TRST, torek 31. marca 1959 Le‘0 XV. . št. 77 (4231) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorira 33.82 Poštnina plačana v gotovini J^NlSTVo* ^ASOV7:338 - Po^^CCGOHICa‘' PeUico^-nN-3Te* mV^OGL ASI •" l^oln *- tS^T-338*-?' CENB vnapreJ: Cevtl'tna 1300 llr- polletna 3500 celoietoa 49U0 lir - Nedeljska številka mesečno 101» Ur, letno 1000 Ur - ’ Za vsak mm vi Sme v Sirim enega stolpca: trgovski 80. fin«nčno-u pravni 120 osmrtnice 90 lir ‘ —MALI OGLASI- 30 Ur v tednu 10 din nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 730, OetrtIKno 360 ilin -r PoStm tekoči račun: Založništvo icno-upravni izu, osmrtnice 90 ur. MALI OGLASI. 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Vlada SZ je sprejela zahodni predlog ja sestanek zunanjih ministrov 11. maja °vjetska vlada sprejema tudi zahodne predloge glede dnevnega reda ter 8 de udeležbe Poljske, ČSR in obeh Nemčij - Ponoven predlog za nenapadalni 8Porazum med NATO in varšavskim paktom - Humphrey o konferenci naj višjih 30 ■ — Sovjetski zunanji minister Gro-“fitanije i*???1 danes popoldne poslanikom Velike 26. m’ ~UA in Francije odgovor na noto teh držav anjih nv-s katerim sprejema sklicanje konference za 11. maja v Ženevi, .sovjetske note ‘le: "SL’1®* je nasled-^lela IJetska vlada je tcost, , znanje noto ** 1S59 fnV.lade °d 26. mar-ŽNiti za Potrebno ■ vlada je: %viia ^ • zadovoljstvom doSe7 ®Jstvo’ da ie bil p sporazum med ? Siita3nciie. ZDA, Ve-% sz za ure- ? vprašal mednarod-^daniTh3 na ^nieien-konfei* .Fistrov in Ulji. e. c* na naj višji ;-«Pevain, “° nedvomno ,-Osti v zmanjšanju na-avarui ^ nosih med dr-^datod? k izboljšanju S^.s?«iv 01°Bom i Ud se strinja Se kr<»( anc°ske vlade, r-tov -?je5enca zunanjih i,iŽenevi 23 H- maj3 * *rska pridržkom, da /lada v !0nf se tj* v l0 privoli). ?iwte8ce, sp dnevnega reda i,a s Prani ovletska vlada ,Hke I .0gom vlad ZDA •eiisci rit ... iti Pro ?e*ši .s? Učejo 'Vi anije, naj na ki ‘Se Proučijo vprašaji Nemčije, godbo : uP°štev”erl-insko vPraaa- mi— “-^jo ivemc fie,^ in bert ?ogodbo ,t#/ettia vn^J-c’ • da so ta ‘•s )9ri'a Planja, kakor je '(.j; ftarca - sovietske vla-Pri ia odt>’„ Ze ■ zdavnaj do-5» tem j^v^aioče sklepe. s stalit- ^ sovjetska it(a lahko ?’ da bo vsaka "‘iti! Vseh ,°“razložila stali- *’eiil.,vPtašaniraš1aniih> ki se o Zetia v katera bodo C^tska 0nferenpi. h 5 Priši- vjada obžaluje, jtiui, ? se do popolne-ežk Sa sporazuma i-^r. P°ljske zunanjih mi-isenci «?** .»n CSR na !;CVaioč . «afUlh ministrov. Ntf Se sov a ,ače francoske Ht t’ da Se ki vladi zdi dveh '[Prašanje ude-\ 3 reši ?rzav na konji ,0števai_ - konferenci sa-' k> ga , 8 neposredni in-k'‘Jisaa rešuata Poljska in SfcN kot omenjenih 'kri.6, ki stoS?aedni državi WsWa i prvi žrtvi >r atkkol naPada.» fi p°razum, da sla ^ p'kistrov ?ferenci zuna-'vi- č' niaia ’ e11 se ima za-W>ka’a°be nemški dr-Si* 18 ne^-^^raiidna re. Vi Pit.- , 9 zvezna re-Slie iv°ii nS^a vlada spo-Privol ’ da * Pr: « nai„ - v konfe-^v 6 attnca stopnji, če S rt°kazala "Vnanjih mini- Hlt^lanski ' se predvi-j? vl«da napredek. So- w iia l. ^enit j g S ^‘strov n(0er^nvi zuna-J ilji, 8coska' ,. katerem gc-?W’r°v vseh ’ odvisen L' »vVnci o udeležencev stran°V^etska vlada S v an‘ pripravljena ^ up* za -Pf »V1 bdelo? da bodo £ avlien, » nci Prav ta-AiJ. *e tak a 1°. va Poka dvhovno raz-Av "niereo?0 nezadost- !.Po’- 6dpj v. zunanjih mi- ^'He^nenju hil0 potreb- poljske vlade glede brezatom-ske cone v Skednji Evropi. Sovjetska vlada je prav tako ponovila svoj predlog o zmanj. šanju tujih vojaških kontingentov v evropskih državah. ZSSR je pripravljena skleniti sporazum o zmanjšanju tujih vojaških kontingentov v evropskih državah. ZSSR je pripravljena skleniti sporazum o zmanjšanju tujih čet na o-zemlju Nemčije in drugih evropskih držav, kakor tudi sodelovati pri proučitvi vprašanja oddaljevanja oboroženih sil držav članic NATO in varšavskega sporazuma, o področju zmanjšanega vojaškega potenciala in oborožitve, kakor tudi o sistemu inšpekcije. Po mnenju sovjetske vlade ne more biti v Evropi zagotovljen mir, dokler ne bo mirovne pogodbe z Nemčijo in se ne normalizira stanje v zahodnem Berlinu. Ameriški demokratični senator Humphrey je izjavil, da bi bil on za to, da bi glavni tajnik OZN. Hammarskjoeld pred. sedoval morebitni konferenci najvišjih v zvezi z Berlinom. Izjavil je, da bi še morala a-meriška vlada obrniti na veliki moralni ugled OZN, da doseže rešitev nemškega vprašanja. Izrekel je tudi mnenje, da bi bilo preveč neprevidno sklicati konferenco najvišjih v zvezi z Berlinom, ne da bi izkoristili možnost, ki jo nudi OZN. Zatem je Humphrey izjavil, da resnost berlinske krize terja neposredna pogajanja s Sovjetsko zvezo, pripomnil pa je, da ni pričakovati naglih in lahkih rešitev. Danes sestanek zahodnih ministrov v Washingtonu WAS«INGTON, 30. — Ameriški državni departma je uradno javil, da se bodo pomočnik ameriškega državnega tajnika Christian Herter, francoski zunanji minister Couve De Murville in britanski zunanji minister Selwyn Lloyd sestali jutri zvečer in se raz-govarjali o pripravi pogajanj s Sovjetsko zvezo v zvezi z Berlinom in Nemčijo. bo razgovorom pridružil za-hodnonemški zunanji minister von Brentano. Od 2. do 4. aprila pa bo konferenca sveta atlantskega pakta. V zvezi z današnjim sovjetskim odgovorom je predstavnik državnega departmaja samo sprejel na znanje sovjetsko privolitev v konferenco zunanjih ministrov in je pripomnil, da ne more odgovpra komentirati, dokler ne bodo v Washingtonu dobili uradnega sovjetskega odgovora. Diplomatski opazovalci v IVashingtonu menijo, da sovjetska vlada v celoti sprejema širši dnevni red, ki so ga predlagale zahodne države, tako da se bo lahko govorilo o vseh straneh nemškega vprašanja. Predstavnik Poreign Officea je izrazil zadovoljstvo nad sovjetskim odgovorom. V Parizu pa izjavljajo, da hiter sovjetski odgovor kaže iskreno že-. _ . ljo sovjetske vlade, da gre središča Aldermaston, je pri-preko pripravljalnega stadija | spela sinoči v predmestja Lon- sestanka_ zunanjih ministrov in | dona Chistvick, danes popol- aa se čimprej skliče konte, renca na najvišji stopnji. Bonnska vlada ni do sedaj še komentirala sovjetskega odgovora. Opazovalci ugotavljajo, da je zahodnonemška udeležba na konferenci zagotovljena. Ugotavljajo tudi, da se sovjetski odgovor skoraj do-btšedrio drži predlogov v ameriški in britanski noti, ko sprejema ((proučevanje vprašanj, k. se tičejo Nemčije,, vštevši mirovno pogodbo z Nemčijo in vprašanje Berlina«. Zaključen v Londonu protijedrski pohod LONDON. 30. — Množica demonstrantov proti jedrskemu orožju, ki je začela svoj pohod v London iz jedrskega dne pa je prispela na Trafal-gar Square. Danes se je množici pridružilo drugih devet tisoč demonstrantov. Kanonik John Collins, ki je korakal na čelu kolone od petka, ko je začela pohod iz Alderstona, je izjavil, da ga je policija obvestila, da se je zadnjega dela pohoda udeležilo nad 15.000 ljudi. Na Trafalgar Square je ogromna množica poslušala govornike, ki so zahtevali, naj Velika Britanija prekine izdelovanje jedrskih bomb, če je potrebno tudi enostransko. Med drugimi je govoril tudi predsednik kongresa Trade U-nionov Bob Willis, ki je pozval na podobne demonstracije tudi v. SZ, ZDA in v Evropi, posebno v tistih državah, ki zahtevajo jedrsko orožje. Množica je odobrila resolucijo ki poziva angleško vlado, naj se Kot smo že poročali, so ljubljanski visokošolci v petek in soboto demonstrirali po glavnih ulicah Ljubljane proti dvema avstrijskima zakonoma, ki kršita državno pogodbo, in proti protipostavnemu procesu pred porotnim sodiščem v Florenci, kjer so postavljeni na zatožno klop benečanski takoj odpove vodikovi, bombi i partizani, za katere Je javni tožilec zahteval tudi do 24 let in vsemu jedrskemu orožju. | zapora, češ da so s svojo borbo zagrešili zločin veleizdaje. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiim Nemiroljubno velikonočno darilo atlantskega pakta Italiji ‘ ! •* *Ul fl‘ tli Ml f 'Mri}*!*? J* 1 -* * t,‘ « ,J4\ Dosežen je sporazum med ZDA in Italijo o oporiščih za jedrske izstrelke «Jupiter» Jedrski naboji bodo v ameriških rokah - Štirje tajni pogoji za uporabo in prav tako tajna razmestitev, za katero pa se. ve, da gre za Veneto in za Sardinijo - Santi zahteva od vlade, naj končno sklene novo pogodbo z javnimi nameščenci (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Po več ko enem letu pogajanj je bil dosežen danes sporazum med vladama ZDA in Italije o oporiščih za raketne izstrelke z jedrskimi naboji na italijanskem ozemlju v okviru tako imenovane «obrambne strategije NATO«. Sporazum vsebuje sledeče glavne točke: 1. Sporazum stopi takoj v veljavo. 2. Oporišča bodo v rokah italijanskih vojakov. 3. Jedrski naboji bodo v rokah ameriške vojske, in sicer v skladiščih, ki bodo v bližini oporišč. 4. Uporaba <> S>o'Jpr.SPVj.pts'ke via-*. ,>sežeP ekl » mt' napore, V* kidati tJ*Pledek, Pač Ajj ?aferen„ hapore, zato V lina se k! na najvišji ;$t >, l'arortn scstala, da VN ^'‘iver,8 vPrašanja, t1««* tat, So- -hdel„!-_a “panje, » »^“razun?0 Predlaga kj>1 vN «tuma 0 nena-'»vsakim p„k- i(iKa a bi lPlktoi» in Srt st Uhia nitev ta-*«daai. vplivala nu ,\%i ^loj razv°i med- v18 k0tl^oiamU8rri k U»tvarumed drŽa" Htskš v, zaupH_ »-..i Sik J« pr J1 v Evropi. TO« a°vjet- ,,h stojef določilo t te'Ksle ai-Si^lo^. kar Kvarsavske-ustanbl «dgovar- fell, ■ ““ Ptedlogu ej0 ** sPorazu- izstrelkov bo podrejena odobritvi italijanske vlade in vrhovnega poveljstva NATO. 5. Taka odobritev je odvisna od štirih pogojev, ki pa so tajni, 6. V sporazumu so navedeni tudi kraji oporišč, ki pa so prav tako tajni, kljub temu da se ve, Po tem ožjem sestanku se Ida gre za Veneto in Sar- iiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiMmiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiHMimiiiuniiiiiiiiiiiit Naser spet obtožuje SZ vmešavanja v zadeve ZAR Članek moskovske «Pivvde» KAIRO, 30. — Na sprejemu, ki ga je priredil častnikom neke oklepne divizije od zaključku letnih manevrov, je predsednik Naser imel govor, v katerem je med drugim izjavil: »Arabski komunisti sprejemajo ukaze iz Moskve. Prvotno smo mislili, da delujejo komunisti na svojo lastno pobudo, toda pozneje smo se prepričali, da so zavezniki sovjetskih voditeljev in da se ti odkrito vmešavajo v naše notranje zadeve.« Naser je zatem izjavil, da med napadom na Suez ni SZ materialno pomagala Egiptu in da je samo Sirija ponudila vojaško pomoč, s tem da stopi v vojno. »Prijateljstvo je ena stvar, vmešavanje je nekaj drugega,« je zatem izjavil Naser, ki je dodal: «Mi iščemo prija- teljstvo, toda vedno zavračamo sleherni poizkus vmešavanja ali hegemonije.« Naser je zatem izjavil, da stopajo odnosi ZAR s SZ in s komunizmom v novo fazo, ter je napovedal neizprosen boj komunizmu. Agencija «Srednji vzhod« javlja, da je Naser ob svojem srečanju s predsednikom Se-habom izjavil: «Naše stališče je jasno in nedvoumno. Hočemo blaginjo ih naprede'« libanonskega ljudstva, katerega notranje zadeve se nas ne tičejo. Upamo, da bodo nerešena gospodarska vprašanja med našima dvema državama urejena v zadovoljstvo Libanona. Poudarjamo, da ZAR spoštuje neodvisnost Libanona in je pripravljena braniti jo, kakor bi branila svojo svobodo in svojo neodvisnost. Sprejeli smo enotnost egiptovske in sirske pokrajine, ker se je soglasno zahtevala. ZAR si ne skuša priključiti nobene arabske države. Soglasnost je glavni pogoj, ki se bo postavil za vsako enotnost ali združitev. ZAR ne zahteva nič od Libanona in če je včasih opozorila na zarote, ki so se kovale proti njemu, je to storila v duhu bratstva in dobrea« sosedstva.* Omenjena agencija pripominja: »Predsednik Sehab je zelo cenil iskrenost predsednika Naserja; izrekel se je z enako odkritostjo o teh vprašanjih kakor tudi o medarab- skih odnosih in o odnosih z drugimi državami. Glede teh vprašanj je stališče obeh pred. sednikov popolnoma enako.# Moskovska »Pravda« pa komentira danes govor, ki ga je imel 21. marca V Damasku predsednik Naser, ki je obtožil SZ vmešavanja v arabske zadeve. »Ta govor, pravi list, dokazuje, da položaj, ki je nastal v odnosih med arabskimi državami, ustvarja razpoko v arabski enotnosti. Kolonialisti se že trudijo, da bi izkor.stili to razpoko in povzročili osamljenost arabskih držav, zato da bi obnovili svoj vpliv na Srednjem vzhodu. Prav zaradi tega širijo sovražniki sovjetsko - arabskega prijateljstva zlobno obrekovanje. Trdijo, da je SZ spremenila svojo politiko do aagbskih držav. Toda sovjetsko ljudstvo odločno zavrača take trditve obrekovalcev«. Zatem govori list o ((notranjih težavah v ZAR« in pravi, da je do tega prišlo zaradi spletk stranke Baath v sirski pokrajini«. »Ti voditelji, zatrjuje list. skušajo z vsemi sredstvi preprečiti e-notnost Arabcev, s tem da pridigajo sovraštvo proti naprednim silam in hujskajo na notranjo vojno. Nesmiselno in zgrešeno bi bilo pripisovati krivdo za te težave komunistom in trditi, da je dala povod zanje Sovjetska zveza. SZ obžaluje, da notranje težave ZAR šibijo enotnost a-rabskih držav v njihovi borbi za neodvisnost. SZ goji in je vedno gojila čustva iskrenega prijateljstva do ljudstva iraške republike in do ljudstva ZAR. Sz meni, da je o-krepitev neodvisnosti teh držav v interesu vseh Arabcev, in si zamišlja dobre in prijateljske odnose med tema dvema državama na podlagi medsebojnega spoštovanja njih suverenih pravic«. dinijo. 7. Izstrelki bodo Upa «Jupiter« zemlja-zemlja s srednjo razdaljo 2700 do 3600 km; brzina: 18.000 km na uro, dolžina: 18 in 14 m, premer: okrog 3 m, te-žina: 45 ton, material: aluminij; izdelani so v tovarni Ford Instrumente Co; pogonsko sredstvo: tekoči kisik in kerozen; naboj: jedrski; vojaški znak: «SM-78». Serijsko proizvodnjo takih izstrelkov so začeli v ZDA letos, potem ko so poskuse izvršili že leta 1957. Gre vsekakor za miroljubni dar NATO Italiji za velikonočne praznike. Razlika med tem in podobnim sporazumom, ki so ga ZDA sklenile z Veliko Britanijo, je v tem, da se v Veliki Britangji izstrelki lahko uporabljajo po odobritvi obeh vlad, t. j. brez odobritve vrhovnega poveljstva NATO. Trdi se tudi, da oporišč ne bodo gradili v Piemontu, lrot se. je govorilo, kar verjetno pomeni, da je atlantsko vrhovno poveljstvo spremenilo svojo vojaško strategijo glede oporišč za izstrelke v Evropi. Ti izstrelki so namenjeni za ciljanje južnih predelov Sovjetske zveze. Toda tudi Sovjetska zveza proizvaja v serijah podobne jedrske izstrelke, ki se imenujejo «M-103» in #T-2», Tako ameriški kot sovjetski izstrelki so izdelani na podlagi znamenitih nemških načrtov za «V2». Kot je znano, je v Vicenzi sedaj specializiran bataljon ameriške vojske, ki je opremljen z raketami «Honest John« in drugim raketnim materialom za kratke razdalje. Bataljon spada v sestav tistih enot italijanske vojske, ki so dodeljene oboroženim silam NATO. Razen Italije ni doslej takega sporazuma o oporiščih za izstrelke podpisala še nobena atlantska evropska država. Turčija ie sicer sporočila, da je pripravljena dovoliti graditev oporišč za izstrelke srednje razdalje, toda sporazuma še ni podpisala. Kakor vidimo, je na evropskem kontinentu Italija v tem pogledu prva. S tako legitimacijo v žepu se zunanji minister Pella odpravlja jutri v Washington, kjer bo zasedanje atlantskega sveta ob priliki desete obletnice podpisa atlantskega pakta. Zasedanje se bo začelo v četrtek. Razpravljali bodo tudi o že omenjeni obrambni strategiji 15 atlantskih držav Toda sklep o graditvi oporišč za izstrelke srednje razdalje so sprejeli že na atlantskem zasedanju v Parizu.. Pella pa bo hkrati izkoristil priložnost za razgovore, ki se tičejo posvetovanj med zahodnimi vladami o pripravah pogajanj s Sovjetsko zvezo. Vsekakor se bo italijanski zunanji minister sestal z Dullesovim namestnikom Herterjem. ki je strokovnjak za evropska vprašanja. Dulles sam se namreč ne bo osebno udeležil sestan- ka NATO, ker je odpotoval danes na Florido, na bolezenski dopust. Pač pa je imel danes prvi sestanek s svojimi najožjimi sodelavci. V notranji politiki pg je v ospredju še vedno vprašanje javnih nameščencev. Vlada bo o tem razpravljala verjetno na svoji seji v sredo. Trdi se, da se mora Segni posvetovati pred sejo s proračunskim in zakladnim ministrom Tambro-nijem, Ki se zadnje vladne seje ni mogel udeležiti. Pomožni tajnik generalnega tajnika CGIL Santi pa je š tem v zvezi izjavil, da pričakuje odgovor na brzojavko, ki jo je poslal pred dvema dnevoma Se-gniju z zahtevo, naj čimprej določi sestanek s predstavniki javnih nameščencev. Santi je poudaril, da je zadovoljen , s stališčem ostalih sindikalnih organizacij, ki so izrazile voljo, da bi se spor čimprej rešil, toda tako, da sindikalni predstavniki ne bodo pristali na kakršen koli poskus ponovnega odlaganja dokončnih pogajanj. Voditelj CGIL je končno zahteval, naj se vlada takoj odloči, ker po tolikih odlaganjih in sestankih nima več kaj ugotavljati, saj je o vseh zahtevah točno obveščena. Ce vlada ne bo ničesar sklenila do 10. aprila, se bo začela stavkovna aKcija, ki je v načrtu. Drugo vprašanje, s katerim se bo ukvarjala v sredo vlada pa je amnestija. Tudi zaradi tega se bo Segni sestal s pravosodnim ministrom Gonello že pred sejo. Kot smo že poročali, je Gonella svoj načrt na prejšnji seji že obrazložil. Da.ies pa se je zvedelo, da je pristal na predlog Vsedržavne zveze italijanskega tiska, da se v načrt zakonskega odloka o amnestiji vključijo tudi kazniva dejanja storjena v tisku. Minister novega ministrstva za šport, turizem in gledališče, senator Tupini pa je odpotoval danes v London, kjer se bo sestal z glavnim ravnateljem za turizem v zunanjem ministrstvu Velike Britanije, da bi z njim razpravljal o vprašanjih turizma, ki zanimajo obe državi. Število angleških turistov znaša v Italiji v zadnjih letih 1 milijon letno. Pred odhodom je Tupini izjavil, da’ bo obiskal tudi druge države in se hkrati zanimal za organizacijo gledaliških predstav za turiste na rimski svetovni olimpiadi prihodnje leto. Parlament se bo sestal šele v torek prihodnjega tedna. Toda že v tem tednu se bodo sestale razne parlamentarne komisije. V četrtek pa bo sestanek koordinacijskega odbo. ra za spremembo novega cestnega zakona. V sredo bo odpotovala na Kitajsko posebna delegacija KPI pod vodstvom poslanca Pajette. Jutri pa bo verjetno zaključni sestanek med delegacijami obeh monarhističnih strank pod vodstvom Laura in Covellija. Vse kaže. da bo s tem sestankom dokončno dosežen sporazum za združitev obeh strank. ,Tudi predstavniki pSI in MUIS bodo v tem tednu nadaljevali s pogajanji za združitev. S tem v zvezi je omembe vredna polemika med socialdemokratom Pretijem, ki je izjavil, da je PSDI zgubila samo štiri tisoč članov, voditelj MUIS 2agari pa mu je odgovoril, da je že po enem mesecu in pol zapustila PSDI ena tretjina socialdemokratov in da Pretijeve izjave ne pomenijo nič drugega kot njegovo oddaljenost od strankinega življenja. A P. ->—«»----- Usmrtitve v Bagdadu BAGDAD, 30. — Bagdadski radio je sporočil, da so danes usmrtjli 4 častnike jr/iškega vojaškega letalstva, ki so so. delovali pri uporu v Mjbsulu Obsodilo jih je nas smrt ljudsko sodišče v Bagdadu. Obtožnica navaja, da *o ti častniki skušali cbetreljevat« radijsko postajo v Bagdadu in obrambno ministrstvo ter da so ubili enega policijskega agenta, druge pa ranili; dalje jih obtožujejo, da so sodelovali v zaroti za umor predsednika vlade Kasema in za zrušitev sedanjega režima. Predsednik sodišča polkovnik Mahdavi je izjavil, da je sodišče prepričano, da je ZAR 'v sulu in da so oblasti ZAR dobavile orožje in radijski material upornikom, ter da so .pbljubile tudi letala in prostovoljce. Ofenziva v Burmi proti vojakom Čangkajška RANGU N. 30. — V burmanskih vladnih krogih izjavljajo, da 'ko burminske čete začele otrnzivo proti skupinam Mtaje^Bi ? rtncionalifctičnib vojakov v državi Va. Ti Kitajci so ostanki nekaterih kitajskih nacionalističnih eiiot, kq so l*ta, 1949 na begu pred ki-tajsgo okvobbdilna vojsko pribežali na burman^to ozemlje in tu nadaljujejo gverilsko dejavnost. Burmanske oborožene sile so večkrat sprožile ofenzivo proti teni vojakom v zadnjih štirih letih in več Kitajcev «e je do sedaj vdalo. Pri zadnji ofenzivi io sodelovale enote vojske in voja- «Borba» o izstopu Iraka iz bagdadskega pakta Inozemski novinarji na Kosmetu - Gospodarsko sodelovanje med FLRJ in Francijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. z izstopom edine arabske države I-raka iz bagdadskega pakta, je ta blokovska formacija, ki je imela določeno politiko do a-rabskega sveta, končno popolnoma pognana iz prostora, na katerem živijo arabski narodi. »To je, piše nocojšnjgvbeo-grajska »Borba«, nov uspeh arabskih narodov v protiim-perialistični borbi in v njihovih naporih za osamosvojitev. Poudarjanje iraške vlade, da je proti blokovski povezavi, je posebnega pomena prav sedaj, ko odnosi med Združeno arabsko republiko in Irakom preživljajo krizo in ko se po-gostoma pozablja to, kar je skupno obema državama, in sicer stremljenje po popolni osamosvojitvi, ki jo lahko zagotovi dejanska neodvisnost vsakega arabskega naroda posebej in področja Srednjega vzhoda v celoti«. • »Odnos arabskih narodov do bagdadskega pakta, ugotavlja dalje »Borba«, ni bil prav nič slučajen. Arabski svet je, poučen s hudimi izkušnjami, spoznal, da so vojaški pakti in blokovski organizmi sploh nezdružljivi z njihovimi interesi. Arabske države vedo, da je bagdadski pakt neposredno razbijal arabsko enotnost, da je odpiral vrata tujim vplivom pa Srednjem vzhodu in hrabril tiste sile, ki žele »izpolniti prazen prostor« na tem področju. Dokončna odstranitev omenjene blokovske formacije z arabskega področja, zaključuje »Borba«, lahko da novo pobudo, če pridobljene izkušnje, naporom za uresničenje arabske enotnosti, ki je tako neobhodno potrebna a-rabskemu preporodu, da bi dosegel popoln uspeh«. Na zasedanju jugoslovansko-francoskega odbora za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč, ki se bo pričel 1. aprila v Beogradu, bodo proučili možnosti finansiranja nekaterih novih jugoslovanskih projektov iz kredita, ki ga je Francija odobrila Jugoslaviji. S sporazumom o gospodarskem sodelovanju in tehnični pomoči, ki je bil sklenjen leta 1955, je Francija odobrila Jugoslaviji kratkoročni kredit v znesku poldruge milijarde frankov.1 AvgUsta lani, po u-reditvi prejšnjih francoskih terjatev, je Francija povečala kredit še za milijardo in odobrila Jugoslaviji 250 milijonov frankov tehnične pomoči, ki se uporablja za izpopolnjevanje jugoslovanskih strokovnjakov v Franclji in za kritje stroškov bivanja francoskih strokovnjakov v Jugoslaviji. Od odobrenega kredita so jugoslovanska podjetja izkoristila doslej ok*og polovico kredita za nakup razne industrijske opreme, strojev, licenc in tehnične dokumentacije. Na skupščini združenja jugoslovanske industrije ulnja in gume, ki se je pričela danes v Sarajevu, so ugotovili, da Jugoslavija proizvaja letno 11,700.000 parov obutve. Po perspektivnem načrtu bo proizvodnja v letu 1961 narasla na 15,500.000 parov. Precejšnji del te proizvodnje Jugoslavija danes izvaža. Izvoz se stalno veča. Tako se je izvoz obutve povečal od 10.650 parov v letu 1953 na 1,080.000 parov lani. Sinoči je odpotovala iz Beograda na Kosmet skupina dvajset inozemskih novinarjev in dopisnikov agencij tiska in radio-postaj. Inozemske novinarje, ki so danes obiskali kul. turni in zgodovinski spomenik samostana Gračanico, tekstilno tovarno Kosovko in rudnik lignita v Obeliču, je sprejel danes predsednik izvršnega odbora Kosmeta Adil Hodža. A-dil Hodža je seznanil inozemske novinarje s povojnim razvojem Kosmeta in odgovoril na številna vprašanja novinarjev, ki so se posebno zanimali za mnenje zastopinka šip-tarske manjšine v zvezi s protijugoslovansko gonjo sosedne Albanije. B B. Norstad hoče jedrsko orožje v LONDON, 30. — Poveljnik oboroženih sil NATO general Norstad je po televiziji izjavil, da moraio zahodne države imeti v Zahodni Nemčiji vojaštvo «opremljeno z najboljšim in najmodernejšim orožjem, t. j. z vodljivimi izstrelki in z atomskim orožjem«. Priporočal je tudi, naj NATO prevzame nadzorstvo nad vsem tistim orožjem, ki bi se s časom lahko iznašlo. Zanikal je, da obstaja glede tega v okviru NATO ((kakršna koli angle-ško-ameriška oblast«. Afriški državnik na razbitem letalu BANGUI, 30. — Neko letalo z 9 osebami — 4 člani posadke in 5 potniki — je strmoglavilo približno 160 km juž-nozahodno od Bangui. Med botpikfl* bil'“{udi ministrski 'predsednik Srednjeafriške republike Barthelemy Boganda. Dasi se za usodo oseb, ki so bile na letalu, ne ve nič točnega, je vendar skoraj gotovo, cia nihče ni ostal pri življenju, ker so opazili raztresene razbitine letala. WASHINGTON, 30. — Državni tajnik Dulles je prispel danes z letalom na Florido, kjer bo ostal nekaj časa. PARIZ, 30, — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prišel danes popolone z letalom iz Moskve v Pariz. Na letališču ni hotel podati nobene izjave. Nocoj je nadaljeval pot v New York. NIKOZIJA, 30. — Nadškof Makarios je sporočil, da bo v kratkem ustanovljena ciprska posvetovalna skupščina petdesetih članov, ki bo proučevala vprašanja, ki se bodo pojavila v prehodni dobi pred proglasitvijo ciprske neodvisnosti. sodelovala pri uporu v Mb- šk° policije ob podpori letal. iiiitiifiiiiiiiiniiiiiiimHHiiiiiiiiiiiitiiiifniiiiiiiitmiiiiHiiiiiMiimiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiimmiiHiiiimHHmimiiiiumtimiimtmiiniMitiHiHiHmtutHmimiiiHHMfKniHiiHiiiHHHHiHMHtui Nehru zavrača kitajske obtožbe glede Tibeta NOVI DELHI, 30. — Predsednik indijske vlade Nehru je danes podal v parlamentu izjavo o Tibetu. Na vprašanje, ali bi' Indija nudila zatočišče beguncem, ki prihajajo iz Tibeta, je Nehiu odgovoril, da so dali navodila, naj dovolijo prihod v Indijo samo tistim, ki imajo pptrebne dokumente. »Imamo dovolj nadzorstvenih postaj, in če bo potrebno, bomo določili še druge. Do sedaj se promet na mpji ni povečal.« Nehru je dodal, ((a je suverena pravica neke države, nuditi zatočišče komur hoče. Ko- so nekateri poslanci pripomnili, da so Kitajci, dali u-kaz, naj se strelja na vsakogar, ki bi skušal prekoračiti mejo, kar bi pomenilo smrt za vsakogar, ki bi ga indijske oblasti zavrnile, je Nehru izjavil, da bodo zadevo znova proučili, če bo nastalo tako vprašanje. Pripomnil je še, da mu ni nič znanega o zbiranju kitajskih čet ob indijsko-tibet. ski meji. Izjavil je tudi, da mu je Cuenlaj, ko je pred dvema letoma obiskal Novi Delhi, izjavil, da je Tibet bil vedno kitajski, toda ni bil sestavni del Kitajske. Izjavil mu je tudi; «Tibet je avtonomna pokrajina, zato mu hočemo dati avtonomijo.# Zatem je Nehru poudaril,'da so vesti ki prihajajo iz Tibeta, zelo nepopolne, ker indijski konzul v Lasi «lahko pove samo to. kar vidi skozi svoje okno.# Nehru je tudi izjavil, ua je težko reči, kdo je prvi začel sovražnosti. Gjede kitajskega prikazovanja dogodkov in pisma,‘O katerem Kitajci trdijo, da ga je dalaj lama poslal kitajskemu poveljniku, je Nehru izjavil: »Ne morem ne potrditi, niti zanikati tega. O tem mi ni nič znanega.# Pripomnil pa je. da se mu zdi izmenjava omenjenih pisem presenetljiva, in da bi želel vedeti za okoliščine, v katerih sp bila ta pisma napisana in ali so res bila napisana. Omenil je zatem kitajske trditve, da je indijsko obmejno mesto Kalimpong postalo* središče za zbiranje upornikov, in je pripomnil, da so te trditve brez podlage. Dodal je: »Ne moremo dovoliti da bi indijsko ozemlje služilo za oporišče propagandističnemu delovanju, To je splošno pravilo, ki se izvaja za vsakogar in za vsakega tujca.# V zvezi z izjavo, ki so jo objavili v Pekingu, češ da bi rapravljaijje o Tibetu v indijskem parlamentu bilo nevljud. no in neprimerno, je Nehru izjavil: «Biti mora jasno, da ta parlament ne bo dovolil, da bi mu njegovo pravico o diskusiji omejevala'katera koli zunanja ali notranja oblast, čeprav se mora ta pravica mo. dro izvajati.« Pekinški radio je danes sporočil, da je Pančem lama sprejel začasno predsedstvo pripravljalne komisije za avtonomno pokrajino Tibet. A-gencija «Nova Kitajska« poroča, da je Pančem lama izjavil; »Pozdravljam veliko zmago ljudske osvobodilne vojske nad uporom, V celoti sprejemam sklep pekinškega državnega sveta» ki me imenuje za predsednika pripravljalne komisije za avtonomno pokrajino Tibet za čas, ko je dalaj lama v ujetništvu. Ne bom štedil z napori, da združim cerkveno in laično prebivalstvo ter vse patriote Tibeta in da aktivno pomagam ljudski osvobodilni vojski, da zatre upor in uniči sramotne spletke izdajalske reakcionar: ne klike višjih socialnih slojev v Tibetu ob podpori imperialistov in klike Cangkaj-ška«, , . Kakor poroča omenjena a-gencija, je Pančem lama tudi izjavil; «Izražam globoko naklonjenost in zaskrbljenost za dalaj lamo, ki je sedaj v u-jetništvu reakcionarnih upornikov. Upam, da se bo lahko kmalu osvobodil njihovega nadzorstva«. Nocoj je agencija «Nova Kitajska« sporočila, da je v Lasi vse mirno in da so vse trgovine spet odprte. Indijski list »The States-man» piše, da so kitajske o-blasti uvedle obsedno stanje in policijsko uro v Lasi. U-menjeni list pravi tudi, da se na mnogih področjih nadaljujejo boji, posebno na jugovzhodnih področjih Tibeta, kjer živi pleme Hampa. Urednik lista indijske kongresne stranke #Hindustan Times« piše, da je jasno, da se je dalaj lama pridružil upornikom in da ni vzroka, da bi verjeli kitajski trditvi, da ga uporniki prisilno zadržujejo. Med Tibetanci v Kalim-pongu se govori, da je dajaj lama že prišel v bližino indijske meje skupno s člani svoje vlade, ki 'so se mu pridružili pri begu. Kitajska letala so zadnjih deset- dni preletavala vsa področja, kjer je beg mogoč, da bi izsledila dalaj lamo. Kitajske oblasti so dale ukaz vojakom, naj dalaj lamo ujamejo živega in naj v nobenem primeru ne streljajo. Ze včeraj je uradni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva odločno zanikal kitajske trditve, da je obmejno mesto Kalimpong postalo središče, iz katerega se vodi upor v Tibetu. Predstavnik je izjavil, d" ie v z^drrh letih prišlo večje število Tibetancev v Kalimpong. Toda indijska vlada j« večkrat opozorila prebivalstvo, da ne bo trpela na svojem ozemlju nikakršne propagandne dejavnosti, ki bi bila naperjena proti prijateljski vladi v Pekingu. Predstavnik je tudi izjavil, da se Tibetanci v Indiji, v Kalimpongu ali v katerem koli drugem mestu niso ukvarjali s tako dejavnostjo. Zato je popolnoma nekorektna trditev, da je Kalimpong postal središče kakršne koli uporniške dejavnosti, V svojih izjavah v parlamentu je Nehru tudi izjavil, da goji Indija veliko simpatijo do Tibetancev in da je »nesreča«, ker so bili nekateri samostani in nekatere knjižnice uničene. Omenil je zatem vezi med Indijo in Tibetom. Govoril je tudi o umiku indijskih čet, ki so bile v Tibetu (ta privilegij so si pridobili pred 50 leti Angleži). Pripomnil je, da so se indijske čete umaknile «v okviru politike, ki smo jo m: izbrali. Slo je torej za prostovoljno dejanje in ne za umik«. Nehru je zatem izjavil, da pripadniki plemena Hampa »niso etnično Tibetanci«, ker je bila pokrajina Hamp pred 50 leti združena s Kitajsko. Dodal je da je bilo vedno težko vladati to pokrajino, in ko so hoteli Kitajci pred tremi leti uvesti nekatere ukrepe, so naleteli na sovražnosti omenjenega plemena, ne pa Tibetancev. Ta sovražnost je pozneje nar stla in pripadniki plemena Hampa so začeli gverilsko vojno. Nehru je izrekel mnenje, da to ni velika vojaška nevarnost za Tibet, doda! pa je, da so ti incidenti dražljivi. Razprava v parlamentu s* je začela v zelo razgretem ozračju. Takoj ko je Nehru začel govoriti, so nekateri poslanci zahtevali izčrpno debato. »Ta kriza je neposredna nevarnost za Indijo«, je izjavil neki poslanec. «Indija in Kitajska objavljata protislovne vesti«, je dejal drugi poslanec. Nehru je izjavil, da bo parlament obveščal o vseh dogodkih v Tibetu, kolikor bo o njih obveščen. Vr«B« včaraj: Najvijja terope-fatara 13.5, najrvižia 9.5, Kitni tlak 100«, veter vrtiodnlk > km, aeija 7,1 mm, vlaga 75 odst., nebo oblačno, morje »looraj mirno, temperatura morja 12 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 31. “**' Benjamin * Sonce vzide ob 5.50 in' “! mju Sonce vzide ob 5.5U ib*" ^ 13,30. Dolžina _dneva_JU.» . vzide ob 1.09 in zatone Jutri, SREDA, 1. apr — Bogomila StatistiČMl podatki vladnega komisariata pesmi; 8.25 Interni«*!'• etrom Alfred Sch or^«K pisi in spomini — d* rane; Na domačih Uradni podatki dokazujejo zastoj gospodarskih dejavnosti Faulknerjev *Requiem za vlačugo* Dve zelo uspeli predstavi Eksperimentalnega gledališča Povečanje števila zaposlenih ne ustreza povečanja števila prebivalstva - Zmanjšanje pristaniškega prometa - Trst daje državi znatna devizna sredstva Urad za statistiko, popise | postopoma postal promet s to- In proučevanja vladnega generalnega komisariata je sestavil in objavil v posebni publikaciji »Gospodarske indekse Trsta v letu 1958 in primerjavo s preteklimi- leti*. V tej publikaciji so objavljeni nekateri zanimivi statistični podatki, ki jih druge statistične publikacije ne priobčujejo. Celotna publikacija sestoji iz 50 statističnih tabel, med katerimi bomo podrobneje ogledali samo nekatere, ki so posebno zanimive. Tabela jt. 2 prinaša podat-ie, ki jih je zbral urad za delo in ki se nanašajo na število zaposlenih in brezposelnih delavcev. Tabela prinaša podatke nanašajoče se na stanje ob kopcu obravnavanega leta in navaja, da je bilo leta 1954 zaposlenih 86.356 oseb, leta 1955 85.321 oseb, leta 1956 87 tisoč 947 oseb, leta 1957 89.478 oseb in lani 89.693 oseb. Ti podatki so na prvi pogled ugodni, saj je iz njih razvidno, da se je v petih letih število zaposlenih oseb povečal-o za 3.337, vendar pa je treba istočasno ugotoviti, da se je v istem razdobju povečalo tudi število prebivalstva (za skoro 12 tisoč oseb) in da torej nimamo opraviti s stvarnim izboljšanjem. Stvarna ocena pa mora upoštevati tudi dejstvo, da je bilo skupno število zaposlenih oseb na našem področju v nekaterih letih mnogo višje in so zabeležili rekord 1951. leta, ko je bilo na celotnem področju zaposlenih 91.097 oseb. V primerjavi s tem letom imamo torej opravka s stvarnim padcem v absolutnem številu zaposlenih, saj je sedaj zaposlenih 1500 oseb manj. , . , . Pregled strukture zaposlitve pa govori o nekaterih nedvomnih izboljšanjih. V zadnjih letih se je namreč bistveno znižalo število zaposlenih v raznih javnih službah, tako, da je bilo decembra 1954. leta v javnih službah zaposlenih 26 tiseč 167 oseb (vključno bivši uslužbenci ZVU in pripadniki civilne policije), medtem ko jih je bilo decembra 1958. leta le še 22.848. Istočasno pa se je povečalo število zaposlenih v produktivnih panogah in zlasti v industriji od 31.020 (december 1954) na 35.955 (december 1958). Do tega povečanja je prišlo predvsem zaradi nekaterih novih podjetij, ki so zrasla v okviru žaveljskega industrijskega pristanišča (tekstilne tovarne, Italcementi, pa-p.rnica v Stivanu itd.) in ki so zaposlila določeno število delavcev. Ta napredek pa ni povsem zadovoljiv, zlasti ker gre za maniša podjetja, med kateri-m niso vsa gospodarsko solidna, saj se mora dnevna kronika ukvarjati s številnimi stečaji in odpusti delavcev, ki so bili zaposleni v teh podjetjih. Poleg tega pa so pri zaposlitvi v industriji zabeležili proti koncu 1957. leta stagnacijo m lani četo padec, saj je b.lo leta 1957 zaposlenih v industriji 36.849 oseb. lan. pa 35.955 tn torej skoro tisoč manj. Značilno je tudi dejstvo, da se je močno povečalo število zaposlenih v trgovini. Na tem področju je bilo zaposlenih de‘ cembra 1954. leta 13.726 oseb. decembra lani pa 16.353 oseb. To povečanje gospodarsko vzeto ni povsem zdravo in je rezultat poplave barov, mlekarn in raznih drugih manjših trgovinskih obratov, s čemer se skušajo podjetnejše osebe osamosvojiti. Ti obrati pa so povečini gospodarsko malo trdili in v resnici niso povsem produktivni, ker jih je sedaj že preveč. Prometu in sorodnim panogam posveča publikacija vrsto tabel. Tako je v tabeli št. 4 objavljeno število rednih pomorskih prog, katerih je bilo 1958. leta 64, s čimer je dosežen stvarni napredek, saj jih je bilo 1954. leta 48. Povečalo ae je tudi število pomorskih prog, ki jih podpira država, in sicer od 22 1954. leta na 28 1958. leta. Neugodni pa so podatki o razvoju pristaniškega promey ta. o katerih smo na osnovi drugih virov Že podrobno poročali. Zato se omejujemo samo na ugotovitev, da je znašal pomorski promet pristanišča 1954. leta 3.632.000 ton, 1957. leta 5.138.000 ton in 1958. leta 4.443.000 ton. 2elezniški promet pa je dosegel 1954. leta 2.269.000 ton, 1957. leta 3 milijone 470,000 ton in 1958. leta 2.816.000 ton. Iz teh številk je razvidno, da je promet postopoma naraščal vse do lanskega leta, ko smo zabeležili močan padec tako pomorskega kot železniškega prometa. Sedaj se kriza še zaostruje, saj je pristanišče izgubilo že v prvih dveh mesecih letošnjega leta 170.000 ton pomorskega prometa. V zvezi s prometom so zanimivi podatki objavljeni v tabelah 14, 15 in 16, ki se nanašajo na promet s tovornimi avtomobili. Ti podatki se nanašajo samo na zadnji dve leti, ker prej tega prometa statistično niso ugotavljali. S tovornimi avtomobili so odpeljali in pripeljali v pristanišče 1957. leta 702.508 ton blaga, lani pa 925.914 ton. Povečanje 3« občutno in govori, da bo vornimi avtomobili tudi za pristaniško dejavnost prav tako pomemben, kot je promet z železnico. Sedaj se sicer ta promet razvija predvsem z italijanskim zaledjem, od koder so pripeljali odnosno odpeljali 1957. leta 619.915 ton blaga in lani 732.582 ton, vendar pa se stalno razvija tudi z drugimi državami tako, da je ta promet dosegel z Avstrijo 1957. leta 57.977 ton, lani pa že skoro trikrat več, in sicer 148.310 ton. Znaten delež ima pri prometu s tovornimi avtomobili prevoz mineralnega olja in derivatov (bencin, mazllna olja in podobno), saj so tovrstnega blaga pripeljali 1957. leta 342 tisoč 809 ton in lani 473.961 ton. Zanimiv je tudi razvoj prevoza lesa, ki je 1957. leta dosegel 34.150 ton. lani pa 63 tisoč 941 ton podatki o obmejnih prehodih z dokumenti izdanimi na osnovi videmskega sporazuma. Podatki po vsej verjetnosti niso povsem popolni, ker so objavljeni na osnovi podatkov, ki jih zbira obmejna policija, ki pa ne nadzoruje vseh blokov (blok proti Škofijam nadzorujejo karabinjerji pa tudi pomorski blok ne spada piod pristojnost obmejne policije). Vendar pa so ti podatki zelo zgovorni saj je prešlo mejo 1956 leta 1.271.000 stalnih prebivalcev tržaškega področja, leta 1957 že 2.567.000 in lani 2.609.000. Istočasno je leta 1956 prešlo mejo 1.286.000 jugoslovanskih obmejnih prebivalcev, 1957. leta 2.553.000, leta 1958 pa 2.918.000. Zelo zanimivi so podatki o valutnih dohodkih in izdatkih, ki jih objavljajo v tabelah 41 in 42. Na prvi tabeli je govora o dohodkih in izdatkih V tabeli 18 so objavljeni | v tisočih funtih; leto 1954 1956 1956 1957 1958 dohodki 2.733 2.811 5.316 5.805 8.693 izdatki 4.336 5.497 8.223 7.472 8.226 razlika —1.603 —2.686 —2907 —1.667 + 467 Na drugi tabeli pa »o ob-1 in javljeni podatki o dohodkih! izdatkih v tisečih dolarjih leto 1954 1955 1956 1957 1968 dohodki 13.899 17.935 16.204 19.196 15.050 izdatki 4.560 3.260 3.166 5.200 6.678 razlika +9.339 + 14.675 + 13.038 + 13.996 +8.372 Ti podatki govore o velikem pomenu tržaškega pristanišča in o znatnih valutnih dohodkih, ki jih prinaša. Tako lahko V prvi vrsti ugotovimo, da je pristanišče stalni vir valutnih dohodkov, saj je po tej plati naše področje stalno aktivno. Ce računamo razmerje funt: dolar kot 1 : 2,8 (en funt velja približno 2 dolarja 80 centov) in preračunamo funte v dolarje ugotovimo, da je prineslo pristanišče v letu 1954 6.532.000 dolarjev čistega dohodka, leta 1955 7.207.000 dolarjev, 1956. leta 4.798.000 dolarjev, 1957. leta 9.328.000 dolarjev in lani 9.680.000 dolarjev. Stvarni dohodek pa je mnogo višji in lahko rečemo, da predstavlja celotna vsota do-■lodkov pomemben prispevek za italijansko plačilno bilanco. Upoštevati namreč moramo, da uporabi naše mesto za svoje lastne potrebe le malo tuje valute. Podatki na obeh naših tabelah, ki govore o dohodkih in se torej v resnici nanašajo na čiste dohodke, so rezultat plačanih brodnin, ter plačil za pristaniške, železniške in druge usluge. Na našem področju pa se porabijo večje vsote tujih valut skoro izključno za nakup mineralnih olj, ki jih predelajo čistilnici Aquila in Esso in ki jih ne porabimo v okviru našega področja, temveč se porabijo v različnih pokrajinah. To pomeni, da tudi ti izdatki predstavljajo v resnici prispevek za kritje plačilne bilance. Župan in podžupan obiskala upokojence Izvedba ni zaostajala za tem, kar je pokazala pred nedavnim gledališka skupina Albert azzi -Praclemer Ljubljansko Ekspertme.ital-no gledališče st je včeraj zvečer predstavilo tudi pri nas. Poudariti moramo takoj, da to gledališče sicer ni bilo vseskozi ljubljansko, kajti med igralci iz Ljubljane sta nastopila tudi člana našega SNG Štefanija Prolčeva ter Miha Baloh, ki pa sta svoji vlogi igrala tudi pri dosedanjih predstavah v Ljubljani. Delo Williama Faulknerja rRequiem za vlačugo, je pred kratkim v Trstu igrala skupina Albertazzi-Proclemer z ne posebnim uspehom. (Pri tem je ie zaradi uradnega puritanstva bilo treba imenovati delo «Requi em za nuno*, s čimer je bila redovnicam no pravljena kaj slaba usluga. Baje je sam Faulkner protestiral zaradi takega nerazumevanja in potvarjanja). Težko bi bilo primerjati oboje izvedb. Vendar lahko damo brez pomisleka prednost Tem-ple Drake Štefanije Drolčeve pred kreacijo An ne Proclemer (s' čimer nočemo odrekati dru-gi igralki velikih kreativnih sposobnosti, ki jih je pokazala takoj nato n. pr. v Ibsenovih Strahovih).'V Drolčevt je bilo mnogo -več doživljanja in po-globitve; Kar se pa ostalih vlog ti če,,bi našli včasih prednosti tukaj včasih tam, la da nam je tudi Vika Grilova kot Nancg Mannigoe bolj ugajala kot igralka v Albertazzijevt skupini, Vprašanje zase je uprizoritev v krogu, ki ima lahko svoje privlačnosti in prednosti. Vendar pa dvorana na stadionu mogoče za take priredbe ni najbolj primerna. Zaradi podolgovatosti je težko u-stvariti tisto intimno zaokroženost, ki je ne bi motila in razbijala obširna praznina neizrabljenega prostora v dvorani. (Res je pa spet, da se ie ustvarila iluzija dobre zasedenosti, medtem ko bi isto število občinstva — v mislih imamo večerno predstavo — predstavljalo pri navadni predstavi dokaj slabo zasedeno dvorano, kar končno na igralce ne vpliva p ovoljno.) Med igro pa se zaradi tega, ker so igralci vedno obrnjeni vstran od nekaterih gledalcev, marsikatera beseda izgubi spričo ne najboljše akustičnosti samega prostora. Vse te pripombe pa nikakor ne zmanjšujejo vrednosti odlične predstave, ki jo je pripravila režiserka Balbina Batteli no-Baranovič. Poleg omenjenih ženskih vlog so igrali Jože Zupan, Miha Baloh. France Presetnvk, Leopold Bibič in Laci Cigoj. Inscenator je bil Niko Matul. Vredno je podčrtati, da so igralci naporno delo brez odmora igrali zvečer že drugič, kar kmalu po popoldanski predstavi. Gostom se je na koncu zahvalil igralec SNG Modest Sancin, vsi so prejeli cvetje, medtem ko jih je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Sestra ga je našla mrtvega Malo pred 21. uro so s pogrebnim avtom pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo pok. Josipa Metlike iz Ul. Coppa. K Metliki, ki živi sam, je včeraj prišla sestra na obisk. Ker pa ha trkanje se ni nihče oglasil in ker so ji sosedje rekli, da brata že več dni niso videli, se je prestrašila in je poklicala policijo. Ta je poklicala gasilce, ki so vlomili vrata. Metlika je bil že mrtev in domnevajo, da je smrt nasto pila morda 5 ali celo 10 ur pred prihodom sestre. —- «»—— Dva poskusa samomora Ponoči med nedeljo in ponedeljkom so morali sprejeti s pridržano prognozo na III. zdravniškem oddelku 75-letne-ga upokojenca Ceserja Giu-liuzzija iz Ul. Piccardi, ki je hotel izvršiti samomor. Moža so našli nezavestnega na postelji, medtem ko je iz pipe na glavni napeljavi prosto u-hajal plin. Iz razlogov, ki jih ni hotela povedati in jih morda niti sama ni poznala, se je 57-let-na Josipina Počkaj por. Pouk iz Ul. Bramante predvčerajšnjim z britvico porezala po levem zapestju. Ženska je hotela s tem v smrt in se pred tem, verjetno, da bi se nekoliko opogumila, opijanila. Našli so jo pravočasno v Ul. Beccherie vso krvavo. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. .............................................................. Velikonočni prazniki so za nami Slabo vreme z dežjem za tradicionalne v Zelo malo avstrijskih turistov v našem mestu, medtem ko so v Kopru in Portorožu zasedli skoraj vse hotele . Kljub dežju dober obisk v vaseh tržaške okolice Ob letošnjih velikonočnih Župan dr. Franzjl in podžupan prof. Cumbat sta včeraj obiskala dom upokojencev na Lovcu. Zupan je upokojence pozdravil in jih obdaril s tradicionalnim velikonočnim jajcem. Eden od upokojencev se je županu in podžupanu zahvalil za obisk in za darilo. praznikih nam vreme ni bilo naklonjeno. Se v soboto je sijalo krasno spomladansko sonce, tako da je bila barkovljan-ska obala polna sprehajalcev, in pojavili so se tudi že prvi kopalci, v nedeljo zjutraj pa jt bilo nebo zastrto in iz sklenjenih oblakov, ki jim ni bilo konca, je skozi ves dan na gosto pršilo. Čeprav so velikonočni prazniki čas, ko si želimo predvsem lepega vremena, da izkoristimo prosta dneva za izlet v naravo, pa kljub temu večina ljudi ni preveč občutila »mokre, in nič kaj spomladanske nedelje. Na mizah jt pač bilo polno dobrot, ki so se vrstile od dobrega zajtrku do bogatega prazničnega kosila in mrzle večerje, ki tradicionalno obstaja iz kuha- nega »pršuta*, jajc in morda tudi »živce*, da ne govorimo Jutri začetek razprav pred porotnim sodiščem Morilec ljubice ponovno pred Marciano Consolato porotnimi sodniki Za prihodnji mesec je na dnevnem redu sedem razprav - Maja meseca se bodo porotniki preselili v Goricof junija pa bodo ponovno sodili v Trstu Jutri se bodo zopet odprla vrata dvorane porotnega sodišča. Za prihodnji mesec je določenih sedem razprav in »i- Morgera in Presti, odv. zas. stranke Girometta; 22. aprila; Sergio Ule — korupcija državljanov in neza- cer tri zaradi sramotenja za:,.'icgnlti prehod meje; obramba stave ali naroda, ena za izst- odv. Berton, Ijevanje, ena zaradi poskusne* Tavčer, Riaviz in Ule so na ga umora, ena zaradi, umpra in začasni svobodi, vsi ostali pa dvojnega poskusnega umora ter končno ena zaradi podkupovanja državljana. Važna je samo ena razprava, in sicer razprava proti Mar-cianu Consolatu, o katerem smo že večkrat pisali. Prvič, ko je ta pred leti ubil svojo bivšo ljubico Olimpio Crocet-ti por. Stegani in ranil Tomasa, moža Crocettijeve, in svojega prijatelja Francesca Pinta, drugič pa, ko se je obtoženec branil pred porotnim sodiščem. Tedanji proces se je končal z odložitvijo, ker je sodišče odredilo ponoven psihiatrični pregled. Med prvim ga zdravniki niso našli niti delno slaboumnega. Kolikor toliko zanimiva bo tudi razprava proti Antoniju Benve-nutiju, ki je obtožen poskusnega umora in posesti orožja. Razpored aprilskih razprav je sledeč; 1. aprila: Josip Tavčer — sramotenje države in pijanost, obramba odv. Carlini; 3. aprila: Diego Riaviz — sramotenje zastave in odpor proti javnemu funkcionarju; obramba odv. Stradella; 6. aprila: Umberto Bubnich — sramotenje države, žalitev javnega funkcionarja, odpor in povzročitve telesnih poškodb; obramba odv. Amodeo; 8. aprila; Giusto Maftini — večk:atno izs‘ljevanje in kršitev čl. 96 prometnega zakonika zaradi vožnje brez šoferskega dovoljenja; obramba odv. Annoscia; 10, aprila: Antonio Benvenu-ti —- poskus umora in kršitev čl. 42 zakonika javne varnosti; obramba odv. Presti; 14. aprila; Consolato Marciano — namerni umor, poskus dvojnega umora, posest m nošnja orožja; obramba odv, so v zaporu. V maju se bodo porotniki preselili v Gorico. Na tamkajšnjem sodišču bodo imeli pet razprav zaradi podkupovanja državljanov in nezak» nitih prehodov meje, zaradi ropa, umora itd. 4. junija bo sodišče ponov no delovalo v Trstu. Na prvem procesu se bo zagovarjal Glauco Zugnani, ki je julija lani oropal nekaj uradnikov srbsko-pra"oslavne občine. Z njim bo na zatožni klopi Franco Corazza zaradi zatajevanja. Zanimiva bo tudi razprava proti Antoniu Visignaniju, ki je hotel s preprosto sulico (nož privezan na lesen drog) ubiti najemnico mlekarne v Ul. Battisti, Francesco Batti-sti. Čeprav je mož preživel večji del svojega življenja v umobolnici in čeprav sta najprej njegov oče in nato še nje. gov sin izvršila samomor, je Visignani za psihiatre sicer degeneriran element, vendar pa zmožen hotenja in mišljenja. Najbolj ostudnih zločinov pa se bo moral zagovarjati Augusto Mosetti, ki je v zaporu od oktobra 1957. leta. Proces bo za zaprtimi vrati. Degenerirani oče je posiljeval svojo hčer, s katero je imel več otrok. Zadnjega je ubil, vendar je zadeva prišla policijskim organom na uho in tako je mož končal za rešetkami pod obtožbo umora, kr-voskrustva, posilstva itd. Seznam junijskih razprav je sledeč; 4. junija: Glauco Zugnani in Franco Corazza. Prvi je obtožen ropa in posesti orožja, drugi pa zatajevanja. 8. junija; Hans Koeding — vohunstvo; obramba odv. Moro; 12. junija; Agnese Agiresi — nepremišljeni umor; obramba odv. Strudhoff; 15. junija: Antonio Visignani — poskusni umor; obram-oa odv. Morgera; 19. junija: Augusto Mosetti — spolzka dejanja, posilstvo, umor in krvoskrunstvo. Sodišču bo vedno predsedoval dr. Rossi, zapisnikar pa bo Magliacca. Nesreči na delu Čeprav ima Fabio Vatta iz Ul. Gambini komaj 15 pomladi za seboj, so mu včeraj v bolnišnici vseeno ugotovili vinjenost. In morda ga je prav ta vinjenost spravila v bolnišnico. Fant je namreč v večernih urah iznenada prečkal cesto 17-letnemu Vincenzu Candelliju iz Ul. Capuano, ki je s skuterjem vozil po Ul. Rossetti. Oba so sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Pri urejevanju žarometov v dvorani na stadionu ,Prvi maj’ je 24-letni Edvard Petaroš z Boršta št. 16 včeraj popoldne padel s treh metrov visoke lestve in se potolkel po raznih delih telesa. V bolnišnici so mu ugotovili verjetne kostne poškodbe na stegnenici desne noge in ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Petaroš bi moral po mnenju zdravnikov okrevati v 10 ali v najslabšem primeru v 60 dneh. Na delu v notranjosti železniške postaje pri Sv. Andreju se je ponesrečil tudi 32-letni Amerigo Biason z Opčin 917. Sicer se mu je nezgoda pripetila že 28. t. m., a delavec se je šele včeraj odpravil v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti poslali na opazovalni oddelek, o poticah in drugih sladkari- Tihotapci avtomobilov Iz Milana poročajo, da je tamkajšnje državno pravdni-štvo prijavilo sodišču zaradi tihotapstva ukradenih avtomobilov v Jugoslavijo pet oseb, in sicer Augusta Follino, Gia-coma Gusmerija. Silvia in Fe-liceja Zorzo ter Maria Pan-gherja. jah, ki jih gospodinje pripravijo za te praznike. Vsekakor so ljudje v nedeljo poležali, tako da je po mestnih ulicah bilo malo bolj živahno šele eno uro pred poldnevom. No, potem je prišlo kosilo in jnarsikdo je po njem spet zlezel v posteljo, da si nabere moči za zvečer in drugi dan. Zeto so bili jattni lokali tudi ves dan v glavnem prazni, in šele zvečer so se napolnili; predvsem bari in gostilne, v katerih so posedale družine ob prijetnih razgovorih. Tudi kino dvorane so bile zasedene in njih lastniki so bili kar zadovoljni, da jt bila nedelja deževna, saj drugače ne bi imeli takega prometa. Kljub neugodnemu vremenu pa so imeli gostilničarji v tržaški okolici v nedeljo še precej dela. Trditev, da ostajajo ljudje na velikonočno nedeljo najraje doma, vsekakor ne drži, saj tako rekoč ni bilo gostilne, kjer ne bi imeli naročenih precej kosil. Najbolj znane gostilne na Krasu, kot na primer na Repen-taboru, v Bazovici in Velikem Repnu, pa so imele vse zasedeno, predvsem opoldne, ko se je na dvoriščih trlo avtomobilov. Manj prometa je bilo zvečer, toda takrat so jih napolnili domačini in iz marsikatere gostilne je bilo slišati veselo pesem. Posebno postavko V našem pregledu predstavljajo tuji turisti. V nasprotju s prejšnjimi leti smo opazili izredno malo Avstrijcev, iz česar sklepamo, da je bojkot, ki so ga napovedali v sosedni republiki, le vplival na turistični promet z Italijo. Medtem ko smo še lani lahko videli na o-bali pred glavno ribarnici) desetine in desetine avstrijskih avtobusov, smo jih letos videli le malo. Tudi zasebnih avtomobilov z avstrijskimi e-videnčnimi tablicami je bilo malo (včeraj popoldne ob 14.30 smo jih na vsej obali našteli točno 5!), saj je bilo več onih iz Nemčije, Francije, Švice in celo Belgije. Posebni vlak z Dunaja, ki ga je najavil ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove na tiskovni konferenci 4. februarja letos, ni predstavljal nič posebnega, saj je prišlo z njim v naše mesto le kakih sto Avstrijcev, medtem ko o vlaku iz Muenchena ni bilo ne duha ne sluha. Več je bilo turistov iz bližnjih italijanskih pokrajin, saj smo videli dosti avtomobilov z evidenčnimi tablicami iz Vidma, Trevisa, Benetk itd., katerih lastniki so v glavnem zasedli vse tržaške hotele. Vsekakor lahko oh zaključku tega poglavja rečemo, da je bil tujski promet letos minimalen, dosti manjši kot na primer v sosednem Kopru in Portorožu, kjer so lili vsi hoteli do zadnjega kotička zasedeni. Mnogo tujcev, zlasti Avstrijcev in Nemcev, je namreč samo potovalo skozi Trst, ker so bili namenjeni v Portorož. Ze v soboto je bilo v Kopru in Portorožu polno tujcev, v nedeljo zvečer pa ni bilo moč dobiti niti ene sobe. Tudi Tržačani so bili proti nji m v manjšini, saj so začeli prihajati v večjem številu šele včeraj, ko so jih bili vsi lokali od Kopra do Novega grada polni Tudi na Krasu je bil velik promet Tržačanov, ki smo jih srečali v Senožečah, Sežani, Tomaju, Dutovljah, v Komnu in drugih manjših vaseh. Vsekakor pa je bil na vseh obmejnih blokih velik promet tako v nedeljo kot v ponedeljek, zlasti ob določenih urah, ko je bilo videti neprekinjene vrste vozil, ki so se usmerjala bodisi na eno bodisi na drugo stran meje. Tu naj mimogrede o menimo, da se je v nedeljo popoldne zgodila kakih 3(W metrov od bloka na Fernetičih prometna nesreča, ki bi se lahko končala t mnog o hujšimi posle- dicami. Avtu fiat 1100, s katerim se je neka družina vračala z izleta v Sežano nazaj v Trst, je naenkrat počila zračnica in avto je na mokrem asfaltu zaneslo najprej v drevo na desni, potem pa v drugo na levi strani ceste, pri čemer se je tako poškodoval, da so ga morali s posebnim kamionom Fiatove delavnice odpeljati v Trst. Na srečo potniki, razen šoferja, ki je imel rano na čelu, niso bili ranjeni, a so se hudo prestrašili, tako da so bili na smrt bledi, ko so prilezli iz avta, ki je končal v obcestnem jarku. Po nepopolnih podatkih je za velikonočne praznike zapustilo Trst kakih 30.000 Tržačanov. Mnogo jih je odpotovalo v bližnjo Karnijo, kjer so bili prav gotovo neprijetno presenečeni, ko so videli, da je kraje v višini nad 1000 m pobelil sneg. Prelaz Monte Croce Car-nico je bil zaradi snega precej nevaren za vožnjo z avtomobili in promet je bil temu primemo majhen. Se nekaj besed e včerajšnjem velikonočnem ponedeljku. Vreme je bilo v dopoldanskih urah nestalno, tu pa tam je posijalo sonce in se spet skrilo za oblake. Toda glavno je bilo, da ni deževalo. Zato smo lahko že v zgodnjih dopoldanskih urah videli vrste avtomobilov, ki so vozili po obmorski cesti na Goriško in proti Furlaniji. Kot smo že omenili, je bil promet velik tudi na cestah proti obmej- nim blokom z Jugoslavijo, pa tudi, po vaseh Brega in Krasa je bilo dosti tržaških izletnikov. Zal je popoldne okoli 16. ure začelo spet deževati in izletniki, ki so prišli v vasi z avtobusi in peš, so se zatekli v gostilne kjer ni bilo moč vse do večera dobiti prostora pri mizah. Zlasti mnogo ljudi je bilo videti v Križu, na Proseku, na Opčinah, Repentabru, v Velikem Repnu, Bazovici, Borštu, Boljuncu, Dolini in drugod. Sictr je treba priznati, da so se gostilničarji za te praznike dobro pripravili, saj so bile shrambe založene z vsemi dobrotami. Nikjer ni manjkal «pršut» in Tržačani so si ga privoščili (čeprav je razmeroma drag), da je bilo veselje. Mnogo jedače pa je o-stalo in na račun vremena smo zato slišali same pritožbe. Kaj hočemo, je že tako, da vremenu še dolgo časa ne bomo kos in se bomo pač morali s tem sprijazniti vse dotlej, dokler ne bo človeškemu umu uspelo tudi to, da bo odločal o vremenu; danes dež, ju tn sonce, ali pa: ponoči dež, podnevi sonce. TOREK, 31. marca 1959 ItADlO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, dirobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu -kulture; 12.55 Orkester Guido Cergolt; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; .18.00 Z začarane police; .18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 19.35 Ciganske melodije; 20.00 Šport; 20.30 Operetna glasba; 21.00 Obletnica. tedn,a; 21.15 Gioaochino Rossini; Viljem Tell, tretje In četrto dejanje; 22.30 Umetnost im življenje; 22.45 Odmevi z Broadwaya; 23.30 Glasba za lahko noč. TRST 12.10 Tretja stran; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Prati v oči, komedija v dveh dejanjih; 22.40 Poje Narciso Parigi li. PROGRAM 14.00 On, ona in tretji; 15.40 Pojejo Paolo Bacili eri, Miranda Martino in Teddv Repo; 16.00 Tretja stran; 17.00 Pojejo Gino Latilla, Carla Boni, Tony Dallara in Nilla Pizzi; 18.00 Most, radijska dramatizirana igra; 21.00 »H Gonfalone*. RADIO KOPER Poročila v italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30. Poročila v »lov.: 7.30. 13.30. 15.00. 5.00^6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dbbro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Skladbe Čajkovskega, De Sarasa m De-bussyja; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.40 Kmetijska Univerza; 13.50 Odlomki iz oper; 14.20 Sola in življenje: V novi koprski pionirski knjižnici; 14.40 Lahka glasba; 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 15’ z Raymondom Legrandom; 17.30 Filmska glasba; 18.00 Izkušnje iz jugoslovanskega življenja; 18.15 Jugoslovanska glasba; 19.00 Ca!ypso z orkestrom Edmunda Rosa; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Duke Ellimgton in njegov orkester; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 262,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00 10.00, 13.C0, 15.00, 17.00, 19.30 22 00. 22.55 8,05 Solisti in Avgust Stanko s sporedom priljubljenih narodnih ran-c: Na oomavm £.00 Emil Adam Otroška suita; 9.20 viatura; 9.35 Aleksander ^ Dva odlomka iz °Pe". jo,t £ 10.10 Zabavna ruKM. dom in žene; JU™ iD Ig skiadbe Vilka Ukm*r' l C.pre; 11.30 Oddaja ***£. « 12.00 Opoldne s triM* - W !1 12.15 Kmetijski nas^> M* ’ Marijan Munda: RažV«£ % dobneaa perutnina^-’ znani pevci - } 12.45 Wolfgang Ainad^; , Simfonija št. 9 v Odlomki Iz Massenetov«^* therja»; 14.00 Igr«1 ' jjjS fJJ s svojim ansamblom, m.vosti iz znanosti « 14.30 Naši poslu*« pozdravljajo; rfasDdjJi J*?"« i6’f. Najprej v gostilno potem v bolnišnico Renato Sullini in Carlo Bali, oba iz Ul. Appiari, sta šla včeraj popoldne na izlet, med katerim sta izpraznila marsikateri kozarec dobrega vinca. Ob povratku proti mestu pa se je njun izlet slabo končal. Bali, ki je vozil vespo (Sullini je sedel za njim), se je na cesti med Prosekom in Gabrovcem zaletel v nasproti vo. zečo lambreto 21-letnega Livi-ja Fortija iz Ul. Navali. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer so Balla po prvi zdravniški pomoči odslovili. Sullinija pa so pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zadržati od 10 do 40 dni. —:—«» ----- Padec moža iz Lokev No, prazniki so za nami. Kljub slabemu bremenu, ki je marsikomu prekrižalo načrte, smo vseeno zadovoljni, saj smo preživeli dva dni v miru in ob dobro založenih mizah. Morda bo še kaj ostalo za danes in jutri bomo na praznike Že pozabili. Spet te začenja delo in življenje bo steklo po normalnem tiru. Do prihodnjega praznika... 23-letoa Frapc.esca Paoli z Lonjerske ceste je v nedeljo zvečer spremila v bolnišnico svojega 81-letnega starega očeta Jakoba Boleta iz Lokev v Jugoslaviji. Dekle je izjavilo, da je stari oče prišel na obisk in da je okoli 22. ure padel po stopnicah, ki vodijo v spalnico. Pri padcu se je ranil po glavi in ker so bili zdravniki mnenja, da so poškodbe precej nevarne, so si pridržali prognozo. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42; Depangher, Ul San Giusto 1; Alla Madonna oel mate, Largo Piave 2: Zanetti Teatfe d’»ro Ul Mazzini 43; dr. Mianl, Barkovlje: Nicoli, Skedenj. iiiiiuiiniimiiiiiiiiiitiiiiHiiiiliiiiiiimitmimimiumiMtiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiraiitiHHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiMiMiMiiiOiiiiiinit Tragična velika noč za avtomobilista Trčil je v grški tovornik in je obležal mrtev na eesti Hudo ranjeno ženo, ki je bila z njim v avtomobilu, so v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo Huda prometna nesreča, ki se je zgodila v nedeljo okrog poldne na Miramarskem drevoredu je tragično prizadela tržaško družino, ki stanuje v Milanu. Okrog poldne se je 47-letni Mario Stocca peljal skupno s svojo 44-letno ženo Odette Bonelli z avtomobilom proti Barkovljam, da bi šel obiskat svoje prijatelje. Pred železniškim nadvozom je Stocca začel prehitevati avtomobile, ki so vozili pred njim. Po- večal je brzino in tudi prehitel nekaj avtomobilov. Hotel pa je prehiteti še druge in je vozil sredi ceste. Ko pa je prispel na ovinek pod nadvozom, je zagledal nenadoma pred seboj velik tovornik-hla-dilnik z grško evidenčno tablico. Zavedel se je nevarnosti, pa je naglo pritisnil na zavore in krenil na desno, a vse je bilo zaman, ker so kolesa drsela po tramvajskih tračnicah. Pa tudi če ne bi drsela po tračnicah, bi se težko izognil, ker je bila cesta mokra. Avto je zletel naravnost v tovornik In trčil ob sprednje kolo. Stocco je zaradi močnega sunka vrglo na cesto in je pri priči obležal mrtev; žene sicer ni vrglo iz vozila, a se je kljub temu zlomila desno nogo, se ranila po glavi in obrazu in si verjetno prebila lobanjo, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek > pridržano prognozo. Tudi 28-letni grški državljan Antonine Dimopoulos, ki je vozil tovornik, je hotel preprečiti nesrečo in je naglo zavrl ter krenil vozilo na desno stran, tako da je 'obstal na pločniku. Kmalu po nesreči so prispeli agenti komisariata iz Bar-kovelj, rešilni avtomobil RK ter gasilci, ki so v kratkem času spravili v stran vozila, da ne bi ovirala prometa. Prometna policija vabi vse očividce, naj se zglasijo na uradih v Ul. Moreri št. Z ali naj telefonirajo na številko Z3-333, da bi olajšali preiskavo za ugotovitev odgovornosti. Stocca se je pred nedavnim preselil v Milan, kjer je bil premeščen kot bančni uradnik. Praznike pa je hotel preživeti v svojem rojstnem mestu ter obiskati svojce in prijatelje. Nekaj ur prej pa se je skoraj na istem mestu zgodila druga prometna nesreča, ki pa na srečo ni terjala smrtnih Žrtev. Družina Kalm iz Industrijske ulice 22 je hotela z avtomobilom na izlet v Benetke. Odpravili so se že v zgodnjih dopoldanskih urah in krenili po Miramarskem drevoredu. Vozil je 33-letni Carlo Kalin, pri njem je sedela njegova 32-letna žena Ni-dia, na zadnjem sedežu pa njuna 9-letna hčerka Marina. Na ovinku pod podvozom pa je avto zaradi spolzke ceste zaneslo na desno, kar je povzročilo prevrnitev in trčenje v zid. Pri karambolu si je samo mala Marina zlomila zob in v bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtomobilom, so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Velikonočna nedelja se je precej tragično končala tudi za 57-letno Antonijo Debenc vd. Pisent iz Ul. della Guar-dia 2, katero so morali zaradi hudih notranjih poškodb sprejeti nujno na I. kirurškem oddelku, kjer se zdravniki niso hoteli izjasniti. Pisentova je postala žrtev prometne nesreče okoli 22.30, ko je prečkala v bližini stavbe št. 24 Istrsko ulico. Hotela je iz enega pločnika na drugega, a je prišla le do sred ceste, kjer se je 36-letni Fer-ruccio Spadaro iz Gornjega Kjadina zaletel vanjo s fiatom HOO, s katerim je vozil proti Šentjakobskem trgu. —~ ga neona; — , bi tel je; 17.10 Iz a*''??«) (rf* melodij in popevk, _ ski pogovori; 18J0 mospevi; 18.45 S® sfi; 20.00 Plesni klavir in orkester, igrajo orkestri: „y ly Mav, Ray_ vi« 41 Si ly May, * Brown; 23.10 « V pevke; 23.40 Nočni ba"U Ber\VEV.ZIIA00 oj deva ura. VK 14.00 Šolska uraL,ru»»- - Supercinema. godivščina*. TechJ1^. ju , ilodrammatico. ‘5u:;«lS tlj Filodrammatico. D- jvlP,J? Mazzarella-Drel V-j-iitii ‘ d’ “h in passarella* s. s it skimi lepoticami. f m fornijen, V. |, Grattactelo. 16.00- * , A ,, ficiaie dl CrVstallo. 16.00: «Ra£Sae Paul Newman, jj& ward, Joan CoHj05* son. Cinemascope- . jjpo.jl "Ul Capitol. 13.30: t-apuoi. js.jv. --- jprr'" Astra Rolano. 16 Jv , j, Kreti*. Dirk Bog ^iršLf Alabarda. 16.00: »O^CJT M«y ci», Vittorio Ga:sfaWy Mastroiarvnl, <^sa.neiarV Ideharan 161»: Se Aldebaran. lb.vu. s plar», N. Manire«1 F. Rame. l»JijJi Ariston 16.00: «st.f pe F1 belia*. T. P^higlnflhdrl Aurora 15.30: "v ,,o£ja _ k C-aribaldi. 14.00: „ fo Tretji del Sisst ijr«, * Ideale. 16.00: «Kr%« S' . Andaluzija*, '■ Padovarvi .j- r* Impero. 16.00: .jD1? Sissi, tretji Italia. 16.00: "Ob„* MarC 't«lC,*‘' «iim io.vjv. "^ ' M«“v Vittorio Gassman, ry * f stroianni, Rossa „Ni doderno. 16.00: «*’ smrt*, V. MaturGseflilA» V 5. Mar«. 16 00:. «Vsen f|* » Marco. 16.00: »-A> r>- »* ialcl», H. Carter. A* Hunt. Illt.r n**»■ Savona 16.00: «Ve‘«LK f ti,, Yoko Tani, P^jOl . 16.00: ‘PA. F i rje», Eva Ra i mir je* Trstu. ,-nO' \ittorio Veneto. D": j------- Belvedere luorio vcnei... - p je dvakrat .» url veder e 15-3iT:.^glC«fV$J k' bo|azljivca». leraS z,ni^ , Marconi. 14.30: /C*# P’ t# k Po slavnem r0„n'*I'U E M. Kemarqu«a rod Ma"lm0- . ‘iSSnm. f1 't: lasslmo. 16.ov: *- gim- E- ‘iind K , Cinemascope, tecii s„° a . Jovo cine. 16.00- _^ver j)j * Citor, i.ojirpl in ^ Novo viuc. nijv*-* Stan Lauret inr..ardiaLar^ n, Odeon. '6.00: *®f( ^ ® scelta, brigad^ lo», Alberto Sp M Radio. 16.00: «Pri^ j k Brady. R. ^ J 'i KINO V Technicolor, .^eK j* t- Europa: «Moj B. Sianvvlck, o« Uvan. Z avtomobilom hudo ranil pešca Miramarsiu drevored je bil tudi sinoči prizorišče hude prometne nesreče, zaradi 'katere je življenje 56-letnega Jakoba Gustinčiča iz Ul, del Veltro v resni nevarnosti. Zdravniki, ki so ga po prevozu v bolnišnico pregledali, so mu ugotovili med drugimi poškodbami tudi razne udarce na glavi in možganski pretres. Jasno je, da so si pridržali prognozo, pa Čeprav na II. kirurškem oddelku, kamor so ga sprejeli na zdravljenje, še niso obupali nad njim. Agent cestne policije, ki je Gustinčiča spremil v bolnišnico, je izjavil, da je mož hotel malo pred 21. uro prečkati drevored, in sicef v trenutku, ko je proti mestu vozil z avtom Giovanni Fiocco iz Ul. Moreri, ki se je v pešca zaletel in ga silovito podrl na tla. Sredi popoldneva pa je prišlo do trčenja med lambreto, s katero je Danilo Sturman iz Ricmunj vozil proti domu, in avtomobilom, s katerim je neki duhovnik privozil z nasprotne strani. Do nezgode je prišlo na katinarskem mostu in edina žrtev trčenja je bil Sturman, ki se je ranil po o-beh nogah. Ricmanjskega mladeniča so sprejeli s prognozo okrevanja v a ali 10 dneh na II. kirurškem oddelku. V TRSTU PRIREDI tekmovanie narodni pesm' . J( ** \*cV 5. april a 1& t> dvorani 11 iz «Prvi maj*:. pevski zbor* ”,l> Proseka - K0 fr** Križa, "Rovt » V 12. aprila 1959 v Borštu: , flC j* pevski zbon ^0\iSl ce, Boršta. .^r«' j Lonjarja • _ , F’ t 19. aprila Jf9Jt0^J Iut/ils* t) * r. Čr \ finale v ■" ..jo P. f) j Trstu: TeWuJi0,eg/ zbori, ki »<”L obeh Prt „n J prvo in raz- m P* aD^rganizacij' dr- ČK n' ° V°den3u 0 N>th v “»katerih gospodarski f*12ivki 1 KS"" 0 sPremem-O:,?* P?deželju 1 »Wju« 2v«zi “a faza raz- z referatom jaCke*1 8a p %rslte v! Plenumu Na, S tem se kiiscii, „ Prei izvršena ‘n kTdeželju ln ,S. 12 Pospeše-»istem ^°Vi .sklePi s;e:!kfhržavnih “* Nja * *!h Pridelkov V stL0?toPPa proda- ^i« faktorskil’ drugam. C?, mdn]ih dni- Ka- tejg « Stre KP^ trdi- 45 i'1! -spr^- j %65 na°rt za S»j»’a?t?.ker le bi- ’ k«t fe"*3? .Povsem i'ki ie t , i izjavil - 18 Mi rekel: »Li-w,-se '°CI*na “a te->!;« i„ a lze možno-“l.r!!b “adalj-^'"ntake683 gosP°' brzina , m 3e Pred-razvoja real- ""»aj »m * >otili n^ece Pozne-*»6ej ' 'načrtnih L^itev k kamPa- »mih trehPevetnega “ ah štirih j odSO bile torpj 'iolo{U ,°mh. ki jih !lNo skw.ngres- Saj * >1 «5& da se bo 0 .""Uti _ k v pol jeli*1 0 S, v? po1- In k° w k>«n7mV?meria' . do W, dohodkom '»krat L 1962 Poveča-'Cpak celot'- kt a’0 hi i,_ * 28 samo značilen * KPS ^a«»: N, 7. i^Cr-A =. ,u ■■ kot Ne- : •SV*' *U K"--»Kr ?vili v H ? al1 zna“ NN v ,etlb’ bodo ’ v*iL3 ali 4 1«- J,tno 1» v raft i, »i bj,« >t'VbeP°i*M'm ne-kb1 Prišj j “a^rtih? - b v aJ.°. do večjih rna sorazmerno nižje proizvodne sile in njen centralistični sistem, sistem «komun», ji omogoča vsestransko izkoriščanje delovne sile ne le v okviru kolektivnega gospodarstva, pač pa tudi glede javnih del. Problem zase je tudi kitajski sistem nagrajevanja. Torej kaj je bolgarske voditelje navedlo k spremembam? Naj bo karkoli, dejstvo je, da so se v Bolgariji lotili svojega ((naglega skoka«. Najprej so izjavni, da bodo petletni načrt' izpolnili v treh do štirih letih, nato so svoje zadruge reorganizirali in jih od prejšnjih 3754 skrčili na sedanjih 625, toda tako, da ima vsaka zadruga povprečno 7000 ha obdelovalne zemlje in je vsa zemlja 3754 zadrug ostala v kolektivni obdelavi. Meje vsake zadruge se nekako strinjajo z mejami občin in tako ima dejansko upravna občinska oblast kontrolo nad vso poljedelsko proizvodnjo, in kar je najvažneje, upravna občinska oblast razpolaga z vso delovno silo. Od tod poskusi rekrutiranja delovne sile za javna dela tudi med u-radniki in dijaki. Slednji so po zakonu primorani delati najmanj en mesec na leto na podeželju ali kjerkoli na javnih delih. Vsi ti načrti so se opravičevali «z navdušenjem delovnih množic za javna dela in večjo proizvodnjo«. Vse to se je vodstvu bolgarske partije po oktobrskem plenumu zdelo normalno in izvedljivo. Zato so se partijski funkcionarji in tudi par-tijski forumi nižjih upravnih enot lotili dela z velikim e-lanom, vendar se je kmalu pokazalo, da onega »navdušenja množic« dejansko ni več. Pravzaprav se ,je navdušenje kmalu poleglo. Da bi teze Živkova popularizirali, še preden so jih uzakonili, so o njih razpravljali na .vseh forumih in z množicami. Diskusije naj^ bi bile pokazale, da je »bolgarska stvarnost dozorela« in da so spremembe potrebne. Toda sofijski časopis «Rabot-ničesko Delo« je v zadnjem času objavil vrsto člankov, v katerih brez slepomišenja priznava, da »uspehi kampanje na podeželju« niso prinesli za- želenih sadov, posebno ne, kar se tiče mobiliziranja delovne sile na podeželju. Tudi diugi časopisi pišejo, da ne gre vse tako gladko. Dela pri kopanju prekopov in namakalnih naprav na pr., na katerih , temelji ves račun za naglo pčvečanje poljedelske proizvodnje, «gredo za sedj slabo«. Iz tega sledi, da reorganizacija državne uprave ni dala tistega rezultata in da bi bila sedaj nujna nova reorganizacija — vsake tri mesece ena... Zadruge bodo sicer o-stale v svojem okviru, z neznatnimi spremembami in e-dino, kar bo dejansko od vsega tega uspelo, bo verjetno ti>, da bodo strojnotraktorske postaje vendarle prišle v last zadrig, in to na osnovi novih kreditov, ki so bili že odobreni. i m *■ -i Dr. Hastings Banda — voditelj Afriškega nacionalističnega kongresa v Njasi, ki povzroča Angležem precej skrbi Afriška «kočija» Afriški črnski voditelji hočejo spremeniti francosko Zap. Afriko v Združeno zapadno-afriško republiko Ko so 25. t.m. v Dakarju zbrani črnski voditelji dežel Francoske zapadne Afrike objavili sklep o združitvi vodilnih stranic Senegala in Sudana ter še' nekaterih vplivnih političnih formacij v Da-homeju, Gornji Volti in Nigeriji v novo gibanje afriških federalistov za združenje bivših francoskih kolonij in vzpostavitev novih odnosov z metropolo, so vsi tisti, ki v teh poslednjih letih spremljajo gibanje za osvoboditev črnskih dežel, bili presenečeni nad učinkovitostjo in hitrostjo tega procesa. Presenečeni so bili zaradi tega, ker je to gibanje komaj pred nepolnimi tremi leti moglo prešteti svoje pristaše na prste ene roke, danes pa se že v njem zliva nekaj najbolj dinamičnih političnih formacij. Ko se je neki francoski publicist vrnil lani s potova- .. I IMtlll lllt IIIIIIIIIMIIIII Ml IIMIIM MII IIMtllll | II | lili | Ml IIIIIII lili | III >1111III1111IIK1IIIIII lllll IIIIIIII UMI II1D1IM It III lili MII IIIIMII1IIII1IIM1IIII UMI III Ml 111111111111111 ■ I 111111111111111111II111 ■ ■ 11111111111111 • I ■ 11111111111111111111111111 ■ ■ M11111111M NA ŠVEDSKEM SE VSAKEGA DELA LOTIJO Ž ZGLEDNO RESNOSTJO S problematiko seksualne vzgoje se tam mene jo ukvarjati že v šoli Uspehi zveze, ki se je lotila dela že pred 25 leti in ki kljub storjenemu delu ne namerava še odnehati - Razni predsodki so malone izginili Stockholm, konec marca, — Komaj stopiš s stockholmskega letališča, te ena proga podzemeljske železnice pripelje do srca mesta. Po kakih 20 minutah vožnje izstopiva s spremljevalko na nekem trgu pred hotelom, ki je last mogočnih švedskih zadrug. V tem hotelu stanujejo po navadi tujci ali domačini, ki se pripeljejo sem neposredno z letališča, ker j« ta hotel najlepše povezan z letališčem. Spremljevalka, ki je ves čas c menoj, je mojih let. Skromno, toda ne ceneno oblečena, brez našega južnjaškega «okusa», in kar jo najbolj loči od mene, je njena cigareta, ki jo vleče tako na ulici kot v metroju, ne glede na ostale potnike. Sicer pa nismo v. Italiji, nismo na jugu, kjer bi si ženska skoroda ne smela prižgati cigarete na ulici. Ko greva nato mimo neke trgovine, ki je nekako sredi med apoteko in drogerijo, mi prišepne; «To 3» trgovina državne zveze za seksualno vzgojo. V mestu jih 'tO *>* 4nalizi». Nmt), ;e nove ve-lil ‘ ali a- zu' StaW|i’ It iSis.1'w k°n-■ JN »o* KPS, i?* i VaNšihbru la' N >dk«v v '»tii!.*1 bi Z “°tra- 1 L ORli VP»' v razvoja < NV\v Bolgari. C v S, uV.*ga d™‘ iNl y • kjer so i- \ Nm , gres V1 »ačrt . obdelali h dei»]J!°8P°darske-A>X’vna K‘taj. S’> ie ‘anavljanjem \JN . K„. SSK mN* pa*la “» vod-da je bVSltl' 1 .Je treba LvSli 'i-k*3ti kako IšS"t, I *i J' tt, -ji PBP l s Nv K1**dmem kon- *k^ie»u Ka naprej«. se vsiljuje t Cv kon- lS ‘% ®^ilo» 1» '»Oju '[*2* ver- S ; vm* ,*b«diti k M*,v . S« t 1,1 kakih > nNttivi” j* 2“»- i, il* to v ,r*zvOj o- A } je J v drugih K V> ^Ugn v J« * .tr,nl p, % S X dajska i. Ud" ...... m vijak t$'>>Skealmh' -bo. x\ Veno 9r\ \ viiJ 0 8Preme- k a 7ara3> i - V O "din" *°o sliko- m Drek°s’ti Nov' vij,k »t ! - - IL... Tako bomo videli »slovito« švedsko filmsko igralko Anito Ekberg v novem filmu Fe-derica Fellinija »La dolce vita«, ki ga sedaj snemajo v Rimu .................................... Avtomobilska industrija in SET Do sedaj še nobenih ugodnih posledic Mnogo se govori o Skup- I žavah, ki sestavljajo SET, po-nem evropskem tržišču in o | polnoma drugačen jezik. posledicah, ki naj bi jih prineslo na raznih področjih gospodarstva. Zlasti pa je bilo mnogo napovedi v zvezi z avtomobilsko industrijo, češ da bo SET pomenilo cenejše in boljše avtomobile za vse. da naj bi razbilo v Italiji sedanji monopol FIAT, kar naj bi privedlo do znatnega zni-žanja cen avtomobilov vseh vrst'. V praksi se je izkazalo, da so ta upanja varljiva, ker so do sedaj uveljavljene carinske olajšave nizke in praktično še ne vplivajo na končno ceno. Vendar pa, začetek je tu in lahko upamo, da bo postopoma le prišlo do večje konkurence in s tem tudi do vsaj določenega znižanja cen. Nemogoče pa je ustvariti enotni trg, če se istočasno ne rešijo tudi druga na videz vzporedna v resnici pa prav tako važna vprašanja, kot »o zaščitne carine in uvozni kontingenti, Glede teh vprašanj pa govora y vseh še*Uh dr- Začnimo pri taksah. V vseh državah jih plačujejo na pod-lngi konjskih Bil in tako imenovanih »fiskalnih konjskih sil«, Ki nimajo nikake zveze s stvarno močjo nekega avtomobilskega motorja. Tako se dogaja, da neki avto plačuje v Italiji takso za 10 konjskih sil in da isti avto plačuje v Belgiji takso za 21 konjskih sil. Razlika je nastala seveda izključno zato, ker finančni uradi konjske sile drugače računajo. V Italiji, Švici in Franciji upoštevajo prostornino in število cilindrov ter število obratov, vendar v praksi ne pridejo do istega rezultata, ker te osnovne podatke pomnože z različnimi koeficienti. V Belgiji računajo prostornino in težo avtomobila. V Nemčiji se plača 14.40 marke za vsakih 100 kubičnih centimetrov, na Hoiandskem upošte' vajo samo težo praznega avtomobila in končno plača v Angliji vsak avto brez razli- ke takso 12 funtov in deset šilingov. Neki avto torej plača v različnih državah popolnoma različno takso in plača na primer novi «fiat 1800»; v Italiji 63.113 lir, v Nemčiji 38.772 lir, v Franciji 32.668 lir, v Belgiji 22.875 lir in na Ho-lennskem 17.108 lir. Poleg velikih razlik pri plačevanju taks pa obstajajo prav tako velike in v praksi zelo daljnosežne razlike pri taksah na bencin. Tako stane v Italiji liter normalnega ben-c.na 128 lir, od česar znaša tak«, 91.06 lire in torej 71 odst. V nekaterih evropskih državah pa so te številke naslednje; v Zapadni Nemčiji str,ne liter normalnega bencina 94.33 lire, taksa znaša 46.42 lire in torej 49.21 odst'., v Franciji 133.86 lire, 63.08 lire in 70.9 'dst., v Belgiji 81.02 lire, 31.72 lire in 61.82 odst., na Holandskem 77.9 lire, 31.72 lire in 41.15 odst., v Angliji 92.03 lire, 42.03 lire in 52.19 odst. in v S"ici 71.46 lire, 37.76 lire in 52.84 odst. je več.« «In čemu služi?« «Prodaja kontracepcijska sredstva in klientom daje informacije glede seksualne higiene. Ce vam je prav si jo beva ogledali.« Naslednje jutro sva se u-stavili prav v tej trgovini. Za pultom je bila mlada in prijazna gospa. Ko je opravila s prejšnjim gostom, je sprejela naju. Moja spremljevalka ji obrazloži; «Gospa, ki je z menoj, je novinarka. Hotela bi vedeti, kako ta vaša zveza de-luje.» »Glede tega bi se morali obrniti na osrednji sedež. Tam je tiskovni urad in pogovorili bi se tudi s samo direktorico ali s kako zdravnico. Veste, znoja naloga je le prodajati predmete, ki so klientom n« razpolago, in dajati jim drobne nasvete, stvar organizacije pa ni moja domena« — naju je vljudno odbila. Ko sva se istega dne srečali z načelnico tiskovnega u-rada Zveze za seksualno vzgojo, nama je ta takoj objasnila rezerviranost gospe in trgovine. »Pred leti se je javil neki novinar in prav ista gospa mu je obrazložila delovanje naše zveze. V nekaterih ameriških listih je nato iz. šel članek o delovanju naše zveze, ki pa niti od daleč ni ustrezal niti našim pogledom na stvar, še manj pa je prikazal dejansko nalogo naše zveze. Bilo nam je žalN Nato smo se z načelnico tiskovnega urada pogovorili o vsem. Prijazna na videz skromna, zato pa tem bolj podkovana gospa srednjih let nama je podrobno obrazložila vlogo in namene Zveze za seksualno vzgojo. «Zveza je nastala leta 1933 na iniciativo gospe Elise Ottesen-Jen-sen, ki je vse svoje življenje in vse svoje sile posvetila zvezi. Danes je gospa Ottesen-Jensen predsednica vse zveze. Po poklicu gospa Otteaen-Jen-sen ni zdravnica. Bil« je nekoč novinarka in vprav v svoj»tvu svojega poklica je prihajala v stik z ženskami naše dežele, z njihovimi skrbmi in težavami in od tod se je porodila iniciativa. Za njeno plodno in dolgotrajno de lo so ji pred kratkim dali doktorčki naslov iz zdravstva seveda «honoris causa«. Načelnica tiskovnega urada nama je še povedala, da je zveza lansko leto slavila 25-letnico svojega delovanja, tem v zvezi je bil organiziran tudi kongres, kateremu so prisostvovali delegati sorodnih organizacij z vsega sveta. Ko je nekoliko pomislila, je še rekla: «Zdi se mi da Italija ni bila navzoča. I talija pa je z druge strani prisotna prav tako kot mi mednarodni organizaciji IPPF (International Planned pa renthood Federation). V tej mednarodni organizaciji je I talija zastopana po italijanskem združenju za demografsko vzgojo, ki ima svoj sedež v Milanu.« Načelnica tiskovnega urada je po tej kratki obrazložitvi dodala Se krajše tolmačenje; »...Saj vemo, da imate v Italiji glede tega precejšnje težave verskega zna-čuja.» Nato ml je gospa izročila seznam članic IPPF, v katerem je organiziranih 22 zvez iz prav toliko dežel. Predsed- nica te zveze je neka Američanka, tajnica pa neka Indijka. Med visokimi osebnostmi, ki povsem soglašajo z načrtovanjem demografije, so tudi Pandit Nehru, Cuenlaj in dr. Jošijo Koija, direktor japonskega državnega zavoda za zuravstvo. V neki drugi knjižici, ki mi jo je ista gospa poklonila, beremo; »Uspehi se opažajo predvsem v sindikalnih organizacijah, v političnih organizacijah in v vzgojnih združenjih. Da naša načela sprejemajo s tolikšno dobronamernostjo vprav delavci, se raz' laga predvsem z dejstvom, da je negotovost preštevilnih družin posebno občutena v de-vskem razredu, od tod želja po seksualni vzgoji. Vprav ti, to se pravi delavci, imajo največ razlogov za iskanje pomoči pri kontracep-ijskih sredstvih, da bi omejili nezaželena rojstva, kajti njim ie najteže pomagati si drugače in iskati napotkov in razlag drugje, kjer več stanejo.« Petnajst let po ustanovitvi e švedska zveza za seksual- no vzgojo štela že sto tisoč članov. Njena vloga je bila predvsem propagandnega značaja. Zveza se je obračala na javno mnenje z zahtevo, podkrepljeno z argumenti, po u-strezni reformi in z zahtevo, naj bi se ustanovile posvetovalnice, v katerih naj bi tisoči oseb našli ustrezno razlago. Hkrati pa je poskrbela, da je bil tu ljudem na razpolago statistični material, ki naj bi množicam obrazložil in u-temeljil .pujn«0 referjne. Švedska ima nekaj več kot sedem milijonov . prebivalcev. Njena površina pa je še večja kot površina Italije. Kljub temu je bilo zvezi na tem, da J se število rojstev omeji po želji staršev. V ta namen je organizacija vršila po vsej deželi konference, javne razprave in razne tečaje. Leta 1939 so organizirali tudi potujočo razstavo, od leta 1936 pa zveza izdaja svojo trimesečno revijo, ki nosi naslov ((Seksualni problem«. Revija obsega 24 strani in stane eno švedsko —A—A—O (Nadaljevanje na 5. strani) nja po Afriki, je v svoji re-portaip napisal, da se mu je »črni kontinent« prikazal kot neka velikanska kočija, ki se stalno premika, in s kolesi, ki se premikajo z različno hitrostjo. V tej slikoviti primerjavi je precej resnice. To izhaja iz različnih pogojev življenja v raznih delih afriške celine in raz ličnih potencialnih možnosti gospodarskega in političnega razvoja. Zemljepisna karta kolonialne razdelitve Afrike, ki so jo izdelali na berlinskem kongresu leta 1885, je na tem, da le v nekaj letih spremeni svojo podobo. Na temelju tako imenovanega ((okvirnega zakona« iz leta 1956 je 12 francoskih kolonij v Ekvatorialni in Zapadni Afriki dobilo nov status teritorijev z omejenimi avtonomnimi pravicami. Imenovali so prve krajevne ”la-de s francoskimi guvernerji, ki morajo razpustiti krajevne vlade ali preklicati njihove ukrepe. Hkrati pa se je na politični pozornici pojavilo gibanje, ki je v tem političnem razkosanju videlo tendenco, ki nasprotuje glavnim težnjam po združitvi vseh Afričanov. Mnoge od teh meja delijo le umetno ozemlja drugo od drugega. Te meje je kolonialna u-prava potegnila v nasprotju z bistvenimi zgodovinskimi, gospodarskimi in etničnimi dejstvi. Po drugi plati pa je stranka črnca Boanjija, ministra v Debrejevi vladi, ki je imela več let največji vpliv t Afriki, nastopila proti federalizmu. V nedavno ustanovljeni Francosko-afri-ški skupnosti, ki je nastala po rojstvu pete republike, Boanji vidi uresničenje političnih teženj Afričanov in je nedavno izjavil, da bi se njegova politična kariera mogla sedaj zaključiti. Toda razmere se spreminjajo; Gvineja se je odcepila od Francije in čez nekaj mesecev bi morala dobiti neodvisnost tudi Tog<- in Kamerun, ki sta sedaj pod varuštvom. Nedavno so v glavnem mestu francoskega Sudana, v Bamaku, ustanovili Federacijo Mali. Njeni ustanovitelji (Senegal, Sudan, Dahomej in Gornja Volta) so izbrali to ime Mali po stari črnski državi iz 14. Stoletja, ki- je obstajala na istem področju. To je bil znak, da nastaja nekaj novega. Bogati lastnik plantaž in voditelj sosedne Slonokoščene .obale, Boanji, kateremu je bil že več let zajamčen tudi ministrski stolček v raznih francoskih vladah, je začel kategorično opozarjati, da Federacija Mali pomeni prvi korak k odcepitvi od Francije. V Parizu so ustanovitev Federacije Mali sprejeli najprej zelo hladno, kasneje pa z odkrito nesimipatijo in t dvomom. Toda kljub tem«, aa so voditelji federacije zagotavljali, da sta sodelovanje in prijateljstvo s Frane cijo v okviru nove Franc®. sko-afriške skupnosti ed«n od osnovnih elementov prev grama federalistov, v Paer zu nezaupanje ni izginilo; Spomin na nedavno odcepitev Gvineje je še »elo živ. Kmalu po ustanovitvi Federacije Mali je ▼ Dahomeju in v Gornji Volti prišlo do krajevnih uporov gibanj« verskih voditeljev, ‘ki se potegujejo za «skrajno korektnost« do francoskih oblaeti. V takih pogojih sta ta dva teritorija izstopila iz federacije. Tako se je Federacij« Mali znašla v odločilni krizi. (Nadaljevanje na S. strani). HOROSKOP ZA DANES-- iiiiiinimiiliiiiiiliiii IIIttlllllllltlOIIMIIIIIIIIIIM HllllltllHIIlttlllllllllttlllllll llllllll II ■lllllllllf II lili lili lili llllllllllllllllltlllllllllllllllttlHIIIItllll!1}!1 VATIKAN IN TUJSKI PROMET Iz samostana - Tudi Cerkev se je začela | jih so spremenili cela krila v pečati z gostinstvom in turizmom, in to v vedno večjem obsegu, ker se je izkazalo, da je to dejansko donosen posel, prav posebno za Cerkev, k\ itak uiiva povsod različne privilegije, pa seveda tudi na tem področju. In tako se vedno večje število inozemskih turistov poslužuje ugodnosti tega novega gostinstva, ki u-spešno konkurira privatnemu gostinstvu. Kako pojasniti ta pojav, ki sicer ni navaden? Tajna je predvsem v izredno močni organizaciji, v katero so vključene številne verske ustanove v inozemstvu, zlasti pa zaradi relativno zelo zmei tih cen, ki se za popolno dr 'vno o-skrbo gibljejo od 1600 do 2000 lir. To so prav gotovo za polovico nižje ceng kot sicer v privatnem gostinstvu. Pri tem pa ne gre za to, da bi se odrekli zaslužku, kot bi se moglo zdeti na prvi pogled. Vatikanski knjigovodje so izračunali, da se tudi pri takih cenah račun splača, ker so v teh obratih nastavili osebje, ki dela le za hrano in stanovanje, zanj pa jim ni treba izplačevati prejemkov po sindikalni lestvici. Pa tudi sicer so oproščeni raznih dajatev, kakor na pr. prometnega davka. Poleg tega dobivajo blago s posebnim popustom, kar očitno ni podcenjevati. Podobnih cerkvenih gostinskih ustanov je v Italiji na stotine in morete jih srečat i v najbolj znanih turističnih mestih, kakor so Benetke ali Florenca, jadranska obala ali Campania. Turistično gibanje, ki ga je organizirala in ga vodi Cerkev, se vedno bolj širi. Nekateri so v šali pripomnili, da bo dežela, fci ima največ samostanov v Evropi, v kratkem ostala brez njih. Številni samostani v raznih kra- jevna prenočišča, penzione in hotele. Nedaleč od Rima so neki samostan likvidirali in ga sedaj spreminjajo v hotel, ki bo mogel sprejeti nekaj sto oseb. Likvidacija take cerkve■ | od tistih, ki smatrajo, da ima-ne ustanove se seveda pojas- ijo edini zakonito pravico, da rijuje tudi z verskimi razlo- sc pečajo s takimi posli. In gv tem samostanu naj bi tu ne gre za malenkosti, če ta Očitno je, da samostani, spremenjeni v penzione in hotele, pa naj bo to v majhnih ali velikih mestih, odtegujejo vedno večje število turistov namestili goste, ki bodo prišli na ekumenski koncil, ki Ca je sklical papež in ki bi se moral vršiti čez dve leti. Toda na preureditvi samostana se dela s pospešenim tempom in dela bi morala biti končana že letos, in to iz preprostega razloga, ker je dobro izkoristiti turistično konjunkturo v prihodnjem letu,,ko se bodo v Rimu vršile olimpijske igre. Bitka med navadnimi hoteli rji in lastniki penzionov na tej strani in hutelirji-duhovni-ki na drugi strani, traja že precej časa. Cim bolj se »cerkveno hotelirstvo« širi, tem večji postaja strah in odpor majhnih turističnih obrtnikov. Oni zahtevajo zaščito. To poskušajo doseči s svojo turistično organizacijo in trkajo na mnoga vrata. Pritožujejo sc da se nacionalni svet za turizem — najvišji državni turistični orpan in ustanova, ki bi morala po vseh pravilih pomagati njihovi organizaciji t vseh važnejših vphašanjih — z njimi splpoh ne posvetuje V najboljšem primeru se z njenimi predstavniki sestave enkrat na leto, le voliko, da morejo reči, da so v njenih uradih odložili določeno število predmetov, ki so ie vnaprej obsojeni na »počitek« v arhivskem prahu. To jih r.avaja na razmišljanje o izredni naklonjenosti, s katero se tudi v nacionalnem svetu za turizem gleda na vedno večjo infiltracijo nove turistične sile na važno gospodarsko področje tujskega prome- pomislimo, da ti posli prinašajo letno okrog 350 milijard lir v devizah. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.J Izboljšali boste svoj način dela in s tem dvignili svoj u-gled in zaupanje vase povečali. Vaše naklonjenosti pa ne bedo znali ceniti tisti, ki jih imate najrajši. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte zvedeti, kdo so tisti, ki vas ovirajo pri delu in ki vam želijo slabo. Potem boste nalogo laže speljali do konca. Ne kažite svoje zagre-nienosti do tistih, ki so krivi vaših neuspehov. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vesele vesti, ki vam bodo dvignile dokaj upadlo moralo. Razširite krog znancev in sodelavcev, ker jih boste v kratkem potrebovali. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne iščite prijateljstva pri osebi, ki je preveč zaverovana vase in v svojo sposobnost. Ce prav bi jo znali pritegniti, bi to prijateljstvo ne bilo traj- LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Premalo poznate osebo, ki ji posvečate vso pozornost in svoje zaupanje. Spoznajte jo pobliže in videli boste, da tratite čas. Več pozornosti posvetite raje poslom, ki bi mogli iti bolje. DEVICA (od 22. 8. do 22. S.) Bolj energični bodite in vaša odločnost naj bo usmer-ena proti tisti osebi, ki je kriva sedanjih nesporazumov. Ce se ne boste ravnali tako, bedo vaši sedanji uspehi šli pozlu TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne razburjajte se zaradi enega samega neuspeha, ki niti ni bil neuspeh, pač pa le trenutno zavrta akcija. Več zaupanja vase. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vse karte imate v rokah, ne znate pa jih učinkovito izkoristiti. Vzrok v prevelikih zahtevah in premajhni strokovni sposobnosti. Paziti b bili morali prej. STRELEC (od 23 11. do 20. 12.) Ce boste sedeli le doma, re boste uspeli speljati zadeve do konca. Na pot boste morali in vsestransko vam bo koristilo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ce se boste pravilno obnašali, boste dali nov dokaz, da ste vredni spoštovanja. Dosedanja trma vam je več škodovala kot koristila. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nova poznanstva, ki bi znala postati več kot poznanstva. Ce se mislite odločiti, se odločite čimprej, da ne bo prepozno. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izognite se vsakemu tveganemu poslu in pazite tudi, da ne obljubljate več, kot se od vas lahko pričakuje, ker bo- ste sicer lahko ponovno spoznali, da je dobrota pogosto sirota. 16E si Kaj bi mazali kozarček, kar sem ga nalijte Gorlško-beneški dnevnik Jutri zvečer izredna seja občinskega sveta Vrsta prometnih nesreč Nesmiselne ki spremlja trditve v poročilu urbanistični načrt «Co bi v celoti podredili sestav načrta tej meji, bi to pomenilo, da smo se odpovedali njeni začasnosti» Jutri zvečer bo izredna seja goriškega občinskega sveta. Ker je razprava o urbanističnem načrtu na koncu obsežnega dnevnega reda, ni verjetno, da bodo o njem razpravljali že jutri. Svetovalcem so prejšnji teden razdelili debelo knjigo, v kateri jc poročilo, ki spremlja urbanistični načrt, in tehnične podrobnosti, da bi se z njimi seznanili in s tehtnimi dokazi posegli v razpravo. Zadnji urbanistični načrt za Gorico so izdelali leta 1921. Sedanji predstavniki županstva se še vedno sklicujejo nanj in proglašajo njegove splošne smernice za veljavne tudi v sedanjih razmerah, ko je Gorica stisnjena med državno mejo in Sočo. Ze leta 1921 je bil določen kraj za industrijsko cono, gospodarsko četrt, napravljeni so bili načrti za krožne avtomobilske ceste, predvidevalo se je, da se bo mesto širilo r;a desno stran Soče. Urbanisti so si zastavili načelo, da nimajo namena izdelati načrt, ki bo odmaknjen od resničnosti, ampak ga kar najbolj približati dejanskim potrebam, Ko smo prebirali poročilo, ki spremlja načrt, smo ugotovili celo vrsto trditev, ki kažejo, da predlagatelji niso u-pcštevali dejanskih razmer v Gorici, predvsem pa da niso upoštevali meje, ki ima vsaj tolikšno veljavo pri izdelavi načrta kot Soča. Poglejmo, kaj pravijo v nekem odstavku. ((Urbanistični načrt mora biti izdelan za bližnjo prihodnost (vsaj za 30 let); toda naj bo ta bodočnost še tako blizu, ne moremo izdelati in predložiti urbanističnega načrta, ki ne u-pošteva dejstva, da je ta meja začasna. Ce bi v celoti pod-Tedili sestav načrta tej meji, bi to pomenilo, da smo se odpovedali njeni začasnosti«. Ob čitanju takih trditev se človek nehote vpraša, če so mislili predlagatelji načrta resno, ko so zapisali kaj ta- kega. Lahko bi vedeli, da se I oblastmi onstran meje reše-meja pri vsej svoji «začasno-1 vali vprašanja, ki se tičejo sti« ne bo spremenila. Po določilih mirovne pogodbe bi jo bilo mogoče spremeniti rtjveč za 500 metrov (v obe smeri!) in to v krajih, kjer živi prav malo družin. Ker spada vse to v pristojnost posebne jugoslovansko - italijanske komisije, lahko ugotovimo, da je tako razlaganje e-na izmed tolikšnih anahronističnih trditev občinskih predstavnikov, ki bodo zanjo želi priznanje vse desnice, ker se le-ti ne morejo sprijazniti z dejanskim stanjem. Vse drugače bi se slišalo, če bi zapisali, da bodo sporazumno z urbanističnega razvoja našega mesta. Tako gledanje bi bilo strpno in realistično, kajti med Gorico in Novo Gorico je vedno več skupnih urbanističnih vprašanj, med katerimi prav gotovo ni na zadnjem irestu načrt za cesto Palmanova - Gorica - Ljubljana, ki bi šla, kakor se govori, po czemlju naše občine, če bi se pristojni krogi sporazumeli in )o pričeli graditi. Ali more biti urbanistični r.ačrt s tolikšnimi načelnimi napakami koristen napotek za razvoj našega mesta v prihodnjih treh desetletjih? Avtomobilist iz Trsta do smrti povozil kolesarja Prikolica z 80 stoti mleka se je zvrnila v jare’ Ker mu je počila guma je zavozil s ceste Ob 16. uri se je pripetila na | pokopališče, kjer ga bodo sod-državni cesti št. 56 med križi- ■ ne oblasti pregledale. Promet-ščem pri Madonnini in Ločni- na policija je pridržala avto- kom nesreča, pri kateri je izgubil življenje 61-letni mehanik Massimiliano Macorati iz Ul. Baiamonti št. 22 (ECA). Ko se je Macorati vračal s kolesom iz Ločnika proti Gorici, ga je od zadaj povozil avtomobil fiat 1100, ki ga je vozil 37-letni uradnik Fabio Bandi iz Ul. Settefontane v Trstu, ki se je z družino vračal z izleta v Furlaniji. Ko je hotel prehiteti kolesarja, je ta zavil nekoliko proti središču ceste. Bandi je skušal preprečiti nesrečo, pa mu ni uspelo. Kolesar je bil na mestu mrtev, ker si je prebil lobanjo. Odpeljali so ga v mrtvašnico na tiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitf m iiiniiiTtiiiiiiitiiuiiiiii hi minili iiiiiii ti umitimi im im iiiiiii iiimiimiiiiniimmiimiiiiiiiiiiiiMimiHiiiiiii Izredna sreča se nam je nasmehnila 22,5 milijona lir prejmejo igralci Enalotta iz Gorice Od 37 «dvanajs tkarjev» po vsej državi jih je v Gorici 25 V četrtek na sedežu ENAL izplačilo nagrad V četrtek bo prišel v Gorico generalni direktor Enallot-la za tri Benečije dr. E. Tur-rmi, ki bo na sedežu Enal na Korzu Italia št. 5 izplačal predujme igralcem Enallotta, ki so v prejšnjem tednu napravili skoraj polovico «12», «11» in «10» v vsej državi. Od celotne vsote, ki je bila določena za nagrade v državi — 73 milijonov lir, bo prišlo v Gcrico 22,5 milijona lir. Lepšega velikonočnega darila si srečni dobitniki skoraj niso mogli želeti. Od 37 dvanajstkarjev v državi jih je v Gorici 25 in e-den v Tržiču, 10 je enajstkar-jev in 5i0 desetkarjev. Dva-r.ajstkarji bodo prejeli po 800 tisoč lir, enajstkarji po 100 tisoč lir, desetkarji pa po 12.000 lir. Tolikšno srečo je igralcem prinesel pokrajinski direktor ............................ um.... V nedeljo popoldne na Travniku Ker vozaču ni d povzročil prometn Hudo poškodovan avtomobil Tomšiča iz Sovodenj V nedeljo ob 15. uri sta | prišla na kraj dogodka se zaletela na križišču Ul. Ro ma in Ul. Oberdan avtomobila «fiat 600» in «Lancia Aure-lia». Fiat, ki ga je vozil električar 22-letni Josip Tomšič — z njim se je peljala tudi zaročenka 22-letna Marija Mozetič iz Sovodenj — je prihajal po Ul. Oberdan. Ko se je pripeljal na Travnik, se je vanj zaletela lancia, ki jo je vozil 38-letni industrijec Felice Drossi iz Ul. Silvio Fellico 6, Drossi je takoj pritisnil na zavore, ki pa niso delovale pravilno. Zaletel se je v sprednji levi del fiata in ga močno poškodoval. Tomšič se je potolkel po levi strani prsnega koša, Mozet če-va pa po desnem podlaktu. Odpeljali so ju v bolnišnico in ju obvezali. Ozdravela bosta v petih dneh. Nesrečo je zakrivil voznik lancie, ki ni dal prednosti vozilu, ki je prihajalo z njegove desne strani. Za nesrečo se zanima tudi prometna policija, ki je V soboto ob 24. uri pa sta se na Korzu Italia zaletela motociklist 30-letni Corrado Rossana iz Ul. Pasubio 3 ter motociklist 30-letni mehanik Rodolfo Bednar iz Ul. S. Antonio 22. Prometna policija je ponesrečenca odpeljala v bolnišnico, kjer so prvemu obvezali rane na desnem komolcu, drugemu pa rane na prsnem košu. Rossana bo ozdravel v 10 dneh, Bednar pa v treh. Zelo sta se polomili obe vozili. Vince ga je spravilo v nesrečo 44-letni Guido Fogari iz Ul. Baiamonti se bo moral zdraviti 6 dni, ker je v nedeljo pregloboko pogledal v kozarec. Ko se je vračal domov, je na trgu pred škofijo nerodno padel. V bolnišnici Brigata Pavia so mu ugotovili pretres možganov ter rano nad desnim očesom. Enal dr. Valchi, ki je za 13. deljo. K temu jih je še bolj igranje Enallotta napravil sistem s tremi dvojnimi in tremi trojnimi rezultati na oko-1- 3.000 igralnih listkih, ki so jih razdelili 13 igralnicam v mestu. Kakor vidite, sta po sredi kar dve trinajstici, ki sta prinesli Goričanom tolikšno srečo. Pokrajinski direktor je sistem napravil tudi zaradi tega, ker je Enal za to priliko sklenil razdeliti zmagovalcem avtomobile, televizorje, hladilnike itd. Stave so njemu prinesle slavo, denar pa srečnim kupcem zmagovitih listkov. Vseh imen do sedaj še niso ugotovili, ker so se mnogi podpisali s psevdonimi, ali pa so oddali celo brezimenske igralne listke. V igralnici loterije v Ul. Mazzini št. 12 so ugotovili štiri «12», v baru Boni' v' Ul: TOgkZini in v baru D’Atri ter v Dopolavo-ru SAFOG po tri «12», po dve «12» so ugotovili v kavarni Garibaldi in v baru Marcolina na Korzu Italia št. 9). V kavarni Trieste na trgu pred županstvom je bil igran en listek, na katerem sta dva zmagovita stolpca po «11» in eden za «10», Po ena «12» je tila zadeta tudi v igralnici bara Ferigo v Ul. Roma, v igralnici v Ul. Seminario in v baru Moro v Ul. Duca d’Aosta. Uspeh Delavske zbornice na volitvah v S0LVAY V kemični tovarni SOLVAY so bile volitve notranje komisije. Delavska zbornica je dobila 5 sedežev med delavci, CISL pa enega med delavci in enega med uradniki. UIL se ni predstavila. Vzrok je treba iskati v dejstvu, da so tržiški socialdemokrati izstopili iz stranke in se priključili gibanju MUIS. Glasovali so za Delavsko zbornico, ki je dobila en sedež več, medtem ko je CISL obdržala dva sedeža. Dež preprečil izlete v okolico Rot vsako leto, so Goričani tudi letos delali velike načrte za izlete na velikonočno ne- Odpovedana stavka tekstilcev e dni so sindikalne organi-ije FIOT-CGIL, CISL in j organizirale številna zbo-anja tekstilnih delavcev in avk v državi zaradi stavke, so jo proglasile za 2. april, dikalna zborovanja so bila i pred tekstilno tovarno v Igori, kjer je tajnica FIOT Marija Selič govorila delavkam o stanju v tekstilni industriji in o odklonilnem stališču industrialcev do zahtev sindikalnih organizacij, da bi zboljšali delavske mezde. V soboto zvečer je vsedržavna zveza industrijcev poslala sindikal- nim organizacijam pismo, v katerem določa datum sestanka med sindikalisti in delodajalci, da se pogodijo o spornih vprašanjih. Sindikalne organizacije so na podlagi tega pisma preklicale 24-urno vsedržavno stavko, ki bi morala biti v četrtek 2, aprila. podžgalo lepo vreme, ki je trajalo ves teden. V soboto zvečer so legli pri zvezdnatem nebu, v nedeljo zjutraj pa je na strehe monotono udarjal rrhel dež, ki je uničil vse načrte. Prenehal ni niti za e-no minuto. Izlete v Brda, ki se prav te dni odevajo v ti-seče cvetov, so morali opustiti. Tudi z izleti v Gra-dež, kjer so se najpogumnejši Avstrijci prejšnji teden že kopali, ni bilo nič. Se najbolje je bilo doma pri potici in velikonočnih pirhih. Včeraj so delno prišli na svoj račun. Vreme se je za silo popravilo, tako da so celo kosi, ki so v nedeljo skoraj utihnili, postali boljše volje, se veselo podili med cvetočimi vejami in veselo žvr-goleli. Popoldne je bilo nekaj izletnikov v Brdih, pa tudi na Krasu. Ob Doberdobskem jezeru letos ni bilo izletnikov, kakor se je pričakovalo. Preveč vlažno in hladno, je bilo, da bi imeli voljo posedati po tratah. Dve dragoceni točki za Juventino Juventina je v nedeljo premagala svojega nasprotnika Sguerzija iz Fossalte pri Por-togruaru. Obe ekipi sta na repu lestvice in kandidata, da izpadeta iz prvenstva. Zaradi tega lahko razumemo tremo, s katero so šli igralci na igrišče. Juventina je imela proti sebi igrišče, ki je bilo zelo slabo in razmočeno od dežja, in navijače. Kljub temu je zabila prvi gol s Pe-richem že v 21. minuti prvega polčasa. V drugem polčasu (3. minuta) so domačini izenačili, pet minut pred koncem pa je Cocco zabil zmagoviti gol. Igra je bila prej vse drugo kot lepa in na tehnični višini. Na blatnem igrišču igralci niso mogli prikazali tistega, kar znajo. Vse akcije so bile bolj plod sreče in naključja kot znanja. Juvent na se je vrnila domov z dvema točkama, kar je izreden dogodek. Kaj takega se v Standre-žu ni dogodilo že zelo dolgo. Juventina si je z zmago popravila položaj na lestvici. Zadnje mesto s 16 točkami si deli s Sguerzijem. Na tretjem mestu od zadaj je Azza-nese, ki ima 19 točk, Mania-go pa jih ima 20. Prihodnjo nedeljo 5. aprila bo imela Juventina v gosteh Casarso, ki je z 2« točkami na zgornji polovici lestvice. Sguerzi pa bo igral v Moši proti tamkajšnji ekipi, ki je enakovredna Casarsi. Obe moštvi, ki sta na koncu lestvice, imata torej skoraj enakovredna nasprotnika. Od nedeljskih tekem so odvisne spremembe na zadnjem delu lestvice in kakšen bo bodoči plasma Ju-ventine, ki je imela vsaj do sedaj dolgo časa nehvaležno mesto na repu lestvice. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Strast pod bresti*, S. Loren, A. Perkins, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: »Postava«, G. Lollobngiha, Y. Montand, VITTORIA. 17.00: »Meč in križ*, Ivonne De Carlo, M. Serato, v barvah. CENTRALE. 17.00: »General obupancev«, B. Keith, M. Dean. MODERNO. 17.00: «Beg v močvirje«, S. Cochran. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106, tel. 31-51. mobil, ki bo na razpolago sod ni policiji. Na državni cesti Mariano-Videm sta se pripetili okoli poldne dve nesreči. Ob 11,45 je počila zadnja leva guma avtomobilu 600 alpinca Giu-seppa Visintina iz Trbiža. Vozilo se je najprej zaletelo v obcestni kamen, potem v drevo, od tam pa je zapeljalo v jarek. Poškodovala se je samo 27-letna Carla Roc iz Vidma, ki je bila v avtomobilu. Potolkla se je po rami in po nogah. O-zdravela bo v 15 dneh. Ob 12,55 pa se je odklopila prikolica tovornika, ki je last Konzorcija furlanskih mlekarn iz Vidma. Zapeljala je s ceste in se razbila. V njej je bilo okoli 80 stotov mleka, ki se je razlilo po jarku. Človeških žrtev ni bilo. Še danes čas za prijavo dohodkov Danes je nepreklicno zadnji dan za prijavo dohodkov. Davkarija v Ul. Vittorio Veneto je do sedaj prejela okoli 5.500 prijav, manjka jih še vedno okoli 3.300. Danes bo urad odprt od 8. do 14. ure in od 1L ure do 20. ure. Nesreča gospodinje V nedeljo ob 11. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 76-letno gospodinjo Marijo Bregant. Zena, ki je padla na dvorišču pred hišo, si je zlomila desno, ramo. Ostala je v bolnišnici, da jo bodo rentge-nizirali. Še o odpustih v Felszegy Ze 20. marca je prišlo na uradu za delo do ponovnih pogajanj med predstavniki ladjedelnice Felszegi in sindikalnimi predstavniki o odpustu 280 delavcev. Na tem sestanku je urad za delo predložil štiri točke, ki naj bi jih i.ajprej proučili in bi šele nato govorili o odpustih. Tako je urad za delo predlagal, da bi bilo treba proučiti osebni položaj vsakega delavca, ki naj bi bil odpuščen, in ugotoviti, če ima postranski zaslužek, če ima otroke in podobno. Proučiti bi bilo treba tudi položaj vajencev, zlasti če imajo že zadostno delovno dobo, da lahko dosežejo kvalifikacijo. Za odpuščene delavce pa bi morali zagotoviti, da jih bo podjetje ponovno sprejelo na delo, čim bo imelo dovolj naročil. Končno se je zadnji predlog urada za delo nanašal še na pregled in proučitev nadurnega dela in dela, ki ga opravljajo zunanja podjetja. Tako predstavniki podjetja kot sindikalisti so pristali, da se pogajanja nadaljujejo na osnovi tega kompromisnega predloga urada za delo. Vendar pa je od tega sklepa minilo že dovolj časa in do novega sestanka še vedno ni prišlo. V tej zvezi ugotavljajo sindikalni predstavniki FIOM -CGIL, da so odpusti v ladjedelnici v resnici neupravičeni in da bi do odpustov sploh ne smelo priti. Kot dokaz navajajo prav dejstvo, da še sedaj, ko je že suspendiranih z dela 243 delavcev, opravljajo v podjetju dnevno tudi do 500 nadur in da so opravili v zadnjem tednu okoli 4800 nadur. To pomeni, da hoče podjetje ravnati po najbolj grobih , kapitalističnih načelih čim večjega dobička in da jim odpuščeni delavci niso prav nič mar. Ze preprost račun pove, da bi bilo v primeru ukinitve nadurnega dela sedaj v podjetju dela za več kot 100 delavcev, ki so jih izločili iz proizvodnje. Po vsej verjetnosti prav zadnji predlog urada za delo ne ugaja vodstvu podjetja, ki bi se hotelo z zavlačevanjem izogniti razpravljanju o nadurnem delu, medtem ko je že suspendiralo 243 delavcev in jih torej praktično že izločilo iz podjetja, čeprav uradno še riso odpuščeni. V zvezi s položajem tega podjetja je treba tudi ugotoviti, da ni prišlo do potrebne enotnosti in dovolj odločne akcije tako s strani notranjega odbora kot tudi sindikalnih organizacij, kar zlasti velja za Delavsko zbornico, ki se izogiba odločnejšemu nastopu. Ne vemo, kje tiče razlogi in nam je samo znano, da je FIOM že predlagala skupno razpravo, kjer naj bi sprejeli konkretne sklepe. Na vsak način pa ni dvoma, da ta pasivnost samo koristi delodajalcu in mu omogoča, da TEMPERATUHA V NEDELJO V nedeljo je bila najvišja temperatura 11,5 stopinje ob 11.10, najnižja 7,4 stopinje ob 5. uri. Vlage 95 odstotkov, dežja pa je padlo 19,2 milimetra.! počne, kar hoče. lllltlllllllllMIIIIIItUIIIIMlIftllllHIIIIIIMIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlllimiflllllllllimillllt jz koprskega okraja Pri pobegu £ez mejo je izgubil življenje Namesto, da bi se legitimiral je napadel miličnika, ki ga je v samoobrambi ustrelil V soboto je službujoči miličnik Ernest Lešnik ustavil v Škofijah pred cesto, ki se odcepi na Plavje, dva moška in ženo z otrokom ter jih hotel ligitimirati. Na poziv miličnika, naj pokažejo legitima. cije, so vsi začeli bežati proti Plavjam. Miličnik je skočil za njimi, vendar jih je v temi (bilo je okrog 20. ure) izgubil iz vida. Na cesti od Plavi j proti ško. fijskemu pokopališču je dohitel ženo Stano Mamič, staro 25 let, jo prijel in jo vodil nazaj v Škofije. Med potjo mu je nenadoma skočil za vrat izza cestne ograje mož Stane Mamič ter ga napadel. Začela sta se prerivati in to je trajalo več ko četrt ure. Med prerivanjem je Mamič vpil na miličnika med drugim tudi «u. bit ču te». V svojo obrambo je miličnik ustrelil v Mamiča in ga zadel v desno ramo. Kljub temu pa ni hotel Mamič odnehati in je kljub lah- ki rani spet napadel miličnika. Tedaj je miličnik še en- kiat ustrelil in ga zadel v glavo. Mamič je rani podlegel. Zeno Stano Mamič z otrokom so odpeljali v Koper na zaslišanje, vendar pa ni hotela povedati ničesar o dru- gem moškem, ki je bil z njimi. Zvedelo se je, da je po- kojni Mamič že v maju leta 1958 pobegnil čez mejo in se nato decembra istega leta vr-ril. Vendar pa ni bil zaradi tega kaznovan, pač pa se je zepet zaposlil. V soboto je ho. tel zopet čez mejo, kar pa se mu ni posrečilo. Pri njem so našli začasno begunsko izkaznico taborišča pri Sv. Soboti v Trstu in begunsko dovoljenje francoskih oblasti. Zanimivo je, da je bil Mamič po povratku iz inozemstva zopet zaposlen v svojem kraju Livno v Bosni. Tudi brat pokojnika je že od februarja letos v inozemstvu, kamor je zbežal brez dovoljenja. Kine predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro barvni film: S Zakon močnejšega » Igrajo: GLENN FORD, SHIRLEY MAC LAINE Danes seja pokrajinskega sveta Glavna načela novega praviton za uslužbence pokrajinske up^- .- -—i 1 ------------ 111 1 1 Pravilnik urejuje položaj uslužbencev 21 pokrajinskih usiunoVj^ jinskem svetu b0 pokazala dinsko igro j_i— ; ca ie kritika »« .n,rfg Danes zvečer bo zopet seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo med drugim obravnavali vprašanje nakupa zemljišča za gradnjo novega poslopja pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. Na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je bila 23. marca so začeli razpravo o novem or-ganičnem pravilniku za pokrajinsko osebje. Ta pravilnik je zelo obsežen, saj šteje 170 členov na 85 straneh dodanih pa mu je še 9 prilog. Na pretekli seji so odobrili komaj 13 členov. Pravilnik predvideva 21 u-stanov, uradov in odsekov, v katerih je zaposlenih 290 u-službencev. Uslužbenci se delijo v štiri skupine, in sicei funkcionarje, uradnike višje kategorije, izvršno osebje in pomožno osebje. Uradi in odseki so: generalno tajništvo, upravni odsek, računovodski odsek, odsek javnih del, mi-krografski in zdravstveni odsek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, u-pravni uradi umobolnice, u-pravni uradi pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija, upravni uradi ustanove za matere in otroke, upravni u-radi gasilcev, pokrajinski inštitut za pomov materem in otrokom, vrtec in šola v »Vili Giulia«, osnovna šola za gluhoneme, zdravniški pedagoški inštitut, tajništvo tehničnega inštituta *L. da Vinci«, tajništvo liceja «G. Oberdan«, tajništvo navtičnega inštituta, tajništvo slovenske trgovske akademije, tajništvo slovenske realne gimnazije, pokrajinski inštitut «Sergio Laghi« in državni konservatorij «G Tartini«. Pravilniku je dodan tudi uvod, ki pravi, da je nova pokrajinska uprava že takoj od vsega početka sklenila, da bo izvedla popolno reformo or-ganičnega pravilnika pokrajinskih uradov in ustanov ter razširila sestav njihovega o-sebja, upoštevajoč pri tem dvojne zahteve. Po eni strani sedanji pravilnik, ki se oslanja na zastarele kriterije kljub raznim popravkom in spopolnitvam, ne ustreza več sedanjim funkcionalnim potrebam pokrajine. Zato je postalo nujno, da se ustvari novo juridično orodje, ki bo zagotavljalo uspešnejše izvajanje nalog, poverjenih o-sebju in uradom, ter ki bo pravično vskladilo potrebe pokrajinskih ustanov s pravicami in dolžnostmi uslužbencev. Po drugi strani pa je potrebna korenita revizija or-ganične strukture staležev in hierarhične lestvice bodisi glede splošne reorganizacije u-radov bodisi glede uvrstitve v stalne staleže začasnega o-sebja, ki so ga sproti zaposlovali za kritje naraščajočih po-treh pokrajinskih ustanov. Te potrebe in naloge so naraščale z normalizacijo krajevnega položaja in zaradi vedno novih specifičnih in odgovornih nalog, ki so bile poverjene pokrajinski upravi in njenim ustanovam. Temu je treba še dodati potrebe, ki so nastaje z novimi izvoljenimi organi. Začasno osebje, ki je sedaj v službi, ustreza trajnim nalogam za redno poslovanje u-stanov, zaradi česar je postalo nujno in neogibno, da se u-vrsti v stalež, tako da se dokončno uredijo razne službe ter da se uslužbencem zagotovi stalna služba, s čimer se tudi poveča riTThova delovna storilnost. Objava zakonov o pooblastilih dne II. januarja 1956, in sicer zakona št. 16. o ureditvi kariere državnih uslužbencev, zakona št. 17. o statusu civilnih državnih uradnikov in zakona št. 19. o poenotenju plačnih prejemkov je nudila pokrajini priliko, da dokončno in ugodno uredi položaj svojih uslužbencev, upoštevajoč omenjena načela. Pokrajinska uprava je bila prepričana, da ureditev italeža krajevnih uslužbencev, ki bi se ravnala po ureditvi vprašanja državnih uslužbencev, ne bi škodila avtonomiji obnovljenih demokratičnih uprav ter bi bila nasprotno v korist u-stanovam in njihovim uslužbencem. V korist ustanovam, ker bo stalež rešil juridična in ekonomska vprašanja ter zahteve uslužbencev in bodo zato imele ustanove na razpolago bolj kvalificirane, sposobne in odgovorne elemente. V korist uslužbencem, ker bodo zaščiteni pred samovoljo, ker bodo imeli večje zaupanje v svoje delo in bodo zato bolje sodelovali z upravo in tudi najbolje služili skupnosti. Pokrajinski odbor tudi poudarja v uvodu k pravilniku, da je upošteval demokratična načela ustave glede javnih služb ter omenjene pooblaščene zakone. Hkrati pa je ohranil nekatere norme starega pravilnika, ki jih je imel za najbolj ustrezne interesom in pridobitvam, ki so jih dosegli uslužbenci. Seveda je imel odbor pri tem v vidu tudi čim uspešnejše delovanje u-radov in ustanov, skladno z novimi normami. To so glavna načela, ki so vodila pokrajino pri sestavi pravilnika. Diskusija v pokra- njegove dobre in slabe strani. Vsekakor je uvrstitev začasnih uslužbencev v stalež pozitivna, saj so nestalni uslužbenci vedno predstavljali ra-kevo rano vseh uradov in u-stanov, od krajevnih do državnih. . «»----- Gostovanje SNG v Kopru se je razila. Francoski ^ potmI** zavore, a .joka. čiti trčenja v sji M1?.f£ VaVtom M z rešilnim a „ bolnišnico, j,,, prognozo okre j, 20 dneh spreje« škem oddelku, Danes, jutri in v sredo bo gostovalo v Kopru in ostalih krajih ob morju SNG iz Trsta, ki bo uprizorilo dvoje del, in -icer za mladino, mladinsko igro Pepelka, režija Jožko Lu-keš ter dramo Madeži na Soncu v režiji Jožeta Babiča. Zanimanje je predvsem za mla- Koprs^!? Nedaleč od ‘•““pito * št. 60 je 3-letn‘ sei«l stekel Prek0,jjetnefa £ presenetil juuW* skega državljana A. masa iz Auch , (. $ avtom vozu P jM Francoz V nedeljo in včeraj na j Nekaj prometnih 1&. brez hujših posle »e* *°* Ker je bil v nedeljo in včeraj večji pI? ffl n«1® no, vreme pa slabo, je bilo tudi na KoPr8 metnih nesreč, vendar pa brez hujših P08 k. i S ceste Škofije—Koper je nekaj sto ®. ske hiše zletel s svojim avtom Sergij p°dr* .d Milj. Vozil je naglo, po lažjem ovinku zletel v 2 m globok odtočni kanal. Fontano^ v Koper, avto pa se je med robom ceste^ nalom, ki je oddaljen od ceste približno in obrnil v smeri proti Škofijam ter * saInO8 Fontanot je imel precej sreče, saj se je nil, avtomobil pa ni dosti poškodovan. Na isti cesti, in sicer pred zadružni kih, j« nekaj ur pozneje Jože Pintar i1 pi P j< svojim avtomobilom prehiteti avtobus. V čenje z vozilom, ki je prihajalo z arad‘f!V pritisnil na zavore, pa ni nič pomagalo * »a Da ne bi trčil v avtobus, je močno kre Pa -j tel s ceste. Ko mu je zanašalo avto p° poN^.j * letno Jeleno Kralj iz Bertokov, ki »e d* in dobila lažji pretres možganov; kaže P ’ ^ ga in da bo okrevala v osmih dneh. Včeraj ob 9. pa je bil na cesti l>^f lo pravi karambol in bi bilo lahko ve t* J cesh »-S.fi večje žrtve preprečilo prav drevo ob ., peljal avtobus SAP-Turist biro iz kj®/* _ Franc Manfreda iz Pirana. Ko je avtob^,, ceste iz Izole in je zavijal na glavno mo po glavni cesti iz Kopra z avtom ; je trčil v prednji del avtobusa, ta P* Tfi desno in.trčil ter izruval drevo. Tu J.jj0 cer bi se prav gotovo prevrnil in bi .j l>** -K *■ Žrtev. Šoferju avtobusa se ni zgodilo .^e niki v avtobusu pa so se le dva ali|kI1 1 po obrazu. Skoda na vozilih pa je vel* ša škoda na avtobusu nad 800.000 dih*"' »Lancia« pa nad 400.000 dinarjev. Jožef Švejk jjj^O > ;rT«li raI!fn° tako pogosto 'tovliH *®a\kan-ekspresi«, M, .ln Potniški vlaki is fc j.*^* v Sontilju. Prvo ;i ,oko^° 1#to po vojni, Vtisi jugoslovanskega časnikarja v Pragi iz tudi po 'Se«. J*®?1 tm^a ali ^ kakšen Je tkihcL* i! V oken' so bile lesene Vrat* i. mest0 šip, skozi Wi»v» ilt*n°’ električna narobno Pokvarjena in Sj,1!..,**. 3* tako peljal 0 Nniii ,!3* na morje Ceh Sl V na- V Spil)u Je Pre- 1 ih.. . a«i Vagon — bil je > eden h VagMl ~ bil je ® ker i g**a razreda — Momijj' Odevalo, je skozi. *Pljie* v fj?0, nesl° drobne '*P jic. „ j , nes)0 drobne ^ Sili. I *?dMek. Nekje od ’ oddelekr° Mariboru stopi W, ‘»Prodnik in zah-»U j0 r*“a Vozovnico. Ta #ek»i ’1 sprevodnik jo %, d. V. _°gl*duje in ko *’ !> treti' V020vn‘ca veljav- «1 „ vozov ’ Ceh pa se Pelie Serij razredu, mu pravi: % c,jJ Vl morate doplača-t> je j ga ®i razumel in '* je V • razumel in ii{ S. začudeno gledal: .1« kritim Ž^7.1?cngledal mož« v ' \veni 5 P*štolami ob ih 1 l. ^^°kah Vi so j. , * .str°i- 'ta te?jaita. Pregled, it Deli*v »t» ta pregled. v»tn!* Preko opoldneva za-* ok*' K«r If61* Bamo dva tflj» aiish ua?mehnil sem C L S dol«o bi r,')» n» *g. d- bi na . b'eksn- er zapeljal tpt^i vLnS- s Jestimi ali 5 ‘i0 n "1' * katerimi V, taj<\ 8 takimi da. bi ob njih ?fi8v*jk , bi ' »hVatpo limrdeva1-' lf|j.»« pa : vsavL° Pa za8ledite Ššs ?k T0^ koraku: to-Jvm1'1* o tem iePetajoča blodeč ' te Jadran S«! s‘«ji ln če Crikve-5e Pri nas S ne^^iiho °^eno pot°- Ni , ^otemr.’ ■ pn nas ,\»-uiih č„-.In ne amemo I Xn .Jih čfto ne araemo V4akih in p,rv pa se { A Sbra" Podobnih S ? Vpr LPOdobnib «za- za8tavljajo. N»vu 8e mi a blvanja na i,’\ .uradna u *deI°' da % d*‘o. i>!a 1' Si- p-,, ta le Si- V>'huje 0‘e žo v,i ti ■ilmJji ‘ " sim simpa- * Par^ »H »ta nk ?A,v°iih drtmesti ^ V n°goč-- “btenjeni m, V Švejkovi gostilni . ^ «fP|i vij^npra bojištu imajo ni steni obešenega cesarja Fraaca Joiega, salon, «Sava-jevd», slivovko (Made in Ck-hoslovakia), Ladove karikature Svejka in lene nat^kaf-)«. »«f,or ni. ? > on»enjeni me- UO’ da’ med dru*>m da U‘uglni SKo^^.roPorterji Ch S'* av? f dela i>°sko°T,m r vNi ?*beo*k lom°bili na cHikPk»j d Metropole »juda. ^>ihnp»reče “nrubrik0 V 0bie.' k*r le » . neig0' dt»a nos n« v„ avt°mobil- ^ 0Aa'>b*,> . avaku ne- (>.*«hJk*'h npro-s.tov nameščenec. Orlando se je javil policiji in izjavil, da je proti Simonettiju streljal v silobranu. Dva meseca nato je »PUpetta« Maresca na istem Corsu Novara poklicala k svojemu avtomobilu E-sposita, ki ga je ona smatrala za mandanta. V avtomobilu se je nahajal tudi njen 16-letni brat Ciro. Nastalo je streljanje in »Totonno 'e pomigliano« je bil tako hudo ranjen, da je umrl, ko so ga prepeljali v bolnišnico. Ciro Maresca, ki je skupno s sestro obdolžen umora, je pobegnil. «Pupetta» Maresca je takrat zbežala peš in ko se je iznebila revolverja (ki so ga pozneje našli v veži neke zgradbe), se je zatekla v Piemont k Immacolati Martina, kjer so jo kasneje aretirali. Tudi Martino so pozneje aretirali pod obtožbo, da je obtoženki pomagala. Šofer Nicola Vistocco, ki je vozil avtomobil, na katerem sta bila »Pupetta« Maresca in njen brat Ciro, ko je prišlo do u-mora Esposita, in ki so ga aretirali takoj po dogodku, je bil izpuščen že med preiskavo. Razprava S‘č bo vršila ves april, ker je treba razčistiti vrsto okoliščin. Zaslišali bodo okrog 80 prič. Znano je, da je imel režiser Rosi in producent Cristal-di opravka s sodnimi oblastmi pred predvajanjem filma »Izziv« («La sfida«), v kate rem je obdelan motiv, ki v mnogočem spominja na dogodke, zaradi katerih bo. sedaj proces. Predvajanje so preprečevali odvetniki, ki 50 zastopali Maresca. Potem pa se j« vendar vse tako uredilo, da se je film lahko prikazoval. Tudi razvoj zdravilišč za živčne bolezni gre paralelno z razvojem industrije in z več ali manj intenzivnim tempom življenja. Toda v zdravilišču končajo le resni primeri, ko je nemirnost zadobila nedvomen značaj prave mentalne bolezni. Vsi so lahko nemirni, ta več drugi manj, toda obstaja primer patološkega nemira, ki pojavlja v obliki potenja, bledosti, srčnega trzanja in psihičnih motenj: absurne bojazni, pogrešna prepričanja, ki jih bolnik smatra za realna, čemur sledi melanholija, ki se more včasih končati s samo- Vzroke za vse to je treba predvsem iskati v tempu modernega organiziranega življenja, in glede tega se vsi stri njajo; toda kar zadeva zdravniško plat, so razlike znatne: tako imenovana organicistična smer je naklonjena domnevi, da gre pri tem pretežno za zastrupitev (disfunkcija endokrinih žlez in žlez, ki urejujejo presnavljanje), medtem ko je paihogenetična smer naklonjena notranjim psihičnim zdravijo predvsem telo, drugi pa vrtajo v zavesti in podzavesti bolnika in iščejo duševne motnje, ki jih je treba odstraniti. Te dve smeri bodo proučili v obsežni diskusiji na tem kongresu,. med katerim bodo proučili tudi razne terapev-tične sisteme in sredstva, med temi tudi tako imenovana »pomirjevalna sredstva«, ki so jih nedavno uvedli pri zdravljenju nemirnosti. Mati in oče ugrabitelja lastnih otrok PARIZ, 30. — Švicarski milijarder, 40-letrii Rene Lang, je v središču hrupnega dogodka, ki je včeraj povzročil poseg newyorške policije. Njegova prva žena, gospa Marion Roth-stein, ki prebiva v New Yoi> ku, ga je namreč obdolžila, da je ugrabil mlajšega sina, 7-letnega Francisa. Newyorška policija je včeraj izdala za njim tiralico, da bi se o zadevi izreklo sodišče. Langu pa je dspelo odpotovati z letalom skupno s Francisom in svojo drugo ženo in danes zjutraj so prispeli na letališče Orly na poti v Zuerich. Vse to je posledica milijarderjeve razporoke.pri čemermu je švicarsko zvezno sodišče zaupalo v varstvo tudi oba sinova, Francisa in 10-letnega Ge-ralda Emila. To razsodbo je potrdilo tudi prizivno sodišče, toda gospa Rothstein — tako je izjavil Lang ob svojem prihodu v Pariz — je izkoristila njegovo poročno potovanje r Florido z njegovo drugo ženo, odšla je v Zuerich in odvedla oba otroka v New York, kjer ju je ameriško sodišče izročilo njej v varstvo. Lang je tudi izjavil, da se bo čez 14 dni vrnil v ZDA in odvedel tudi Seksualna vzgoja na Švedskem (Nadaljevanje s 3. strani) krono, to se pravi približno 120 lir. Značaj revije pa ni preveč poljuden, pač pa bolj strokoven, bolj znanstven. Čeprav imamo opravka s kulturno zelo razvito deželo, ni Zveza za seksualno vzgojo imela lahkega dela. Ne gre tu za ovire starokopitne vzgoje ali za ovire verskega značaja, kot bi bilo pri nas, pač pa je zveza naletela na ovire pri samih oblasteh, posebno ko je jlo za uzakonitev splava v določenih težjih in socialno priporočljivih primerih. Ko zvezi rji bilo druge poti, je organizirala protestno akcijo ministrstvu za sodstvo, pri kateri je sodelovalo 254 tisoč 210 oseb po najrazličnejših organizacijah. Pozneje pa je zveza svoj vpliv tako u-veljavila, da se tudi vlada pogosto zateka k njej po razne statistične podatke in tudi glede njenega stališča v raznih vprašanjih, ki se tiee-io Ve problematike. Lansko leto je zveza imela svoj kongres in ob tej priložnosti obnovila svoj program iz leta 1934. Program obsega osem točk. Med temi je tudi zahteva po obvezni seksualni vzgoji v vseh šolah, kjer naj bi ta prednost poučevale posebej strokovno usposobljene učne moči. Resnici na ljubo je ta točka v programu povečini že Izvedena in to že dlje časa, vendar zveza vztraja na tem, da bi postala splošna in dokončna. Nadalje zveza zahteva boljšo socialno vzgojo, socialne reforme v zvezi z »načrtovanjem družine«, to se pravi kontrolo spočetij in najvišje spoštovanje materinstva. Čeprav deluje zveza že 25 let in je v tem. času žela že velike uspehe, je njen obstoj po mnenju vod-sta še vedno nujnp potreben. činiteljem. Prvi proučujejo in drugega otroka - -V, ’ i V : ras Pupetta Maresca s sinčkom v zaporu Veliko bi se dalo še govoriti o tem, toda dejstvo je, da je Zveza za seksualno vzgojo na Švedskem značilen izraz socialno in gospodarsko zelo razvite dežele, česar si pri nas niti zamisliti ne moremo, kajti pri nas so še vedno v veljavi številni negativni predsodki in pa družbeno stanje, ki kot nalašč sili vprav v o-bratno smer. Elisabeth Taylor in Eddic Eisher LAS VEGAS (Nevada), 30. — Elisabeth Taylor ln Eddie Fischer sta prišla sinoči skupaj v Las Vegas. Takoj po prihodu ata se ločila in jima je tako uspelo ogniti se množici radovednežev, ki so čakali na postaji Medtem ko je Eli-aabeth Taylor v spremstvu svojih treh sinov in vzgojiteljice dospela na posestvo,, ki ga j* najela v »Rajski dolini«, je šel Eddie Fisher v hotel «Tropicana», kjer je najel sobo za mesec dni. Fisher je novinarjem odklonil odgovor na vprašanje, če je njegov namen poročiti se z igralko v času svojega bivanja v Las Vegasu. Omejil se je na kratek odgovor: »Miša Taylor je prišla na oddih, jaz pa sem prišel delat.« Elisabeth Taylor ni hotela sprejeti novinarjev. Vhod na posestvo, ki je komaj pet minut od hotela «Tropicana«, je pod strogim nadzorstvom velikega in krepkega čuvaja. Mihail Šolohov v Rimu Sovjetski pisatelj Solo-hov je prispel z družino v Rim na obisk. Povabilo ga je Društvo Ita-lija-ZSSR. golohov se je nastanil pri sovjetskem veleposlaniku Kozirevu. Kljub dežju je prvi dan svojega bivanja v Rimu posvetil obisku spomenikov in starega Rima. Spremljala sta ga neki svetnik veleposlaništva in pa kulturni ataše. V Rimu bo ostal še dva dni, nakar bo šel na obisk v južnoitalijanska mesta. Potem se bo z družino vrnil v Rim in bo kar od tu odpotoval nazaj v SZ. Umri je pesnik Elpidio Jenco Po dolgi bolezni je umrl pesnik Elpidio Jenco, ki se je rodil pred 66 leti pri Neaplju. 2e 30 let je živel v Viareg-giu; poučeval je na srednjih šolah in se udeleževal kulturnega življenja. Od početka ustanove za podeljevanje literarnih nagrad »Viareg-gio» je bil član razsodišča. Poleg mnogih lastnih pesmi je zapustil številne prevode Žepar si je izbral kvestorja Neroden objekt si je izbral Alfio Leonardi iz Messine, ko je hotel svojo žeparski, umetnost ponovno preskusiti prav na messinskem — kvestorju. Bilo je pri maši v neki messinski ceravi, ko je kvestor Ribizzi začutil, da se neka roka mota okoli njegovega hlačnega žepa na zadnji strani. Kvestor ne bi bil kvestor, če se ne bi najprej delal, kot da ničesar ne opazi. Toda ob primen nem trenutku je žeparja zagrabil za roko. V tem pogledu se pa vendar kvestor ni dovolj izkazal, kajti žeparju je u-spelo, da se mu je iz-piuznil in zbežal iz cerkve. Toda s pomočjo nekega agenta v civilu je kvestorju le uspelo žeparja ujeti. Ko sta ga odpeljala na bližnji komisariat, se je ugotovilo, da je še mladi mož komaj pred kratkim prišel iz zapora, kjer je sedel zaradi žeparstva. Ligurske jagode za princa Akihita L. 1999 moški brez pleš in ženske z lasuljami Iz Arenzana, majhnega ligurskega mesteca, bodo 8. aprila odposlali košaro jagod v Tokio. Z jagodami naj bi se posladkali svatje na ženitova-nju japonskega prestolonaslednika z gospodično Sodo. Neki poljedelec iz Arenzana je pripravil košaro na poseben način, tako da se bodo jagode ohranile sveže. V Tokio bodo jagode prispele po 36 urah. Arenzano je znan po svojih jagodah. Do, 1. 1999 bo znanost gotovo našla sredstvo, da se pri moških odpravi pleša. To je napovedal predsednik angleških brivcev J. Maclaren Thompson, ,ko je govoril na letnem kongresu brivske zveze v ■ Yarmouthu. Glede žensk je izrekel prepričanje, da bodo nosile lasulje vseh barv, kakršno obleko bodo pač oblekle. Te lasulje bodo n. pr. tudi zelene, rumene ali modre. Zlata doba lasulje se šele pričenja, je dejal predsednik brivcev, za kar so mu zborovalci burno ploskali v lepem prepričanju, da jih čaka obilno •delo in lepši zaslužek. Po mitenju predsednika pa bodo L 1999 vsi ljudje nosili kratke lase zaradi vsemirskih čelad. Od teh napovedi, ki so še oddaljena pesem bodočnosti, pa se je Maclaren vrnil bolj k zemeljskim zadevam: pozval je angleške brivce, naj ne preveč nižajo cen in naj se bore proti brezposelnosti. L PRIMORSKI DNEVNIK 6 — 31. m»r« A LIGA Rezultati *Bari-Alessandria 1-1 'Fiorentina-Padova 1-» •Genoa-Sampdoria M 'Lanerossi-luter 2-1 •Miian-Juventus 1-1 *Roma-Napoli S-« Udinese-*Spal 1-t •Tal. Torino-Lazio 1-1 •Triestina-Bologna 3-2 Lestvica Fiorentina 25 16 7 2 75 24 39 Milan 25 15 1 2 61 26 31 Juventus 25 13 1 4 56 33 34 Inter 25 14 5 6 57 32 33 Lanerossi 25 12 5 1 31 32 25 Sampdoria 25 1» S » 34 36 21 Bologna 25 S » • 36 34 25 Napoli 25 6 13 6 26 3S 25 Padova 25 * 6 16 36 31 24 Roma 25 S S t 41 33 24 Lazio 25 S 6 U 31 42 22 Genoa 25 7 S 16 31 43 22 Bari 25 6 1 U 25 41 2« Spal 25 S S 12 21 36 11 Triestina 25 5 1 12 21 43 1* Udinese 25 4 t 12 21 47 17 Alessandria 25 4 5 12 22 47 17 Tal. Torino 25 4 9 12 26 53 17 TEKME 5.4.59 Alessandria-Lanerossi, Bolo. gna-Fiorentina, Sampdoria-In-ter, Juventus-Bari, Lazio-Trie-stina, Milan-Roma, Napoli-Tal. Torino, Padova-Spal, Udinese-Genoa. B LIGA Rezultati 2-1 1-1 1-t •Atalanta-Venezia •Cagliari-Messina •Como-Lecco Vigevano-*Marzotto •Novara-Zenit Modena 2-1 •Parma-Catania 2-1 •Prato-Sambenedettese 1-d •Verona-Palermo 2-1 •Taranto-Reggiana Id •Simmenthal-Brescia — Lestvica Atalanta 25 13 U 4 47 22 37 Palermo 2S 14 6 6 36 22 36 Lecco 25 12 11 5 36 36 15 'Cagliari 25 12 1» 6 46 37 34 Reggiana 25 13 7 S 35 25 33 Novara 25 12 S 6 46 35 32 S. Monza 27 16 9 6 26 22 29 Marzotto 25 16 5 9 16 19 29 Verona 25 U 7 16 36 31 29 Venezia 25 11 7 16 34 32 29 Como 25 12 S 11 36 32 29 Taranto 25 5 12 5 25 25 25 Messina 25 16 S 16 37 31 25 Brescia 25 6 U 6 36 25 27 Parma 25 5 5 U 32 47 25 Z. Modena 25 5 5 11 23 33 25 Catania 25 S 12 U 27 31 22 Sambened. 25 2 17 9 21 35 21 Vigevano 25 6 S 16 17 35 1» Prato 25 3 A 19 16 44 12 TEKME 3.4.59 Brescia-Taranto, Catania-Ca-gliari, Lecco-Atalanta, Messina-Reggiana, Zenit Modena-Prato. Parma-Palermo, Sambenedette-se-Simmenthal Monza, Venezia-Como, Verona-Marzotto, Vige vano-Novara. V Športne stave TOTOCALCIO Bari - Alessandria Fiorentina - Padova Genoa - Sampdoria Lanerossi - Inter Milan - Juventus Roma - Napoli Spal - Udinese Tal. Torino - Lazio Triestina - Bologna Como - Lecco Verona - Palermo Pescara - Barletta Salernit.-Anconitana 1 1 X 1 X 1 2 1 1 X 1 2 1 KVOTE: 12 točk: 2.72».W« lir, 12 točk 146 01» lir. V Trstu le en dobitnik s 13 točkami in 3» dobitnikov i 12 točkami. PEC TOTIP 12X21 1X12212 KVOTE: 12 točk - 1.371.443 lir, 11 točk 49.23* lir, 10 točk - 5 981 lir. 25. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Fiorentina končno sama v vodstvu zaslužene zmage enajstoric na dnu Katastrofa Napolija v Rimu. Edino zmago na tujem igrišču izbojevala Udinese Ze večkrat smo dejali, da je v letošnjem nogometnem prvenstvu. A lige težko izvajati bolj ali manj trdne zaključke in prognoze na osnovi rezultatov vsakega kola posebej, toda za 25. kolo bi skoraj lahko trdili, da bo predstavljalo ločnico v borbi za prvo mesto in do neke mere tudi v borbi za obstanek. Položaj na vrhu se je namreč po dolgem obotavljanju vendarle razčistil in Fiorentina je končno zasluženo prevzela sama vodilno mesto. Na ta podvig se je sicer pripravljala že dalj časa in morda bi ga uresničila tudi prej, če ne bi Milanu vedno na en ali drug način uspelo obdržati ko. rak z njo. Toda do neizbežnega je moralo priti in za nadaljnji potek borbe na vrhu je toliko bolj važno, da je Milanu zaustavil korak Juven-tus, ki je tako — sicer v spoštljivi razdalji — ostal še vedno na pozornici kot eventualni teoretični kandidat če pa vsaj za ze ne za prvo častno mesto. Toda preidimo raje k bežnemu pregledu posameznih tekem. Fiorentina je imela v gosteh solidno enajstorico Padove, ki je že od samega začetka igrala z njej ljubljeno taktiko podvojene obrambe, Z njo je blokirala igro na sredini igrišča vse do zadnjih minut prvega polčgsa, ko je napad *viola» vendar strl odppr gostov in z Montuorijem in La-jacomo dvokrat zaporedoma zatresel mrežo. S tem je bila usoda Padove praktično zapečatena, ker v svojih vrstah ni imela napadalca, ki bi bil sposoben izvesti en sam neva ren protinapad, Fiorentina pa je lahko igrala mirno brez bo. jazni za točki. Tekma med Milanom in Ju-ventu som ni bila dostojna važnosti, ki jo je predstavljala za nadaljnji potek prven. stva. Obe enajstorici, posebno pa domača, nista mogli zadovoljiti 80.000 gledalcev in neodločen rezultat je bil samo logična posledica mlačne, brezidejne in na trenutke tudi močne igre. Oba gola sta bila dosežena v drugem polčasu. Prvega je gabil Alfafini v 2’, izenačil pa je Boniperti s kazenskim strelom mi/rjo ži-vega zidu. Četrti prebivalec zgornjega doma — Inter se je medtem potil v Vicenzi proti ambicioznemu Lanerossiju. Sprva mu je kazalo dobro, v dru- dvakrat zatresli mrežo sicer izvrstnega Matteuccija in : tem verjetno dokočno izloči li goste iz borbe za prva tri mesta, obenem pa zapustili ne. prijetno družbo Sampdorie, ki iz lokalnega derbija z Genoo po obojestransko slabi igri, ni znala i zvleči več kot eno samo točko pri rezultatu z dvema ničlama. Tako je Lanerossi povsem nepričakovano prevzel vlogo v katereri sta se v prvem delu prvenstva izmenjavali Padova in Sampdoria, v začetku pa tudi Napoli, ki je prav p 25. kolu doživel svojo morda največjo katastrojo. Izid tradicionalnega derbija Rim — Neapelj predstavlja brez dvoma največje presenečenje kola. Roma že 12 kol zaporedoma ni. zmagala ne na domačem in seveda še manj na tujem terenu, zaradi tega si za Rim razmeroma skromno število gledalcev (ko. maj 20.000) tudi od tega srečanja ni moglo obetati kakšne posebne igre in razultata. Toda kakšno presenečenje. I-gra se niti še ni dobro začela ko so domači vodili že z 2:0, potem pa v enakomernih intervalih in z nezadržno silo še šestkrat uklonili nekoč reprezentančnega vratarja Bu-gattija. Res je sicer, da je moral Napoli od 15’ prvega polčasa igrati brez poškodovanega titularnega branilca Comaschija, toda tudi njegova prisotnost bi najbrž ne mogla kdo ve kaj ublažiti katastrofe. Vrh in sredino lestvice smo s tem gbdelali, sedaj pa še besedo o njenem spodnjem delu, kjer se bije ostra bitka za obstanek. V človeku v smrtni nevarnosti se podvoji volja in slast do življenja in isto velja tudi v nogometu. Le s tem si je mogoče razlagati ,da je Udinese izbojevala na konkurenčnem igrišču n Ferrari obe točki, da je Torino doma premagal Lazio in da je Alessandria šele v drugem polčasu po zagrizeni obrambi klonila v Bariju. Posledica teh izidov vključno z zmago Triestine nad Bologno je, da sta si Triestina in Udinese sicer izboljšali položaj, da pa se je gneča na dnu ' še povečala z napredovanjem Torina in z nazadovanjem Lazia, Spala in Genoe. Krog kandidatov za izpad se je tako povečal na 8 enajstoric od katerih jih je v neposredno nevarno coni kar 5. Predvidevati kateri med temi bosta končni žrtvi je kaj gem polčasu pa so domači tvegano, toda če nam lahko iiiiitiiiHiimiiiiiiiitiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiifiitmiiiiiitnitiiitiiiiiiiiiiiiii Mladinski nogometni turnir FIFA Italija že v finalu? Nezaslužen poraz Jugoslavije Kljub slabi igri Italija premagala Grčijo z 1:0 SOFIJA, 30. — V okviru mladinskega nogometnega turnirja FIFA v Bolgariji, so bili včeraj v prvem popolnem kolu doseženi naslednji rezultati: Skup. A: Češkoslovaška - Poljska 1:1, Vzh. Nemčija -Francija 3:1. Skup. B: Italija - Grčija l:t, Turčija - Anglija 1:1 Skup. C: Zah. Nemčija - Jugoslavija 1:*, Bolgarija • Nizozemska (v soboto) 3:1 Skup. D: Španija - Avstrija 3:0. Madžarska - Luksemburg 10:1. Italija si je s tretjo zaporedno zmago praktično že zagotovila vstop v finale. Proti Grčiji je igrala zelo slabo in je zmagala zgolj po naključju in sreči ter delno tudi zaradi dobre obrambe vratarja Cassa-nija. Grki bi lahko zmagali z veliko razliko. Edini gol je dosegel v 19’ prvega polčasa Mascalaito. Lestvica B skupi- ne je sedaj naslednja: Italija 3 3 0 * (:* C Romunija 2 1*1 5:1 2 Grčija 2 1*1 1:1 2 Anglija 2 0 11 1:4 1 Turčija 3 0 12 1:10 1 Poraz jugoslovanske reprezentance proti zapadnonemški je bil nezaslužen. Jugoslovani so prevladovali skozi vso igro in Nemci so dosegli gol tri minute pred koncem v trenutku, ko so bili vsi jugoslovanski igralci na polovici Nemcev v silni zaključni o-fenzivi. Prejetega gola vratar Vukosavljevič ni mogel ubraniti. Lestvica C skupine je po dveh odigranih tekmah naslednja: Bolgarija 1 1 0 0 3:1 2 Zah Nemčija 1 10 0 1:0 2 Jugoslavija 1 0 0 1 0:1 0 Nizozemska 1 0 0 1 1:3 0 Jutri bo Jugoslavija igrala z Nizozemsko, Italija pa bo imela prost dan. služijo za orientacijo rezultati zadnjih dveh — treh kol, potem bi lahko trdili, da je predvsem Triestina odločno stopila na pot rešitve in da kažeta Torino in Udinese več življenjske sile kot pa Alessandria in Spal. Torino in Udinese sta zmagala z enakim rezultatom ld) in sicer oba povsem zasluženo. Tako Lazio kot Spal sta igrala zelo slabo kar velja še posebno za Spal, ki je vendarle užival prednost domačega terena in gledalcev, čeprav so mu ti kmalu obrni ti hrbet in začeli navijati za Furlane. Z enakim rezultatom je Bari premagal Alessadrio, vendar pa šele po velikem naporu, pri čemer je vratar gostov ubranil tudi 11-metrovko. Triestina je imela v gosteh Bologno in je proti njej ponovila moško igro kol proti Genoi in zmagala bolj zasluženo kot pa bi se moglo sklepati iz tesnega rezultata. Zdi se, da je tržaška enajstorica šele začela igrati tako kot je sposobna in da so Trevisano-ve metode fizičnega potenciranja enajstorice res začele dajati svoje sadom.. Stock - Santipasta 65:61 (33:41) BOLOGNA, 30. — V zaostali tekmi Prve serije košarkarskega prvenstva je moštvo Stock premagalo Santipasto z rezultatom 65:61 (33:41). Zmaga Stock je zaslužena, vendar pa je bila dosežena šele v finalu Santipasta: Paoletti (4), Sar ti (11), Marchionetti (8), Nar-di (8), Monrotis (12), Posar (4), Flutti (12), Di Cera, Gat-ti (2), Angelini. Stock: Damiani (19), Cavaz-zon (13), Natali, Magrini (5), Gavagnin (28), Steffe, Zana-ric, Perissinotto, Rupnelt, Montgomery. . Lestvica je sedaj naslednja: Simment. 20 17 3 1563 1134 37 Oransoda 20 17 3 1496 1174 3, Ignis 20 15 5 1463 1275 35 Motomor. 20 15 5 1402 1222 35 FonteLev. 20 12 8 1283 1267 32 Santipasta 20 9 11 1215 1237 29 Stella A. 20 7 13 1290 1301 27 Lanco 20 7 13 1130 1251 27 Stock 20 6 14 1053 1213 26 Rever 20 6 14 1096 1354 26 Livorno 20 5 15 1108 1346 25 Lazio 20 416 1152 1477 24 IIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIllllllllllllllMlllllllUlKMIIIIIIUllIlHtllinillUIIIIIIIIIMIItlllllllllllllUllllllllllllllllllllllMlllllllllllllinillllllllllliniU Še dve točki na domačih tleh Triestina v izv premagala tudi Bologno 3:2 Jugoslovaneko nogometno prvenstvo Hajduk lovi vodeče Po dveh porazih tesna zmaga Crvene zvezde. Dinamo izgubil v Mostarju- či remi Rijeke proti Partizanu. Državni reprezentant Bos kov si je zlomil . i grafli* točki proti p0tr* pa se je moral poste 14. kolo v I. zvezni ligi jugoslovanskega nogometnega prvenstva je bilo zelo razburljivo in na splošno so vsa srečanja nudila lep in koristen nogomet. Vrstni red na lestvici se bistveno ni spremenil, edino Hajduk je preskočil Partizana s ponovno učinkovito zmago v Skoplju nad domačim Vardarjem. Po izdatni zmagi nad Crveno zvezdo je Hajduk tudi tokrat potrdil izvrstno formo svojih mladih igralcev, na katere bodo morali odgovorni za državno reprezentanco vsekakor resno računati. Njegov zaostanek za vodilno C. zvezdo znaša sedaj še 4 točke, kar je sicer mnogo vendar pa ne toliko, da bi ga v preostalih sedmih kolih «majstor s mora« ne mogel nadoknaditi, posebno še, ker Crvena zvezda kljub tesni zmagi nad sarajevskim Zeljezničarjem na svojem igrišču, še ni dosegla svoje lanske forme. Massei, Tulissi, Bernardin, Del Negro med najboljšimi pri Triestini, Pascutti in Vukas pri gostih STRELCI: v prvem polčasu | krat zaporedoma zaposlil vso v 37’ Santelli Edini primorski P Bjšd Izola je klonil na s tesnim rezultatom^:.^), Slov* Rezultati: Sobota-Gr* joV Ljublj ana-Rudar^ ji-rar-iro' Branik 2:2, Kladivat ibor 3:0, Jesenice-Izola 2.1, T Krim 3:3. Branik Rudar Maribor Ljubljana Kladivar Sobota Krim Izola Grafičar Triglav Slovan Jesenice im lillllHIHI1HIIIHIHItlllllilllHHIIItltHIIHIIIIIHHHHII- i V 3. Netzer (Av.) J’08 j’ ftt# linge (Fr.) l’0!i”8^roSšo fi (Sv.) 1’09"2, b- Gr 1*10 .i 1 ’09”4, 7. Horl (Av-> pia •* Leduc (Fr.) 1 10 *, 'j vJ * va (It.) 1'10”3, t0. va Ul.) 1 AV v, .. pančič (Jug.) ll0Jugos)ov?j ostaiih Ju« Plasma 32. Rutar l’l7"t 1’17”L Jamnikova J« zaradi padca. Proga za moške in bila dolga 1800 —-«»—' žensk« J UK*1* HOKEJ NA KOTAl Španija zma^ turnirja v Mon ^ Sjgj MONTREUX, 3°- ^tur»5 ja. je zmagata^ v hokeju na led.u (Tos?11’ narodov* in Italija J četrto mesto. Zadnji rezultat čer: Nemčija - "'*oze-'• S? ................ NizOZ*3:3/ Portugalska - A^jgedS^julr mja - Italija 3:1. Lf zozemska - r r““”'gvica [JJ Nemčija Francija ,.^". AJ fr Sl 4 voriugaisKH - x—r. 2:2> bu glija - Nizozemska Anglil,(1 ja - Francija *•'“>.jg - », Nemčija 6:2, *P T,alij« 6:3, Portugalska - 11 Lestvica: n $4 u Španija l l 2 l Jiijl ! Portugalska 7 * « il-‘. i Švica 7 4}{ 22; g j Italija 7 * 3 2l;,s i Anglija 7 ? ? i f Nemčija Nizozemska ' * n Francija 7 0<>' KOLEŠaB^^ n »* 1*2 glija 5:1, Nem«iJa * jpajL 5:1, Italija - Švica 6ponfdC -Portugalska l-®- 0;. 1:8,,«i' Portugalska - Nem ^ Ml# 7 s:56 7 o dirka po WEi itrtEi'. 3°; Rik Van Looy J« K„1 lili' % ni K van -J«, ' 43. klasični lmUf!” dirki po FlandriJ > ^jes je udeležilo 1** Y> 242 - m Vrstni red: giti Jt/e * l. Van Looy, “•»Big kolesa; 3 Decabooter, If, (Niz.), 6. Sor«eloOS’gili1>‘ ){l A Van TiffCherflt .liafl M ni 8. Van Tieghem. Vjjjgp o j 10. Denys itd. I*8«« je prišel na cilj zaostankom 2 pl t? 0*1 r > S. DANIEL®.- -1#** v Steenbergen J*. di^Liij', krožni kolesarski ^1 «»]rf Daniele Po P«*0ioij«^. 'J Baffijem, Felle*VrcSJli U naro, Albanije"1, * Zaganom, ki A čas, ter pred . t>°: u» » je bil v skupim d 2’55”. Proga J« ^tof,^1 km. Povprečna ifd d valca 37,647 km. deževalo. , g), ' rt REGGIO CALAIS po j , Na kolesarski -------- H*** p briji je zmaR«1 pr je 274 km dol* , P o? je 274 km o ’ ,r," > 'V zil v času 7.2» • m ? |d> no hitrostjo 38," gjt* V sprintu je Pr sarjev. 59:57 PLM rodnem k"**rnrem'j7 nju ji Italii* »t* 6*5? ni jo z rezulta -ji« , jt Italija je n»at«p s(°[ formacijo zar.(vj zvezo in m s‘v'r«d Njena zmaga, I prel (,o*' radi tega ve $l»MvV Tekmo sta s<7,eho#1 Stefanovič m oegoaj-.-.v T STANISL* „4 liaka il»k*r»kt