AMERIŠKA DOMOVINA american in spirit foreign in language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 116 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 17TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Maščevanje je najbolj si- ^ gurni motiv v strašni tragediji Lindbergha Washington, 16. maja. Dr. E. E. Dudding, ustanovitelj in na- s 'celnik "The Prisoners Relief So- d ciety," kateri ima več stikov zjš gangeži kot vsaka druga oseba r. v Ameriki, je prišel ponovno na | b dan s teorijo, da banditi, ki so!d odpeljali otroka, slednjega niso v °dpeljali samo radi denarja, pačit Pa tudi iz maščevanja. Dr. Dud- C ding je to trdil že takoj v začet- n ku, ko se je zgodil zločin. Dr. k budding se je par dni po odpe- ti lje|Vi otroka izjavil, da se sliši si- s cer fantastično, toda je resnica, n da je imel Lindbergh mnogo so- f vražnikov, ki so ga resno sovra- n žili. Dr. Dudding je imel nekaj n dni potem, ko je bil otrok odpe-i z lian pogovor z nekim stanoval- I cem svojega zavoda, kjer bivajo k bivši jetniki. Dotična oseba se- T veda nima absolutno nobene zve-1 j ze z odpeljavo otroka. Mož je,k bil svoje čase vojak, poslan je bil c na fronto, in je tekom vojne slu- t žil kot zrakoplovec. Ko se je vr- i nil domov, je prišel s postavo v d navskrižje in bil zaprt. Pred c kratkim mu je pa odpovedal vid, c in obrnil se je na vladni veteran- š ski urad za pomoč. Le z ne vol j o g So mu postregli. Ta mož je par r dni po odpeljavi otroka Lind- £ bergha povedal dr. Duddingu 1 bedeče: "Lindberg ni imel pre- i stati niti polovico iste nevarno- c sti, kot sem jo moral jaz vsak < dan na fronti, pa ga poglejte, 1 Lindbergh je danes milijonar, i dočim meni očitajo, ker so mi i korali deti par očal, ko sem bil 1 eno leto vsak dan v smrtni ne- 1 varnosti." Takih ljudi je precej j v Ameriki, ki so Lindberghu za- ' yidali njegovo slavo in uspeh, i 'n brez dvoma je, da eden ali : drugi je sklenil maščevati se nad 1 Lindberghom. Lindbergh je bil ] Vse drugače sovražen, kot je n. < Pr. Rockefeller ali Morgan ali kateri drugih milijonarjev. De-sPeratni možje bi slednje ubili °sebno, nikdar pa ne bi jim vze-'i otroka. V slučaju Lindbergha so zločinci povzročili največ-•le gorje s tem, da so odpeljali °troka, potem pa ga umorili, in končno še odškodnino zahtevali Za vrnitev otroka. Ako bi se odpeljani otrok nahajal dalj časa j^i banditih, tedaj bi se smatra-°> da so ga pozneje ubili, ker so Se bali, da bodo prijeti, toda ker bil otrok ubit takoj, je to očiten dokaz, da je bil storjen zlo-^n več iz maščevanja in škodoželjnosti, kot pa radi denarja. čuda, da je Lindbergh namenjen z ženo zapustiti Zedinjene države. -o- Maschketov nečak Te dni je moral dati slovo rae-^ni službi George Maschke, ne-eak razvpitega bosa republikance stranke. George je bil "book-'ng agent" mestnega avditorija ln 3e dobival $400'0.00 na leto. žuPan Miller je izjavil ,da je nrad prav nepotreben in si bo ^esto prihranilo denar. Župan hrani denar _zupan, Miller je pravkar skledi Pogodbo z American Street lighting Co. iz Baltimore, ki bo ^rbela za javne električne oblice, da so v redu. Dosedaj mesto plačevalo za to na leto ™77,000, a po Millerjevi pogod-bl bo veljalo samo $215,000, to- $62,000 prihranjenih. Sta-kontrakt je bil sklenjen še od t'ePublikancev. ©Pismo ima pri nas Anton J Kastelic. ■ V uradnih krogih se resno premišljuje o upeljavi diktatorstva Washington, 16. maja. Neza- - slišana kot je ta ideja, pa se ven- - dar z njo pečajo gotovi ameri-ški državniki, kapitalisti in fi- i nančniki, ideja, da se namreč 11 brez posebnega prevrata upelje >; diktatorstvo v Ameriki. Prvi je ) j v kongresu izustil besedo "dikta-• tor" senator Hiram Johnson: iz - Californije, ko je odgovarjal se- . - natorju Reedu iz Pennsylvanije, . ki se je izjavil: "Ako so Zedinje- - ne države kda Italijani, 13, Angleži, 7, Škoti, 5, . Švedi, 4, Srbi, 2, Armenci, 2. - Turki, 2, Welshi, 2, Rusi, 2, \ ■ Židi, 2, Amerikanci tu rojeni, ki j so zgubili državljanstvo, skupaj i . 389. Izmed teh jih je že velika: 3 - večina dobila državljanstvo, dru- i ->1 gi pa ga dobe v kratkem. Vsega - skupaj je bilo 26 večerov pouka, a in povprečna udeležba na večer i je bila 110 učencev in učenk, in ' povprečno je vsaki prišel 11 krat n v šolo. Bilo je 212 moških in £l 177 žensk, in ženske se navadno - zelo marljivo učijo. Državljanska šola s6 r.akl j uči v četrtek, 26. " maja. i- i- Listnica uredništva č Radovednež. V 19. državah i- ameriške unije obesijo morilce, t- v sledečih državah je pa smrtna j - kazen odpravljena: Kansas, i- Maine, Michigan, Minnesota, a North Dakota, Rhode Island, r- South Dakota in Wisconsin. — Sirota, Obrnite se do vodstva bolnice St. Ann's. Tam imajo epraviti s taJcimi slučaji in moje geče vam bodo postregli brez-o- plačno. 3e Sawicki iz mesta L1" Mestni sodnik Sawicki se na- ha j a v tako nervoznem položa- n" i ju, da se mu je zdravje zrahlja- n" j lo, in je moral iskati pomoči v e" jsanatoriju zunaj mesta. Kot zna- se|no je Sawicki poslal za svoje ar jdavke dva čeka v svoti $7900.00 e" toda ti čeki so bili po dveh leti! u" vrnjeni od banke, ker sodnik n: . imel denarja na banki, je :x. * Graf Zeppelin je dospel v 71 urah iz Brazilije v Nemčijo. Mestna zbornica je po dolgem zborovanju odobrila proračun mestne vlade Mestna zbornica v Clevelandu ■ je imela sinoči eno najdaljših i sej v tem letu. Debate so bile ' ostre in so tupasem segale v i osebnosti, končno je pa zbornica sinoči sklenila sjedeče zadeve: Zavrnila je zahtevo družbe cestne železnice, da upelje novo voz-i nino po cestni železnici, namreč i tiket, ki bi bil veljaven za sedem S dni za vse ulične kare in buse, , in ki bi veljal $1.25. Mestna zbornica je odredila, da kompa-nija računa isto voznino in na , | isti način, kot dosedaj, za naj- ■ manj še en teden. Nadalje je po- • trdila mestni proračun, kot ga i je predložil Miller, dasi so v zad-i nji minuti hoteli nekateri coun- • cilirani povzročiti nekaj spre- • I sprememb. Nadalje je dovolila 1 i za $450,000 bondov, da se pove->: ča mestna, razstavna podzemeljska dvorana, župan Miller je v - mestni zbornici dobil sinoči lepo -Izmago, ko je razbil republikan- - sko večino v dve nasprotni stran- - ki. 17 councilmanov je glasova-3 lo za sprejetje računa, 7 proti. -1 Nasprotno je glasovala stara republikanska garda, obstoječa iz , sedmih councilmanov: Bannick, 2 lDe Maioribus, Finkle, Gallagher, i; Michell, Payne in Sacks. V tem proračunu je tudi odredba, da se plače policistov in ognjegascev znižajo za 10 procentov, kar je } mestna zbornica sprejela. Coun-3|cilman Bohn je hotel zbiti $50,-" 000 iz proračuna. Predlagal je, V da se vzame $50,000 iz oddelka n za parke in se ta denar pripravi 3. * . - za odvetnike, ki bodo zastopali -11mesto na sodniji glede naravnega lilina. Denar bi se vzel delav-\cem, ki delajo v parkih. Toda ~; republikanec Bohn je pogorel s , svojim predlogom, ko je Miller govoril, da so delavci bolj po-' trebni denarja, kot pa odvetniki. "J -o- i Bivši španski kralj je bil pošteno tepen t J' | Marseilles, Francija, 16. ma-J.' |ja. Bivši španski kralj Alfon-'! !so je bil napaden od nekega raz--11 jarjsnega, Španca. Alfonso je a | prihajal po mostovžu z nekega l" I parnika, ko je bil napaden in bi a j skoro padel v vodo. Napadalec x'jje neprestano kričal: "Alfonso 1 imera dobiti pošteno lekcijo." " Sin ex-kralja je končno napa-dalca prijel in ga držal, dokler n ni dospela policija. iO; _■ Smrtna kosa V St. Lukes bolnici je preminul Ivan Rosandič, rodom Hrvat, star 61 let. V Clevelandu je ^ I bival 30 let, in je bil član društva e ! sv. Josipa, št. 99 H. B. Z. Tu ^ j zapušča soprogo in hčer Mary, 8 ; poročeno Kuhar, v starem kraju a> pa brata. Pogreb ranjke se vrši (}' v sredo ob 9. uri zjutraj jz hiše _Jna 1539 E. 27th' St. v cerkev sv. m j Pavla, pod vodstvom pogrebne-jo jga zavoda Louis Ferfolia. Vsem 0. sorodnikom naše globoko soža-aJlje! Kako varčujejo Iz urada okrajnega blagajni-^ ia- ka je bilo odpuščenih 14 uradni-;a- kcv, ker ni denarja na razpola-ia- go, da bi jih plačali, in okrajni v clerk Cook je naznanil, da bo ia- vsak teden 15 njegovih uslužbence cev doma — brez plače. )0, tih Stenografinje nj Mestni arhitekt Lougee je odslovil osem stenografinj iz svo-I jega urada, rekoč, da so poroče-77 j ne. Na njih mesto je imenoval | moške. (mm i/ iF HE CAM \ ( PbtL IT \ O Lil Of THAT CiOODj/ {& f tBfimr if^MPiy^ ! Zanimive vesti iz življenja ' naših ljudi po ameriških naselbinah V Milwaukee, Wisconsin, je preminul rojak Math Tamše. ~e Ranjki je bil star 49 let in doma iz Šoštanja v Savinjski dolini. V Ameriko je prišel pred 24. leti. živo se je zanimal za dru-, štveno in javno življenje. Tu zapušča soprogo, v starem kraju pa, dva brata in eno sestro, t- V Sheboygan, Wisconsin, je ». umrl rojak Peter Kranjc, star 52 JI let. t. V Pittsburghu je preminula U rojakinja Mary Pivk, ki zapu-i. šča žalujočega moža in štiri ne-n dorasle otroke. lo V nedeljo, 22. maja, bodo ime-i. li novo mašo v slovenski župniji n, v Forest City, Pa. Novomašnik je Rev. John Kamin, ki je bil rojen v Forest Cityu, ki je sin ugledne Kaminove d r u ž i n e v Ll_ Forest City. Tam ima še živečo z. mater, eno sestro in 'šest bratov. ja Njegov oče je umrl leta 1929, in v je bil rodom iz fare Čatež pri Za-v_ plazu. Materino dekliško ime je j0 pa bilo Ana Kutnar, vas Velike a_ Dule pri Gombiščeh, fara št. Vid pri Stični. -o- Pritožbe farmarjev r- Lepo pomladansko vreme iz-ilj vabi j a v nedeljo pa tudi med ted-jo nom tisoče avtomobilistov v pro-io, sto naravo. Farmarji se prito-!m žujejo, da ti avtomobilisti plani. nejo kot lačni volkovi na cvetoče jo. češnje in breskve ter trgajo in lomijo, da se farmarjem srce krči. Mnogo poteptajo tudi nasadov. Farmarji stražijo po ne-na katerih krajih s puškami, in sc najeli posebne straže, da podijc Pa mestne škodljivce proč. ar- na škofov pomočnik iži- V kratkem bo posvečen v ško o z fa sedanji kancler elev. katoli an- ške škofije, Rt. Rev. McFadden po- Clevelandska škofija dobi s ten pomožnega škofa. l Japonska je nemirna v oči-, gled, ko narašča rooč japonskih fašistov j Tokio, 16. maja. Japonsko ce-. sarstvo nemirno počiva te dni. i i Prvič v zgodovini moderne Ja-. ponske so se uprli vojaški in - mornariški častniki civilnim - oblastem. Celo umor minister- - sksga predsednika Inukai je i manjšega pomena napram grožnji japonskih fašistov, da razbi- e jejo današnjo japonsko ustavno Z vlado. Vsa Japonska trepeta, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, a ljudje samo čutijo nekaj izvan-i- rednega, Japonska se nahaja s- pred velikimi dogodki. Sicer pa vlada po Japonski veliko neza-dovolj stvo, ljudje se hudujejo i i nad političnimi voditelji, katere k dolžijo današnje depresije in >- zgube svetovnega vpliva. Kdo n pravzaprav vodi japonske faši-v ste, ki so znali omrežiti, zlasti o mlade častnike, ni znano, gotovo a. pa je, da so voditelji > drzni in n pripravljeni iti do skrajnosti, da i- dosežejo svoj namen. Japonski ie f?išisti hočejo silen vpliv Japon-:e ske v svetovnih zadevah, zahteva • d jo večjo Japonsko in njeno razširjenje v Mongolijo, Mandžurijo in druge kraje. -o- z- O brezposelnosti tj. Glen Trimble iz Bostona, or-0_ ganizator Lige za Industrialno 0_ demokracijo, bo govoril v; sredo, a_ 18. maja, ob 8. zvečer v YMCA ce avditoriju na Prospect in 22. ce-jn sti. Razlagal bo politični načrt ce za, odpomoč brezposelnosti, kate-a- ro je povzročila strojna'produk-ie_ cija. Razložil bo program za g(3 reguliranje industrij in financi-j0 ran je istih, da bi bila po tem načrtu depresija v bodočnosti ne-mogočna. Liga za industrialno demokracijo je ameriška usta.-co- nova,. Nje namen je izobrazo-)li- vati narod v idealu pravice ir m. demokracije. Shod se vrši poc am avspicijami socialistične stranke. , Razne vesti iz delavskih krogov po Ameriki in po ostalem svetu Gloversville, New York, 16. . maja. Uprava železnice Johns- - town & Gloverville je hotela pre-l plašiti svoje uslužbence, ki na-i meravajo iti na štrajk, s tem, da -je grozila, da bo promet popol-e noma usta.vila, če gredo usluž- - benci na stavko. Uslužbenci so - sklenili, da gredo raje na štrajk, a kot da bi vzeli 10 odstotno zniža-i, nje plač, ki je že drugo v letoš-i, njem letu. i- Wellington, Nova Zelandija, a 16. maja. 4,000 brezposelnih je a dospelo včeraj pred parlamen^no j i- poslopje in zahtevalo hitro odpo-o moč. Ko jih je policija začela e preganjati, dasi so bili delavci n popolnoma mirni, je prišlo do te-o peža. Rabilo se je kamenje in i- opeka. Razbitih je 150' oken na ti poslopju. 10 oseb je bilo' areti-o 'ranih;] n Washington, 16. maja,. Senat-a ni pododbor, kateremu načelju-ti jeta senatorja Cutting in Costi-i- gan, je zaključil, da pokliče več i- newyorških duhovnov na priče-z- vanje. Ti duhovni so pred krat-i- kim, prepotovali okrožje štraj-kfirjev v Harlan county, Kentucky, kjer se godijo že dalj ča jatelji od blizu in daleč. Pozdrav " vsem! John Jesenko. i ' Lorain, O.—Dramski odsek " S. N. Doma priredi v nedeljo 22. ' maja ob 7:30 zvečer v S. N. Domu povsod priljubljeno šaloigre "ženitev." Igra je zelo umetna in igrali so jo že najboljši evrop-' ski odri. Diletantje so se redke kedaj lotili te igre, kajti vloge sc ' tako raznobarvne, ter tvori vsaka zase drugačen karakter, da je j zmorejo le dobri igralci. 1 "ženitev" ni komedija brez po-] mena. V njej je ruski pisatelj 1 Gogolj bičal takratni običaj ir j način ženitve v višjih krogih. Ti pisatelj udarja na ono oholost ki se tako rada ponavlja v višjilr krogih. Tu vidimo, kako je pisa - tel j smatral oni višji krog in g£ 1 v isti luči nam predstavlja, v ka- - koršni ga je sam videl. Kdor j( 1 že kedaj videl njegovega "Revi i zor j a," si lahko predstavlja, ka-j ko Je znal pisatelj udariti m - pravo struno običajev, "ženi tev" je pa sestra "Revizorja,' samo s to razliko, da tam bičt 3 uradnike, ker so se pustili vsi Rozi Zdešar, kandidatinja. -o- 1 ZAHVALA 0 Lorain, O.—Prijetna dolžnost a me veže, da se zahvalim mojim a pevcem in pevkam ter pe>dpornim članom za tako krasno presen?-čenje, ki so mi ga priredili za '' moj rojstni dan v nedeljo 8. ma-a ja zvečer v mali dvorani S. N. e Doma. a Kako veliko je bilo moje pre-senečenje ste sami videli, saj niti besed nisem mogel najti, s ka-^ terimi bi se vam rad zahvalil. l" Ako povem, da se mi je pozneje, ko sem se dobro zavedel, utrnila solza, mi verjemite, da je bilo v "e tej solzi vse ono, kar je čutila x~ moja duša oni večer in kar vam bi rad povedal. Ona solza je bila ,e odmev iz moje ganjene in hva-v> ležne duše, ki je padla na ona tla, a" ki so kakor vam bratje in sestre, r" tako tudi meni draga, to je na Io tla S. N. Doma ki je naše ognji-šče, zavetišče, in narodno torišče. ^ Ob tej priliki vam ponovno obljubim, da bom delal z vami z vso močjo za uspeh naših Slovenko skih ustanov in procvit naše na-Je selbine. Prosim vas, da me v vseh ozi-lt> rih še nadalje tako bratsko podpirate, da, gremo še v bodoče roso ka v roki! in uspeh nam je zago u" tovljen. F- Srčno se zahvalim odboru pev skega društya "Naš Dom" za da P" rilo in trud. ia> Osobito se zahvalim Mrs. Čer ne in Miss Polutnik za toliko po 1°> žrtvovalnost in trud, zlasti mi j« au bilo drago, da so me obiskal no moji bratje in prijatelji iz Cleve landa: Mr. in Mrs. Rakar, Mr fe- in Mrs. Menart in družina, Mr 10> D r a š 1 e r. Hvala Dr. in Mrs :-a- prank Mramor, ki sta me taki spretno zadrževala, čakaj, Fran celj, ti bom že povrnil! Iskreni ipi se zahvalim onim, ki so daroval ir" za to prireditev. Enako se za hvalim plemenitim pevkam ii 110 podpornim članicam za trud Je kuhinji. Iskreno se zahvalim di te- rektoriju S. N. Doma za dvora )V- no, ki so jo dali brezplačno. an še enkrat vsem prav srčn lJ'a hvala. Louis Šeme. Ji'- -o- ZAHVALA no ju- V soboto 7. maja se je vršil )0w prva plesna veselica Jugoslovar pa ske šole moderne umetnosti 3v- spodnji dvorani SND, katera j ije bila kljub slabemu vremenu dc ra- bro obiskovana. Tem potom s bo želimo iskreno zahvaliti vsem a :0v njenim prijateljem in prijatelj: bo cam, kateri so se te veselice udt my ležili ter stem pripomogli d 3p. gmotnega uspeha v korist nas umetniški šoli. eni Nadalje se iskreno zahvalju er- jemo našim dobrosrčnim trgov ar- cem, ki so darovali meso, gro« am rijo, mleko, kruh in razne dobii ke- lce, ki so bili razdeljeni kot Doo mo Prizes. Darovali so sledeči lir- Frank Ažman mesnica, Anto za Ogrinc mesnica, Frank čebi Dlj. mesnica, Slov. zadružna zvez pa mesnica, John Filipič grocerijf len Nick Spelich mlekarija, Charle Zupančič pekarija, Rudy Bož< ! iz glav mošt. Za dobitke pa: Mi lite Frank černe, Frank Oglar, Ar 22. ton Grdina. isi, Nadalje se iskreno zahvalim iti. Mr. Jos. Likarju za brezplačn iko napravljen napis. Zahvaljujem te se Mrs. Agnes Lunder za oskrb v kuhinji in Mrs. Frances Epic ne- ter Olgi Schutte za pomoč v ki m: hinji. Iskrena hvala našim goc a. benikom pod vodstvom znaneg Jackie Zore, ki so igrali bres plačno. Zahvaljujemo se tiskai nam Ameriški Domovini in Ens ani kopravnosti za brezplačno nar« na. jene tiskovine, ozi Vse gori omenjene toplo pr: in poročamo našim cenjenim prijč .tb- teljem v naklonjenost. Ia- Hvala vsem direktorjem SNE iss ki so sodelovali pri tej prired: ko, tvi. ika! Prosvetni odbor S. N. D. i ZAHVALA 1 Tem potom se zahvaljujeva ■ vsem odbornikom SND v Girard, ] O. za prijazno in lepo postrežbo, 1 ki so jo nama dali ob priliki na-1 jine predstave 7. maja 1932. Posebna zahvala pa gre ženskam, ki so pripravile tako fino večerjo. Torej vsem skupaj prav lepa hvala, dokler se zopet ne vidimo, t Mitzi in John Grdina. i _ 1 POZDRAV! Pred odhodom v staro domo-a vino se še enkrat zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nas posetili 7. maja 1932. Naj prejmejo vsi prav iskrene pozdrave, posebno pa še društvo "Kranj" za krasen l" spomin, ki nam bo ostal vse živ-ljenje. želimo društvu najbolj-šega napredka. a Družina John Brolih. v -o- a ZA PREPREČITEV SAMO-j" MOROV ^ Leta 1915 je neka Japonka v a mestu Kobe investirala $9.00, e' edino premoženje, ki ga je ime-' la in najela malo sobo, kjer so . dobile zavetišče zapuščene in ob-upane ženske. Potem je pa nabirala dnevno milodare, da je ta zavod lahko vzdrževala. Rabila je denar tudi za to, da je dala tiskati plakate in jih pribila na mestih, katere so si kandidati-nje smrti najrajši izbirale za samomor. Na plakati je bilo zapisano: "Premisli si in pridi 1< meni." Spodaj je bil naslov tega zavoda. Do danes je ta ženska preprečila samomor 2,80C ^ ženskam in dala streho 17,00( drugim obupanim ženskam. ZA KOKOŠJEREJCE je Železno gnezdo. Gnezdo, kjei a]j kokoši nesejo jajca, mora bit re_ tako pripravljeno, da kokoši ra jr de hodijo nanje in da ga je tud jr lahko snažiti. Iz pocinjene žic« rs spleteno gnezdo združuje ob< lastnosti. Ko se po daljši upo in_ rabi slama ali seno v takem gne no zdu zdrobi, ga enostavno pone ajj semo na prosto in zažgemo; : r&_ tem uničimo tudi morebitni mr jn čes. To je zelo enostavno in hi v tro- Kako spoznaš dobre j a) čari ra_ ce? Ta znak imajo na glavi Oči so žive barve, grebeni tem na nordeči. Razen tega so (veči noma vsaj) take kokoši, lepo ra ščene in široke. Katera gospo din j a si svoje kokoši pazljivi ogleda, se ne bo zmotila. Sveža jajca se s slabim ravna ila njem kaj hitro pokvarijo. Na in- pačno je, če jajca, ko jih pobe . v remo v košarici, pustimo v nje je dlje časa ležati. Jajca je treb 3o- takoj zložiti vsaksebi, da s se shladijo in prezračijo. Ako p ce- so dlje časa skupaj, ohranij [ji- predolgo telesno toploto kokos de- in se potem ne držijo dolgo. To do rej, jajce, pravkar zneseno al aši vzeto toplo iz gnezda, ni še dc bro. ju_ Sveža kri je kaj dobro krmil 3V. za kokoši. Kri zmešamo z otrob ce_ ali moko. »it- -o-- >or PRAKTIČNI NASVETI či: Kadar hočeš prerezati nade žon vano torto (keks), da se ne b oul poškodovali kosci, moraš nož, katerim režeš, vsakokrat vtakni ja, ti v vodo. les Povoščeno platno, kot ga upe že- rabljamo za kuhinjske mize, s Jr. ohrani dalje časa lepo, ako š ^.n- novega umijemo z mrzlim mlc kom in dobro zdrgnemo z me mo hko krpo. •no Kadar lupiš sadje, si nadrgr mo roke prej z limono, ki prepreč: •bo da se sadni sok tako ne vleze ich kožo. o- jazno nasmehljala in rekla: "Oh, ie- le pridi, sem sama doma!" ie- Toda okna so ostala zaprta. s Dvakrat na dan je prinesel na-ir- takar iz bližnje restavracije fan-tii tu hrano. Kmalu so ga odkrili časniški poročevalci in policaji. ri- Ko so zvedeli, da hoče ta fant do-vi. seči rekord vztrajnosti in zvesto-m- be ,je postal dnevna senzacija v či- New Yorku. časopisje je posve-'a- čalo dolge članke temu slučaju in jo- mnogo mladih deklet je prišlo vo obiskat tega zvestega mladeniča in mu ponudilo svoje srce. Ker ia- taka zvesta srca ne rastejo na fa- češpljah in vsaka bi mu bila rase- da podarila svoje drobno srčece. jej samo ona, po kateri je hrepenel, ba je ostala trdovratna. Fant teh se deklet, ki so mu prinesla svoja pa vroča srca kar na "talarju," niti ijo pogledal ni. oši Tako sta minila dva meseca in ro- 17 dni. Fant je še vedno sedel ali na klopi, dekle pa je ostalo ne-3o- usmiljeno. Po teh dveh mesecih in 17 dnevih, se je pa za fanta ilo naenkrat zadeva rešila. In kaj 3bi mislite, kaj se je zgodilo? Zgodilo se je to, da so se starši dekleta preselili v drugo hišo, pred katero ni bilo nobene klopi. ie- A bi Narednik je muštral rekrute , d na dvorišču vojašnice? Vsak, ki ni je svoje dni že nabijal komis in udrihal s podkovanimi čevlji po do- povelju črnogledega narednika, se bo vedel, kaj se pravi priti v ro-š-e ke taki zverini. Tako si je tudi [le- ta narednik privoščil rekrute, ki ae- se niso obračali in sukali po njegovi mogočni volji.' Po večkrat->-ni nem brezuspešnem poskusu, da jči, bi spravil rekrute v ravno vrsto, 2 v jih nagovori sledeče: "Ko sem bil še majhen dečko, la- mi je mati kupila lesene vojake. Da Ko sem jih pa nekoč izgubil, me ta- je tolažila, naj se nikar ne jo* je- kam, ker bom nekega dne svoje lesene vojake gotovo dobil nazaj-Ler In (je narednik povzdignil svoj ič- glas), danes je pa prišel tisti si dan, vi lesene kamele trapaste! vi. A ;jo Žena pri večerji: "Janez, do-30- stikrat si želim, da bi bila roje-lo, na kot moški." hi. Mcž (jako ljubeznivo): "Oh, če- kako bi ti bil jaz hvaležen za to!" Lilcovič Joža: ženitvanjski tolar (Konec.) Ko je prišel Jernač do Nova- j kije, je že začul svatovsko uka-nJ'e in harmoniko. Pred Klan-Carjevo hišo so se hladili razpeti plesalci, konji so rezgetali, ^ bas in vijolina sta podžigala sva- r Jernač je od pastirjev zve- l del. da se je izvršila poroka še f Pred krščanskim naukom! Pre-ža se jim je torej izjalovila. Na- * lašč! Kakor nor se je pognal f nazaj na polje, da bi preje do- t segel tovariše, ki so nestrpno f stopicali okoli smrečic. "Potegnili so nas! že ves popoldan se gostijo," je jezno za- j kričal Jernač. "Ja, pa brez župnikovega bla- g Soslova?" je otročje z dvomil o mladec, ki je prvikrat stal na Preži. "Bedak! Poroka je bila že Pred krščanskim naukom." v "Fantje! Sedaj pa vsi k To- 1 ^ažu, potem jim pa napravimo c toačjo muziko, da bodo za večno v Pomnili!" J Vsa gruča se je vsula na vas r v krčmo. 1 "Krčmar! Danes mora teči e vino od mize!" je kričal štefuc. 1 "Kaj ste že odpravili?" jesku- ^ sal previdno poizvedeti krčmar. "Potegnili so nas! Zastonj srno čakali, sedaj jim pa zago- x demo, da bo joj." "Kar pomirite se. Zdobrajte r se z njimi . . ." je pogovarjal ^ Tom^ razburjene mladeniče, ki s° pili čez mero. "Nikjdar! Ali ženitvanjski 1 tolar, ali . . . Fantje! Sedaj 1 Pa h Klančarju!" Divji vriski so presekali noč- 1"! 4- * v. c uo tismo, privezani psi so se za- v T 1' celi trgati, skrben gospodar je * Vl'gel zapahe čez vrata, in privil luč. Ko so prišli ponočnjaki pred Klančarjevo hišo, sta se po kratkem posvetu podala med svate Štefuc in Jernač, da posredujeta | rpdi odkupnine in ženitvanjske-£a tolarja. Ker ju pa svatje ni-s° pustili v družinsko sobo, kjer sta se nahajala Micika in Tone, sta se vrnila praznih rok. "Auf biks!" je zarjul štefuc 1)1 se opotekel na pragu. "Auf . . . auf!" so se mu pridruževali pajdaši, se plazili pod °kni ter potiskali klobuke na oči. "Na korajžo!" "ženitvanjski tolar . . . sicer bo vse drobno." Nekdo je udaril s palico po °knih, da je počila steklovina. Okoli vogala so pritekli nekateri v°zniki, dva radovedna svata sta pogledala na cesto ter se krez besede umaknila. Zmešnja-va se je stopnjevala, v veži se Jve oglasil starešina Kržič ter za-grajati razgrajače. "Po ženitvanjski tolar smo Prišli!" je donelo iz fantovskih grl. "Kdo vam ga je pa obljubil?" Se je možato postavil starešina. "Tone naj pride ven. S tabo 8e ne bomo razgovarjali, stiskač stari!" . Kržič je stopil med fante in pogovarjal: "Ako ste prišli v goste kot do- stoj ni mladeniči, tedaj prisedite z »ami k svatovski mizi in se v°selite, ako ste prišli izzivat, vam ojlsvetujem, da še kaj dol- razgrajate." Tudi domači vozniki so začeli pozivati fante naj se razidejo. f^ekdo je v šali počil z bičem, *ar je fante še bolj podžgalo. "Kdo nas hoče pretepati?" "To bo krvava fantovščina!" grozili nekateri v temi. "Fantje, rotim vas, odnehajte, p ne bo nesreče. Nihče vam ne 0 napravil rlega!" je še enkrat Poskusil pomiriti starešina fante. domači so postavili luč na ok-da bi preprečili pretep. Tu-Tone je prišel pred hišo in pogovarjal razgrajače: , "Jesti in piti vam dam, koli-°(r( si poželite, denarja pa ne!" "Moraš!" je siknil štefuc sre-Cl1 gruče. Jaz sem gospodar in dajem mili volji, komur hočem in Se mj primerno ter po-steno," je užaljeno zavrnil Tone izzivače. Ko je zaznala Micika za nevarnost, je takoj prihitela in prosila Toneta, da se ne spušča z nerazsodnimi fanti v prepir. Toda zla usoda je že razgrnila črni plašč! Pamet in ljubezen sta se srečala s sovraštvom in alkoholom. Nož se je zabliskal v pramenu slabe leščerbe. štefuc se je pritajil, usločil hrbet ter preže čakal za hrbti kričečih fantov. Ko je postala zmeda najhujša, se je mačje pognal in zapičil nož v Tonetov vrat. Jeklena konica je lahno škrtnila ob kosti, družice so zavpile ter se razbežale, nekdo se je komaj osvestil in viknil: "Za nožem ga je!" Toneta je malce zasrbelo na vratu, prijetna toplina ga je hipoma prevzela, kakor bi mu nekdo položil gorak obkladek okoli vratu. Toda čudovito ugodje se je nenadoma prevrglo v grozno, neznosno bolečino. Kriknil je in pal vznak. Nevestine roke so ga prestregle, kri je oškropila poročno obleko. Svatje so se strnili okoli ranjenca ter ga pre-1 nesli v hišo. Jok in obup sta navdala goste. O Bog! Sredi veselja težka smrt! Morilec je porabil zmedo in se zgubil v temi. Njegovo sled je izdajal mrtvaški ptič, ki so ga zbudili bežni koraki . . . Sredi posta; je Tone radi rane preminil. Mlada vdova je za-plakala, rakiške senožeti so vz-dihnile, hrasti pod Vihrco so strepetali. Morilca pa so zajeli orožniki ter ga prepustili roki pravice. POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Ladje, ki so jih odposlali po Je-niseju navzdol, so morale biti že v Krasnojarsku. Vpadniki so se torej lahko prepeljali čez reko in so imeli prosto pot pred seboj. Na. to niti misliti ni bilo, da bi jih med Krasnojarskom in Irkutskom ustavil kak ruski zbor. Mihael Strogov je torej upravičeno pričakoval, da se bodo tatarski poizvedovalci kmalu pojavili za njim. Kadarkoli sta se ustavila, je stopila Nadja na kako višino in se ozirala proti zahodu, ne bi li kje opazila oblakov prahu, ki bi naznanjali, da se bliža oddelek konjenikov. Nato sta se odpravila dalje. Kadar je Mihael Strogov začutil, da uboga Nadja peša od utrujenosti, je začel hoditi počasneje. Govorila sta le malo in samo o Nikolaju. Mladenka se je spominjala vsega, kar jima je storil ta dobri tovariš izza nekaterih dni. Mihael Strogov je skušal 'Na-dji odgovarjati tako, da je ne bi spravil ob zadnjo nado, čeprav je bil sam zase trdno prepričan, da se nesrečnež ne bo izognil gotovi smrti. Nekega dne je Mihael Strogov dejal mladenki: "Zakaj nikoli ne govoriš o moji materi, Nadja?" O njegovi materi! Nadja nalašč ni hotela. Zakaj bi ga nanovo žalostila? Ali stara Sibir-ka ni bila mrtva? Ali njen sin ni poljubil, zadnjikrat njenega trupla, ko je ležalo zleknjeno na ravnini pri Tomsku? "Govori o njej, Nadja!" je dejal Mihael Strogov. "S tem me boš zelo razveselila." In Nadja se je dala pregovo- : riti. Pripovedovala mu je vse, kar se je dogodilo med njo in i Marfo, odkar sta se prvič sreča- • li in videli v Omsku. Pravila 1 mu je, kako jo je nekaj nerazum- i Ijivega vleklo k stari ujetnici, 1 ne da bi jo poznala, kako ji je ! stregla in kako je to njo samo 1 navdalo z novim upanjem in po- i gumom. Mihael Strogov je bil 1 tedaj zanjo še samo Nikolaj Kor- 1 panov. 1 "To bi bil moral tudi ostati!" je dejal Mihael Strogov. Nje- ! govo čelo se je pomračilo in ža- j losten je dostavil: 1 "Svojo prisego sem prelomil, Nadja. Prisegel sem, da ne bom 1 videl svoje matere!" < "Saj je vendar nisi iskal, Mihael!" je odgovorila Nadja. i "Srečala sta se popolnoma slu- s čajno." 1 "Prisegel sem tudi, da se ne f bom izdal, naj pride karkoli ho- i če!" i "Mihael, Mihael! Kako bi bil ) mogel ostati miren, ko si videl, ] da je Tatar zavihtel bič nad Mar- s fo Strogovo? Ne! Ni je prise- i ge, ki bi mogla zabraniti sinu, ( da ne bi branil svoje matere!" 1 "Svoje prisege pa le nisem i držal, Nadja," je odgovoril Mi- * hael Strogov. "Gospod Bog in otec (car) naj mi oprostita!" 1 "Mihael," je nato dejala mla- š denka, "nekaj bi te rada vpra- < šala. Ne odgovori mi, ako mis- i liš, da ne smeš! S tem me ne 1 boš prav nič razžalil." "Govori, Nadja!" "Zakaj se ti tako mudi v Irkutsk, ko so ti vendar iztrgali . carjevo pismo?" Mihael Strogov je k repke je , stisnil roko svoje spremljevalke in ji ni odgovoril. "Ali so ti povedali, kaj je v pismu, preden' si odšel iz Moskve?" je povzela Nadja. "Ne, tega mi niso povedali." "Ali moram torej misliti, Mihael, da te žene v Irkutsk samo želja, da me izročiš mojemu očetu?" "Ne, Nadja!" je resno odgovoril Mihael Strogov. "Varal bi te, ko bi ti ne razodel, da je ta misel zmotna. Hitim tja, kamor mi veleva moja dolžnost! In kar se tiče Irkutska, ali me tja ne pelješ ti? Ali ne gledam s tvojimi očmi in ali me ne vodi tvoja roka? Ali mi nisi stokrat povrnila vsega, kar sem spočetka storil zate? Ne vem, sicer ali bo naju usoda nehala preganjati ali ne. Toda tisti dan, ko se boš ti zahvalila meni, da sem te izročil tvojemu očetu, se bom tudi jaz zahvalil tebi, da si me pri peljala v Irkutsk!" "Ubogi Mihael!" je odgovorila Nadja vsa ginjena. "Ne govori tako! Takega odgovora ne maram. Mihael, zakaj se ti to-yej tako mudi v Irkutsk?" "Zato, ker moram priti tja pred Ivanom Ogarevim!" je vzkliknil Mihael Strogov. , "Tudi še sedaj f' ■ "Tudi še sedaj in prišel bom!" Zadnjih besedi Mihael Strogov ni izgovoril iz golega sovra-štva do izdajavca. Nadja je slutila, da ji njen tovariš ni povedal vsega, ker ji ni mogel povedati. Tri dni kesneje, 15. septembra, sta prišla v trg Kvitunsko-je, kakih 70 vrst od Tulunovske-ga. Mladenka je hodila le še z največjo težavo. Njene ožulje-nč noge so jo komaj še nosile. Toda premagovala se je in upirala utrujenosti, kolikor je mogla. Mislila je samo na to: "Ker sam ne more gledati, pojdem z njim, dokler se ne zgrudim." Sicerj pa na potu nista naletela na nobeno oviro in nobeno nevarnost, odkar so pred njima izginili Tatari. Utrujena pa sta bila oba do skrajnosti. Tako so minuli trije dnevi Tretji oddelek vpadnikov se jc naglo pomikal proti vzhodu. C tem so pričale razvaline, ki sc ostale za njimi, pogorišča, iz ka V Downing ton, Pa. sta bila prijeta Albert Lacher in Edith Crebbe, ki sta vložila v banke velike vsote denarja kmalu potem, ko je Lindbergh izplu.čal prvo odkupnino za svojega ugrabljenega otroka. 'Ženska je pripoznala, da je pisala Lindberghu več pisem, češ, da ve o izginulem otroku. Policija preiskuje, če sta bila ta dva soudeležena pri odpelja-vi otroka. i terih se ni nič več kadilo, in r mrtva trupla, ki so ležala po ■ tleh in so začela že razpadati. i ; Na zahodu še vedno ni bilo s opaziti sprednje emirjeve stra- ■ že. Da bi si pojasnil to zakas- z , nitev, si je Mihael Strogov izmišljal naj neverjetne j še stvari, j Morda so dovolj močne ruske čete neposredno ogražale Tomsk \ ali Krasnojarsk? Mogoče je bil r tretji oddelek v nevarnosti, da ga odreže j o od drugih dveh? V v tem slučaju bi velikemu knezu F ne bilo težko braniti Irkutsk. S z tem pa. bi pridobil čas, ki mu je bil predvsem potreben za to, da J tatarski vpad temeljito odbije, k Tako je včasih upal Mihael Strogov, toda kmalu se je mo- o ral prepričati, da so bile 11 j ego- v ve nade prazne sanje. Računal je pač samo s seboj, kakor bi bi- b la rešitev velikega kneza odvisna t edinole od njega. Šestdeset vrst znaša razdalja med Kvitunskim in Kimeltej- g skim, malim trgom blizu Dinke, s ki se izliva v Angaro. Mihaela Strogova je skrbelo, ker mu je d precej velika reka pot resno ovirala. O plavu ali čolnih na njej r ni bilo niti govora. Ker jo je prekoračil že v srečnejših časih, j se je spominjal, da se da le s te- v žavo prebresti. Ko pa bi bila onstran reke, bi na poti v 230 s vrst oddaljeni Irkutsk nikjer ne r naletela na kako večjo in resnej- t šo oviro. k Do Kimeltejskega sta hodila d tri dni. Nadjo so noge komaj še nosile. Vkljub vsej duševni o odločnosti so ji pohajale zadnje telesne moči. Mihae^ Strogov je to le predobro vedel. I Ako bi ne bil slep, bi mu bila Nadja gotovo rekla: k "Pojdi, Mihael, in popusti me 1 v kaki koči! Hiti v Irkutsk! Iz- I vrši svojo nalogo! Poišči moje- c ga očeta! Povej mu, kje sem, in mu reci, da ga čakam! Oba 1 me bosta gotovo našla. Pojdi! * Jaz se ne bojim. Skrila se bom pred Tatari, da ostanem živa za- ^ radi vaju! Pojdi, Mihael! Jaz c ne morem nič več naprej! . . ." Nadja. se je morala večkrat 1 ustaviti. Tedaj jo je Mihael 1 Strogov vzel v naročje in je z 1 neutrudljivimi koraki stopal hi- 1 ; trcje, ker se mu ni bilo treba E ' ozirati na njeno utrujenost. ? 1 18. septembra ob desetih zve- c čer sta prišla končno v Kimel- * tejskoje. Z nekega grička je Nadja na obzorju opazila nekoliko svetlej-1 šo črto. Bila je Dinka. V nje- 1 ni vodi so odsevali bliski, ki so 1 \ razsvetljevali nebo, dasi ni gr- 1 melo. ' Nadja je vodila svojega tova- 2 riša skozi porušeno selo. Upe- : 3 pel j ena pogorišča so se bila že 1 " ohladila. Zadnji Tatari so šli 1 1 mimo gotovo že pred petimi ali šestimi dnevi. Ko sta prišla do zadnjih hiš, - se je Nadja sesedla na neko ka-e menito klop. "Ali se ustaviva?" je vprašal Mihael Strogov. a "Znočilo se je, Mihael,"*je od-govorila Npd j a. "Ali ne bi ho-, . tel počivati nekaj ur?!'. . "Rad1 bi prebredel Dinko," je " dejal. Mihael Strogov, "da bi )- imela reko med seboj in spred-i' njo emirjevo stražo. Toda ti 1- ne moreš naprej, moja uboga 5- Nadja!" 2- "Pridi, Mihael!" je dejala Nadja, prijela svojega tovariša za 1- roko in ga potegnila za seboj. > Dve ali tri vrste odtod je Dins' ka tekla čez irkutsko cesto. Mla-z denka je hotela poskusiti zadnji e- napor, ki ga je želel njen sprem-e. ljevalec. Korakala sta torej da-i- lje ob svitu bliskov. Hodila sta o- po brezmejni pustinji, v kateri se je izgubljala mala reka. Niti :i, enega drevesa niti enega griča ie ni bilo na tej široki planjavi. V ozračju ni bilo čutiti niti naj-e- manjšega vetrca, tako da bi se 10 bil moral najtišji glas slišati v ia neskončno daljavo, ta Mihael Strogov in Nadja sta se hipoma ustavila, kakor bi bi-/i. la stopila v kak jarek, je Nekje na stepi je bil zalaja) O pes. so "Ali slišiš?" je vprašala Na-a- d j a. rajočega človeškega bitja. "Nikolaj, Nikolaj!" je vzklik-nila mladenka v neki grozni slutnji. Mihael Strogov je poslušal in zmajeval z glavo. "Pojdi, Mihael, pojdi!" je dejala Nadja. četudi se je pravkar komaj še vlekla dalje, so se ji ob silnem razburjenju moči hipoma vrnile. "Ali sva krenila s ceste?" je vprašal Mihael Strogov, ki je pod nogami namesto prašnih tal začutil kratko travo. "Da, morava!" je odgovorila Nadja. "Krik je prišel od tam le, od desne." Nekaj minut pozneje sta bila od reke oddaljena le še kake pol vrste. Pes je zalajal drugič. Dasi je bil njegov glas slabši, je bil go tovo bliže. Nadja se je ustavila. « "Da," je dejal Mihael Strogov, "Serko laja! ... šel je za svojim gospodarjem." "Nikolaj!" je zaklicala mladenka. Njen klic je ostal brez odgovora. Samo nekaj roparskih ptic se je vzdignilo od tal in se izgublo v višavo. Mihael Strogov je pazno poslušal. Nadja je pregledovala ravan, ki jo je zdaj zdaj razsve-til kak blisk, da se je zalesketala kakor zrcalo, pa ni mogla zaslediti ničesar. Medtem se je iznova zasliša) otožen, mrmrajoč glas: "Mihael!" K Nad j i je skočil krv^v pes. Bil je Serko. Nikolaj ni mogel biti več daleč. Samo on je mogel izgovoriti Mihaelovo ime. A kje je bil? Nadja ni imela niti toliko moči, da bi ga zaklicala. Mihael Strogov se je začel plaziti po tleh in ga. je iskal 2 rokami. Hipoma je Serko zalajal iznova in planil proti velikanski ptici, ki je letela tik ob tleh. Bil je jastreb. Ko je Serko planil proti njemu, se je vzdignil, a se vrnil in pognal proti psu. Ta se je še enkrat? zapodil proti jastrebu . . . Ropar ga je s strašnim kljunom udaril po glavi in Serko se je mrtev zgrudil po tleh. — Istočasno se je Nadji izvil grozen krik. "Tukaj, tukaj!" je jecljala. Iz tal je molela glava! Ako bi se nebo ne bilo svetlikalo in razsvetljevalq stepe, bi se bila z nogo zadela ob njo. Nadja se je ob glavi zgrudi la na kolena. Nikolaj je do vratu tičal v zemlji. Tatari so ga po svoji strašni navadi zakopali in pustili na stepi, da umre od lakote in žeje, ako ga ne bi požrli volkovi ali pa razkljuvale ptice ro-parice. Strašno trpljenje za žr-' tev, ki jo stiska zemlja, pa je ne more odriniti, ker se ji roke ti-I šče in drže života kot mrliču v rakvi! Obsojencu, ki umira zakopan v zemlji, ne ostaja drugega, kakor da kliče smrt, ki se mu bliža prepočasi! j Tukaj torej so Tatari zakopa-j li svojega ujetnika pred tremi dnevi! . . . Tri dni je Nikolaj j pričakoval pomoči, ki je prišla i prepozno! Jastrebi so opazili na tleh njegovo glavo in zvesti pes je že ne-t kaj ur branil svojega gospodarja pred njimi. Mihael Strogov je začel z no ženi kopati zemljo, da bi ga iz j kopal. (Dalje prihodnjič.) J -o- » DNEVNE VESTI ;i _-- a Zaboj poln zlata je zgini S v poljski republiki i- j Varšava,, 16. maja. Iz postaj e Beucen ob poljski meji je zgini v i zaboj, ki je prišel iz Nizozemske in v katerem se je nahajalo z a j 120,000 vrednosti v zlatu. Dena i- je bil namenjen za poljsko di žavno banko. Policija je dosle i) aretirala nekega colninskeg uradnika in železniškega dela\ 1- ca. Zaboja z zlatom doslej še 11 so mogli najti. Ne vedo, da je bil Lind-; bergh baby umorjen Chicago, 16. maja. Dvanajst 1 mož je v Zedinjenih državah, ki še ne vedo, da je bil Lindbergh baby umorjen. To je 12 porotnikov obravnave proti štirim . gangežem, ki so odpeljevali bo-1 gate ljudi za odškodnino. Porot-, niki, ki sodijo, so bili poslani na . posvetovanje in se še sedaj po-1 svetujejo, ne da bi mogli priti [ kako v stik z javnostjo. Amerika obžaluje umor japonskega ministra Washington, 16. maja. Ame-, riška vlada je poslala svoje urad-[ no obžalovanje nad umorom ja-ponskega, ministerskega, pred-! sednika. Brzojavka je bila poslana na povelje predsednika Hooverja. Ameriški poslanik iz Tokia, poroča, da se Amerikanci na Japonskem ne nahajajo v noben^ nevarnosti. Mehika prekinila diplo- matične zveze s Peru Mexico City, 16. maja. Mehika je prekinila diplomatične ; zveze z republiko Peru, potem ko je slednja umaknila svojega zastopnika v Mexico City. Vlada republike Peru se je izjavila, da se je mehikanski poslanik vmešal v notranje razmere republike in da je podpiral komunistične tendence upornikov. Pet poslanih za trideset dni v zapore Radnor Penna., 16. maja. Tu-kajšni mirovni sodnik Tague je obsodil pet psov, ki so pobili 40 ovac in enega bika za 30 dni za-[ pora v okrajnih zaporih. MALI 0(iLAir~ ! Pozor! Naročniki v Clevelandu in okolici, ki dobivajo "Ameriško Domovino" po pošti, naj sprejmejo v naznanje, da jih bo odslej naprej obiskoval naš stalni j zastopnik i Mr. Joško Penko, 1 ki je opra.vičen pobirati naroč-; nino, oglase, in tiskovine. Pro-3 simo cenjene naročnike, da so- - delujejo v vseh ozirih z našim ? zastopnikom. Uprava Am. Domovine (x) } Naprodaj je 1 j dobro poslujoča "Beauty Shop-pe." Dobri odjemalci. Rent samo $18.00 mesečno. Vprašajte na 1266 E. 71st St. (118) \ Miši in podgane - ščurki, stenice in molji nas smrt-e no sovražijo. Vašo hišo popolno-" ma očistimo te nadlege za samo $3.00. Pokličite nas. 20 let skuš-nje v tem poslu. e • Jas. Hay 1- 19316 Shawnee Ave. v Tel. KEnrnore 4869 (118) 1- ............ e V najem t se da hiša, sama za sebe, 5 sob, ^ nanovo dekorirana, pralnica, . gorka voda. Prav poceni. Rav-notam se odda tudi štiri sobe v najem. Vprašajte na 1007 E. 63 r d St. (116) e- Priletna ženska r- bi rada dobila delo za gospodinj-0_ stvo ali samo za nekaj dni v ted-z. nu. Je pripravljena za vse. Vprašajte na 999 E. 64th St. _____ (116) Naprodaj jc slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden pro-stor. Pokličite KEnmore 3153. 111 (X) j ^ .............. ............. .............................-......................................*.....* «11 DOBER PREMOG! 1 'e' © Točna postrežba t © za ® The Hill Coal Co. i ak-lje, roko v roki, s .svojim prijateljem Loredapohi,, jč konečno stopil iz hiše Malipiero. Oblečen je bil v pOvse črno obleko. Lo-redan je videl, da ni Caterino prišel še k slavnosti, pa je odhi-tel k njemu na dom, da ga pripelje tjakaj. Malipiero pa se je »zgova.rjal, češ, bil je le par hipov pri svoji Bianci, da se od nje poslovi. Ko sta sedla v gondolo ga je Loredan šaljivo pokaral: "Prijatelji te nestrpno pričakujejo, ti pa se kot zaljubljen deček voziš okoli svoje Gr-kinje." Malipiero pa. je nepričakovano odgovoril docela resno: "Nc karaj me, Giovanni. Vsaj ti bi me moral bolje poznati! Vsi m; smatrate h 1 a d n ežem, kateregj roka srbi samo za čini, a urr teži samo po slavi. Resnica, prepričan pern, da so meni sojen veliki čini. A veruj mi, čim bo do nehali dnevi truda in napo ra . . . "Ne zameri, ker sem se pošalil. Jaz te razumem, Caterino," je dejal Loredan. "Tedaj boš iskal pri njej miru in počit ka." "Ne počitka v običajnem smislu. Jaz iščem nekaj vzvišenega, ravnotežje, bajen duševni mir, oni, mir, v katerem dozorevajo velike misli. Kadar sem pri njej in poslušam nje blagodejne pesmice, tedaj mi je, kakor bi se razreševale neke okove, ki mi uklepajo um. Vsa burja mojega srca zgineva pri njenih nogah, a na žerjavico, ki me hoče opeči, se zliva hladna rosa ..." "A čemu vse to?" vpraša sočutno Loredan. "čemu podtikaš tak ogenj ?" "Prijatelj, tako daleč ne sega ; tvoja modrost! čemu vse to? Čemu? . . . Zaradi one opojnosti, ki nas naglo prevzame, kadar nas narod slatfi, nam burno kliče; zaradi one opojnosti, ki prevzema zmagovalca, ko mu venčajo glavo z lovorjem; zavoljo blaženosti, ker boš pozvan glavarjem, da iz prepolnih rok izliješ srečo nad svoj narod; naposled zavoljo slave, ki piše tvoje ime z neminljivimi črkami \ strani zgodovine. Za to!" "Mnogo se nadejaš1. A od te-, ga boš nocoj samo nekaj užival. Narod želi videti svojega ljubimca in se z njim radovati. Vsak ve, da se mora zahvaliti tebi in tvoji neizmerni darežlji-vosti toli za dobro kaljico koli-kor za najsočnejše sadje ..." General Yoshinori, zgorej in general Uyeda, ki sta bila nevarno ranjena /pri zadnjem bombnem napadu na dan proslave rojstnega dne japonskega cesarja. Bombo je baje vrgel neki komunist iz Koreje. F. ZAKRAJŠEK POGREBNIK—INVALIDNI VOZ—NOC IN DAN 1105 Norwood Rd. ENdicott 4735 Teden ^a tednom Leto za. letom vam MAYTAG prihrani denar f^*'' MODEL 15 J ¥. PRICED AT ONLY X^ i7950j uHnir I IB Egmgjffll MRdTToTIiW wliJtM MmIT?^ 3 ? 11 HT«jHHr M m ^^B Br * Mr Maytagr najboljši pralni stroj, x ve. likim čebrom in famoznim Maytago-vim izžemalcem vode — čudovita vrednost po NOVI NIZKI CENI. M NOGO jih je pronašlo, da prihranki v pranju z Maytagom so več kot enaki lahkim odplačilom na pralni stroj. Pomislite torej, kolikokrat se bo Maytag izplačal v letih! Ker to ni stroj samo za eno leto. Fakt je, da so Maytag pralni stroji vršili službo že po petdeset — šestdeset — sedemdeset let v povprečni družini. Pridite in se poučite, kako malo stane, da se lastuje Maytag. tins' MA YTAG COMPANY Manufacturers NWton, low* »mM MM PRALNIS T ROJI. ..NAMIZNI LIK A LNIK MAYTAG SALES CO. 35 Colonial Arcade. CHerry 3443 GEDINA FURNITURE CO. G019 St. Clair Ave. MANDEL HARDWARE Tel. HEnderson 2088 15704 Waterin„ R(1 15301 Waterloo Rd. Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1235 Tel. KEnmore 1282 Vsak Maytag se lahko dobi opremljen z mult i-m o t o r j e m na gasolin. Ali vdihavate? ISHr Seveda ♦♦ ♦ IMF 7 izmed 10 kadilcev vdihava vede ♦ . . ostali 3 W vdihavajo nevede ALI vdihavate? Sedem izmed desetih ka. dilcev dela to vedoma. Ostali trije vdiha-W vajo nevede. Vsak kadilec ali kadilka vdiha ' del dima, ki ga potegne iz cigarete. Vsledtega pomislite, kako važno je, da ste sigurni, da je dim vaše cigarete popolnoma čist - da ste sigurni, da ne vdihavate gotovih nečistoč! j Ali vdihavate? Lucky Strike so se drznile lotiti se tega zelo oviranega predmeta . . . ker so gotove nečistoče, skrite celo v najfinejšihln najmilejših tobačnih listih, odstranjene potom \ Luckies slavnega čistilnega procesa. Luckies so ustvarile ta proces. Edino Luckies ga imajo! Ali vdihavate? Več kot 20.000 zdravnikov, \ y katerim so bile dane Luckies v preizkušnjo, je ^ temelječ svoje mnenje na izkušnje v kaji, ugo- ■f** tovilo, da Luckies manj dražijo grlo kot druge i cigarete. "It's toasted" Zgjčlto Vašega Grla - proti dražljajem - proti heliju O. K. AMERICA NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 modernih minut z najboljumi plesnimi koncerti ni svetu in slavnimi Lucky Strike novicami vsak torek, četrtek in soboto zvečer po N.B.C. omreiju. Copr., 1032. The American Tobacco Co. Mil® lllli ¥a v«H t®WLb&J&^M IMIII^vžjMBP mmtl