v tem slučaju trpeli na domotožju, ko bi se nahajali v vojnah v daljnih deželah. Sv. Valentin pa se ni zmenil za to Klavdijevo postavo, temveč je prigovarjal rimskim legionarjem, naj kar prihajajo k njemu s svojimi izvoljenkami, ker jih bo on poročil.
. morala je zopet moderna
ženska je dosegla, za kar se je borila: emancipacijo. Danes so ji odprti vsi poklici in skoraj v vseh državah je lahko izvoljena v javne korporacije. ženska današnje dobe je v gmotnih vprašanjih neodvisna; loti se Uhko vsakega posla in lahko živi po svoji uvidevnosti.
Kljub temu, da so ženski zdaj dostopni vsi javni poklici, pa se ona ni mogla pokazati kot tekmec za moža in se tudi niso poslabšali odnošaji med spoloma, žtnska dosega zaradi manjše delovne moči in fizičnega ustroja vendarle manjše uspehe kakor moški. Ženska se prej utrudi in je seveda tudi slabše plačana. Ta dejstva odločajo v konkurenci, ženska dela cenejše in ustvarja po kakovosti in količini manj, kar velja za duševno in telesno udejstvovanje. Zakon med duševnimi delavci pa bo najbrže koristen za oba dela, ker na znanstvenem polju je žena lahko prav dober možev sodelavec.
ženitve in možitve otrok
Zakon Manu v Indiji določa, da sme oče poročiti svojo osemletno hčerko z možem, ki je 24 let star, svojo dvanajst - letno hčer pa s trideset-letnim možem. Ta zakon je star že tritisoč let, zato se ne ravnajo več tako natančno po njem. V Orijentu je uveljavljeno splošno naziranje, da mora biti vsak zdrav odra-ščen človek oženjen, in indske deklice smatrajo za odrasle, čim doseže j d pubertetno zrelost. Ind-sko ljudstvo, posebno Hindi pa smatrajo za nečastno, ako je 13 ali 14 letna deklica še vedno neporočena. V Indiji so redka dekleta, stara nad petnajst let, ki ne bi bila poročena. Mnogo ind-skih deklet postane zakonskih žena, preden so izpolnile svoje peto leto.
ženske kot izumite-ljice
V New Yorku je bila nedavno razstava ženskih iznajdb. Med temi je n. pr. likalnik z zaokroženim koncem, za likanje kravat in vezene tkanine. Dalje je zložljiv dežnik, prezrače-valo, hladolednica itd. Nad tretjino ženskih patentov spada v obrtniško, mehanično in poljedelsko stroko. Neki način signaliziranja, ki ga rabijo pomorščaki vsega sveta, je ženska iznajdba.
hranjenje krompirja
če se hrani krompir v neposredni bližini jabolk, potem ne začne poganjati. Razvoj poganjkov pa morejo ovirati samo zdrava, zrela jabolka, dočim nezrela in pokvarjena nimajo nanje nika-kega vpliva, če se shrani krompir na ta način, potem lahko čaka prav do konca junija, ne da bi se kvaril s klicami.
Nikar ne imejte navade, praviti smešnih zgodb o svojem možu ali obratno. V takem slučaju se bodo morda vaši poslušalci smejali, toda gotova stvar je, da vas ne bodo respektirali, ako bodo videli, da hočete osmešiti svojega moža.
Zsgodba. o Kr-Va-Vih draguljih Husije
Dragulji ruske carske rodbine, katere zdaj sovjeti prodajajo, predstavljajo vrednost $250,-000,000.
Ime ruskega carja Ivana Groznega je prvo, ki je v tesni zvezi s temi dragulji. On je bil oni car, ki je odkril Sibirijo za one, ki niso znali ali hoteli kloniti svojega tilnika. Toda ta samodržec je poznal še druge strahote razen Sibirije, s katerim je mučil svoje podanike. Za časa njegove vlade so bili neprestano zaposleni rabi j i pri veša-lih, pri kolesih, kjer so trli nesrečnežem kosti, s četrtanjem nesrečnih žrtev in s trganjem kosov mesa iz njihovih teles. V svoji palači je imel posebno sobo, v kateri je lastnoročno sekal glave onim, ki niso pokazali strahu pred smrtjo. Ko je prišel na vrsto Orlov, ki je igral važno vlogo v ruski zgodovini, da položi svojo glavo na tnalo, je jezno brcnil z nogo glavo svojega prednika, ki je ležala na tleh pred tnalom. In to je bila gesta, ki je bila po volji Ivanu Groznemu. Mesto da bi ga ob-glavil, ga je povzdignil v časteh ter ga odlikoval z visokim mestom na dvoru.
V prestol Ivana Groznega je bilo vdelanih 200 demantov; na tem prestolu sedeč, je držal v eni roki žezlo, v drugi pa zemeljsko oblo, simbole svoje moči. Hrbet je imel ogrnjen s plaščem, ki je bil tako obtežen z de-manti, da ni mogel hoditi v njem.
Ko je Ivan Grozni čutil, da se bliža njegov konec, je poklical zvezdoznance, od katerih je zahteval, naj mu po pravici povedo, kdaj bo umrl. Astrologi so mu odgovorili, da bo še ta noč zadnja noč njegovega življenja. Toda napočil je dan, on pa je bil še živ. Ivan je ukazal, naj se zvezdoglede sežge na grmadi, ker se njihovo prerokovanje ni uresničilo, nato pa se je z nadčloveško močjo dvignil s postelje ter se odvlekel v svojo zakladnico, da si je mogel še enkrat napasti oči na draguljih, ki so mu jih pridobili s krvavimi sragami njegovi podaniki.
Nato je prišel na prestol Peter Veliki, ki je bil prvi car, ki je potoval v Francijo, Avstrijo in Anglijo, da vidi, kako žive ljudje po ostalem svetu. Zdaj je prvikrat videl, kaj pomeni civilizacija, in sklenil je, da jo vpelje tudi v Rusiji. Toda kljub vsemu ni zver v njem nikoli poginila. V Koenigsburgu je slišal, da bodo nekemu zločincu štrli kosti na kolesu, in zahteval je, da hoče to videti. Ko pa so mu uradniki povedali , da mora biti pomota in da ni v mestu nobenega takega obsojenega zločinca, je kratkomalo ukazal, naj se za to poslužijo nekega človeka iz njegovega spremstva. Peter se je vrnil domov ter postal pravi car, vreden naslednik svojih prednikov. Napočila je zopet doba umorov in preganjanja. Neka ženska, ki je zblaznela vsled žalosti zaradi smrti svojih otrok, je imela baje vizije in je videla ljudi, ki so stregli Petru po življenju. Vsako ime, ki je je imenovala, je povečalo listo njegovih žrtev. Kadar ji je zmanjkalo imen, so ji nadeli na obraz črno masko ter jo peljali na ulico, kjer so ji ukazali, naj pokaže s prstom na ljudi, ki strežejo carju po življenju. čim so jo ljudje zagledali na cesti, so se z grozo v srcu razbežali.
Tudi Peter Veliki je pokazal veliko ljubezen, do draguljev ter je ustanovil velike naprave, kjer so import|irani vescak-'i brusili njegove dragulje. On je bil oni car, ki je zgradil Petrograd z delom in krvavimi sragami tisočerih sužnjev, ki so se izdelali do smrti. Pa nič za to! Suženj in tlačan sta bila zato rojena, da sta garala, bila prete-pana in končno usmrčena. Dasi je imel Peter legalno ženo, ki je bila kraljevske krvi, si je vzel še drugo ženo, neko perico, ka-
tere ljubezen je prvikrat kupil za en rubelj. Ta ženska je postala pozneje Katarina Prva. Zdaj bi vsak pričakoval, da se bo ta ženska, kot bivša perica, gotovo spominjala ljunstva, iz katerega je izšla. Ampak perice, ki postanejo carine, so izjema. Katarina je prav kmalu pozabila na one plasti ljudstva, iz katerih je izšla. Plemenitaši, trgovci in dvorjani, ki so bili obsojeni v mučilnico, so kmalu izprevideli, da se jim je mogoče odkupiti z dragulji. In za ceno njihove krvi, si je nagrmadila dragulje, s katerimi se je kitila.
Katarini Prvi je sledila Ana Ivanovna, njej pa Elizabeta. Vse te so imele blazen pohlep po draglljih.
Za njima pa je prišla na prestol najbolj romantična ruska carina, Katarina Velika. Bila je resolutna in odločna ženska in na njen ukaz so Aleksej Orlov in njegovi tovariši umorili neko žensko, ki si je lastila pravico do ruskega prestola, in končno njenega lastnega moža, Petra Malega. Taki umori niso bili ničesar izrednega v ruski zgodovini. Saj je splošno znano zgodovinsko dejstvo, da je Peter Veliki, v navalu besnosti, lastnoročno umoril svojega lastnega sina, za katerim je nekaj trenutkov žaloval, nato pa se potolažil s smrtjo drugih ljudi, ki mu niso bili v tako bližnjem sorodstvu, katere je dal pomoriti.
Mnogo draguljev, ki so jih zdaj boljševiki prodali, je prišlo v rusko zgodovino za vlade Katarine. Kraljevska krona vseh Rusov,' Orlovov demant in demant, ki je poznan pod imenom Mesec gora, vsi ti dragulji so krasili carino Katarino, nenasitno rusko Mesalino.
Leta 1762 je izdelal dvorni draguljar Panzier zanjo krono, ki nima para med vsemi kronami kraljevskih hiš na svetu. V tej kroni je 4836 draguljev, ki predstavljajo 2858 karatov. Med temi dragulji je 75 velikih demantov. Največji dragulj te krone je rubin, kupljen v Pekingu na Kitajskem, kateri tehta 400 karatov. To krono cenijo danes na $52,000,000.
Po smrti Katarine je zasede} prestol njen sin Pavel, katerega je mati sovražila. On je dal to krono predelati, in ko so jo nosili po petrograjskih ulicah, je moral vsak skloniti svojo glavo. Oni, ki tega niso storili, so občutili najprej nagajko, potem pa so jih uklenjene odvedli v Sibirijo. Za časa vlade tega samodržca, je postala Sibirija pekel ljudi. V povorki se je spod-teknil konj nekega častnika, kar je Pavel videl. Na njegov ukaz je bil častnik pretepen s knuto, nato pa poslan v Sibirijo. Neka ženska, ki je nosila v naročju bolno dete, ni pokleknila na ulici, ko se je pripeljala mimo njegova kočija, in takoj so jo uklenili ter pridelili povorki nesrečnih izgnancev. Tekom periode njegove vlade se ni slišalo ničesar, razen trudnih korakov izgnancev, rožljanje njihovih verig in tleskanje knut po njihovih plečih.
Pavel pa se je igral s svojimi dragulji ter se smejal. Saj v tem je vendar obstojalo največje veselje, biti car in monarh. Večje ko je bilo trpljenje njegovih podanikov, tem večje je bilo njegovo zadovoljstvo. Dnevi muk so se konča-vali v nočeh dvorskih bakhana-lij. Nekega večera se je vršila na dvoru maškerada, in Pavel se je pojavil v. dvorani v tuniki in hlačah-dokolenkah; na njegovem oblačilu je bilo všitih 80,-demantov, ki so se tako lesketali, da je izgledalo, kakor da je car v ognju. Toda njegova blaznost je pričela končno presedati tudi tako degeneriranem dvoru, kakor je bil ruski, in Pavla je umoril neki Zubov, bivši ljubimec njegove matere.
Toda s Pavlovo smrtjo nikakor ni prenehala vlada terorja, ki je trajala še mnogo let. Pro-
cesije izgnancev, ki so odhajali v Sibirijo, so postajale zmerom daljše. Carji so potrebovali zmerom več denarja, in v sibirskih rudnikih so ležali zakladi, muke in smrt. In ker so bili smrtni slučaji tako pogosti, je bilo treba skrbeti za vedno nov dotok. V tem času so pričeli nekateri pogumni ljudje šepetati o svoji pravici do življenja. To šepetanje je končno izbruhnilo v kriku po ustavi. Nikolaj prvi je čul ta krik, stopil je k oknu ter zaklical množici svoj ukaz. Vsled ukoreninjene sile navade, se je množica zdrznila in padla na kolena, ko je uzrla carja, nakar jo je bila igrača razgnati. Po ulicah pa je tekla kri . . .
Krik ruskih množic je bil za hip zadušen, toda želja po svobodi se je zdaj ukoreninila v srcu Rusov. Ta želja je poganjala vedno močnejše kali v zemlji, ki je bila pognojena s solzami, bolečinami in krvjo. V tre-notkih jeze in strahu so še nadaljnji carji doprinesli svoje, drugi Nikolaji in drugi Aleksandri, misleč, da bodo zatrli gibanje v njegovih kaleh. Zopet je pričela peti nagajka svojo neusmiljeno in kruto pesem, zopet so zarožljale verige obsojencev, odhajajočih v daljno Sibirijo in v svojo gotovo smrt. Toda krikov svobode ni bilo mogoče več zatreti. Za vsakega nesrečneža, ki je bil poslan v sibirske rudnike, so se oglasili trije kriki preostalih.
Dnevi carjev so za vselej minili. Zadnji car Nikolaj je plačal s svojim življenjem in prestolom za črne grehe svojih neusmiljenih prednikov.
*
Skupna teža ruskih carskih draguljev je znašala 25,300 karatov ; biseri so tehtali 6300 karatov, safirji 4300, emeraldi 3200, rubini pa 1300.
Vrednost teh draguljev v denarju znaša $250,000,000, njihove vrednosti v trpljenju, solzah, sramoti in krvavih sragah, pa ni mogoče oceniti.
-o-
razno
Kakor so dognala zadnja raziskovanja, je bila puščava Sahara nekdaj zelo obljudena.
*
Avtomobilske nesreče v Zedi-njenih državah povzročijo na leto povprečno tri bilijone dolarjev ekonomske škode.
*
Maharadža iz Kašmira, Indija, je odredil, da se odpro vsi templji v njegovi vladavini ta-kozvanim nedotakljivim Ind-cem.
*
Afrika ima v načrtu gradnjo najdaljšega mostu na svetu. Ta most bi bil razpet preko Zambezi reke in naj bi bil dolg 11,-650 čevljev.
*
Mrs. Vesta Church Neel, 40-letna žena nekega farmerja v Poundu, Va., je porodila nedavno 25 funtov težkega novorojenčka, ki pa je kmalu po porodu umrl.
*
V Nemčiji se je pomnožilo število žensk s ploščatimi nogami. Zdravniki pravijo, da je temu pripisovati različno delo, ki ga opravljajo ženske stoje v različnih industrijah.
*
Na Japonskem , preizkušajo padala, s katerimi se spuščajo letalci na zemljo, opice. Opice se nauce, da potegnejo za železni obroč, ko jih vržejo s padala,
nakar se letalo odpre.
*
Na neki veliki farmi za ko-košjerejo v Los Angelesu dobe vsak dan nad 100,000 jajc. Na tej farmi imajo 300,000 kokoši, ki nesejo, k tem pa je treba prišteti še 200,000 piščet, torej jih je vsega skupaj pol milijona. Da se prehrani to kokošjo armado, se porabi vsako leto milijon funtov kokošjih živil.
Okno v svet
LOV NA BIZONE V AMERIKI
Newyorški list "Herald Tribune" poroča, da je bilo lansko leto v ameriških in kanadskih rezervacijah ubitih 1,400 bivolov, to je tipičnih ameriških "bu-falov." Pred dvajsetimi leti pa se ni na vsem ameriškem kontinentu nahajalo 1,400 bivolov.
Ko so pred leti prepovedali lov na bivole, so storili to z na-i menom, da se ne bi popolnoma zatrlo teh živali, ki spominjajo danes na "divji zapad." Za črede bivolov so preskrbeli rezervacije, kjer so imeli dovolj paše. Dve največji rezervaciji za bivole v Zedinjenih državah sta v Yellowstone National parku, Wyoming, in v Wichiti, Kansas. V Kanadi, kjer imajo mnogo večje rezervacije, so našteli lansko leto 6,300 bivolov, zato je bilo potrebno, da so jih nekaj pobili. Z izkupičkom, ki so ga dobili za meso in kože pobitih živali, so plačali indijanske pastirje za njihovo delo.
V	rezervaciji v Yellowstone parku se je letos prvikrat dovolilo indijanskim pastirjem, da pobijejo toliko živali, kolikor potrebujejo njihovega mesa za hrano.
V	Zedinjenih državah je danes osem rezervacij za bivole. V rezervaciji v Yellowstone parku se nahaja n. pr. 1,106 odraslih živali in 200 telet. Zdaj ni torej nobene nevarnosti več, da bi te tipične živali, "divjega zapada" izumrle.
kaj povzroči denarna inflacija
V	zadnjem času se mnogo govori o možnosti denarne inflacije tudi v Ameriki, zato je tem bolj zanimivo, kaj ve povedati o denarni inflaciji v Nemčiji, William F. McDermott, gledališki kritik "Plain Dealerja," ki se je nahajal pred desetimi leti v Nemčiji, ko je bila slednja poplavljena s papirnatim denarjem. On pravi:
Stanoval sem v krasnem berlinskem hotelu za 25 centov na dan. Včasih sem naročil izbo-ren obed za šest oseb, katerega smo dobro zalili z nemškim šampanjcem, in za tak obed, ki bi delal čast vsakemu Lukulu, sem plačal $1.50.
V	izbornem hotelu sem si dal zlikati obleko pri hotelskem krojaču, in za likanje sem plačal v markah natančno en cent v ameriškem denarju. Leta 1923 ste potrebovali jerbas za spravo nemških mark, ako ste šli na banko ter izmenjali tam pet dolarjev za marke.
Sicer pa je bil ameriški petak prevelika vsota, da bi jo mogli izmenjati v eni sami transakciji. Nekdaj sem bil s svojim ameriškim prijateljem v neki nemški kavarni, kjer sva preštevala marke, ki sva jih prejela za ameriški petak. In še zdaj se spominjam začudenih obrazov Nemcev, ki so stali na ulici pred oknom ter strmeli na "bogata" Američana, ki sta preštevala tako premoženje v nemških markah.
V	tistem času so prihajali inozemci v celih krdelih v Nemčijo, da so se napasli z izborilo hrano ter se napili dobre pijače, kar je bilo skoraj zastonj. Za inozemce, katerih države so bile na zlati bazi, so bile nemške cene smešno nizke, dočim so bile za domače prebivalstvo skoro nedosežne.
V	dobi inflacije je padala cena marki kakor svinec. Normalna izmenjalna cena marke je bla štiri marke za en dolar. Julija 1922 ste dobili že 159 mark za en dolar, avgusta 410, meseca decembra istega leta pa že 11,672.
Meseca julija leta 1923 je padla marka tako nizko, da ste dobili 262,030 mark za $1, meseca avgusta istega leta pa ste dobili za en dolar že 2,454,000 mark! V decembru istega leta pa je bil ameriški dolar vreden natančno
1,000,000,000,000,000 mark!
Mnogokrat sem si ^prižgal cigareto z bilijonskim bankovcem, ki bi bil v normalnih časih vreden 250milijonov dolarjev. Na cesti sem videl ležati bankovec za milijon mark, po katerem s° hodili ljudje, ker se ni nikomer zdelo vredno, da bi ga bil pobral.
Ta dejstva so bila zanimiva za inozemce, toda tragična za Nemce. Recimo, da je zaslužil ta ali oni delavec $10 na teden. Preden je prišel teden okoli ter je napočil dan njegovega izplačila, je bilo onih deset dolarjev vrednih samo še tri dolarje. Kar je bilo še zjutraj 2 dolarja, je bilo zvečer samo še en dolar. Človek, ki je zaslužil dvajset dolarjev na teden, je koncem tedna spoznal, da je njegovih dvajset dolarjev vrednih samo še deset. In ko so mu morda nato zvišali plačo na $40 na teden, je moral koncem tedna izprevi-deti, da je njegovih 40 dolarjev vrednih samo še osem dolarjev.
Inflacija je velika nesreča z_8 deželo. Nemška inflacija je znižala delavcem plače, upropasti-la delavske prihranke in vrednost zavarovalnih polic ter P0' polnoma ruinirala vdove in rote, ki so bile odvisne od zavarovalnine, za katero so poskrbeli njihovi možje, odnosno očetje. Individualnih tragedij bilo na tisoče.
božja služba za gluhoneme
V Newcastle, v Angliji, Je cerkev, ki je poznana kot "cer; kev tihe božje službe." V tej cerkvi ne slišite nikakega org' lanja in nikakega petja. Vernikov, ki prihajajo v to cerkev, Je približno sto, in vsi ti so gluh°' nemi. "Govor" pri obredih se vrši z znamenji prstov in s čit"' njem govora na ustnih.
prazgodovinski lo
V nekem kraju v Floridi s° nedavno izkopali ostanke m"' muta ali ogromnega prazgo^0' vinskega slona, ki je živel P1 I več kakor dvatisoč leti. V nje' govi lobanji je ltičala poišči^': kar je dokaz, da so bili predniki že tedaj dobri lovci-
konji so zopet dražj1
Danes je cena konjem v A"1(\ riki zopet višja kakor kadark0'1 izza svetovne vojne. Zahteva P° konjih je danes tako velika, so začeli rančerji na zapadu }0' viti divje konje ter jih pošib8' ti na ameriški jug in vzhod. konjih so zopet začeli povpra®f vati ameriški farmerji. ^ ameriških farmah je zdaj 299,000 konj, ali povprečno/ dva konja na vsako ameriš^0 farmo.
zračna poštna sluz$a
V	zadnjem fiskalnem letu J* šlo v izgubo pri zračni pošti 8,846,000 funtov pošte, samo procentov, katero izgubo je 1'°' vzročil ogenj.
V	fiskalnem letu 1931-32 [ izgubilo življenje 14 poštnih Jj1 lotov, ki so preleteli skupno 200,000 milj, torej ena nesJ*®J na 2,300,000 milj. V prejšnJ^ letu pa so preleteli poštni letJi,c ci 21,000,000 milj, pri čemer <J je osem letalcev ponesrečilo, ' eden na vsakih 2,670,000 mil>
alfi«
prodaja vode v k
vir ti
V Kairu, v Egiptu, je vi^ na mnogih vogalih ulic nek3 _ "filling" postaje, podobne a^ riškim gasolinskim postaja(), kjer prodajajo gasolin avtop\ bilistom. IRazlika med a^j škimi in egiptskimi postajaj pa je ta, da se na teh postfJ,0. ne prodaja gasolin, marv^ ■ da, glede katere vlada v •pomanjkanje. Kupec postaji s svojo vedrico, mu jo uslužbenec napolni ? do, katero kupec plača, n^" 1 jo odnese domov.
JI
nekoliko o programu skupnih podružnic s. ž. zveze
Cleveland, O. — že večkrat Je bilo poročano, kako složno skupno deluje 12 podružnic Slovenske ženske Zveze. Istotako se je že mnogo pisalo o prireditvi, ki se vrši v nedeljo 26. febru-arja v Slovenskem domu na Holies Ave. Naj mi bo 'dovoljeno, da javnosti nekoliko bolj obširno poročam o celem programu.
Pričetek je točno ob sedmih zvečer, zato se prosi vse poset-nike, da pridejo pravočasno v dvorano, ker vhod med programom moti gledalce in igralce.
Od št. 10 deklami ra Josephine Kovačič ter zapojeti z Molly Zupan.
Društvo "Soča" zapoje par mičnih pesmic.
Deklica Sežun zapoje "Tjkm 2a goro" in zapleše umetni ples.
Od št. 14 nastopita Louise ftehar in Virginia Kren: umetni ples in petje.
Mary Jančar in Mici Ora-zem zapojeta "Ko ptičica na tuje gre" in "V starodavnih ča-S)h." Na harmoniko spremlja Max Gerl.
Od št. 15 proizvajata Joe in ftosie Mirtel umetni ples.
Mary Kužnik zapoje "Jaz nisem Taljanka."
Od 'št. 32 zapojeti deklici Per-me in Vidmar "Kukavica."
Od št. 41 živa slika: pomer, Slovenske ženske Zveze.
Ida Modic ples, Ester Zupane 'Peričice" z sodelovanjem deklic od št. 25.
Od št. 47 zapoje Agnes Žagar, sPremlja na klavir Joe Kogoj.
Sestri Zidanič: vojaški umetni Ples.
Drugi del:
Kraljica, v osebi Mrs. Globo-kar od št, 14, kraljiček H. To-j^ažič, dobrovoljci, zdra(vniki, 2abe, sončne rože, pastirček in
Charlie Chaplin, pajac in še od vsake podružnice nekaj.
Od št. 25 "Prisiljen stan je zaničevan." Toda predstavljen bo le del igre, katero so že lani uprizorile v Knausovi dvorani. Gotovo vas bodo tudi sedaj zadovoljile.
Od št. 49 enodejanka "Vse tri na sejo SŽZ."
Od št. 50 enodejanka v angleščini.
Vse te igrice bodo zelo zanimive in polne užitka. Bodo zelo kratke, da se ne bo nikdo dolgočasil. Zastor se spremeni samo dvakrat in vselej vas bodo kratkočasili s petjem ali plesom ta čas. Videli boste, kako so naši malčki narodni in zavedni Slovenci. Prav lepo vam bosta zaplesali sestri Zaje starokrajski ples, bratec jima bo pa na harmoniko igral. Ne smem pozabiti tudi Rozi Zdešar, stara 12 let, ki vam bo zaigrala na harmoniko, da bo privabila celo Charlie Chaplina in klovna na oder.
Ne zamudite priti pogledat, ker težko, da bi se še kdaj nudilo kaj takega. Z vstopnico se takoj preskrbite, da ne bo prepozno, ker so večina že vse razprodane. Vstopnice so vse enake: po 35c, kdor prej pride, prej melje, kar pomeni: kdor bo prej prišel, bo imel boljši sedež.
Ves gori navedeni program bo trajal približno dve uri, potem bo pa v gornji dvorani prosta zabava in ples. Uverjene smo, da vam bo Zorčeva godba igrala v va'še zadovoljstvo, da se boste lahko za cel post naple-sali.
Končno vam kličem: vse in vsi v nedeljo večer v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer se vam obeta obilo zabave.
Poročevalka.
Potrebno je, da pridete na shod ...
'V sredo dne 1. marca se vrši ^od za brezposelno zavarovale v dvorani Slovenskega De-Wkega Doma, Collinwood, O. ^od se bo vršil pod avspicijo ^goslovanske sekcije za brezdelno zavarovanje za državo Na tem shodu boste sli-dobre govornike, ki vam b°do pojasnili situacijo, v ka-se sedaj predloga, ki jo imajo državni poslanci pred seboj )rezposelnega zavarovanja, na-haja.
Ker je to predloga, ki ima na-^en koristiti delavskemu sloju, Je Vse prej kot priporočljiva od 8tl#u kapitalističnega razreda.
Naloga delavskega razreda je, se zaveda časa in svoje nalo-?e> ki jo ima, da pritisne na dr-2avne poslance, da uzakonijo to ^edlogo,
če hoče delavstvo sa-^emu sebi dobro. Vsako social-delo potom zakona, je v ame-v'ških postavodajah proglašeno Za (socialistično in protiameri-sko. Zakaj"? Zato, ker ameri-delavstvo spi spanje pranega in čaka, da bo prišel ,Santa Claus" v osebi Hoover-3h> Roosevelta ali kakega druge-Politika, ki ga bo peljal ven 12 depresije v prosperiteto.
Zgodovina nas uči, da kar so ^ ljudje in narodi dosegli za Sv°io in splošno korist, so se j^rali bojevati za isto, če so ho-eli imeti. In ravno tako je se-vaj v naši državi Ohio, če ho-Ccmo imeti, in če mislimo, da j^ty je potrebno brezposelno zalivanje, potem se moramo za bojevati, če ga hočemo ker noben "Santa Claus" ga ne bo prinesel in nam ga llc bo dal!
.Ameriška zgodovina nam jas-t'; kaže, ne da bi nam bilo po-ffi iskati. dokazov v drugih .f1'" -iveta, da za vse, kar se je 'M-Lliir dobrega v splošno ko-HO bili potrebni BOJI in Brez bojev in žrtev se i'1 ne bo doseglo nikdar
''ic,
f, ^orej še enkrat: udeležite se J in vstopite v vrste istih,
ki se že danes bojujejo za dosego brezposelnega zavarovanja.
J. Skuk. —-o-
Do znanja Hrvatima i Slovencima!
ivan zupan:
NE OBUPAJ!
Ko se k nevihti pripravlja, bliska in treska, grmi, ves se preplašen oziraš, srce ti v strahu ječi.
Čakaj, potrpi in vstrajaj, črni oblak bo pregnan; solne©. za dežjem posije, krasen, spet jasen bo dan.
čolnič na morju življenja tvoj ko prevrača že val, ves da si zbegan, obupan, sredi valovja obstal.
Bodi korajžen, potrpi, zri tjakaj v bližnji pristan; čolnič bo tjakaj zaneslo, vstrajaj, ne bode zaman.
če te bolezen kdaj muči, da si omagan, potrt, misli le vedno na boljše, misli nikar že na smrt.
Sčasoma bodeš ozdravel, bol bo vsa huda prešla; zopet boš hodil veselo, zopet boš žvižgal doma.
če te morijo težave, če te težijo skrbi, srce se v žalosti krči, solze grenijo oči.
Notranje vse te bridkosti komu potoži, povej; pa ti bo kmalu odleglo — Tja proti nebu poglej.
Nikdar nikar ne omagaj, vstrajaj kot hraber junak! V Boga le trdno zaupaj, upanje naj bo tvoj znak!
DNEVNEVESTI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiimiiiiiin
MILO URBAN:
ŽIVI BIČ
Roman
iiiiiimiiiiiniiiimiiiiniiniiiiimnimiiini
Nemci so še vedno za svojega kajzerja
Kassel, Nemčija, 23. februarja. V vladni palači te province so včeraj zopet obesili sliko bivšega kajzerja Viljema, ki ga kaže v oblačilu, kot se rabi pri kronarju kralja in cesarja. Sliko je svoječasno republikanski odbor vlade odstranil, toda fa-šistovska vlada, ki je sedaj na krmilu, je zahtevala, da se slika zopet izobesi.
-o-
XXV.
Močno se je prestrašil drugo jutro notar Okolicky, ko je izvedel, da so Evo Hlavajevo mrtvo potegnili iz vode. Pogledal je Vorčiaka, ki mu je to novico sporočil, široko razprl svoje vlažne oči, obstal sredi sobe in z zaletujočim se visokim glasom zapel:
"No . . . No . . . Kaj ne poveste ! Eva Hlavajeva da se je utopila?"
"Da. Pred malo časa so jo našli na brodu, kjer konje napajajo," je poročal Vorčiak, vesel, da more kaj novega povedati.
"Reva! ... Pa ne veste, zakaj ?"
Notar Okolicky je srepo pogledal Vorčiaka. Samemu se mu je zdelo ta igra protivna in neumna : čutil je, kako z njo meče od sebe tudi tisto zadnje, kar je imel v sebi poštenega in kar je nekdaj oboževal. Toda v tem trenotku je smatral notar Okolicky to igro za neobhodno. Treba se je bilo popolnoma izmotati iz 'neprijetne zadeve,' otresti, se je enkrat že popolnoma.
Trenotek je bil primeren in notar Okolicky se ni obotavljal. Oblekel je suknjo, posadil na glavo klobuk in dejal:
"Pojdiva jo pogledat."
"Ona se je pač le moža bala," je modroval z jokavim glasom Vorčiak in hitel ob Okolickem, "Tega je dete krivo. In revščine se je naužila, ljudje pa saj veste, kako so pri nas umazani. Da bi bližnjemu pomagali, Bog varuj !"
Rusija je pripravljena za vsak napad od tujcev
Cleveland, O. — Na sjednici odbora Hrvatskog radio kluba, održanoj 20. februara, prisutni cdbornici konštatiraju po vije-stima izašlim u Enakopravnosti z dne 17. februara, da je g. N. P. Popp dao izjavu, da je Hrvatski radio klub prestao delo i napokon označuje, da je isti reorganiziran pod imenom H.R.C. i da su izabrani novi odbornici.
Istini zavolju odgovaramo ci-jenjeni javnosti, da ne bude zavedena u bludnju, da Hrvatski radio klub, koji je djelovao do 15. januara o. g. i predavao je svoje programe preko stanice WJAY nije prestao opstojati.
Na zadnjem programu 15. jan. o. g. izjavio je predsjednik Hrvatskog radio kluba g. B. Kaušič, da uslijed financijalnih poteškoča prestaje za kfatko vrijeme H.R.C. predavati svoje programe.
Obavješčujemo stoga cijenje-no javnost, da su gg. N. P. Popp i E. A. Kordick izjavili prvi pismeno, drugi ustmeno na redovi-toj člansko j sjednici H.R.C., da napuštaju \istog. Prama ovoj izjavi, pitamo sve interesante, da stvore sud, dali izgdje na svijetu ima veče nepravde od teda istu-pivši članovi iz jednoga društva mogu reorganizirati isto društvo?
Moskva, 24. februarja. Sovjetska republika je popolnoma pripravljena za vojno proti ka-teremu-koli sovražniku, se je izjavil ministerski p r e d s e d nik boljševikov, Molotov. Nihče ne more vpasti v Rusijo, ne da bi bil takoj odbit. Rusija je pripravljena na vse, ker ima izvrstno trainirano armado.
-o-
Belgijci čestitajo Roose-veltu glede napada
Prisutni odbornici na današ-njoj odborskoj sjednici H.R.C., koji su zakonito na osnovnoj skupštini 1932 po narodu izabrani, izjavljaj u, da je novo osnovani Hrvatski radio klub uči-nio jednu grubu povredu hrvat-skom narodu, jer su prestavni-ci tobožnjeg reorganiziranog H. R. C. hotimično prisvojili ime j oš obstoj ečeg "Hrvatskoga Radio Club" u Clevelandu. Toliko do znanja i ravnanja ci jen j enim
Bruselj, Belgija, 24. februarja. Obe zbornici belgijskega parlamenta sta danes sprejeli resolucijo, v kateri častitati novemu. predsedniku Rooseveltu, ker je srečno pobegnil krogli morilca. Parlament je odredil, da se tozadevna resolucija pošlje ameriški vladi/
-o-
Stric Sam se pripravlja za vojno v zraku
'Washington, 24. februarja.— Ameriški vojni oddelek je zadnje čase naročil večje štebilo zrakoplovov za vojne namene. Poroča se, da je bilo oddanih raznim amer. tvrdkam naročilo za 38 zrakoplovov, ki mečejo bombe in za 111 razne vrste vojnih zrakoplovov. Vse naročilo bo veljalo nekako $4,000,-000. Bombni /zrakoplovi bodo narejeni v delavnicah Glenn Martin Aircraft Company.
-o-
* V New Yorku bodo začeli
preiskovati poslovanje telefonske družbe.
čitateljima o vi h novina.
Jos. Zeleznak, tajnik, 1026 E. 63rd St. Imena ostalih odbornika u pričuvi kod tajnika.
Toda Okolicky ni slišal, kaj brbra župan. V mislih je imel druge, mnogo važnejše reči kakor Evino smrt. Kdo ve, če ni komu kaj povedala ali zapustila kako pismo, v katerem bi . . . Brrr! .... Niti pomisliti ni hotel na to. Grozno mu je bilo samo predstaviti si, da bi sedaj, j ko se je vse tako ugodno razvilo, ljudje izvedeli o njem. V teh neumnih možganih bi bila kombinacija takoj izvršena. Postal bi nelep povzročitelj nelepega romana. Lahko bi se razvedelo tudi dalje in škandal z vsemi neprijetnimi posledicami bi bil neizbežen.
Notar Okolicky je pospešil korak. Samo da se še sedaj kako izmota, pa bo zopet prost. Ne bo se mu treba neprestano bati neumnih slučajev, ki vise v zraku kakor nevidne roparske ptice, in dajo dogodkom drugačno mer. Samo sedaj še — drugič bo že bolj pazil . . .
Z uradno dostojanstvenostjo je vstopil pri Hlavajevih, pozdravil in podal roko Angyalu. Razen njega, župana, Sivonjke in nekaterih bab, ki so nevede, kaj bi počele, stale pred hišo, ni bilo nikogar tu. Okrajni zdravnik še ni prišel, zato niti zapisnika ni bilo mogoče spisati. Malega Adama je Kurnjava, ki se je ravno vračal, odnesel h Ko-renovim.
"Molite, ženske, molite," jih je priganjal izpred hiše v sobo.
"Saj se, tako se mi zdi, pri takih ne moli," je dejala bojazljivo ena, ki je držala velik rožni venec v roki.
"Zakaj bi se ne, samo . . ." "Gospod notar je tu," so mu pošepnile.
Kurnjava se je sklonil, tiho stopil v sobo in obstal pri vratih. "A?" je zajecljal Okolicky. Hotel je vprašati, kje je Eva, pa je medtem padel njegov pogled na sestavljene klopi, prekrite z veliko belo ponjavo, pod ki.tero so se črtali ponekod ž njo nekam zabrisani in negotovi obrisi človeškega telesa. Samo na napetem trebuhu sta jasno ležali dve sklenjeni roki, nekam preveč veliki1 in beli, kakor sklenjeni k tihi prošnji. Pokrivalo ni bilo dobro položeno, kajti ko so oči Okolickega zdrsnile od rok
doli po životu, so zagledale nepokrito nogo, obuto v razmočeno, nizko obutev, iz katere je molel jezik in je še kapljala voda. Ta noga je bila nekam preveč resnična, preveč naravna v primeri s ponjavo, ki je dajala Evi Hlavajevi obliko velikega kipa, naznačenega s prvimi potezami ; pri pogledu nanjo je prišlo notarju Okolickemu v spomin, da je imela isto obuvalo tudi onega decemberskega dne: bilo je še novo, on pa, nevede, kaj bi rekel, ga je pohvalil.
"Ali naj jo odkrijem?" je uslužno vprašal Kurnjava, ki je stal že pri Evi in prijel ponjavo, da bi jo dvignil. Okolickega je preletel strah. "Ni treba," je zarenčal. Takrat se mu je naenkrat, naglo zazdelo, kakor bi se bil Kurnjava nasmehnil, tam nekje pod kožo, globoko v obrazu, kakor bi se mu bil zarežal z zasmehom ljudi, ki kaj vedo. Hotel ga je vprašati, zakaj se smeje, ker pa to ni bilo gotovo, se je naglo obrnil k Angyalu in ga vprašal: "Ali je šel kdo po zdravnika?" "šli so z vozom," je odgovoril Angyal.
šele potem je udaril Okolicky na lastno struno. Gorečnost, s katero je vprašal, je to dokazovala.
"Toda povod? ... Ali niste nič našli? Kako pismo ali kaj podobnega? . . ."
"Nič. Vse smo pregledali." "Morda v molitveniku." "Tudi tam se ni nič našlo." "Hm . . . Kdo pa ji je stremel?"
"Vi, S i vonj k a, kajne?" je vprašal Angyal Sivonjko.
"Da, jaz," je potrdila Sivonj-ka.
\ "Ali vam ni nič povedala?"
In Okolicky se je srepo zazrl v Sivonjko in opazoval vsak gib, vsako mišico na njenem obrazu.
"Nič. Tudi besedice ne," je pripovedovala Sivonjka. "Včeraj zvečer je brez besede odšla in se ni več vrnila, še rekla sem ji, naj taka ne hodi ven, pa mi ni niti odgovorita. Mislila sem. da gre v hlev. Medtem pa . . . Moj Bog! Tak konec!"
"Ali ni drug nobeden hodil sem?" je vztrajno poizvedoval Okolicky.
"Prihajal je Korenov Andrej, toda s tem, prosim, ni govorila, ker je mutast."
Okolickemu je neizmerno odleglo.
'Tu je torej vse v redu . . ■si je mislil pomirjen. 'Samo če možu ni pisala?' se je vznemirjal, toda ni hotel več vpraševati, ker se mu je zazdelo, da se Kurnjava posmehuje. 'Kaj se neki posmehuje ta opica?' je zabavljal v mislih. Začelo mu je postajati neprijetno in tesno, da bi tau kdo videl v dušo in opazil vso komedijo, ki jo igra goljuf en igravec . . .
Notarja Okolickega je sprele-tela po hrbtu neprijetna zona Hotel je reči nekaj, kar bi nje-era samega prepričalo, da ni goljuf en igravec: hotel je dokazati, da je bila Evina smrt neizbežna, da je morala skočiti v vodo, toda kakor bi bil uganil njegove misli, ga je prehitel Angyal.
"Meni je cela zadeva jasna," te rekel s svojim prepričevalnim načinom. "Glad, z družabnimi pravili neskladno materinstvo in mož z doma ... To je preveč ca ženo, navezano samo nase. V njenem položaju bi redko kdo drugače storil. Krive so razmere, toda kdo kaj more zanje?"
Okolicky je vneto pritrdil; samo Vorčiaku, ki se je zamišljeno naslanjal ob steno, to ni šlo v glavo.
"E, tako pa vendarle ni mora-ia. Nekaterim je še slabše, a vendar žive."
Toda Okolicky ga je karajoč pogledal in se odpravljal, ker mu je v sobi postajalo dušeče, nedo-bro. Kadarkoli se je ozrl, mu je udarila v oči odkrita noga z nemim, neusmiljenim zasmehom dveh različnih dni, v katerih je igrala vlogo ena in ista nizka obutev, morda v enakem položaju. Spomnil se je, da je še nekje videl tako nogo. še nekje so
bile roke tako sklenjene in so prav tako nekoga tiho prosile na velikem, napetem trebuhu, toda ni se več spominjal, ali je bila to fotografija aH reprodukcija kake slike z razstave v ilustriranem časopisu. Ni ljubil takih slik. Zato se je že v veži obrnil h Kurnjavi.
MALI OGLASI
Poceni farme
Kdor jih hoče prav poceni, naj se Kdaj zglasi. Farma 25 akrov se dobi za samo $1500. Kdor ima $700.00, naj se takoj zglasi. 5 akrov vinograda sa-dovjnaka, dobra hiša in gospodarska poslopja. V lepem kraju, blizu Geneva, O. Podrobnosti pozvete pri Andrej Ružik, 6704 St. Clair Ave.
Naznanilo
članom dr. Carniola Tent, št. 1288, T.M. tem potom naznanjam, da se bo vršila redna mesečna seja v nedeljo, 26. februarja. Apeliram na vse člane, da se te seje gotovo udeležijo. Asesment se bo pobiral v soboto večer, v dvorani št. 1. S so-bratskim pozdravom — John Tavčar, tajnik.
MUSS Radio Service
6026 St. Clair Ave.
Iskreno čestita pri otvoritvi novega poslopja Ameriške Domovine
Proda se grocerija
v Slovenski naselbini. Vzame se tudi vloga na International Savings & Loan Co. za plačilo. Pozve se na 6724 St. Clair Ave.
(46)
Qbleke na hranilne knjižice
International Savings & Loan Co.
Oglasite se pri JOSEPH PERME 15607 Waterloo Rd.
Zahvala
Globoka hvaležnost naju navdaja do najinih sorodnikov in prijateljev, ki so naju presenetili ob najini 25-letnici poroke dne 12. februarja. Kar ne moreva najti dovolj besed, da bi se dovolj iskreno zahvalila vsem onim, ki so pomagali in darovali in se udeležili najine slavno-sti. Nikdar nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Iskrena hvala najini hčeri Mrs. Bro-zina in Mrs. Zupančič, ki so se tako potrudile, da so skupaj spravile toliko prijateljev. Iskrena hvala kuharici Mrs. M^y Zdolšek, ki je tako okusna jedila pripravila, da je bilo res pravo ženitofvanje. Zahvalimo se tudi Mr. Ignacu Molele, ki je naju na tako zvit način speljal na farme. Iskreno se zahvaljujemo vsem navzočim, katerih imena sledijo tu:
Mr. in Mrs. Brozina, Mr. Joseph F. Fabian, Mr. Jos. Fortu-na, Mr. in Mrs. Struna, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Milner, Mr. in Mrs. Spo-rar, Mr. in Mrs. Potočar, Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Fe-renčak, Mr. in Mrs. Meršenik, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Ižanc, Mr. in Mrs. Marinčič, Mr. in Mrs. Radell, Mr. in Mrs. Avcin, Mr. in Mrs. Koščjak, Mr. in Mrs. Kostelic, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. šušteršič, Mr. in Mrs. Rožanc, Mr. in Mrs. Adamič.
Mrs. Frances Skubic, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Zupan- , čič, Mrs. Frances Perko, Mr. in Mrs. Molek, Mr. in Mrs. Kaste-; lic, Mr. in Mrs. Turk, Mrs. Mary Topolko, Mr. in Mrs. Ko-šmerl, Mr. Jos. Ivančič, Mr. in Mrs. Zajec, Mr. in Mrs. Intihar, ji Mrs. Bočar, Mr. in Mrs. Beun- j' kar, Mr. in Mrs. Skebe, Mr. in Mrs. Oblak, Mr. in Mrs. Brato-vič, Mrs. Ana Jane, Mr. in Mrs. Gerts, Mrs. Jerup, Mr. in Mrs. | Grdina, Mrs. Frances Novak, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Perko, Mr. James Hočevar, Mrs. M|iry Sterle, Mrs. Christine, Mrs. Mary Zdolšek, Mr. in Mrs. Ojumek, Mr. in Mrs. Zalar, Mr. in Mrs. Jelaršič, Mr. in Mrs. Strumbelj.
še enkrat vsem skupaj prav lepa in iskrena hvala. Bodite prepričani, da vas ne bova nikdar pozabila. Ostajava vam hvaležna
Joe in Frances Fabjan
392 E. 161st St.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN NENADOMESTLJIVEGA OČETA
JOSEPH FURLAN
ki je po mu kapo! ne mu trpljenju zdihnil svojo blago dušo dne 26. februarja, 1932. Gruda, katero objokuje, žalostna družina nam je edini prostor, kjer najdejo naše solze uteho.
Že leto dni Te zemlja krije, kar si v večnost se podal; tolažbe za nas ni nobene, vsem v spominu si ostal.
Saj ne mine nikdar dneva, da ne bi bili v duhu tam, kjer počiva Tvoje truplo, kjer dom Tvoj je zdaj hladan.
Mirno sladko v grobu spavaj, misli tudi Ti na nas, dokler enkrat vse nas združi angelske trobente glas.
Žalujoči ostali: Fani Furlan. soproga. I Fani, Joe, Mildi, Alice in
Josephine, otroci. 1 Cleveland, O., 25. feruarja, '33.
DR. j. V. ŽUPNIK |
II
zanesljiv zobozdravnik |
Mnogo let na istem meslu. St. Clair vog. G2. ccste. Vhod samo h G2. ccste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. sj. do 8. iv.
8 1
i

I
St. Clair Music School
Violin, Pi&no, Piano Accord'on, Trumpet, Clarinet, Trombone, Saxophone, Banjo, Guitar, Flute, Cello OnCHBSTHA FOE concert ok dance Piano Tuning $2.50
6528 St. Clair Ave.
Farma naprodaj
200 akrov, samo $4200. Takoj se plača $1000, ostalo na dvajset, let po obresti. Farma se nahaja blizu Geneve, O. Hiša ima 7 sob, velik hlev, via po-; slop j a v dobrem stanju. To farmo lastuje banka in se zato proda pod ceno. Imamo tudi vee manjših in večjih farm usp ' >-claj. Jako poceni. No :::imuJ'-j te te prilike. Za podrobnosti ! vprašajte pri D. Stakich, 15813 i Waterloo Road. Tel. KEhmore i 1934.	(48)
ZdaKaj
SEM OBDRŽAL TELEFON
6 Delavec sem v stavbeni industriji in v dobrih časih imam vedno stalno delo. v zadnjem letu sem imel malo dela in zmanjšati sem moral stroške kolikor sem mogel. Namenil sem se dati tudi telefon ven, toda sklenil sem, da ga še nekaj časa obdržim. Od tistega časa mi je moj delodajalec dal večkrat delo, ker me je lahko dosegel po telefonu, čeprav nimam stalnega dela, toda izplačalo se mi je potrošiti denar za telefon.
H. J. Hoard, 1528 Hopkins Ave., Lakedood, Ohio
Mi izdelujemo klišeje za oglaševanje in ilustrovanje vaših produktov
Plinova gorkotaje zdrava
Enakomerna toplota v vaši hiši je več
kot samo udobnost. Za nameček je to tudi dobro za zdravje.
KLIŠEJI ZA ČASOPISE
Plinova gorkota je čista, brez posebnega dela ali sitnosti in se lahko tako naravna, da je enakomerna toplota vedno, ne da bi bilo potreba kake posebne pažnje od vaše strani.
POLTONSKI KLIŠEJI
Toplota igra tudi važno vlogo za regulacijo zraka v vaši sprejemni sobi. Regulacija toplote je enostavna in avtomatična s plinom.
ZINC ETCHINGS IN ELECTROTYPES
Kar ni tako splošno znano je lahkota, s katero se vaš sedanji grelni sistem praktično in zadovoljivo spremeni v plinov avtomatični sistem.
Radevolje pregledamo vaš furnes ali kotel in vam bomo sporočili stroške moderniziranja istega s plinom.
The Logan Engraving Co
v
1656 East 55th Street	ENdicott 4014
The East Ohio Gas Company
East Sixth in Rockwell Telefon: MAin 6640
Mlinarjevi
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
Ona je molčala.
Zopet ga je nekaj dregnilo, da bi jo udaril. "Ali je tako hudo, da ne moreš povedati?"
"Nič posebnega — tudi on ni nič posebnega!"
"Tako in sedaj poberi svoje stvari — domov!"
"Domov ne grem!"
"Na cesti vendar ne moreš tako ostati!"
"Ostala bom v mestu!"
Mlinar se je sesedel in se je od časa do časa v svojem raz-miršljevanju nasmehnil, medtem ko je s prsti bobnal po mizi. Saj je bilo končno vendarle dobro, da je bila tu. Tu bodo molčali kakor grob. In tudi bo dobro, če ostane vse tajno, že so bile njegove misli pri skrivališču, a odskočile in se zopet vrnile. Ničesar ne preostaja: Felicija! To pač je nekaj groznega, kakor božja kazen, ampak — naj povleče človek roko izmed valjarjev, kadar so jo zagrabili . . .!
Bilo je kasno zvečer, ko sta oče in hči, vsak s punkeljnom pod pazduho, pozvonila pri predmestni hiši, mimo katere je tekla struga. Felicija jima je odprla.
"Redek gost — kaj je pa tebe prignalo? — Tvoja hči Lucija? Ali se je svet prebrnil?"
Mlinar je poslal Lucijo v sobo. Sam je ostal s Felicijo v kuhinji ter ji je obrazložil svojo zadevo. Ona se je smejala na vse grlo.
"Kako se to pripeti! Oče in ded na en mah! Ako sem prav videla, se bo tako zgodilo, da bo-ve lahko druga drugi stregle. Ampak, stari; potem boš pa tudi moral nehati, mrdati se, sicer prideve nekega lepega dne obe doli s skednja, vsaka svojo mačico v trobčku!"
Mlinar je v poletni noči vozil proti domu kakor prikazen, ki moia hoditi naokoli in se vrteti opolnoči, kakor bi bila na kol privezana. Stari rjaveč je ob marsikateri detelji postal in zo-bal. Mlinar pa je strmel v sivo nebo in je gledal oblake, ki jih je mesec posrebrnjeval. Srna je s hripavim glasom svarila svojega otroka. Ptič je vpil v kuninih zobeh. V neki gostilni, kjer je videl še luč, je ustavil, da se omami. Njegovo grlo pa je stiskal krč. Zopet je odpeljal z dvorišča in je prisilil rjavca v napačno smer. šele v prihodnji vasi se je zavedel svoje zmote.
Ko je videl v domači izbi še luč, se je hotel okreniti — a kaj i bi zaleglo! Apolonija bi bdela do jutra. Zato je izpregel ter stopil v izbo, tako ponižno in kakor ohromel starec.
Nje velike, jezne oči so ga sprejele.
"Ne zmerjaj," je dejal s suhim glasom. "Dovolj sem že psovan."
Videla je njegov sivi obraz, njegove udrte oči in bila je razočarana. "Oče, kaj se je zgodilo? Saj izgledate kakor smrt! Kaj naj vam . . ."
"Nič, Apolonija, nič — le miru mi je treba, potem bo vse zopet dobro. Tu notri ni vse v redu !" Sesedel se je na klop, a Apolonija je pokleknila, da mu razveže čevlje.
"Ali sta poba kako narihta-la?"
"Poba — kakor dve jelki . . . preko moje glave sta zrastla že! Ne — le načrte imata; za počitnice bi rada na popotovanje — in zaslužita je!"
"Za božjo voljo, potem vendar ni Lucija —-?!"
"Nikar me ne muči, Apoloni j-ca! Mar se star zaboj ne more sam razbiti? že dolgo se je nekaj pripravljalo. Miru mi je treba, drugega ne. Ne, ne, nič
čaja, nič obkladkov!"
Resnično ga je sililo, da se umakne nje vprašujočim očem. Za nobeno ceno ne bi bil svojega doživljaja povedal ... ne, potem bi vse izvedela.
Ko je sam v temi ležal, se je zopet prestrašil svoje lastne neumnosti. Ne, ne, od Boga sem preklet, je premišljeval, s slepoto udarjen. Kako sem le mogel to storiti? Felicija ne bi bila smela izvedeti. Sedaj me ima v rokah. Obljubila mi je na ro-
ko, da me ne izda hčeri, a naj-brže sem bil še v mestu, ko je že vse Luciji povedala. In jaz ue verujem, da je. moje! V lepo past sem zalezel. O, jaz — ali >e zaslužim, da živim v tej hiši, da poleg te postelje ležim — o, ko bi bila le še ti pri življenju!"
Vso noč je koval načrte, kako bi se iz mrež, v katere se je bil zapletel, izkopal. Ni pa našel izhoda in si je le venomer želel milosti one noči, ko je sedel med bolnim govedom in je imel pred seboj odprto pot 'in po njej hodil.
Premetaval se je po postelji :n mislil, da si mora lase izpuliti in si glavo raztreščiti ob steni, ker se je dal od teh hudičev ponovno premamiti. Ničesar mu ne preostaja: takoj mora prepisati, takoj izročiti otrokom. Potem ne bo mogla ničfesar več iz mene izsiliti.
TRINAJSTO POGLAVJE
Pričela se je žetev. Dvojčka bi se bila že morala vrniti s; svojega počitniškega potovanja, h kateremu je še Apolonija primaknila svoje prištedene krajcarje. Niti) sluha o njiju. "Preveč popotnice smo jim dali," je godrnjal oče. Lovrenc in Tekla pa sta psovala, da so se mestni skrili v senco in igrajo gospodo medtem ko morata onadva delati slabše kakor dninarji.
Oče je skrbel ta čas za hilin, ki je imel malo vode, a še manj dela. Mlinarski pomočniki so se spremenili v rjave žanjce. Le eno kolo je klopotalo po dnevu, a kadar je Mlinar šel v mesto, je še to počivalo. Rž je že dozorevala, ko je še zadnje žito stalo. Očividno je velika vročina požrla vse oblake, le zvečer včasih je tam daleč bil kupček oblakov, a odsev nevidnih bliskov je včasih razsvetljeval zahodno nebo.
Mlinar je stal v mlinu ter je trudno strmel pred se ali pa se je postavil k strugi in premišljeval, tako zmedenih oči, kakor bi se hotel vreči v vodo. Ko je bilo varno in je tudi Apolonija odšla na polje, tedaj je sedel in pisal, vzel knjige v roke in računal. Pri; tem je tako stokal, da bi se moral kamnu snpliti, da
je pričel pes, ki ga je gledal, zavijati. In to je tako ganilo rnoža, da so mu prišle solze.
Enkrat se je odločil in je stopil k župniku. Uredil je tako, da ga ni nihče mogel videti. S povešeno glavo je bil šel, s po-vešeno glavo se je vračal. Drugega dne se je zopet peljal v me-sio. Tu je dolgo sedel v neki
zakotni gostilni z malim možicem. Govorila sta pritajeno, tako da je birtinja zaman napenjala uha. Možic je izgledal kakor kak pisar, majhen, uren, finih rok, bledega obraza in predvsem : govoril je kakor mlinsko kolo. "Tedaj sklenjeno: Doli-nar bo držal svojo besedo in Mlinar tudi," je zaključil govor.
ENG R AVI NG

PEOPLE WITH PHONES GET
JOBS
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Ml 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7
Tel. HEnderson 5195
DOBER PREMOG!	1
Točna postrežba	^
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD.
HEnderson 5798	(g)
Zastopnika:	(g/
IGNAC ZIVODER	®
1168 Norwood Rd.	(g)
JOHN CENTA	®
1175 Addison Rd.	(S)
VABILO NA
maškeradno veselico
katero priredi
KLUB DRUŠTEV S. N. DOMA na pustni torek večer, 28. februarja,
V SPODNJI DVORANI SLOV. NAR. DOMA
Cenjeno občinstvo širom Clevelanda in okolice je vljudno vabljeno, da se udeleži tega našega večera, ki je zgodovinskega pomena v tem, da se na ta večer zabava staro in mlado. Okusna jedila in prvovrstna pijača, kakor tudi prijazna postrežba se bo nudila udeležencem. Igra Hojer orkester.
Trije bogati dobitki so pripravljeni za maske—vsi v denarju Vstopnina 25 centov
mssmum.i

Odpirajte slovenske
trgovce!
Poslušajte v nedeljo slovenski radio program
Iskrene čestitke
in
mnogo uspeha
vam želi
VAŠ PRIJATELJ
Vabilo k
maškeradni veselici
katero priredi
ŽENSKI ODSEK SLOV. DEL. DOMA
V TOREK 28. FEBRUARJA 1933
V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU 15335 Waterloo Rd.
Igra godba Bled
Vstopnina 25 centov
VSESTRANSKO POSTREŽBO GARANTIRA
Odbor
ISKRENE ČESTITKE!
Tiskarsko osobje
'Ameriške Domovine"
Cleveland Typographical Union
št. 53
(TISKARSKA UNIJA V CLEVELANDU)
iskreno čestita "Ameriški Domovini" ob priliki otvoritve novih uradnih prostorov
ISKRENE ČESTITKE OD
PRIJATELJA OB PRILIKI OTVORITVE
NOVE ZGRADBE "AMERIŠKE DOMOVINE"
WJAY
RADIO POSTAJA
v Cleveiandu,
potom katere se že tri leta razpošilja redni slovenski radio program, iskreno čestita
slovenskemu dnevniku
"Ameriška Domovina"
ob priliki otvoritve
novega uradniškega poslopja
John Zulich
Slovenska zavarovalninska agencija Real Estate
18115 Neff Road
Tel. KEnmore 4221
Iskreno čestita "Ameriški Domovini" ob priliki
otvoritve novega uradnega poslopja
ČESTITKE!
THE INTERNATIONAL PRINTING INK CORP.
1 268 Ontario St.
Carl A. Schill, poslovodja
Iskrene čestitke pošilja
"Ameriški Domovini"
B. F. Prihoda Bookbinding Co.
Slovanska knjigoveznica
ob priliki otvoritve novega uradnega poslopja
ČESTITKE
"Ameriški Domovini"
The Brooks Co.
1241 Superior Ave.
EDINA SLOVENSKA BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH
The North American Trust Company
6131 St. Clair Ave.	15601 Waterloo Rd.
Cleveland, 0.
Sprejemamo denar na hranilne vloge in čekovni promet tudi iz zunanjih naselbin.
Pošiljamo denar v staro domovino in na vse kraje sveta po najnižjih dnevnih cenah.
Močno in solidno slovensko finančno podjetje, ki točno izplačuje vse obveznosti. Poštena in vljudna postrežba in nasveti v vseh finančnih zadevah.
Rojaki, vlagajte svoje prihranke v slovensko banko!
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA!
Na 14. februarja je poteklo 25 let, kar smo izdali prvo
zavarovalno polico
Torej biležimo polnih 25 let najboljše in poštene postrežbe
v naselbini
zastopstvo starih, finančno močnih zavarovalnih družb
Haffner & Co
August Haffner — John Breskvar lastnika
Priporočamo se še v nadaljno naklonjenost
6106 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Iskrene čestitke
"Ameriški Domovini"
od
DOBRIH PRIJATELJEV