.v ■ ' II I mi t I II II II- >wsw5€ina Številko 60 vin. Poitnlns plsfiana o ffofottiiit. Ljubljana, četrtek 22. julija 1920. NEODVISEN DNEVNIK Stev. 163. Cene po poiti* n celo leto . K Bf’—• a pol lota . * IT—‘ a strt Ista. K O'—; Mi niBSBC. . 8 ?— Za Ljnbljam ratutoo 71 la InnemstK mresta X IT—j Uredništvo in Krmari Bipltarpa ulica it S Uradu telefon štet 50 Posamezna številka 60 vin« CT> £i fr. 'K. 'J,: Revolucionarni gnezda. .^^Dclavski stan jc že dolgo vrsto let v •skrčenem boju s kapitalizmom, ki je in-rj^cionalen in jako čvrsto organiziran, »tavstvo je uvidelo, da bo njegov boj ®^nspešen vse dotlej, dokler močni or-S^^ciji kapitala ne postavi nasproti so-2*10 zgrajene organizacije delovno sile. i* Uspešno borbo je nujno potrebna obli* j^^lzokovnih organizacij, ki zastopajo ptožne delavske koristi brez ozira na ver-jO ali politično pripadnost posameznika, teh strokovnih organizacij je, da kapital do spoštovanja delavskih j^Vic in da pospešijo reforme, izboljšanje ^4V6kega položaja nasproti kapitalu. One e>. da delavci složno nastopajo, da , lePajo z delodajalci kolektivne pogodbe, jr ^ede delavni čas in zdravstvene raz- V lovaniaii; budno morajo paziti na kovanje socialnih zakonov v korist de* Mva, predlagati zakonske načrte in starke reforme, pospeševati strokovno iz-^bo itd. 1 i ^rokovne organizacije so se izkaza- * kot jako uspešno bojno sredstvo. Njiho-a moč je bila v njihovi edinosti. Toda realistom — najprej v Nemčiji, potem pa drugod — ni bilo prav, da so stro-organizacije uspevale in da bi mo-3* s časom popolnoma izboljšati položaj j*‘*vstva. Njihov prerok Marx je rekel, jj® Oiora delavstvo popolnoma obubožati, tako v njem vzbudi ogorčenje do i raine mere,' nakar bo izvršilo revolucijo . Prevzelo oblast v svoje roke. Diktatura r^letariata mora zameniti sedanji druža-red. Marx je rekel, da se morajo šivajo *®ko razvijati, da delavec povsem obu-kapital se pa nakupiči v rokah ma-^tevilne skupine. i Socialisti so opazili, da se to prero-j^anje ne bo izpolnilo, ako bodo stro-organizacije edine in delale za so-®lne reforme. Zalo so jih razcepili. Za-. *®li so v strokovne organizacije politični ? Verski boj ter jih tako preustrojili v r®nk.arske organizacije, odvzemši jim ‘PaČaj stanovskih organizacij. . V večini držav imamo danes v glav* ®ni dve vrsti strokovnih organizacij: sofistične in protisocialistične. Poslednje Popolnoma ohranile značaj strokovnih JUnizacij: politično so nevtralne, v ver-em pogledu interkonfesionalne, akora.v-j.° *toje na pozitivnem krščanskem teme-.ro. Socialistične organizacije so pa revo-ucionarna gnezda svojih političnih strank ^razito sovražnostjo proti krščanstvu. -IST« Odkar so se začeli socialisti cepiti na več strank, je nastala divja borba posameznih skupin za strokovne organizacije. Pri nas se bore socialisti s komunisti, pri komunistih pa zopet zmerna struja z radikalci za prevlast v njih. Vse socialisti-čno-komunistične skupine pa odločno za-metajo tako politično kakor versko nevtralnost strokovnih organizacij ter nagla -šajo, da morajo strokovne organizacije naravnost zastaviti svoje sile za njihove politične cilje. To je v popolnem nasprotju z nalogo strokovnih organizacij. Nam je seveda umljivo, zakaj hočejo komunisti in socialisti strokovne organizacije odvrniti s poti njihovega dela in jih speljati na led politično-strankarske agitacije. Komunisti zanikajo možnost, da bi se družabne razmere obrnile na bolje. Oni hočejo popolnoma drug družbam red, zato je smešno, da se strokovne organizacije brigajo za izboljšanje nečesa, kar se po njihovem mnenju sploh ne da izboljšati. Toda socialistično-komunistični voditelji pozabljajo, da ne mislijo vsi z njihovo glavo. Delavski stan more z močno orga- nizacijo in vztrajnim delom priti popolnoma do svojih pravic. Velike trUme delavcev, ki izpovedujejo krščanska načela kot temelj družabnemu redu, se zbirajo v protisocialističnih strokovnih organizacijah. Naravno, da delavska akcija nima toliko uspeha, kakor bi ga imela, ako delavske vrste ne bi bile razcepljene. Zato je pravi atentat na delavske interese, da so socialisti in komunisti delavce razcepili. Njihova beda je s tem samo podaljšana. Delavstvo v mnogih državah že spoznava, kako so ga komunistični in raznovrstni socialistični voditelji prevarili osla-bivši njegovo močno strokovno organizacijo. Zapušča jih trumoma ter se pridružuje protisocialističnim delavskim strokovnim organizacijam, ki imajo pred očmi samo delavske interese in so daleč od vseh sanjarskah političnih namer. Delavstvo naj da socialističnim strokovnim organizacijam tisti značaj, ki so ga imele prvotno, pa bo stališče delavstva nasproti kapitalu mnogo povoljnejše, boj lažji in uspeh zanesljivejši. Razceplfeni razkolniki. Ljubljana, 22. julija, Socialistična organizacija se ruši vsak dan bolj. Socialdemokrati s svojim Kristanom ne bodo dobili pri delavstvu nikdar več tistega zaupanja, ki so ga imeli in izrabljali toliko časa. Ta stranka živi še od milosti demokratov. Delavstvo jo je zavrglo. Komunisti, ki so od početka toliko obetali, so se zadovoljili s tem, da se med seboj pretepajo za voditeljska mesta, da govore o revoluciji, delavstvo pa prepuščajo samovolji kapitalizma. Razbili so se na dve stranki. Levico komunistov, ki je radikalna do onemoglosti, vodita dva dijaka, ki so ju imenovali belgrajski komunisti. Desnico komunistov, ki je malo bolj zmerna, vodita dr. Lemež in Golouh, ki pa so ju komunisti v Vukovaru vrgli iz svojih vrst in iz svojega zborovanja. Nezadovoljni socialisti snujejo sedaj neko neodvisno socialistično stranko, da bo zmeda še večja. Narodni socialisti — to so bivši liberalci — kličejo na vojsko proti Italiji. Delavstvo jim ni mar. Zato so vsi pametni ljudje med delavstvom otresajo vodstva zmedenih in častihlepnih glav med socialdemokrati in komunisti. Vesnič sestavlja novo vlado. LDU Belgrad, 20. julija. Podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar je bil pozvan na dvor ter je regentu podal obširno poročilo o politični situaciji in o vzrokih demi-sije Vesničevega kabineta. Dr. Ribaf meni, da niti ena politična skupina nima večine v parlamentu in da mora biti nova vlada zopet koncentracijska. V političnih krogih se trdi, da je regent Aleksander istega mnenja o potrebi koncentracijske vlade. Dr. Ribaf je predlagal regentu, da poveri sestavo kabineta dr. Ves-niču. Avdijenca pri prestolonaslednik je trajala celo uro. LDU Belgrad, 20. julija. Dr. Vesnič je bil po posetu dr. Ribača ponovno povabljen k prestolonasledniku, kateremu je razložil notranjo in zunanjo politično situacijo. Potem je regent poveril dr. Vesniču sestavo koncentracijskega kabineta z željo, da bi bil s tem čim prej gotov. Vesnič je ta mandat sprejel in izjavil, da se bo posvetoval s svojimi prijatelji in načelniki posameznih strank, ali je mogoče sestaviti novo koncentracijsko vlado. Danes je regent zahteval, da posamezni parlamentarni krogi predložijo svoje pogoje za vprašanje koncentracijske vlade. Ravnotako bodo stranke v parlamentu podale svoje mnenje v vseh spornih vprašanjih, o katerih se je mnogo razpravljalo na ministrskih sejah v poslednjih dveh mesecih. Posamezne skupine bodo tudi precizirale svoje stališče glede rešitve vpra* šanja pokrajinskih vjad, izvoza, načrta za novo ustavo, nameščehja uradnikov, proračuna novega finančnega zakona itd. Popoldne je v političnih krogih levice in desnice prevladovalo mišljenje, da bo dr. Vesnič po vsej pri-’ liki imel uspeh pri sestavi koncentracijske vla-; de, ki bo prejkone obstajala iz istih oseb kakor dosedanji kabinet, ali pa se bodo izvršili le neznatne izpremembe, Maribor. Brzo se bliža veliki mariborski kongres. Tu naj si krščanske organizacije začrtajo nova pota do svojih ciljev, osvežijo in podvojc svoje sile. Tudi Jugoslovanska strokovna zveza s« bo udeležila te plemenite tekme duhov. Jugoslovanska krščanska delavska organizacija je eden glavnih stebrov ne samo katoliške stvari v naši ožji domovini, ampak reda v celokupni državi. Jugoslovanska krščanska strokovna organizacija je pa tudi vsakemu posameznemu delavcu in delavki jamstvo boljših življenjskih pogojev, lepše, socialno pravičnejše bodočnosti. Vse to pa v lem večji meri, čim številnejše bodo njette vrste, čim za-vednejše in čvrstejše bodo stali za njenim praporom njeni člani. Na mariborskem kongresu hočemo prešteti in pregledati naše vrste, jih tesneje strniti; tu hočemo ustvariti načrte za njih dopolnitev in izpopolnitev, tu izdelati načrte za našo bodočo borbo. Delavstvo bo zbrano v soboto, 31. julija, v Kazini. Dopoldne bo otvoritev zborovanja v, veliki dvorani. Čez dan sc bodo vršila posvetovanja odsekov. Zvečer ob 5. uri pa bo veliko , zborovanje v veliki dvorani. Na zborovanju ne sme manjkati nobenega, ki pripada organizaciji krščanskega delavskega razredal Ako pridete vsi in pridete z dobro voljo, je uspeh naše stvari gotov. Na svidenje torej! Pismo iz Zagreba. U srpnju 1920. Rascijep komunista. — Borba v strnčne organizacije, — »Novi svijet«. — Socija-listj i demokrati, — Nezadovoljstvo rad-nika, — Izbori u Zagrebu, Naši se komunisti cijepuju. Prijo godi« nu je dana bila žestoka borba izmedu so-cijalista i komunista, a danas se i ova po-slijedna brača na noževe trofu, Radikalno komunistička partija puca iz papirnatih topova na unjerenije, pa jih objeduju, da su izdajnici komunizma i sluge buržoazijc. Najprije se borili pamfletima, a onda i li-stovima. Umjereni su zadržali »Novu Isti-nu«, koja je radikalnima predbacila dik- Otrok s čFCVljl iz testa. ‘Pisal Thčophilc Gaulicr. — Prcvel Br. J-č. Poslušajte povest, ki jo pripovedujejo 1Croške babice svojim vnukom — Nemčija namreč dežela legend in sanjarij, kjer se »raio lunini žarki po megli očaka Rena in stvarjaj0 tisočere fantastične vizije. • Na koncu vasi je živela stara žeica. ^nia jc bila v svoji borni hišici. Njeno sta-(°yanje je bilo »evno in opremljeno le z fPotrcbnejšim pohištvom. . . Stara postelj z drogi, na katerih je vi-! ‘° 2agrinjalo iz lahke rmene volne, pola 1 2a gnetenje testa, skrinja iz orehove-i lesta, vsa svetla in snažna — sicer so jo jri.Precej izglodali črvi in njih luknjice so e t *amašene z voskom — vse to pohištvo ibl a Žc Precci obrabljeno. Naslonjač iz »a'ei e preproge, ki ga je obrabila dedo-p 1^., a< kolovrat, ves blesteč od dela: to bilo vse. k0 skoraj bi prezrli lepo, še novo zib-fož i mehko postlana in pokrila z itiat -° odei°- ki jo je vezla neutrudljiva ia«licrina r°ka> ki krasi božjemu Detetu ie bilo vse imetie revne hiše. Otrok kakega komornika ali dvornega svetnika bi ne spal tako mehko. O sveta si želja po izobilju matere, ki se odpove vsemu, da kljub vsej bedi razkošno pokrije svojega dojenčka. Zibka je bila kakor praznična nevesta v tako bornem in neznatnem stanovanju, narava čuti z nesrečnimi, zato je okrasila pusto slamnato kočo z zelišči in baržuna-stim mahom. Prijazne rastline so s parasit-skim licem porasle streho, včasi tudi zakrile njene luknjice, tako, da je bila streha kakor cvetličnjak neveste. Tudi so lovile kapljice dežja, da niso padale na zibko; golobje so se prepirali na oknu, dokler ni otrok zaspal Po zimi, ko je pobelil sneg polja, je dajal mali Hanz ptičkom kruhovih drobtinic, j Spomladi je ptiček spustil zrno iz kljunčka i pred zid. Iz zrna je vzklila rastlina, ki je ! splezala po zidu s svojimi zelenimi krem-; peljčki, vstopila skozi razbito okno in razprostrla veliko girlando nad zibko malega Hanza. Na jutro so sc istočasno vzbudile modre oči Hanzove in svitlo modri zvončki rastline in so ga gledali zvedavo. Dasi je bilo vse revno, ni bilo žalosti v tej hišici. Hanzov oče je padel daleč, daleč v vojni; mati jc živela od zelenjadi svojega j vrta in od kolovrata. Težko ji jc bilo, toda j Hanzu ni manjkalo ničesar in to je zadostovalo. Hansova mati ie bila zares pobožna in verna žena. Molila je, delala jc, gojila svoje kreposti, toda nekoč je grešila: preveč je ljubila svojega sinka in preponosna je bila nanj. Morda se zgodi, da mislijo matere, ko vidijo svojo lepe, rdečelične otroke, njih tenke z globokimi brazdami risane ročice, njih belo polt, da so na veke njih last — toda Bog ne da ničesar, on le posoja; kakor po pozabljene vernike pride često tudi po to last. Hanzova mati je videla, da je njen rod pognal tako svež popek, zalo je postala samozavestna, toda Bog oče je videl vse, kajti neprenehoma čuva in opazuje svet z rajskih višin nad ažurno, z zvezdami posejano polukroglo in posluša iz neskončnosti celo rast drobne kali, in ni bil zadovoljen. Videl jc tudi, da je Hanz razvajen in da mati ne odvadi otroka požrešnosti; kolikokrat je jokal otrok, ker je dobil mesto grozdja ali jabolka kruh, ki hrepeni po njem toliko nesrečnih in mati je pustila, da ga je otrok načel in vrgel na tla, ali pa ga ga jc sama pojedla. Ah, dogodilo se je, da je Hanz obolel: mrzlica ga je tresla, ko je dihal, mu je žvižgalo v grlu, ki se je bilo vnelo. Grozna je bolezen. Koliko maternih in očetovskih solza je že preteklo radi te bolezni. Grozno je zabolelo ubogo ženo, ko je videla, da je otrok tako hudo obolel. Gotovo ste že videli podobo Matere Božje, ki stoji obupana pod križem. Njene prsi so razgaljene in srce je krvavo, prebada ga sedmero srebrnih mečev, tri od ene strani, štiri od druge. To se pravi: ni večjih bolečin, kot jih občuti mati, ki vidi umirali svojega deteta. In kljub temu jc Devica Marija verjels v Jezusovo božanstvo in njegovo vstajenje. Toda Hanzova mati ni imela tega upa» nja, Zadnje dni Hanzove bolezni je mati. predla in stregla že popolnoma mehanično. Ropot kolovrata in stokanje umirajočega sta vzajemno motila tišino. Morda se zdi bogatinu neprimerno, da prede mati poleg umirajočega deteta, to jc, ker ne pozna duševnih muk bede, ki ti ne vniči le telesa, ampak tudi dušo. Hotela je spresti nit za mrvaški prt svojega malega Hanza, želela si je le nekaj platna, da bi vanj zavila drago telo, ker p* r,i imela sredstev, jc morala drdrati na kolovrat, toda danes nj, močila niti z ustnicami, kakor po navadi, solze so ji jo zadosti omočile. Proti večeru šestega dne je Hanz izdihnil. Girlanda, ki je krasila zibko, je usahnila in je spustila svojo zadnjo ovene- lo cvetko na malo postelj. Ko se je mati popolnoma prepričala, da je vzdih za vedno utihnil na njegovih ustnicah, kjer so se že rože življenja spremenile v vijolice smrti, je pokrila drago gla- taturu nad proletariatom, a ne borci za diktatura proletariata. Radikalni su osnovali novi list s naslovom: »Novi Svijet«, koji najavljuje naičešču borbu s »Novom Istinom«, Najžešča ie borba o strukovne organizacije, Stara jc istina, da su sociialisti i komunisti uvijek nastojali upotrebiti strukovne organizacije u svoje čisto politi-čke svrhe. Radnički je interes njima deveta briga. Strukovne su organizacije osnovane bile za reformu socialnih prilika radništva. Oni pak hoče, da upotrebe strukovne organizacije kao svoja revolucionarna gnijezda, odakle potpiraju nezadovoljstvo račtnika, Njima je do potpunoga sloma sadašnjog društvenog poredka, pa cdatle mržnja na takove strukovne organizacije, koje hoče, da budu ono, štp im ime kaže. — Socialisti se dakle bore s komunistima, a radikalni cpct s umjere-nima za gospodstvu u s4rukovnim organizacijama, ier tko njih im«, taj je gospodar položaja. Socijalisti se inače posve postavile u službu demokrata: vode proleta-raca u službi kapitalista! Njihov Kcrač uvijek istupa s- ida, kadgcd zaželi Pribi-čevič, — Ovo je soc jak-komunist, ncteranje dojadilo ra dr k: ima, p- to nezadovoljstvo izrazuju na. ave jači n'čin. Dolaze vijest 0 istupu iz komuni stičk ih organizacija iz svih važnijih industrijalnih mjesta, Radnici uvidaju, da su komunisti puni lijepih fraza, puno cbečaju, a da nista ne rade za po-boljšanje radničkih prilika. Napredak je radniku zajamčen samo s solidnim, čvrstim 1 svijesnim organizacijama krščanskog radništva, pa vclju, kad su več istupili iz ko-munističkih redova, da stupe u strukovnu organizaciju krščanskog radništva. — U Zagrebu su se proveli izbori za gradsko zastupstvo. Izbori su bili za onih dvadeset komunističkih mandata. Naše redništvo nije htjclo da stupa u izbcrnu borbu, je drži, da je tu povriiedeno načelo pravednosti, a mi to ne trpimo makar to bilo učinjeno i protiv komunista. — Delavski tabor na Sv, Na istem mestu, kjer je svoječasno zbiral in učil naš rajni dr. Krek mladino okrog sebe je minolo nedeljo 18. t. m. zborovalo krščansko socialno delavstvo iz Tržiča in drugod. Mesto prvega majni-ka, katerega ni letos praznovalo vsled znanih dogodkov naše delavstvo, je napravilo ta izlet in povabilo tudi sosednje skupine na goro sv. Jošta. Do 200 tržiških delavcev in delavk organiziranih v strokovni zvezi jc prišlo na goro. Došli so zastopniki delavskih organizacij iz Kranja, Stražišča, Škofje Loke, Križa in drugod. Ob 10. je daroval sv. mašo g. duhovni svetnik Potokar iz Tržiča, ki jo v cerkvenem govoru povdarjal v naših časih tolikanj potrebno katoliško odločnost in srčnost. Med sv. mašo je prepeval tpžiški pevski zbor. Po maši se je zbrala na zborovanje velika množica ljudstva pod znano lipo. Tu je otvoril s pozdravom shod predsednik tržiške Delavske zveze tov. Vidic. Kot prvi govornik je nastopil tov. Iv. Gostinčar iz Ljubljane, ki se jc najprvo spominjal našega prvoboritelja dr. Kreka in nato v jedrnatem, krepkem govoru opisal težnje delavstva in agresivno moč kapitalizma. Za njim je pozdravil g. Potokar navzoče ženstvo in ga opozoril na važnost občinskih volitev, katerih se bodo ženske prvič po zaslugi S. .L. S. udeležile. Na to je nastopil tov. Majeršič iz Tržiča, ki je bodril delavstvo k vztrajnosti in organizacijskemu delu. V imenu kranjskega delavstva je pozdravil shod tov. Opeka. Živahno pozdravljen je nastopil odposlanec ameriških katoliških Slovencev g. Grdina. V prelepem v srce segajočem -govoru je priporočal navzočim naj slede svojim preizkušenim voditeljem in naj jih poslušajo. Povedal je mnogo zanimivosti iz Amerike. Marsikomu je 'zaiskrila solza v očeh ob govoru ameriškega rojaka, kateremu se je v imenu vsega zbora navdušeno zahvalil za prelepi go-ovr g. svetnik Potokar. Po končanem govoru tov. Gostinčarja se je zaključil lepo uspeli delavski tabor. Dolgo časa nas je razveseljeval tržiški pevski zbor -s svojim krasnim petjem. Žel je vsestransko pohvalo. Po končani popoldanski pobožnosti, smo se zopet razšli s trdnim prepričanjem, kako koristni in potrebni so taki shodi. Polnila® + Delavce na cesto! Družine v bedo! Kamnik: Komunistični ultimat, o katerem smo poročali že v »Več. listu« z dne 15, t. m,, se je ude-tvil. Ko sta prišla v ponedeljek delavca Belcijan Alojzij in Benda Franc na delo {na Perovem), ju obstopijo komunisti in zahtevajo, da se odstranita ca dela. Komunist Franc Pavlič, ki je zastopal voljo delavstva (?), jima vendar še milostno dovoli, da smeta dopoklan še delati, a popoldan bosta pa šla proč. Delavca sta se podala na to k ing. Furtingarju seveda v spremstvu Pavliča. Inženir;u povesta, kaj se od njiju zahteva. Seveda, ni megel inženir zahtevam komunistov ugoditi, nakar je Pavlič izrazil, da bo v tem slučaju delavstvo stavkalo. Belcijan in Benda sta nato zahtevala od inženirja potrdilo o grožnjah, s katerimi je delavstvo (?) zagrozilo, če ne zapustita dela takoj. Ker sta imenovana organizirana v Jugoslov. strok, zvez:, je okrožno tajništvo v Kamniku storilo takoj potrebne korake, da prideta imenovana do dela. ter da dokaže, da je nad komunističnim terorem še pravica in zakon. Posledice, ki znajo radi terorja za komuniste postati, odklanjamo, ker smo do-časa osebno in po časopisu svariti pred tem korakom. Kdo je tisto delavstvo, ki je zahtevalo odpust, bodo dokazale še nadalj-ne razprave. Jugoslov. strok, zveza bo tudi napram kamniškim teroristom zastopala pravice svoih članov in pravice delavstva. -j- Nova vladna kriza. Demokrati so od prvega začetka, ko se je ustanovila dr. Vesničeva koncentracijska vlada, drezali in izpodkopavali njena tla, kjer so se mogli, Demokratska glasda so napadala vlado, kakor da ne sede v njej tudi demokrati. Agrarna reforma, izvozno vpraša-, nje, preosnova pokrajinskih vlad — vse to jim ie služilo za oviro složnega dela v vladi. Vsak hip so demokratična glasila škodoželjno napovedovala vladno krizo. Demokratom pač ni bilo všeč, da so morali deliti oblast z drugimi, njim tako neljubimi strankami in rajši danes kakor jutri bi bili radi zopet sarnolastno in samovoljno zavladali nad Jugoslavijo, Posebno Pribičeviču njgova absolutistična in centralistična žilica ni dala miru, pa je grizel in izpodjedal na vse širani. Končno je vico s platnom, vzela klopčič sukanca in šla proti tkalčevi hiši. Rekla mu je: »Ljubi tkalec, tukaj imam zelo lep sukanec, tenak in brez vozlov; na svojem vretenu ne morem stkati zadosti tankega platna; poženi svoj čolniček in stkaj mi lep kos platna, ki pa mora biti mehko kakor fuzlandsko ali holandsko1 platno.« Tkalec je vzel klopčič in čolniček je fcačel teči semtertja in vlekel za seboj nit, Glavnik je zgostil tkanino in lepo, gladko platno je rastlo na stoho. Bilo je brez pogreška, tanko kakor srajca kraljičine, ali mašnikova brisalka za kelih pri sveti maši. Ko se je porabil ves sukanec, je vrnil vse ubogi materi, kajti 'fazumel je njeno nesrečo in ji rekel: »Lansko leto je umrl cesarjev sinček. Niti cesar ni povil svojega dojenčka v tako mehko platno, ko ga je poležil v malo rakev iz ebenovine s srebrnimi žreblji. Mati je zvila platno in potegnila s prsta droben zlat prstan, ki ga je delo že precej obrabilo. Rekla mu je: »Dragi tkalec, vzemi ta prstan, moj poročni prstan, moje edino zlato.« Tkalec je bil značajen in dober mož. Zaio je zavrnil tako plačilo. Žena mu ie rekla: »Ne rabim več prstana, kajti Hanzove ročice ec vabijo pod zemljo. Joj, kako jih čutim!« Nato je šla k mizarju. Rekla mu je: »Mojster, prosim vas, vzemite hrastov fes. tak, ki ne gnije in ga ne zmorejo črvi. Lh-edtte pet večjih in dve manjši deski in zbijte jih v tako dolgo rakev!« Mizar je vzel cblič in žago ter pripra- bilo nedemokratičnim članom ministrstva demokratskega nagajanja in natezanja za strankarske koristi preveč. Ko so v parlamentu pri glasovanju o 15. členu volilnega zakona (pasivna volilna praVica učiteljev) glasovali drugače, nego se je soglasno sklenilo v odseku, je dr. Vesnič smatral to za nezaupnico vladi in podal ostavko kabineta. Ostavko je regent sprejel, Sedaj se vrše pogajanja za sestavo nove koncentracijske vlade. Najbolj zanimivo pri celi stvari je pa to, da delajo sedaj demokrati silno razočarane in presenečene obraze, češ ob tako perečem zunanjem položaju pa vladna kriza! Protiču in dr. Korošcu očitajo, da sta iz strankarske politike razbila koncentracijo in izdala državne koristi. Hinavci in tepci! Ali res mislijo, da jc javnost pozabila njihovo rovarje proti Vesničevi vladi in večno napovedovanje krize Sedaj so se jim želeje izpolnile, sedaj imajo krizo, Seveda je vprašanje, če se bo ta kriza rešila tako, kakor bi radi oni s svojim Pribičevičem, Upamo, da ne. 4 Prizadevanje za sporazum med češkimi socialističnimi strujami. Praški listi poročajo, da se je 17, t. m. vršilo zaupno zborovanje zaupnikov vseh socialističnih struj na Češkoslovaškem, Navzoči so bili med drugimi vsi socialistični ministri in tudi A. Muna. Gre za poizkus sporazuma, in kakor je proniknilo v javnost, poizkus ni ostal brezuspešen. Pogajanja se bodo nadaljevala. SP* avr m **'wš ff a u % SA X -1 h ft-i' 3 ■— Davčne olajšave za delavstvo v Avstriji, Novi avstrijski dohodninski zakon dovoljuj-e delavcem znatne olajšave. Tako se z ozirom na možnost, da delavec tekom leta izgubi delo in ostane nekaj časa brez zaslužka ozir. da se mezda zniža, se vsakemu .delavcu odbije pri de’ Čanju dohodnine 20 %. Ako n. pr, delavec zaslu- ži po 800 kron tedensko ali 41.600 kron letno, se mu predpiše davek le od 640 kron ali 33.280 kron t. j. 1000 krcn. Ako je oženjen in ima n. pr. tri otroke, se mu odbije še nadaljnih 40 %, tako da plača končno le 600 kron dohodnine. S talni m nastavljenemu, ki se nimajo bati brezposelnosti, se odbije le 10 %. Delavcem v sezij-skih industrijah, ki obratujejo samo nekaj časa v letu, se more odbiti tudi nad 20 %. — Velika eksplozija na Badenskem. V Saaralbenskem gozdu na Badenskem je stalo 200 haralt z municijo, plinskimi bombami itd. izza vojne. Na prostoru je ležalo več svetilnih krogel, ki so jih bili izgubili tatovi. Vročina zadnjih dni je te krogle zažgala, gozd je začel goreti in barake so z groznim pokom druga za drugo sjetele v zrak. Po vsem okraju so popokale šipe na oknih, ljudje so v velikem strahu bežali. Prišlo je na pomoč francosko vojaštvo z varnostnimi maskami, ki je skopalo oliolu gozda, ki še vedno gori, širok jarek. — Smrt za nahrbtnik krompirja. V Dobermannsdorfu pri Dunaju so kmetje zasačili tri Dunajčane, ki so na njivah nakradli vsak po en nahrbtnik krompirja. Kmet,e so tatove grozovito pretepli, enega pa, ki je hotel uiti. na mestu ustrelili. — Tatvine. Čevljarskemu mojstru Karolu Dobrin iz Tržiča je njegov vajenec Rožman izmaknil v nedeljo med popoldansko službo božjo iz omare 32.480 K. Sumnja jo letela takoj nanj. V pondeljek ja priznal tatvino in prinesel vso to veli- vil deske, Žreblje je zabil tiho, kolikor ie mogel, da ne bi ranil bolj srca uboge žene nej;o trdo desko. Ko je končal svoje delo, mu je rekla žena; »Mojster, ker ste naredili rakev mojemu malemu Hanzu. vam dam svojo hišo na koncu vasi, poleg te še vrt, vodnjak s trto. — Ne boste dolgo čakali...« Nato e šla po vaških ulicah s platnom in rakvijo pod pazduho in prišli so vaški otroci in vpili — kajti poznali še niso smrti: . Glejte, glejte, kako lepe igračke bo dobil Hanz cd svoje matere. Ce! zabojček nirenberških igračk, gotovo celo mesto, s ■hišami in pisanimi gozdovi, zvonike, trdnjave s stolpi, aleje z drevesi, vse v redu in zelenju, ali pa lepo vijolino z polžem in z lokom iz konjskega repa. — Oh, da bi tudi mi dobili tak zabojček ...« Matere so prebledele, objele otroke in jim dale roko prdcl usta, da so umolknili: »Staj dte 'neumni, molčite vendar! Kako si morete želeti tak zabojček z igračami ali z vijolino, ki ga nosi jokajoča žena. Občutili ga boste še prezgodaj, ljubi otroci.« Hanzova mati se je vrnila, vzdignila jc nežno in še vedno lepo telesce mladega sinčka in ga zadnjič umila. Pri tem delu ie bila zelo natančna, kajti tak bo moral biti celo večnost. Oblekla ga ie v nedeljsko obleko iz svile in kožuhovine, da ga ne bo zeblo v vlažni ip mrzli hišici. Ob strani mu je položila punčko z očmi iz emajla, ki jo je tako rad polagal v svojo zibko k počitku. ko vsoto nazai. — V Bistrici pri Trn je bilo ukradenih g. Bernedcu tri-pare e pih čevljev. Tatvino je izvršil kroja' ^ pomočnik Brodar, ki stanuje v bližin* \ le. Tat se je priplazil skozi okno v s***11 vanje. Brodar je član tržiškega S°k°a,j, — Valute dne 21. julija na zagre--‘ borzi: 1 dolar 63 K; ICO avstrijskih Kr 41 K; 100 rubljev 125 K; 100 češkoslovašk a kron 140 K; 1 angleški funt 250 K; *l francoskih frankov 560' K: 1 napoleoncio 300 K; 100 nemških mark 185 K; 100 e]_ 190 K; 100 italijanskih lir 405 K. -j; I belgrajski borzi dne 21. julija: 20 din i. jev v zlatu 23.80 dinarja; 1 angleški J 66 din.; 1 ameriški clolar 17 din.; 100 e\ 39 din.; 100 nemških mark 47 din.; 10 J munskih lejev 50 din.: 100 češkoslova kron 38.50 dinarja. 3 na pros. mor: 8 tej p t tova; «tnki dao z tnina slljuči iL" S! i?- * 3» m r,% » TJ“# ,€S« ***><* '*+?# n t k r. Ui .. .«. :v* st. % Vv-/ !j Umrla je danes zjutraj ob treh v bolnišnici gospa Ana Osterman, r°j, , Valand, stara 46 let. Pokojnica je bik v/JeZ. blage, tihe, dobre in zveste žene. Žena ničarja g. Alojzija Ostermana, je z neprim® , milobo srca lajšala življenje svojepiu ID°y 5(| svojim dragim. Ni živela zase, le drttgim, • bili v stiskah, Kot prava samaritanka j® ri magala marsikateri družini ob času ^ in trpljenja s tako ljubeznijo in zvesto lastna mati. Na jasnem obrazu vedno dušen smehljaj, iz njenih ust ni bilo m tožbe ali Žale besede. Vse težave svojega s Jemen1 je pokopala globoko pod svojo srčno pl , . ... , , . I . •- Jones SB»* tost. Marsikatera družina objokuje danes • nje, ki je skozi leta molče in smehljaje Prea šala trpljenje svoje bolezni, medtem ko je ma vedno tako rada pomagala lečiti bc dežen drugim. Pogreb bo v soboto o štirih popoldne iz deželne bolnišnice sv, •t izra* Križu. G. soprogu in vsem sorodnikom^^.. žamo iskreno sožalje. Pokojnici pa naj P® ljubi Bog v svoji veliki ljubezni in obilo plačilo za vsa dela ljubezni m us ^ nja, ki jih je storila tekom svojega d°brl . ^ bogatega življenja! Počivaj v Gospodu, C/' oslovaifs&a Str#j kovna Zvez®. Občni zbor J. S, Z, z n okrožje se je vrši! v nedeljo dne 11» J ob prav obilni udeležbi članov 111 lafl*c bo- ter tudi drugega občinstva. ObčnernU . ru je predsedoval predsednik maribf ^ prec pa® ga okrožja profesor Bogovič, katen ~ ^ je tudi v daljšem govoru narisal morala biti krščansko socialna °,rf>a racija, ki bi morala skrbeti za bratsko bežen med svojimi člani, predvsem P di za verska načela, Ker so vse ^ ščanrkem stališču stoječe organizuch ^ prvem mestu napisale na svoj praP0s’jcef bodo delovale strogo na verskem tO ^ r,a katoliškem stališču, in kdor se ^ spreeti to točko, ta ni naš, ta o® med nas, med naše vrste. In to Jeenjii naloga, da take ljudi prepričamo,< krivih potih, ter jih z lepimi zgled* i. r - - »---- — z.--- _ vimo na pravo pot. Iz poročila okr° tajnika tov. Krepeka je bilo razvid^0 je on kakor tudi celi odbor vestno *n^- ^ P?' žrtvovalno vršil svojo nalogo. Shod°ibor- zborovanj prirejenih od j. S, Z- (marjl0 zaspala. - Izčrpana narava je opešala. , ja-Sanjala je, no, saj mislila j®> °a njala. Prikazal se ji je Hanz, oblečen« 0|,. je bil na mrtvaškem odru, v prazn1 1 ieki, v kožuhu, s punčko v roki, veljčki iz kruhove sredice. Držal se je žalostno. . Ni imel svetniškega bleska, »‘'T j{ajti ga imajo nedolžni olročjči po sffiGJ’ otroci \ .:ianejo iz groba kot an^,C qisk*k Na njegovih bledih licih ni 'D:*°.rs0 pri cvetlic. Bila so bela od smrti, iz °cl pri kapljale solze, hreščeči vzdihljaji so izvili iz malih prsi, . .zbU^' Vizija je izginila in mati se le Vj0yoir la. Bila je vsa potna, čutila se je,z,a se p11 no, da je videla svojega f ina, * $g je je, da je bil tako žalosten, pa to ^o(e z mislijo: »Ubogi Hanz, še v raju pozabiti name.« . ] zope Prihodnjo noč se ji je pnkaza ^ Hanz je bil še žalestnejši in sia j ]a* kla-‘ i i Mati ga je prijela za roko in ,0jrfoca' »Dragi sinko, potolaži se, ne ° si se v nebesih, kmalu se vidiva-* . tožj* Tretjo npč je prišel Hanz 2'-? Jjjei*1 je, jokal bridkeje kot zadnjič w J pll0čkei ročice; ko je odhajal; ni ime! ve c imel pa je še črevlje iz testa._ . .. Nemirna mati je šla k nu.u J duhovniku po svet. Ta ji ic .re .eA]:j, VPia" »Nocoj bom bdel ob vaši r-3” šal bom duha; odgovori! mi bo; P0.U0y.« govore duhov, nedolžnih in fS®4” Ob navadni uri ;e prišel . nik ga je nagovoril s posvečenim*, žiču 3 le-atki vi-mola, bški :ron škili 100 dor >jev 'Na tar-unf voV ru-kili na bližajoči se orlovski taber je govo-Prcs. dr, Capuder ter orisal delo, kate-Oora storiti tudi krščansko delavstvo el priliki, Nato sta še govorila tov. Ver f °varsiča Kuplen Rozika. Ob koncu se jl at prof. Bogovič vsem skupaj pri-j? za“vali in s pesini;o »Lepa naša dolina« se je krasno uspeli občni zbor [»sredovataica JSZ, l Ve® 2eEsk išče primerne službe, po- ' Ee v pisarni Jugoslovanske Strokov-I Zveze. ^nčeni klepar išče službe v kaki to-‘i ali kje drugje. Poizve se v pisarni v Jugoslovanski tiskarni. I ~ 5 zidarjev in 1 — 2 tesarja dobe ,a v neki tovarni, kjer se dela tudi po “• Veg pove JSZ. , ®onter dobi službo v neki tovarni. ' 5°ve jsz. D^lavslr^ iamnik. V nedelj? in 18. t. m. je 5,)v *u Pfi nas »Delavska zveza« shod. ■iU • 6 tov> Sušni’£ iz Ljubljane. To je shod, ki j-i bil oficijelno prirejen [ «8. social•;«v on preobratu v Kamni-Kvrn TS° skrl3nostj° se 5® Parilo, da se r • 0 Pozornost delavstva od našega ta "’ ^avno isti dan in isto uro je imela W socialna zveza, kakor tudi ^stično delavstvo svoje zborovanje. P®1 fSe vr^ nemoteno. Tov. Sušnik v slojem govoru podal jasno sli -Mn nilnizmu, kjer je zlasti povdarjal tj ® halogo kršč. socializma v boju pro-ln0j. .°^riim. komunističnim idejam, ki fosJ° Pripeljati delavstvo le v propast, s'e n° ak<> ga bodo vodili ljudje, ki Seje va^° v're in vesti. Pri slučajnostih Živa debata med našimi in ko- soc *6ti' Shod je bil za bodočnost kršč. vaj/^vstva kamniškega okraja velike °8ti- Da je ta trditev resnična bo po-a bodočnost. * *°*>»enda. »Delavska Zveza;: priredi Do],) 'i° dne 25. julija t. 1. ob L uri podlih •’aven delavski shod v društvenem {rij.. ^ Komendi. Delavci, delavke in vsi pe*iit v nedeljo pridite na naš shod! iij Dne 18. t. m. smo imeli shod, ltljL*^ obenem tudi ustanovni shod tu-i>oty6 Delavsko Zveze. Izvolil se je od-No" PristoP110 k Del. zvezi takoj 50 in h* Članic. Vse naše somišljenike % j4lle zlasti naše skupine pa vabimo, Wpopite čim preje v Del. zvezo. Go-Ju n j® Ra shodu tov. Kremžar o položa-kaSe8ra delavstva ter o »ljubezni« nadel aPitalistov do delavstva ter tudi o t«r načelih naših socialdemokratov \ ^°vih zmešnjavah, katere delav-Vb^no bolj spoznava in se zato ved-5f&rr 0Prijemlje krščanske socialne del. Hjj^j^cije, dobro vedoč, da je ona res l»vs. ,^a in odkritosrčna zastopnica de-Ljudstvo je z velikim zanimajo Poslušalo izvajanje govornika, Konte.*0 bile sprejete jednoglasno sledeče ‘ucije: h % ®s°lncije, sprejete na shodu »Delavca ,Gze« v Preski dne 18. julija 1920: stvo papirnic Goričane-Medvo.de ka- kor tudi sploh delavstvo tukajšnje oko-ce zbrano na shodu dne 18. julija 1920 sta- vi sledeče zahteve: 1. Razpišejo naj se takoj volitve v postavodajno zbornico. — 2. V najkrajšem času naj se sestane delavska zbornica. — 3. Odločno protestiramo proti temu, da bi se vršile volitve v delavsko zbornico izključno na podlagi imenike v izdanih od okrajne bolniške blagajne. — 4. Protestiramo tudi proti dejstvu, da ima okrajno bolniško blagajno kakor tudi vse njene podružnice v rokah samo soc. demokracija, koja izrabi?«, to v svojo politično in agitacijsko propagando. Zahtevamo, da se tu nemudoma priredi tako, da imajo pri tem podjetju vpogled in soodločujočo besedo tudi naši somišljeniki. 5. Poverjeništvu za sccialno skrbstvo izrekamo popolno zaupanje ter ga poziv-ljemo naj odločno vztraja na potu svojih socialnih reform. — 6. Zahtevamo splošno delavsko zavarovanj"* za slučaj bolezni, nezgode, kakor tudi starostno zavarovanje. — 7. Zahtevamo takojšnjo in nujno pomoč tovarniškim ter sploh industrijskim invalidom, koji so danes najbolj pozabljena te? najnesrečnejša panoga našega delavstv-', odvisni od tistih par pičlih kroni’, določenih šo pred vojno od delavske zavarovalnica proti nezgodam v Trstu, koje danes m pomenijo nič. Toda ravno teni invalidom so ni kljub grozni draginji njihova ren+a niti za vinar zboljšale. - - S. Deželna vlada za Slovenijo naj n o muci jr.: \ napravi zakon, po katerem se zavaruje delavstvu varnost v slučaju mozdnegr. glbnja, da se ne bo od strani podjetja delavstvo odstavljalo zato, ker je prosilo za zvišanje plač — 9. Odpravi naj so hišiij najemninski davek tistim hišnim posestnikom, kojih stanovanja imajo v najemu revnejši sloji, koje imenovani davek edino zadene in je v očigled sedanji stanovanjski bedi in krizi brezdvomno najbolj krivičen davek. — Vesel, davek na prireditve naših društev naj se pod nobenim pogojem ne vpelje, ker bi imelo to katasti*ofaIne posledice za obstoj naših društev, katerih edina gmotna podlaga je že itak redki in mnogo prepičli veselični dohodek. Z veseličnim davkom pa bi bila clcsistenca naših društev naravnost onemogočena in to bi pomenilo nepregledno kulturno škodo naroda. Naj se obdačijo plesne ter razne druge v kulturnem oziru škodljive prireditve. Naših društev kulturne prireditve pa naj bi se preje podpirale nego z davkom obteževale ter onemogočale. — 11. Odpravi naj se osebni dohodninski davek na delavstvo kojega davčne oblasti zadnji Čas nalagajo brezobzirno vsemu delavstvu, katero si niti najpotrebnejše obleke ne more nabaviti. — 12. Zahtevamo, da se čimpreje uzakoni že od poverjeništva za soc. skrb v Ljubljani izdelan načrt za plačane delavske dopuste. — 13. Protestiramo proti vsem namenom veleindustrijskih kapitalistov, ki bi radi odstranili težko doseženi osemurni delavnik. Svojih pravic si ne damo kratiti! -.X. L da ga muči na onem svetu, St " * rpinčijo me čevlji iz testa. Radi njih ftjic ,°r^Ia preko dijamantnih rajskih stop- * s° kakor coklje, ne morem pre- Set niti prvih dveil aii tre^ sto?niic' (o si \ejnvečja muka, ker vidim v raju to-Hj in anglejčki me vabijo k igri in r^ei_o igrače iz srebra in zlata . je izgovoril, je izginil, Ufj. Ce spovednik je rekel Hanzovi ma- ste ste, zelo ste grešili, onečastili HaŠe(5Sakdanji kruh, posvečeni kruh, kruh j^.)U^eŽa Gospoda, kruh, ki ga je Je-{Voje tus izbral, da ga je spremenil v befg.. Presveto Rešnje Telo. Odgnali ste ste ■ ,a G;‘ vrat, ki vas je prosil kruha, pa | > naredila Hanzu črevlje.« jn ..j preti moramo rakev, sezuti črev-Sežgati, kajti ogenj očisti vse!« no’*" ma^i s^a spremila duhovna Mij, *tfjnališče; štirikrat so udarili s kram-ya ,y. je bila na prostem, odprli so jo. Po!o?:i n,'ei je ležal Hanz, kakor ga je bila 5ien" a mati, v obrazu mu je ležal bole- '^asmeh. ^revi: ,°Vnik je odgrnil platno in sezul tftoli! 6 1Z ^es^a> jih lastnoročno sežgal in P Sv°:i i^n?^.Se >e Han* zadnjikrat prikazal k ^ven 'e ves2^> rdež. zadovoljen, 1 a pr;,a tanSe^č^cirna, ki sta mu bila do- •UŽic . lat elja, imel je perotnice iz samih , xq Ven.^ek iz dijamantov. p Srej.m.ati' iinba maii, kako veselje, ka-Ve"16 v ra^U- -^a1co ^pi so rajski vr-se igramo v njih in dobri Bog ; haslLn®. HreŽa-« sin’- -1 oan i« mati zopet videla svo-■l' Tek 3, ne ha ženin, toda v nebe-""“n dne je umrla, z giavo na prazni Železničar. PE0M3TNA ZVEZA — ŽELEZNIŠKEMU MINISTRU. »PrametEa Zveza« je sklenila naslednjo resolucijo ter jo odposlala ministrstvu saobračaja: I. Člani »Prometne zveze« najenergič-nejše protestirajo proti podraženju premoga. Zahtevajo da se ta krivica takoj popravi, ker v nasprotnemu slučaju so prisiljeni izvajati konsekvence. II. Dogodili so se slučaji, da so bili nekateri uslužbenci zaradi štrajka in dogodkov na Zaioski cesti po nedolžnem od službe odpuščeni; bili so pač tega mnenja, da gre res za njihov gmotni položaj, ter so bili v to zapeljani. Prosimo gospoda ministra; da da stvar natančno preiskati, in po nedolžnem odpuščene železničarje takoj zopet nazaj v službo poklicati, kaznovati pa tiste, kateri so to vse zakrivili. III. Zahtevamo, da se nam znižane vožnje po železnici zopet uredijo tako, kakor, smo imeli poprej, ker pravic, katere smo že toliko časa uživali, si ne damo za nobeno ceno kratiti. Uverjeni smo, da bo ministrstvo saobračaja te naše zahteve vpoštevalo, ter dalo vso' stvar natančno preiskati in krivice takoj odstranilo. ' ZA KURJAČE, »Prometna Zveza« je poslala ministrstvu saobrača sledeče zahteve kurjačev: - I. Vsak, ki je sprejet v žeiozniško službo in reflektira na službo kurjača, se sprejme kot čistilec strojev za dobo 6 mesecev in nadaljnjih 6 mesecev naj se do- ! deli kot pomagač pri popravi strojev. II. Po enem letu prakse naj se ga do-i deli kot kurjač II na stroj za dobo C> me-j dnov, in sicer pri vseh vlakih. Po 6 me-! secih naj se mu dovoli kotleni izpit. Ako je tega povoljno dovršil, naj se imenujo takoj za pomožnega. Po enem leiu službo naj se nastavi za strojnega kurjača. II. Po desetih letih službe naj s - mu dovoli izpit strojevodjev, in ako tag i po-voljiio položi, naj se dodeli analogno isiim i za pomožnega strojevodja. V slučaju, da dotični ni enega izmed teh izpitov povoljno položil, se mu mora dati dvakratni rok po 3 mesece, da ponovi naknadno izpit. Ako ni nobenega teh izpitov povoljno položil, naj se ga smatra za nesposobnega za sti’ojevodjo. Tem kurjačem pa naj se dovoli vstop v poduradniško kategorijo, ne da bi se zahtevalo od njega več kot kur-jaški izpit, analogno po stari službeni pragmatiki. IV. Vsi zaostali kurjači morajo se naknadno, ako imajo temu predpisane izpite, takoj nastaviti, in vsem drugim, kateri nimajo predpisanih izpitov, naj se takoj dovolijo izpiti in se analogno nastavijo. Vsi dosedaj nastavljeni kurjači morajo biti v tej točki isto vpoštevani. Vsi oni, ki vršijo službo v kurilnici, bodisi nadkurja-či ali predkurjači, morajo dobiti odškodnino glede kilometraže kot vsi drugi kurjači. V. Po službeni starosti se imajo kurjači v turnus vpoštevati. Vsi izvanredni dohodki morago biti za 20 odstotkov višji od vsega drugega osobja. Za vzrok naših zahtev navajamo sledeče: 1. Našo naporno službo, katera se ne da nadomestiti 2. Redi naših stroškov, enakih oziroma višjih od vsacega drugega osobja. VI. Pranje, čiščenje strojev, mašenje mašilk doma odklanjamo, zahtevamo pa, da se vsa oprema strojev na strojih dobi. VII. Zahtevamo dve službeni obleki za delo, dva para čevljev, ter dve službeni čepici letno, na vsaki dve leti en kožuh ter drugo obleko kakor dragi uslužbenci (ali odškodnino v denarju). Tg >!L^5cnci Jnžne železnice so posla- li ministrstvu saobračaja resolucijo, ki v nji zahtevajo, da se jim pokojnina in draginj ska doklada zjednači z ono državnih vpokojencev, kajti s poviškom, ki se je dosegel maja meseca od južne železnice, jim je nemogoče izhajati. Ako se južna žel&z-nica nadaljnjemu povišku piotivi, taj država doplača diferenco, saj so tudi uslužbenci južne železnice delali državi v korist in gotovo ne zaslužijo, da umirajo gladu. Ljubljana. Skupina južne železnice. Dne 19. t. m. se je vršil sestanek južnih železničarjev. Izvolil se je odbor. Poziva se vse člane od postaj Laze do Logatca ,da odslej ne plačujejo članarine osrednjemu blagajniku ,nego zaupnikom odnosno skupinjskemu blagajniku. Prijateljem, katerim sem orodje za napada na Prometno zvezo v pojasnilo samo toliko, da na vse, kar se je pisalo o meni v »Jugoslaviji«, v »Jugoslovanskem železničarju« in se na shodih o meni govorilo in tudi na to, da sem kot oseba in železničar poštenjak, izjavljam: Ako me bodete še vnaprej izrabljali, ne bodem samo orodje in poštenjak za Vas, ampak tudi za Prometno zvezo. Čutim se neodvisnega od Vaše ali katere koli strani. Ako se Vam, pi’i »Zvezi«, zde moje izjave tako važne in za »Zvezo« toliko koristne, da so vredne, da jih v časnikih, na shodih in še sedaj v govorih po nekaterih ljudeh okoli trosite, mislim, da tudi »Zvezi jugoslovanskih železničarjev« ne bode v korist, ako objavim izjavo in nastop proti delavskim koristim od strani gospoda v Zemunu, na katerega ste pri »Zvezi« precej ponosni in je član Vašega društva. Kot tovariš in prijatelj vsakega železničarja, nisem pričakoval, da me bodo prijatelji v »Zvezi« izrabljali v svoje politične namene. Žal mi je, da bi se železničarji javne* napadali in po časnikih trosili kaj je v Zemunu poštenjak poštenjaku izjavil, ali celo mogoče, s čim so nam pri »Črnem mačku« postregli, ker to bi bila otročarija in izjave Vaših delegatov pa »Zvezi« v škodo. Ako se Vam pa zdi potrebno, bo to tudi storil on, o katerem ste pisali, da je kot oseba in železničar — poštenjak. Stavblsiskl [delavec. Jugoslovanska Strokovna Zveza jo : vsled že lepega števila članov ustanovila j poseben odsek za stavbinske dclavce. Sekcija ima lastno avtonomijo in je podrejena JSZ. Vsi člani od zidarske, tesarske, lesne, slikarske, opekarske, pleskarske in kamnoseške stroke so morejo pri omenjeni sekciji organizirati. Vso korespondenco, ki zadeva Zvezo stavbinskih delavcev, prosimo naslavljati na Jugosl. strok, zve-j zo v Ljubljani. Delavci., prijavite svoj I vstop v Zvezo stavb, delavcev! Rudar. Zngorjje. Narodni socialisti so imeli v nedeljo shod, ki je bil pa kaj slabo obiskan. Skupaj je bilo komaj okrog 80 oseb, pa Še med temi polovica komunistov. Človek bi mislil, da bodo kaj govorili o tem, ker hoče rudnik zopet uvesti nedeljsko delo, ali mogoče o tem, ker ni rudnik izplačal delavcem nabavnega prispevka, ki jim po vsej pravici. Kaj se, njim ki ji mgre po vsej pravici. Kaj še, »jim važno zdelo hujskati na vojno t Zagorje, Narodni socialisti so imeli v nedeljo v Zagorju shod. Govoril je znani narodni socialist Vojska, Ni nam mar, obisk, tudi ne njihova ostala krama, ampak da ti ljudje, ki so v tako intimni zvezi s kapitalističnimi liberalci, upajo hoditi okrog delavstva, ki je potrebno iskrenosti in zanesljivega vodstva in da upajo hujskati delavstvo na vojno, to je treba primemo obsoditi, Ako bi vojni dobičkarji nosili berglje in slepe oči, potem naj njihovi eksponenti le hujskajo na vojno. — Zato narodni socialisti delavsko krinko proč. Pravo ime teh ljudi je daleč slabše ko komunistično! Usnjar. Ljubljana, 21, julija. Včeraj so se vršila pogajanja med tvrdko »Indus D. D,« v Ljub-^ Ijani in delavstvom iste. Vršila so se pogaja-, nja na vladi, v prostorih socialnega skrbstva. Vlado je zastopal g, deželni svetnik dr, Jos, Dermastija, podjetje g. Jean Pollak in g. dr. Megler. Delavstvo Jugoslovanske strokovne zveze (Zveza usnjarjev) je bilo zastopano po svojem zastopniku delavskem tajniku tov* Cvikeljnu, Osrednje društvo usnjarjev in soi rodnih strok pa po zastopnikih sodrugih Tam-! cu in Novšaku. Za delavstvo J. S. Z, (Z, U.) sta bila navzoča tovariša Cerar Franc in Bajt N. iz ljubljanske tovarne. Pogajanja so se nadaljevala še popoldne, ker se dopoldne niso končala. Dosegel se je sledeč sporazumi 1«; Povišanje plače: plača se poviša, za 20 odstotkov, To velja izključno za usnjarje in delavce, ki imajo neposredno z usnjarijo opta-viti, Ta dogovor pa ne velja za čevljarje akordne delavce, konfekcije in galanterijsko robo,( za druge delavce (proiesioniste), kateri nimajo stika z usnjarijo. Za slučaj akordnega dela se izvrši med delodajalcem in delojemalcem po«i seben dogovor plače, — 2. Družinske doklade: Točka zadnjega dogovora, odstavek B, točka 4, se izpremeni v toliko: DelojemaU cem, ki imajo lastne domove in toliko zemlje, da lahko prerede dve kravi, ne gre nikaka družinska doklada, V kolikor so bili delavci S smislu prejšnje pogodbe oškodovani, se jim razlika pri prvem ali drugem izplačilu poravna za vso dobo nazaj. Delavstvo se pa zaveže, da bo v zadevi zaprtja meja usnjarskim izdel« kom in surovim kožam odločno nastopilo *po« razumno z industrialci, ker je to tudi v interesu delavstva samega, — Tako se je rešila ta zadeva z uspehom delavstva. In mogoče bo to tudi uspeh za vso industrijo usnjarske stroke, ki bo istotako v korist delavstva usnjarske. stroke, Razprava, V petek se vrši razprava meči čevljarskim delavstvom in industrijci. Kako bo, je še vprašanje. Obetajo nam zelo slabe čase. Pogum veljal . : ^ Kovinar. Tržič, Dpe 21, t. m. so se vršila po dol* gem času pogajanja v zadevi kovinarjev y Tr-. žiču, zaposlenih pri tvrdkah Ahačič in Globočnik. Zahteve so bile vložene že meseca junija in do pogajanj je prišlo šele sedaj. Po-i gajanja so bila na deželni vladi, poverjeništvo za socialno skrbstvo. Pri pogajanjih so bili na-i vroči: od strani podjetnikov g. Ahačič star. in dr. Ahačič ml., ki sta zastopala tudi Glo» bočnika. Vlado je zastopal g, dež. svetnik dr< Dermastija, Jugoslovansko strokovno zvezd tajnik J. S. Z. Gustelj Cvikelj, delavstvo pa F. Vidic, Ignacij Čadež, Franjo Šmid, Janez Hoi čevar. Pogajanja so trajala od 10. ure dopol-! dne do 2. ure popoldne. Dosegel se je sledeči povišek: Kategorija a) po 5 K se zviša za 20 odstotkov, b) po 4 K 30 vin. se zviša za 25 od-, stotkov, c) po 4 K ozir. 3 K 30» vin. in 2 K 50 vin, se zvišajo za 30 odstotkov, — Ta dogovor je veljaven za dobo od 16. julija do 16. septembra 1920. Sklenjen in podpisan: za poverjenika dr. Jos. Dermastija 1. r., za pod* jetja: Fran Ahačič 1. r„ za delavstvo: Jugoslovanska strokovna zveza Gustelj Cvikelj 1, r., Franc Vidic 1. r., Ignacij Čadež 1, r„ Franjo Šmid 1. r., Janez Hočevar L r. — Tako so se po dolgem času končala pogajanja, oziroma zadeva mezd omenjenih tovarn. Borovlje, V naši tovarni, oddelek za žice (dratzug), imamo mojstra Widmana. Ta možakar je prav korajžen, kadar ima več svojih pristašev okrog sebe. Takrat, če dobijo katerega naših članov, pa ga začnejo obdelovati, da je Bog pomagaj, posebno če dobijo kakega bolj priletnega moža, kot se je to zadnji teden zgo-. dilo. Lotili so se 601etnega moža in ga tako obdelovali, da je postal že čisto obupan. Zato svetujemo mojstru Wildmanu, naj pusti naše delavce popolnoma pri miru in naj nikar ne daje še drugim delavcem potuhe ter naj ima skrb za delo, katero mu je odmerjeno. Pravi zaprav bi moral delati na to, da bi se delavstvo ne sovražilo tako med seboj, on jih pa še podpihuje. Za danes toliko, če pa to ne boda pomagalo, se bodemo pa kje drugod zgoi voiili. Komunisti na Jesenicah. Že nešteto ofenziv se je pojavilo tu na Jesenicah od komuni-! slične ali teroristične mase v zadnjem času. Napovedali so že ofenzivo vsem strankam m vsakemu posamezniku. Sedaj so pa napovedali ofenzivo socialnodemokraški stranki. Rekli so na nekem zborovanju, da bodo vse socialne demokrate iz tovarne vrgli, lako, drag’, delavci, ali se vam že kaj svita? Bili ste po Shrani mUSm iUm »Večerni Hs&CSče 227 Julija 1920, večini pod pritiskom terorja tisti materijah s katerim se je ta kurja slepota podpirala, Do« kazi so, da je ravno nezavedna masa hotela vsakega poštenega delavca vreči na cesto, in to se godi še danes. Prosim, ali se je že kakšna druga organizacija kaj tako lopovskega izmislila? Zato pa, ti kurja slepota, pusti delavcu svobodno prepričanje, potem bo pa tvoj položaj tudi boljši. Jesenice. Iz ruskega ujetništva je došel po petih letih' in 11 mesecih krščansko misleči delavec Mihael Oblak. Zato naj ga Bog ohrani med nami mnogo let. Prišel je iz Azije skozi boljševiško fronto. Lahko pove vsakemu na uho, kakšna je boljševiška svoboda, ki so jo želeli in jo še želijo naši komunisti. Tobačno delavstvo. Spomenica tobačnega delavstva še ni rešena. Gre za draginjske doklade. V Belgradu rešujejo vsako stvar tako počasi, da bi se za-moglo med tem časom vse delavstvo preseliti tja, kjer ni muh. Uprava državnih monopolov je sigurno odšla na počitnice. Pred tremi meseci odposlana vloga tobačnega delavstva še ni našla rešitelja. Delavstvo pa ne more čakati, kdaj se gospodi pri tobačni in finančni upravi zljubi storiti svojo dolžnost. Ali res ne gre nobena reč brez demonstracij? Ali naj izgubi delavstvo vso vero v državne organe? Ravnateljstvo, osrednja uprava in poslanci naj store svojo dolžnosti Ljnbuški (Ercegovinaj. Eto — pristupilo 'sedemdeset članova u Jugoslavensku stru-kovriu svezu. Izabrali smo slijedeči odbor: Ši-Vnun Mihčevič, kao predsjednika; Mate Galic, k*’.o podpredsjednika; Soše Marko, tajnik; Mi-kuiič Mate, blagajnik; Madžar Božo, Grizeg Jožo, Mehičevič S„ kao odbornici. Na uspješ- ni radi e • r.i TOBAČNI VPOKOJENCI so poslali ministrstvu naslednjo spomenico; Ker se pravkar sestavlja pragmatika za vse državne uslužbence,! odnosno za vpoko-jence, in ker nimamo mi tobačni vpokojenci sredstev, da bi mogli odposlati v Belgrad de-putacijo, ki bi zastopala naše interese, kakor »o to storili drugi sloji, nujno opozarjamo tem potom, da se ozira pri sestavi določenih prejemkov tudi na nas, ki smo izmed vseh naj-‘bolj izmozgani in v največji bedi. Ker smo vsi, ki imamo nad 20 let službene dobe, docela nesposobni za kak postranski zaslužek, prosimo, da se pri novi pragma-.tjki ozira tudi na nas. Ne prosimo, da se nam določi svota za razkošno življenje, ker nam je usoda že pri rojstvu pritisnila pečat trpljenja in uboštva, prosimo le, da se nam dovoli pokojnina, ki bo vsaj za silo odgovarjala življenjskim potrebam. Hvaležni bomo, da se nam da pokojnina, ki nam jo je priznala stara Avstrija, namreč y vrednosti sedanjega denarja. Torej tisti, ki smo imeli polna doslužena leta, smo prejemali pred vojno mesečno 80 K, s katerimi se je za silo izhajalo. Zato nujno prosimo, da se izvolijo merodajni faktorji na to ozirati tn vpoštevati, da so sedanje življenjske potrebščine za 50 do 100 odstotkov dražje. Izčrpani smo že sedaj do skrajnosti. Obleke in tobutev si z dosedanjimi prejemki nismo mogii nabavljati, ker je še za druge potrebe primanjkovalo, tako da nas je mnogo, ki skoraj bosi in brez oblek s strahom in obupom gledamo v bodočnost. Le upanje, da nas gospodje na merodajnem mestu ne bodo pustili na stara leta ,v, pomanjkanju umirati, nas še drži kvišku in pa zavest, da smo vse svoje moči, mlada leta in zdravje žrtvovali v prid državi, ki, upamo, ne bo odrekla pomoči tistim, ki smo obnemogli pri delu. y nadi, d« se naši nujni prošnji ugodi god« pisujemorf^5-'- ■’ > VP - Z* odbor: • 'Ana Simončič, t. č. predsednica, FF a n j a Z a j e c, t. č. tajnica. — Valentin 2 B a h a r , t. č. podpredsednik. Kemični delavec. •V: . < Vič-GMnc«. Delavstvo JSZ v tovarni Golob & Co. je stavilo sledeče zahteve: 1. Plača naj se zviša vsem delavkam za 50 odstotkov. 2- Zahtevamo/ da se uvede osemurni delavnik. Vsak obrat tovarniškega značaja je podvržen ministrski uredbi delavnega časa, s katero se uvaja osemurni delavnik. Ker se pa v imenovanem obratu krši ta odredba, se poživlja vodstvo tovarne, da se delavni čas pravilno uredi. Ravnateljstvu tovarne se je dal rok g dni. da delavstvu odgovori; ako ravnateljstvo ne bi v omenjenem rekli odgovorilo, bo delavstvo izvajalo stroge posle- du,.e. v-'.'- P/i ■ ; ■ Živilski delavci. viharje in raste vedno bolj, ker delavstvo u videva, kje so njegovi pravi prijatelji. Zato tovarišice, oklenimo se svoje organizacije! — Sestanek se vrši danes dne 22. t, m. ob 5. uri popoldne v šentpeterski prosveti— pridite vse! ,. . , ... Bolniški strežniki. Kolinska tovarna. Naše vrle delavke so se navdušeno oprijele Jugoslovanske Strokovne Zveze. Uvidele so, da se JSZ povsod! nesebično zavzema za delavske pravice, ne kot komunisti, ki izigravajo ncdolžnb in dobro delavstvo v svoje osebne in politične namene. Komunistični voditelji vidijo, da jim dannadan odpadajo pristaši, stranka sama se vsak mesec cepi zopet v nove strančice, Jugoslovanska §tiQkraTJ&,£v*z& kpmka akaa Zavod za slepce. —- V zavodu za slepce je bilo mezdno gibanje. V nekaterih zadevah je za uslužbence poskrbljeno, ne pa .v plačilnih. Ob izplačevanju malenkostnega poviška je strežnica Toplak izrekla nezadovoljnost. Posledica odpustitev. Dr. J. P. V zavodu za slepce sta odpustila upravitelj Simončič in uraden šef zavoda dr. Rus strežnico Toplak. Pravica dosedanjega krivičnega poselskega reda je na dr. Rusovi strani, ne pa naravna socialna pravica, ki bi je moral biti vsak delavec deležen. Šef zavoda se je poslužil pravice močnejšega. Če šef stori mnogo netaktnosti, ni zanj nobene kazni, nobene obsodbe; če se delavec enkrat izpozabi, če reče, da ni zadovoljen s tem in s tem šefovim odlokom, mora iz službe, vkljub temu, da služi vestno, tiho in molče 17 let v bolniški strežbi, kakor je n. pr, odpuščena strežnica. Maščevalnost in trdost v srcu napihnjenega človeka, ki sedi na prednostnem mestu, rodi prej ali slej v srcu odvisnega podobno čustvo. Velikodušnost rodi pa nekaj plemenitega. Gospoda predstojniška si še vedno plete bič. — Delavstvo pa opozarjamo, naj posluša svete svojih organizacij. Predilniško delavstvo. Litija, Naše predilniško delavstvo je vse organizirano v narodno socialistični organizaciji. V svoji nezavednosti so delavci in delavke nasedle raznim lepim besedam in tako vstopile proti'svojemu prepričanju v organizacijo, ki jo vodijo — liberalci. Delavcem lažejo o socialni pravici, za njegovim hrbtom pa ga prodajajo kapitalistom. Ne tajimo, da se je narodno-socialistična stranka vsaj na videz potegnila za delavstvo; jasno pa je, da jo k te-jmu ne silijo načela nego samo tok časa, ki je skrajno socialističen. Ko bi ne bilo radikalnih komunistov, ne bi bilo niti narodnih »socialistov«. In ako sodimo po voditeljih, ki so kot omenjeno —- liberalci — je cela narodno-socialistična organizacija samo neka »levica« liberalnih kapitalistov, ki se je pač preosnovala času primemo. Ni dvoma, ako bi delavstvo vedelo, kam merijo načela narodnih »socialistov«, da so to ljudje, ki jim ni prvi smoter borba za dobrobit delavstva, da jim je socializem samo krinka, da zberejo v svojem liberalnem taboru nezavedne delavce in delavke v boj v prvi vrsti proti veri in proti duhovnikom. Pravijo sicer, da nikdar ne napadajo duhovnikov; a vendar jim je Kristus prav toliko kot Marks in Tolstoj, navaden človek, duhovniki samo vir vse nesreče. To je stvar prepričanja. Mi pa vemo, da je naše delavstvo drugega prepričanja, vemo, da je po veliki večini zvesto naukom svoje matere, da mu je vera in cerkev najdragocenejša svetinja, ki se ne da nadomestiti z izobrazbo. Drugo je, katera organizacija uspešneje deluje za delavstvo. Narodni socialisti se sklicujejo nato, da so v dobi brezposelnosti delavstvu izposlovali oni brezposelno podporo. Mi pa konštatiramo, da smo dne 30. marca t. 1, poslali deželni vladi spomenico v tej zadevi. In to vse prisvajajo narodni socialisti sebi, govorijo, da so izplačali oni delavcem ogromne vsote. In drugod! V Tržiču je Jugoslovanska Strokovna Zveza v predilnici dosegla velike uspehe, ker ni po vzorcu litijskih narodnih socialističnih voditeljev na dobro podjetniku delala z njim kompromise, ker JSZ ne prodaja svojih delavcev kapitalistom, kot to delajo narodni socialisti. Pred kratkim šele je bila sklenjena nova pogodba v naši predilnici; voditelji delavstva pa so delavstvu na škodo v mnogočim odstali od zahtev. Čemu? »Seve, ker se moramo ozirati na podjetnika,« je rekel nek narodni socialist. Komunisti so zaslepljena raja, narodni socialisti pa so izdajalci svojega proletarskega stanu. Delavci, delavke! Jugoslovanska Strokovna Zveza raste, pozivamo tudi Vas, da poveste svojim voditeljem, da Vaše mesto ni v narodno-socia-listični organizaciji, ki stoji pod okriljem spulanega liberalizma, da jc Vaša organizacija Jugoslovanska Strokovna Zveza, ki je v nji organiziran ves krščanski proleta-rijat širom Jugoslavije. Delavstvo pap!rnic. dajajo kot edini rešitelji delavstva, zraven pa jih izigravajo v svoje politične namene, Danes, ko se nasprotna organizacija vedno bolj in vedno globokeje cepi, mora delavstvo uvideti, da socialistična organizacija gotovo ni ona, ki bo rešila delavstvo suženjstva. Delavci, delavke! Ako ste katoličani, ne izdajajte svojega prepričanja, organizirajte se takoj v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ki se širi od dne do dne in. se razteza že po celi državi! Vse pošteno delavstvo je danes organizirano v nji, še Vi imejte korajžo ter pokažite vrata socialističnim pridigarjem! Če ste naši po svojem katoliškem prepričanju, pojdite še v organizacijo, ki na svojih krščanskih in socialnih načelih edina dela nesebično v korist delavstvu. Čipkarica. Prevalje, Pri nas je papirna tovarna grofa Thuma ki je v nji zaposlenih okrog trideset delavcev in delavk. So to skoz in skoz ljudje krščanskega prepričanja, kljub temu pa organizirani po večini v socialistični organizaciji. Delavci so premalo zavedni in še manj poučeni, kaj je organizacija, ki so se ji zapisali. Nasedejo lepim bc-sjjdaoi socialističnih agitatorjev, ki se iz« V Št. Vidu nad Ljubljano si je ustanovilo delavstvo »Store«, tovarne čipkastih izdelkov, svojo skupino Jugoslovanske strokovne zveze. Ustanovni občni zbor je bil dne 13. t, m. Poročala sta o pomenu organizacij in zadružništva tov. Marinček in Bratuš iz Ljubljane. Pristopilo je k skupini 17 delavk. V odbor so izvoljene: tov. Manica Bučan, Justina Trampuž, Mici Erjavec, Doroteja Cuderman, Ang. Kregar in Uršula Andromak, Začetek je storjen in temelj organizaciji je položen. Dekleta, glejte na to, da bo seme vzklilo in rodilo sad! V organizaciji je moč, zato vse k nam! Št. Vid nad Ljubljano. Pretekli torek smo imele sestanek, na katerem nam je obrazložil tov. referent od J. S. Z. ustroj in delovanje podružnice. Prisostvovale smo skoro vse. Po govoru smo si izbrale za načelnico soglasno tov. Manico Bučanovo. Med debato pa smo sklenile zaprositi ravnateljstvo oziroma načelstvo »Store«, družbe z omejeno zavezo, za povišanje plače, ker s tem malim zaslužkom res nikakor in pri najboljši volji ne moremo živeti. To, upamo, bo načelstvo samo uvidelo in naši prošnj'i ugodilo. Organizatorični shodi čipkaric bodo v nedeljo, dne 25. t. m., dopoldne po deseti sveti maši, v Št. Joštu nad Vrhniko in popoldne ob 3. uri v Pirničah pri Medvodah (v hiši pri Jurčniku). Na obeh sestankih govorita govornika iz Ljubljane. Kmetijski delavec. Kmetsko delavstvo in starostno zavarovanje. Največja dobrota za delavce bi bila, ko bi bilo preskrbljeno za starost. Zato gleda vsak delavec že v mladosti, da dobi tako službo, v kateri upa, cla bo tudi v stai-osti presrkbljen. To daje človeku veselje do dela, vedoč, da bo tudi v starosti užival sadove svojega dela. Smelo se sme reči, da je kmetski delavec temelj vsemu človeškemu razvoju, pa njemu še danes ni dano, da bi bil za vrCi0 Tozadevne informacije se P> Zveze služkinj«, Krekova pi'os; ljanska cesta št. 4. , - M Novomeške služkinje tudi v CL^ ni nc dremljejo. Dokaz temu jc stanek dne 18. julija. Poleg v'0 Vlite ie razložil prvi del »Političpeg2-raa«, predavala je tudi pooPrc društva. Pogumno je nastopila m , ij vala sestram stanovsko zavedno5, .^ naj se namreč zavedajo, kaj da so, ^ rajo storiti in čemu da so v drus' ^ hnemu govoru so služkinje Z1™jjseif piWj vale in gotovo tudi sklenile, raw- ^ naprej po tem, kar so slišale-mora iti, kdor hoče kam priti; delM* kdor hoče kaj doseči! 8. slovanski ^ v MarS&orsJ &os * R ttvo h hod >li Dolenjci potujejo v Mar ^ Trebnje, Št. Janž in Radeče v Pe . 'ri 30. julija 1920, Do Trebnjega se Pini iz Novega mesta z osebnim v Trebnjega do Št. Janža pa s P/J1 vlakom, ki odhaja iz Trebnjega o . :_____• .. Tanž ob % kobc uri zjutraj in prihaja v Št. danž “^ Ljjj Iz Št. Janža odkorakajo s scnus» 3 klo. htr peš do Zidanega mostu,, kjer dob e i-t. i< , ..i uri i*‘L. na vlak, ki odhaja ob pol 1L UI?t if ljane. Drugi udeleženci, ki P0*0,!®* otof boto, 31. julija, porabijo lahko *s nJje> ali pa ono čez Ljubljano. Glavno je, da kupi vsak vozni listek za se p in se mora vračati po isti progi n bi kdo potoval v Maribor čez ■ k Ki v ai v i'iai q r Ljubljano, ni dopus ^ vračajo dolenjski no , ^ nazaj pa cez Maribora se vračajo « s posebnim vlakom ob 23, uri P°n.0,j f rakajo peš do Št. Janža, odkoder * ^ seben vlak do Trebnjega, kjer ima)° g 4 na vlak, ki odhaja iz Ljubljane o . jj, zjutraj, prihaja v Novo mesto 0 -otuj^ uri. Dolenjci kočevskega okraja ? v petek (Orli) in v soboto -^ajo( ženci) z jutranjim vlakom, kjer \ ^ petek zvezo s posebnim vlakom, j v petek ob 10. in v soboto od p° jpti Z Gorenjskega (rfna kranjski, kamniški okraj) potuje)0 0f-riborski tabor: dijaki v sredo, j7(0ili % hi U h it ti t lice v petek s prvim jutranjim se zbirajo v Ljubljani v Ljudske® , odkoder gredo s posebnim vlako > . 0)' udeleženci pa v soboto z vlakom' '■* pa v suuuio s ¥»»-■ fnjtvr: haja z Jesenic ob 8, uri zjutraj- d* se vračajo v nedeljo, 1. avgusta 0 __n * T » .. • - j. - n a ^ . ponoči, iz Ljubljane vozi potem na j sko poseben vlak ob pol 6. uri zi Udeleženci iz S av >0' js ii doline potujejo z vlakom, ki °. v Slovenjega Gradca ob 8. uri zjutra)i,nifl 5e lju imajo zvezo na osebni vlak. $ v ponedeljek ob 1. uri ponoči, ae 9. uri dopoldne. Prekinjenje voznj skušalo doseči samo za na Bled. Hitite S6., s prijavami* k-kratkem prijave za prenočišča P° . gle' in gostilnah ter prijave za koi)CCJ dišče ne bodo več sprejemale. Duhovnikom na orlovske® tabo'* ^ ID skefj8. Duhovniki, ki se udeležijo orlovsK bora, bodo lahko vsaki dan °Pr*^,vol&' tev sv, maše, ako se priglasijo Pr^Vjcat*'' no. Izdajo se posebne izkaznice, -0 < rili bo označen dan in ura ter ce De kateri se mašuje. Brez take iz*aZ, Q tu8! bo mogoče maševati. Treba se strogo držati določene ure, da Pr'^Qt tifc na vrsto. Maševalo se bo od 4: detjhM vsi vuvu, uiaacvaiu uu w • v sledečih mariborskih cerkvah: o ., pri Sv. Marija, Sv. Magdalena, Sv. A>°)] »I. 1-1. TJ* I —f.fl' šolskih sestrah, r.a Kalvariji, ua R. JeO' - - Sm j], lišču (na Slomškovem grobu) io v "glas*1 cih pri Sv. Jožefu. Izkaznica se bo ^o za vsako posamezno mašo, da sc b maševalo v taborskih dneh v r po cerkvah. Za vsako izkaznico se P ^ar* Tako jasne in nepristranske o našem »bratoniorne1111 še niste čitali! Odgovorni urednik Jož* Izdajatelj konzorcij »VeCemeg