*tnrf». fMrif^ I n ...it. trhaja in talja » Man-■•■Tu trei poailjanja na dom u. tu« Irto 1» |l. — k. ta pul liti — H MM Ifta . t .. M ..
i'o po-11
7.i tir Mi 10 (1. - k.
M p '1 1' li :"' h t« M iftrt Id« 1!   ,.   t.U ,,
TlHthH?! in oyratrniAt«u i« ni »tolnun trgn(I>otn-pltt?) hi«, it. 179.
O/iinniln :
/.» tu radno dftdtopi.-»r.t" M plaiuja ti kr, r> «i- ri»ti»no I krat, S kr. t« it iUk* Hkr.t , 4 kr. i« a« ti-k» Jkrit vr£p pistnfnkf -*« pUru-j»jo pn prostori.
Za »«ak ti«ek j« plafiit-koli-k (•tamptlj) i» jo k.
Kokopiai ■• n« »rafajo. lopiiti naj Magoroljno franknjejo.
V \lai*il>oi*u  11. decembra 18()9.
Teot^j II.
S v a j c a
jo, kakor smo zadnjič omenili Fischhotu izgled, kako naj se Avstrija uravna, da bodo v njej mir in napredek. Avstrija ima. pravi, zato nesrečo s svojimi ustavnimi poskušnjami, ker si za svoje ustavo jemlje izglede in svojo ustavo ponareja po tacih državah, kjer en narod živi ali vsaj en narod ogromno pre-vaguje. „Nobena velikih narodnost v Avstriji sama ne more državi obstanka zagotoviti, vsaka pa lehko državo v nevarnost postavi". Zalo mora imeti Avstrija n r a v n o idejo , pravičnost vsem narodnostim , kakor Srajca. O tej Fischhof piše:
„Ta mala sosedna država ima v ozkem okvirji ravno tako razmere, kakor so naše.   Švajca jo republikanska Avstrija v mali podobi.
Začetek Švajce pade v tisti čas, kakor začetek Avstrije, oho bosti kmalu GOOletni god imoli. Zgodovina obeh ni zgodovina enega naroda, ene dežele, temuč zgodovina narodov, dežel, kteri so v teku časov po mirni poti drug drugemu približani bili in do zdaj tej zvozi vkljub znali varovati narodno zavest in svojo posebnost.
Deželo in deželice so bile v obeh državah dolgo časa tako rahlo zvezane, da so ostale v Avstriji samo s skupim vladarjevo hišo, v Švajci s skupno idejo in koristjo združene . . .
Državopravne zmešnjavo so bile v sosednji republiki ravno tako kakor v Avstriji. Kajti kakor so v Avstriji posamezni rodovi iskali gospodarstva nad drngimi, tako so hoteli v Švajci posamezni deželni kraji in mesta gospodariti nad drugimi, tako da so bili tam zvezni, privrženi in podložni kraji, od kterih so imeli prvi vso pravico, drugi en del, tretji nič pravice.
Kakor pri nas v novi eri Nemci drugim narodnostim nasproti, tako so si pridobili v Švajci v prejšnjih časih meščanje proti kmečkemu prebivalstvu z volilnimi postavami večino v ljudskih zastopih. In baš tako, kakor pri nas, izgovarjali so meščanje to krivico s svojo več o omiko.
Kakor v Avstriji ne bo nikoli mini, dokler ima ona narodnost več pravic od druzih, tako so tudi Švajca ni prej umirila, dokler ni bil vsak razloček mod posameznimi kraji ter med meščanstvom in kmotovstvom od pravljen. Povsod jo v Švajci stopila pravica namestu predpravice.
Tudi narodnostno bojo je Švajca imela , kakor jih ima Avstrija, da neko italijansko vprašanjo jo je doletelo, in izgubila jo h koncu prejšnjega stoletja svoja lombardijska posestva za vselej, ker so Uraubindenci nespametno politikovali in Italijanom niso hoteli enakopravnosti priznati.
Tudi v tem sti si obe državi enaki, da bi gospostvo enega naroda v Švajci s časom državo razbilo, ke.r ni nobeden narod dovolj mogočen, ka bi dolgo gospodoval, ker vsaka narodnost čast in jezikov razvitek varuje in nahaja v sosednih državah zasloinbo.
Kakor jo posebno stanje Ogerskc Avstrijo 1. 1848 in 1849 v domačo vojsko zaplelo, tako je tudi švajcarski „sonderbund" 1. 1847 obstanku Švajce novaren bil, kakor naša monarhija tako je tudi republika upor zadušila in enako poklicala za rešitev iz notranje nevarnosti 1. 1848 ustavodajen
zbor, kterega se ve da ni razpodila , ko je že svojo nalogo skoro da ne dovršil. - ^rv^5fj\
Ta š^jcaBski n^tVvodajn i zbor, ta zbor priprostih meščanov in kmetov, je ustvaril zdanjo švajcarsko ustavo, ki nima para kar se tiče zmernosti in modrosti, delo, ravno tako priprosto kakor blage in spretne sestave.
Tam se ni za nobeno narodno manjšino po kaki volilni postavi umetna večina naredila, noben narod so ni za varuha drugim postavljal, temuč je dal vsak bratovskim rodovom, naj si samoupravno dela pravice po svoji volji. Noben osredni parlament ni dobil sitniotržjo višo postavodajo, temuč kantonom je bilo prepuščeno, naj si postavo dajo brez ukazov iz sredino, naj se uradujejo brez lepih miuistcrskih cirkularov ... In tako živi to gorsko ljudstevce brez volitev po skupinah, brez stalno vojske tor izdaja za vojsko menj — nego za u k.
Kljubu ravno končane domačo vojski', ni so dalo švajcarsko ljudstvo tačasni razdraženosti zapeljati, ko je ustavo delalo. Kakor je prej krivico nasprotnikov pobijalo, tako je zdaj premagovajo želo strasti pravico nasprotnikov spoštovalo. Ni izreklo, da so ustavo sonderbundskih kantonov vsled upora uničene, temuč je skrbno in prizanašljivo oziralo sc na zgodovinske spomine in na čut samostojnosti vseh družnikov, ter se jo zedinilo v tem, da se avtonomija kantonov kolikor mogoče neoskrunona ohrani, ter da se osredni (c e n t r a 1 n i) postnvodaji in varovalstvu zvezno eksekutivne oblasti le to prepusti, kar je siluo potrebno, da so a) na zunaj: države neodvisnost Švajce ohrani , h) na znotraj: rod zdržujc, svoboda državljanom zagotovi, in skupno blagostanje pospeši.
Varovanje neodvisnosti zvoze na zunaj je ustavodajni zbor prepustil centralni oblasti. Prepire in razmero med posamezuimi kantoni (notranji red) ima določiti bund.
Za varstvo svobodo in pravico švajcarskega ljudstva pa jo zbor zagotovil: 1) enakost vseh pred postavo; 2. enakopravnost vseh narodnosti; 3. neoskrunljivost pismenska skrivnosti, svobodo vesti, pravico združevanja, peticij in naseljevanja; 4. Tiskovno svobodo; vendar postavodajo o tiskovinah je zbor prepustil kantonom, pripuščajo centralni ..blasti le pravico potrditve in izdanje posebnih tiskovnih postav zoper zlorab o časopisja, ki bi varnost Svajo. zveze v nevarnost devalo ; 5. vsacemu švajcar-skemu državljanu splošno državljanski) pravico.
Za pospeševanje splošnega blagostanja je ustavodajni zbor sklenil, pooblastiti zvezno gosposko, da ustanovi vseučilišče in politehničen institut na zvezne ztroške, pa da ne krati pravice k a u t on o v, kteri smejo, če hote, take zavode sami us ta n o v 1 j a ti; enotno dcnarnop.t, pošte, zvezne ceste itd. Isto tako je zbor odpravil smrtno kazen za politična hudodelstva.
Ustavodajni zbor je postavodajo iz rok dal zvozni skupščini (bundes-vorsammlung).
Zvezna skupščina švajcarska obstoji iz dveh kamor a) iz narodnega Bvetovalstva in b) iz s ta n o v s k eg a svetovalstva.
Narodno   svetovalstvo  sc. sestavlja  iz   poslancev švajcarskoga
Ovriičaiiljc 1704. leta.
(Poljski spisal Mihal Czajkovvski, poslovenil Podgorifnn). (Konec.) IV.
Drugega dne sta šla pan stražnik in Vičfinski v Kadomišel. Opat Ohocki je Marcelu dal srehern obraz matere božje: „To oddaj načelniku — panu Koščiušku, od te dobode vse, česar mu bode treba; poblagoslovi te gospod Bogi"
Obeh zaročencev slovo je bilo sladko in trpko — obojo ob enem ; v očeh so jima solzo migljale; na licih je smeh igral obema; v dušo, napojeno z neizrekljivim razkošjem, pa se jo v krala bojazen; žalost je puhtela v srce njemu in njoj. Nista zatrjevala drug drugemu: spominjaj se me. zdrav pridi nazaj I — obadva sta le šeptnola si: kmalu se zopet vidiva, gotovo da. Ni jima bilo treba zagotavljati, da se bosta zmerom ljubila, da nikoli no pozabita drug drugega, le govorila sta drug z drugim ljubečim in ljubljenim po navadi — v svesti si, da so obema vse vresniči po srčnih in duševnih željah.
Metropolit je stražnika in Vičfinskega sprejel tako , kakor je sploh sprejemal sinovo edine cerkve. Stražnik je odšel k sosednjemu plemstvu, Vičfinski pa je počakal in drugega dne tudi odpravil se na svoj pot.
Čudovito jo človok ustvarjen: če je duša bolna, boleha tudi telo, in narobe. Tak človek tava okrog, kakor bi bil polumrtev, počasi, kakor bi to božja vredba bila; ko papo dolgem takem živenji omedlela duša jamo naglo piti razkošje ali pa obupno bolest! — o, potlej je prvi in drugi napoj strup telesu; človeku so zdi, da napojena duša tare svojo oklepe in iz njih poskuša zleteti v svoje rodno kraje v nadzemski svet.
Preobilost srečo jo zdravje izpodkopalo Vičfinskomu; polastila so ga
je bolezen: na obličji mu je plapolala rudečica, ali no taka, kakoršna zdravemu mladeniču cveto na obličji, temuč mrzlična vročina je bila to; iz očesa mu je sršel lesket, ustna so mu obledela , slabost je ovladala ves život mu ; zdelo se je, da se duša že poslavlja od njega. Metropolitanski doktor — Šlemer je žilo poiskal ce svojim palcem , pogledal mu jezik, povprašal ga kmalu to, kmalu to, naposled pak je potješil ga se zdravjem, a skrivaj jo mislil: ni več nikakove pomoči tebi, kri ti sili k srcu in zalije ga gotovo.
Vičfinski je poznal doktorjevo skrivnost; natihoma je dejal: „Po iz-povednika, le po-nj, moja smrt je že blizu I"
Izpovednik je prišel kmalu; mlad duhoven jo bil, a bled in žalostnega obličja, oblačnih očij; poznalo se mu je, da jo tudi bolan, ali ne na telesi, temuč na duši.
Dolgo časa je trajala izpoved; bolniku žalost gleda iz očij, zato, ker jo znal, da bode moral umreti v cvetji svojega živenja, na pragi svojo sreče; na obličji pa mu je mirno igrala duša; pokojno jo svojo grehe izbrisni z vesti, poznalo sc mu je, dani bil velik grešnik ; potlej je nekaj poprosil, nekaj je naročil, — ogenj mu je plapolal v očeti; naposled je začel sklepati roci, kakor bi bil hotel moliti, še nekaj poprositi. Odpel je mater božjo se svojih prsi, prstan snel z roke in podal je oboje duhovnu.
Kaj so godi z duhovnom V Lice mu bolj in bolj bledi, usta mu medle, kakor umirajočemu, kmalu pa so zopet razvnemljo tako, kakor se raz-vnemljo živi ogenj. Vzame v roci matere božje obraz in prstan, poduči umirajočega, dado odvezo mu, dade zaužiti Boga z dušo in s telesom, in poma-zili ga še se sv. oljem naposled. Koci so mu treseti, glas mu mrje v ustih, gotovo mu jo žal za prezgodaj umirajočega bolnika. Natakne prstan na roko in pritisne mater božjo na srce, kakor bi bolniku bil z nemim glasom hotel obljubiti : „Učinim vse." — Vičfiiiski prikima z glavo na zahvalo , duhoven pak odide, no mara mu jo bilo treba zdravega zraka, lo nekako nerazumljivo je govoril sam s seboj in pospešil korake.
Kdo jo ta duhovom — Po duhovskom imeni jo oča Ecohijol; še le
ljudstva. Na vsacib 20.000 duš vsega prebivalstva se voli po neposrednih volitvah eden poslanec; voliti ima pravico vsak Š vaj car, ki je že 20 let star, in ki ni po postavah svojega kantona aktivne državljanske pravice izgubil; voljen more biti rsak švajcarski državljan posvetnega stanu, ki voliti sme.
V stanovsko svetovalstvo voli vsak kanton dva poslanca. Izvršilno oblast ima zvezni svet (bundesrath) v rokah. Ta jo sestavljen
iz 7 udov. ktere voli zvezna skupščina na tri leta in kteri so jej odgovorni.
Na 740 kvadratnih miljah jo 25 kantonov, ki imajo v svojih mejah, neodvisni od centralne oblasti: 1.) Politično upravo; 2. V s e reči, ki se tičejo verstva in poduka; 3. javne stavbe; 4. skrb za napredek kmetijstva, obrtnije, krajne trgovine ; 5. pravosodje; 6. finance.
V vseh teh rečeh ima ljudstvo vsacega kantona postavodajno in upravno pravico, ter si samo voli uradnike."
V obširni in ravno tako ostroumni kakor temeljiti razpravi pod napisom: „decentralizacija uprave in postastavodaje" primerja Fischhof Astrijo s Švajco.   To prihodnjič.
Dopisi.
/*),.
IzMaribora ^ tip/] (Poglavje o ženskah. — Fisch-hofoVa spomenica.) „Domovina" se imenuje list, ki v Gorici izhaja vsak petek. Domovina je, kakor že ime kaže, ženskega spola. Kodu je imenitnih (nekdaj) „Novic." Kar soje ta gospa v Gorici nastanila, tega je zdaj komaj tretje leto, ali jena znanstva segajo že daleč črez goriško okolico. Zdaj sc ozira proti Rimu, zdaj proti Petorburgu, zdaj pomigno kakemu grofu ali vsaj „bezirkshaupt-manu", zdaj tudi kakemu prostemu kmetu žuljavo roko stisne. To pa ona tirja od vsakega, kdor se jej hoče približati, da nosi rokavice; kajti nič jej ni hujega in zoprnejšega nego človek, ki jo brez rokavic. Zato z znanim „slovenskim fantom" v Mariboru ni posebna prijateljica, ker ta premalo po mošusu in „eau de Cologne" diši ter raji ostro šibo, kakor pa gladke rokavico nosi. Gospa „Domovina" jo tudi v tem oziru čudna, ker z gospodo hoče po slovenski govoriti, s prostim slovenskim kmetom pa prav rada po „furlanski" , v časih tudi po laški (posebno v opombicah) kramlja. Tudi vzgoja to gospe diši na pol po kloštru, na pol po svetovnih šegah ; v govorih rada zahaja v višo politiko ter rada definira, n. p. „kdo je pravi politik." Ali pri definicijah se joj rado zgodi , kakor ženskam sploh, da malenkostne reči omonjajo. V tuje pravde se rada vtika in pri tem svoje domače posla rada zanemarja, ter raji „izhaja", kal >r da bi „pred lastnini pragom pometala" ali pa svoje že precej umazano belje, kakor Moskviči lepo perilu pravijo, prala. Sploh rekoč, o „Domovini" še nikakor ni zdvojiti; samo dveh napak bi se morala odvaditi. Te pa ste: da jej manjka pravega „moža" in da je, kakor so ženske sploh, preveč bistroumna, pa premalo modra. Ker je še mlada, da se še obojo popraviti.   Zdrava, dokler se zopet vidiva!
Fischhof-ova brošura jo kakor bomba padla med naše Nemce in nemškutarjo. Posebno na ono mosto prevažno brošure, kjer je govor o po-tišenji različnih narodnosti, in kjer Fischof narodne kurije predlaga, se prav po gadjo hudujejo. Mi nismo sicer vajeni od brošur in čeravno bi Fisch-hofove bile, preveč pričakovati; ali če pomislimo, da jo jo Nemec pisal, tedaj si lehko predstavljamo, da je slovansko vprašanje že zares nujno postalo. Ako tedaj hočemo od takih važnih in redkih prikazni v nemško-avstrijskem taboru kaj dobička imeti, treba se je posebno nam krepko podvizati, da pravična beseda tudi meso postane. Doba je preiinenitna in nadcpolna; ali ona tirja tudi celih mož in zedinjenih narodnih moči.
(✓ Iz Celovca. [Izv. dop.j Dolgo je kar je bilo v „Slov. Nar." žalostno narodno stanje koroških Slovencev bolj na tanko, če tudi v kratkem v dopisu iz Celovca naslikano. Od te dobe je nas „Slov. Nar." le sem ter tje mimogrede s kako besedico omenil; enako so se vedli drugi listi slovenski. Marsikdo pri nas misli, da se morebiti koroškim Slovencem ne pripisuje toliko važnosti, da bi bilo truda vredno pečati se z njih zadevami. Vsaj govorilo se je, da mislijo prvaki sloveaski, ko hi vlada bila kedaj volje osnovati „Slovenijo", tirjati Koroško le do Drave, akopram je tukaj več tisočev Slovencev zadravčanov, ali pa, ko bi vlada le preveč vstavljala se, Korošec s cela nemškemu Molohu žrtvovati. Proverjen sem, da to ni več nego prazna govorica, vendar so ne morem zdržati opomina, da zanemarje-nje koroško-slovenskih zadev ne bo prineslo dobrih plodov. Zbog tega „Slov. Nar." svojo zadačo kot vseslovenski list tudi tukaj vrši: naj se ozira včasih tudi na nas, naj odkriva pričine tu vladajoče politično mlačnosti i skuša odkriti korenine tega zla.
Se „Slovencem" vred jo tukaj tudi že precej zbujeno navdušenje za Slovenstvo zaspalo i tudi rodoljubi, ki so pred nekoliko leti nekoliko živahnosti na tem polji vedeli zbuditi, so s cela potihnoli; tako jo ostalo do sedaj ; sedaj pa se bo v oziru morda kaj spremenolo, ker slov. politično društvo „Trdnjava", ki se ravnokar snuje, bo pričelo 27. t. m. svoje, nadejajmo se, da vspešno delovanje. Ako no bo med društvom prevelika mlačnost vladala, bomo vsaj prihodnje leto kjo kak taborček osnovali in pri prihodnjih volitvah za deželni zbor kacega Slovenca volili; oboje jo živo treba. Pa kakor znate, smo bili v obeh rečeh vedno jako nesrečni. Zadnja nezgoda v tej zadevi, o kterej menda še ničesar ne veste, je bila, da smo hoteli meseca septembra v Dačah (Faak) tabor napraviti, h ktoremu so bilo priprave že večidel storjene, kterega smo pa zbog tega, ker so je deželni zbor pred sklical, kakor smo mislili, morali opustiti. Da pa spravimo v deželni zbor ne-ktere Slovenco, je za naš narodni obstanek conditio sine qua non. Da tomu ni tako, i da smejo nemški glavači obravnavati do nobis sine nobis, nam prinaša ogromno škod \ kar se je pokazalo tudi v zadnjej sesiji. — Naj Vam še naznanjam da bo o novem letu vredništvo tukaj izhajajočega tednika „Karnbnerblatt" g. A. Kinspieler prevzel. Nadejajmo se, da bo „Karnt-ncrblatt od tega časa odločneji za Slovenco kot do sedaj.
II koncu imam eno prav zanimivo historijo, s ktero namenjam pra-vicoljubnost avstrijske policije prav jasno in določno dokazati. Lejte v Ljubljani, kjer jo večina meščanov slovenska, brani z očetovsko roko renegate in Nemce, da se jim kaj krivice no prigodi, pri nas v Celovci pa ravno tako — Slovence, postavljavši pred njih hišami, kakor v Ljubljani pred stanovanji renegatov, trume zvestih čuvajev. Lejte, kako lepo ravna policija, da vedno slabejega varuje. V doka/, in pojašnjenje pa to-le: Bilo je 29. dne p. m. o kacih devetih zvečer, ko sem na dom vračajo se mimo stanovanja g. Andreju Einspielerja šel. Ali kako sem se divil in strmol, ko vidim tukaj celih šest (ne manj) policajev stati, še gospod policijski komisar jo korakal sem ter tje in k temu so bile ulice vse napolnene radovednih ljudi. Postanem še jaz med zijalom in očakujem kaj ima priti. Iz prva nisem vedel, kaj naj o tem mislim; naposled se mi je vriuolo mnenje, da so je Dežraan v Celovec preselil; ali kaj dela v Einspielerjevej hiši? Pa kraalo obudi moja pozornost, truma kacih trideset študentov, po vojaško v ude postavljenih, od kterih se je. pa tu in tam kteri odločil in pete pokazal. Poslednji so bili — habje dušice. Ali večina je ostala hrabra in jo je korakala naprej kakor v boj ; a ko pride do hišo Einspielerjeve, zadoni gromovit „Živio", kakoršnoga Celovec še ni čul. Na to obče strmenje; celo policija je, kakor so mi je dozdevalo, glavo izgubila, ne vede kaj početi; na zadnje jo vendar krene za študenti, pa ne poskuša, kakor jo bilo pričakovati, razganjati jih, nego jim hodi samo tako dolgo za petami, da so se razšli. — Drugo jutro sem
nekoliko dni je tega, kar je prišel iz karmeliškega samostana, kdor so gabili pomazilili za duhovna. Veledostojni metropolit ga je vzel k sebi za kaplana latinskega obredja — in jako je ljubil ga.
Bolniku poleg postelje gori mrtvaška sveča; zdravnik kimlje z glavo, kakor bi štovilil, koliko minot bodo še živel umirajoči. Metropolit sam je prišel k njemu. Bolnik se je oziral krog sobe, kakor bi bil iskal koga; kazno je bilo, kakor bi bil z ustni duši branol iz onemoglega telesa ; izpovednika že ni bilo več vpričo. Se slabim glasom je spregovoril še: „Bog jej imej v svojem varstvu!" — povzdihnol je in umrl. Ob poslednjem vzdihljaji je še spom-nol se domovino in svoje ljubice , obe je enako ljubil. ni ločeval druge od drugo ; s poslednjimi besedami je šo poprosil Boga, naj ju ima v svojem zavetji. —
Ko so posmrtne psalme peli pri mrliči, v tem se je v metropolitanskoj palači godilo nekaj posebnega. Nekoliko časa je bilo že tega, od kar je Moskovska carica bila ukazala bistro paziti na metropolitovo početje. Zaupala se je bila Poljaku Zlatnickemu; ta jo posled tega bival vRadomišlu, majorja Bordakova — iz polka moskovskih dragonov, le njega pa mu je bila dala na pomoč. Stražnik Oskierko jo se svojim prihodom bil vso čujnost zbudil Zlatnickemu; neumorno je vso svoje ogleduhe na prežo pofiljal v metropolitanski samostan, a prav o tej priliki je z Burdakovim prišel, d i se ni bil oglasil, obiskat metropolita.
Na vratih sta naletela na patra Ecehijela; menili — kakor obla/.nel, poljubljal je prstan na svojem prsti, v enej roci pa jo držal matere božje obraz in na glas govoril: „Ona ga jo ljubila — vse, vso učinim — tam, tam — smrt Moskalom!"
Burdakov ruski zakolno na-nj in za vrat zgrabi duhovna, menih pa je zmerom kričal: „Pusti me, pusti! — obljubil sem, ona hočo to! smrt Moskvi-čanu —" in blaznost mu je sršela iz očij in z obraza.
Že so se ljudje bili začeli zgrinjati; Zlatnicki ukaže Burdakovu, naj pusti duhovna iu sam meniha prime za roko, A niso šli k metropolitu, temuč
vrnoli so se v mesto. Oča Ecehijel je kakor otrok šel se svojim varuhom, le to jo zmerom kričnl: „Smrt Moskaiom! Idimo —" Zlatnicki pak je pov-darjal : „Idimo!" — in izdajno in radostno posmehaval so mu; z eno roko je duhovna tiščal k sebi, z eno pak je čelo otiral si; Burdakov, ta pa je šel nekoliko korakov za njim in ruski klel, staro in mlado.
V.
Goslarji, godci in dedje s torbami hodijo po mestih in vaseh od hiše do hišo, šepečejo na uho božjemu ljudstvu, igrajo na gosli, pojo kozaške pesmi, pripovedajo zlate dumke, prosijo vbogajme, a vso to za mater Poljsko proti Moskvi, proti Nemcem, kakor je opat ukazal.
Čopovsci, Bechovije, Melenievsci, Koščiuskovje, Hodakovsci, Vnskovsci, in Baronovsci z Hošova — vsi ličo puške, lijo iz svinca krogle na Moskala. Rabštinjsci, Švabovjo, Ditkovsci, Zioleniecei, Korkuskovje, Kobilinjsci, Kor-zevsci, Oščapovsci in vso množno Ovrušku plemstvo jo orožono z bodali in ostrimi noži na Moskala. Trzeciaki, Niemirzičc, Pavšovje in atamanskega rodu Vihovski in Daškievičovje brzdajo konjo , priredujo kopje , zato da po svojej, po kozaškej navadi zaplešo z Moskalom. Vsi so na konjih, vsem srca gore od samega hrepenenja na boj, vsi imajo roko orožene na vojsko. Od jutra do mraka dan za dnevom težko čakajo, kedaj se zvonovi oglase celo po noči sc jim sanja o vojski.
V Zaručajskem samostanu imajo menihi Bazilijnnijo odpustke; mnogo plemstva je bilo prišlo k hožjej službi, a nihče ni znal, da je Vičfinski mrtev.
V Ovruč so pridrle množno jate moskovskega vojaštva, a to se nikomur ni čudno zdelo.
Stražnika še ni bilo doma. Stražnikova se hčerjo vred, sodnik Dubravski in mnogo tistih, ki so so bili v Barbarovu porazgovo-rili, gostili so so pri opatu. Že so odobedovali, kar se Moskvičnnjo nenadoma vsujo okrog samostana in zlomijo va-nj, načeli jim je bil izdajica Zlatnicki, njemu ob boku Burdakov, za njima so bili Moskovski dragonje, **
o tej zadevi več zvedel.   Kamenjali so namreč tukajšnji slov. študentje na-|ktercge na pol smijaje se i:u uimjoči politikar očita „dem schmachtigen sohn-
praviti g. E. zvečer pred njegovim godom screnado, ali trebovaje za razsve čavo nektore baklje, so to po dotičnih postavah magistratu naznanili. Iz prva magistrat ni imel ničesar proti temu početju, zadnji dan še le je, kakor smo iz gotovih virov zvedeli, po nasvetu gimnazijskega prof. g. R. S., kteri je menda mislil, da bi bilo to preveč česti g. Iv, petje „aus hiJheren poli-tisehen riicksichten" prepovedal. Študente jc pa jeza, da sc jim po mnogih pripravah tako nedolžna reč zabrani, k oinenjenej demonstraciji pripravila. Kar se g. grof. R. S. tiče, je on po rodu sicer Slovenec, in tudi rad pripoveduje, da je „kcrnslovene", veudar njegovo vedenje v tej zadevi ga no kaže Sloveuca; naj svoj upliv rajši v to porabi, da dobi n. pr. gimnazijska knjižnica vsaj še eno slovensko knjigo, do zdaj ima le dve(l); potem bo še le „kernelovene".
• Iz Prage, 7. dec. [Izv. dop.| Včeraj je došla v Prago težko pričakovana Fischhof-ova brošura. Kdor jo je čital se ne bo čudil, da se je sprejela v tukajšnih narodnih krogih r. veliko radostjo. Sicer ne prinaša nič novega, večidel vse jc znano z federalističnih listov, vendar je pa brošura velicega in jako važnega pomena, ker jo spisana od Nemca, se ve da po štenega. Sploh je tukaj razširjeno mnenje, da bo ta brošira posledno rano usekala, Herbst-Giskrovcj sistemi, ter gotovo tudi zdanjemu dualizmu. Fisch hofova brošura ima dalje to veliko važnost, da jc prvi korak storila k spo razumljenji Čehov z Nemci, in žc naznanjajo denes tukajšni narodni časo pisi, da bi se po teh v brošuri naznačanih potih hoteli pora/.umeti.
„Narodni Listv" radostno pozdravljajo ta prvi pošteni glas od Nem cev iu pravijo, da jc po od Fischhota naznačoni poti poravnauje narodnegi razpora mogočo.   Čo v drugi Nemci ne bodo njegovega predloga sprejeli, bode svet videl,   kdo jc tisti, ki se noče poravnati,   temuč tirja po d vržen je.  Fischhofove temeljite in dobro spoznano vzroke, zakaj   so av strijski Slovani bore zoper centralizem, da hote namreč sami sebe ohraniti, imenujejo „N. L."   „vsem našim bralcem iz duše vzeto."   Dasi Eiscbhof ne govori o celokupnosti zeinclj češke krono, vendar govori o kronanji Češkega kralja, zato „N. L." mislijo, da v tem F. razume celokupnost, ker so kro nanjo no moro samo za eno čeških dežel vršiti.
„Pokrok" sc isto tako vesoli to knjige in pravi, da je v njej ton zares liberalni, ki se loči od rcislajtansko-" liberalnih glasov. Z glavnimi načeli, pravi, sc popolnoma vjemamo, ker so celo naši. Ako se okrog Fisch hofa nabere politična nemška stranka, bomo se lehko zedinili, Zediniti : nami se je lehko, samo voljo mora imeti, kdor se hoče. voljo kakor Fischbof
„Politika" pravi: Nočemo tajiti, da so misli in principi Fischhofove brošure jako sposobne, biti začetek sporazuniljenja med Čehi iu Nemci, kterega hi se dalo priti na poravnanje. — Kaj bodo k temu Nemci rekli V Tukajšni nemški listi, še niso govorili o tej brošuri izven da so nekoliko iz nje navodili. Tudi nam ne bo mnogo ležeče na tem, kar bodo tukajšn listi rekli, in tudi ne na tem kar tukajšna nemška kazina Našli se bodo drugi poštenejši Nemci, kterih mnenje bode mirodajno. —
No davno je izšla tukaj v češkem jeziku neka brošura, ki tudi čenča nekaj o spravi, pa le tako, da bi morali cehi popustiti sedanjo pot, ter iti roko v roki z nemško kazino in „ustavozvestim zborom" (deželnim), kterega dolovanje neizmerno hvali. Med trni ko sc je Fischhofova brošura včeraj vsa razprodala, morajo ono češko pošiljati zastonj okoli, da bi na skladu ne sognila; gnilega jo že tako več, kakor zdravega, ter ima edino zaslugo, da bo pomnožila gnoj,
Iz Dunaja, 8. dec. [Izv. dop.J Cul sem, da jo dr. Fischbof, ko je nabiral materijal in študiral avstrijsko vprašanje, bil v pismeni zvezi z nekterimi Slovonci, med kterimi so mi jo za gotovo imenoval dr To man in dr. Hazlag. Ker je torej dr. Tomana in njegove misli študiral, vam razlaga vso njegovo sodbo o Slovencih,   zlasti   pa   tisti Jugendlicher ungestiim"
lein der mutter Slavn". -. Ravno tako je morda tu vzroka iskati, da čez glavno, in zadnji čas glasno tirjatev slovensku o zedinjonji na dnevni red prehaja, ker je znano, da se „zreli" pol.tikarji pri nas za to točko no ogrevajo p isebno. —
Naprej ne veni, nazaj ne smem" tako poje zdaj Avstriji, ki tapa v temi brez vodnikov. Možem, ki so na vrhu so v glavi vrti , in dasi morajo previđati, da niso bili in niso kos svojo nalogo /.vršiti, no vedo zdaj tistim, ki druga pota svetujejo, drugega odgovoriti, kakor da so teoretiki. Pa kažo ■e, da vendar gre in pojde naprej, Sploh je misel razširjena, da bode zraven IriavnegS zbora sklican še en poseben shod zaupnih mož vseh narodnosti v Cislajtaniji, kteri bodo načrt izdelali , ki se bode potem novemu posebej voljenemu u-tavodajnemn zboru na pretres dal. Slovenci pozor, da vas, ako do tacega zbora pride, vaši zaupni možje, ne bodo za kako železnico pravic tradati pustili, s tem da bi o kritičnem času molčali.
Poljskemu časopisu se piše i/ Dunaja, da državni zbor, ki bo skupaj stopil, ne bode utegnil o iližavopravnih rečeh govoriti, temuč da bode imel samo rekrutov in denarja dovoliti. Potem pridejo svobodno razprave zaupnih mož, ki bodo ustavo naredili, i ktero bodo tudi Cehi. Poljaki, Slovenci in Tirolci lehko zadovoljno. Tak.i bi prišel zopet izredni državni zbor na noge, samo, da se bodo napake Belkredijevfl popravile. Deželni zbori bi bili potoni razpuščeni, in iz novovolji nih bi se imel oislajtanski parlament sniti, ki bode potrdili novo ustavo.
/
roiiiirni razgled.
drla.
dalji
vera, da tako ne more več dalje biti, popolnoma proda bi mogoče bilo Giskro*Herbstovo ministarstvo še
Edini Taaffe. kut cesarjev soiičenec in osebni njegOV pri -
Na I) u na j i |e Nihče ne veruje, na krmilu obdržati.
jatelj, Dajo trdno stoji, drugi so vsi na skoku. Celo Berger, ki jo baje v no vejem času federalist postal, hoče „zarad bolezni" odstopiti. —
Za prvosednika gosposke zbornice državnega zbora je namenjen imenovan biti Karlos Auersperg, prejšnji prvosednik ininisterstva.
Več h rvatsk i h poslancev na peštanskemu zboruje interpeliralo mini-sterstvo, kako je to. da ni odgovora na interpelacijo v stvari znanega Broz-a. Interpclanti omenjajo, da več določeb pogodbe Hrvatske in Ogerske še ni (polnjenih. — Tudi magjaronora s« že magjarsko prijateljstvo menda več zelo no dopada.
V Dalmaciji zdaj vse Čaka, kaj so bo določilo. Zadnji ministerski svet je to vprašanje pretresal, pa menda nič druzega sklonil, kakor to, da general Auersperg ostane poveljnik.
V ogerskem zboru je enoglasno sprejeta postava, vsled ktero se odpravi štempelj pri časopisih.
Srbski poluvlndeu list „Jedinstvo" prekliouje poročilo v „Corr. slave", da so besede srbskega metropolita, ki je v Petrogradu rekel, da je Rusija Srbiji pomoč iu upanje, koga na Srbskem žalile.
Poljski časopisi so Fisohhofovo brošuro precej mrzlo sprejeli. Vzrok je lehko najti. Kajti prvič Fischbof hoče ge Avstrijo, Poljaki pa sanjajo o veliki Poljski državi; drugič pa bi potem oni morali pravični biti Rusinom, česar ne znajo iu nočejo.
Ruski carje pri tako imenovanem Jurjcvcm godovanji svoj govor končal: s temi pomenljivimi besedami: „Bog daj, da so mir ohrani. Če pa je osoda namenila vojno, prepričan som, da bo naša vojska na suhem in na morji slavo našega orožja in čast Rusije obranila." — V Peterburg jo to dni prišel brat pruskega kralja, princ Albreht, ruskega carja obiskat. Po tem
za dragoni pa jo dragon meniha Ecehijela peljal na vrvi. Menih je bil tako oplašen na videz, da jo bilo kazno, da nikogar ne vidi, nikogar ne pozna. Kmalu je bridko jokal, kmalu divje bebetal, prstan poljubljal in vikal: „0d-
dajte obljubil sem to umirajočemu — jaz sam moram izročiti oboje--"
in stegnol je roci tako, kakor bi prstan bil ponujal komu, neusmiljeni dragon pa je sem ter tjo cukal ga in s pestjo usta zatiskal mu.
Predno jo plemstvo uganilo, kaj se godi, Burdakov krohotno : „Xate ga — suknenega psa!" — in I vzdignemo pestjo plane na plemcnstvo, Moskvičanje pa za njim. Plemstvo se brani, rado bi pobegnolo; zmotnjava vstane. Razljučeni Moskvičanje se jih lote kar po vrsti, butajo ž njimi ob tla, tolčejo jih s pestmi, teptajo po njih, vlačijo po tleh jih in mrcvarijo, ni jim na mar ni duhovska obleka, ni starost. Plemstvo vičo : »Zakaj tako, zakaj ?■
Zlatnicki sč satanskim smehom obraz matere božje potegne iz ne-drija, razgano in pokaže pismo — spisano v Burbarovu.
„Najmilostivojša carica, naša gospa, priporoča se vami"
Plemstvo — v železji že, jamo vikati: Izdaja! — izdaja!" -
Stražnikova hči je spoznala matere bolje obraz, kriknula; »Marceli" — in začela lomiti roke.
Nekoliko glasov jo veknilo : „Vicztinski nas je izdal!"
„Saj je že mrtev," — omeni Zlatnicki. ta-lo nam je razodel to," in pokazal jo duhovna Ecehijela.
„Ali mrtev!"   —   povzame skrbna dovica  in omahno  materi v
Zdaj šo le se vsi ozro v meniha Ecehijola — in spoznnjo ga. Ku-libvski, da, prav ta jo bil. Posvetil se je bil božjoj službi, a ni zabil zenisko ljubezni, kajti ljubil jc zmerom ; oblaznel jo. toda ne iz umorno žar-ljivosti. — zaljubljenco je Brečno umrl, sani pnk so jo bil na vekov \ekc obljubil zakonu — tomuč od same žalosti, kajti zvedel jo bil. daonaiii nikdar ljubila ga, on pa je pač ljubil njo. Zmela so mu jo bila pamet, v zmotonosti jo izdal skrivnost ter pogubil svojo brate, pa ni znal, kaj jo učinol.
Plemstvo so privlekli vklenjeno i/, sobe. Stražnikova je vskriknola : „Kde jo moj mož." —
Zlatnicki z roko pokaže skozi okno. stražnikova pak svojega soproga zagleda zakovanoga v že!ez;e. I Ići joče in stiska se materi v naročje; mati se hoče šo posloviti od moža. ali Moskvičanje so jej vstavili se. Zlatnicki, ta jo stal in gledal,  veselile so ga solze obeh — materino in hčerine.
Moskvičanje to trenotjo iz verig spleto mrežo, v mrežo vkleno obe ženski in nalože na kibitko *)
Dubravski se je celo v železji krčil: „Šemo, le čnkite, kar se vleče, to no uteče; ne mi, ne mi, a naši sinovje in vnuci, ti vam zaduše sapo, ti vas raztreščijo tako, kakor gnjila jabolka, ti so osvetijo vašej krutosti !"
A Moskvičanje so tolkli starca.
Opat vskloni svoji roci v železji - - rekoč: „Bog— o Bog, ne zapus> verno Poljske!" —
Burdakov sam je skočil k njemu, toda doteknoti si gn ni upal, le ukazal je: „Stopaj !" — in odpeljal ga je. Zadonela so konjska kopita, zaropotala kolesa, zažvenketali so poštni zvončki, zvonovi pa niso zabrneli po poljskih krajinah, le 1 juti je na tihonia njolil, kakor poprejo opat : „Bog, o Bog no zapusti Poljske," — a tam pa tam so je oglasil kak odmev, ne zemski. lonuič nadzomski : „bog Poljsko ne zapusti !"
Enaj-t Ovruških načelnikov so bili vklcnili in odpeljali so jih precoj v Sibirijo. Pan Kopec s prapori narodovega konjištva je odjezdil za Sluč zato da bi so zedinol s Koščiuškom. Moskvičanje — neusmiljeni — klali so Ovručanc po svojoj staroj navadi.
Goslarji so teorbane in lire razobesili po špiljah kozaških gor in jeli so se učiti nove pesmi. Goslarji otrokom pripoveduje* zlate dumke, dedje še zdaj hodijo s torbami po Poljskoj, zvonovi pa šo zmerom čakajo, kedaj se zazibljejo. Ovručanje so pod hrastje in Smrečje razpostavili svojo orožje, pasu konje po lokah in drug drugega tješe: „Priđe čas, pride prilika!" *) Kibitka jo legale ruski voz.
tacem prijateljska zveza obeh severnih dvorov ni tako pretrgana kakor se je pisalo.
Novejša poročila trdijo, daje ruski kancelar že b,lj ozdravel in da "i istina, ka bi bil Ignatiev namenjen za DJ«gov«ga naslednika.
Iz Rima bodo zdaj prihajala poročila o cerkvenem koncilu, ki seje 8. t. m. slovesno začel. Neštevihnt množica ljudi je bila nazoča, ko je papež v procesiji za 700 škofi iu prelati iti il Kngelsburge proti cerkvi sv. Petra, kjer je narejen prostor za cerkveni zbor. Med procesijo so zvonili iVonovj« vseh rimskih cerkva, in grmeli kanonje. Slovesnost se je začela ob 9. zjutraj in trajala do 3 popoldne. Škofje so imeli glasovati ali so za to, da cerkveni zbor zboruje in sklepa ali ne. — Pri odpiranji koncila je bila pričujoča avstrijska cesarica in mnogo udov vladarskih rodovin. - Ker je bilo vreme ta dan deževno, ni bilo mogoče zvečer mesta razsvetliti, kakor je bilo namenjeno. — Drugi dan, 9. dec, je avstrijska cesarica papeža osebno obiskala.
V španjskem parlamentu je bila 1. in 2. t. m. zanimljiva razprava. Finančni minister Finguerola jo namreč bil obdolžil bivše kraljice Kristino in prognano Izabelo, da sti iz državno kase ukradli 70 milijonov realov. Izabela je obropala državo za 42 milijonov, drugo jo njena mati vzela. Eden kor-tesov je nasvetoval naj se tirja, da Francoska izda tatico kraljico španjskim sodnijam, Izvoljen je bil potem poseben odsek, ki bo to stvar preiskal in svojo nasvete storil.
Grof B i s m a r k jo zdaj zopet v Berolinu pa se političnega poslovanja no vdeležuje. — Ministru uka , Muhlerju, kteri pruskim poslancem ni priljubljen pa vendar noče odstopiti, nameravajo nekteri s tem vrata po kazati, da bodo nnsvetovali, naj sc njegova plača iz proračuna izbriše.
Bavarski kralj, kteri kakor znano ni: prijazen „pntriotično-cerk- oJsfoPu S veni" večini zbornice, jo odpustil samo dva ministra, družili ni hotel odpu- j P" ,cer^' 4^ S}L}',2\ štiti,   dasi so za odpust prosili, ker nimajo več liberalno večine za seboj.
V francoskem parlamentu sta republikanca Raspail in Rochefort nasvotovala postavo: Občina je neodvisna; poitavodajen zbor je neodvisen, in dovoli vojno le za hrambo, imenuje generale, in vojska voli sama oficirje. Davek naj bo samo cdon. — Minister se je temu predlogu posmehova1.
Razpor med Carigradom in Egiptom je na videz poravnan, kersejo egiptovski namestni kralj pogojem , ki mu jih je sultan stavil, podvrgel. — Ker pa je od drugo strani slišati, da skrivaj na Angležkem mnogo denarja na posodbo išče , mu ni posebno verjeti. Čakal bo le prilike in hode doseznl svoje častilakoinne namene, kader bodo evropsko zadeve za to ugodne.
Kazno stvari.
* (Vabilo). „Slovo n s ko politiško društvo" v Mariboru je sklenilo, interpolacijo štaj. slov. poslancev, ki tako temeljito dokazuje neobhodno potrebo in veliko korist zedinjenja vsoh Slovancov v eno kronovino, izdati v posebni brošuri, ter dodati obširen konmontar, ki ga spisuje v vseh dotičnih stvareh dobro podučen slovensk pisatelj, in „zemljovid slovenskih dežel", po g. Ko z 1 e r-jevim zemljevidu. G. P. Kozler jo na prošnjo pol. društva blagodušuo dovolil, da se smo rabiti njegova ploša. — Ker pa bodo stroški za tisk brošure in komentara, posebno pa za zemljevide precej veliki, obrača se podpisano društvi do vseh rodoljubov, slov. društev, čitalnic itd. s prošjo, naj šo do konca t, 1. naznanijo, koliko iztisov si mislijo naročiti, da jih razširjajo po svojih okrajih med narod slovenski. — Ta brošura bi morala svojo pot najti v vsako slovensko hišo; dodani zemljevid, na k tereni bodo posebno pobarvane
slovenske meje, bo za vsakega, kdor hoče videti jasen dokaz velikosti Slovenije. — Cena brošuri z zemljevidom vred bo iS do 30 kr. Ako se pomisli, da je zemljevid saia do zda; veljal I gld., jo cona brošure tako nizko stavljena, da si jo v.vik lehko omisli. Zarad poštnih stroškov in zamude pri odpravljanji se manj ko 10 iztisov ne more odpošiljati. Naročilna pisma se naj pošiljajo pod naslovom: Admi ni st racij a „Slov. Naroda", ali pa: (J. dro. Koceli, tajnik pol. društva v Mariboru.
Slov. pol. društvo v Mariboru.
* (Tiskovno pravde). Ponedeljek 13. t. m. ima se vrednik „Slov. Nar." A. Tomšič pred porotno sodnijovprvi pravdi zarad hudodelstva zagovarjati. V sredo in petek potem pride druga in tretja pravda pred porotnike.
♦(Ljubljanski škof) jo izdal pred odhodom v Rim pastirsk list svojemu duhovstvu v kterem priporoča udati so novim šolskim postavam. Nemški časopisi o tem pastirskem listu mnogo govore in ga celo hvalijo.
* (Deželni poslanec kranjski) g. Lipold je kakor v „Tagblattu" beremo, svoj mandat položil.
* (Iz Kranja) poročajo „Nov.", da kakor blagajniški dnevnik mestne županije priča, je g. Pire gotovino zapustil v resnici 257 gld. G6 kr in zraven te gotovine je tudi še en izkazek zapustil, po kterem ima to mesto še iztirjati 1038 gld. 93 kr. Teh 1038 gld. 93 kr. mora po mesto še le iz-tirjati,   toraj   zgaj   že   ni   mogočo teh novcev kteri šo po zraku plavajo,
_|mcd gotovino vzeti.   Ce bi tedaj vse, kar je mosto prevzelo od gosp. Pirca v gotovini in na papirji, sc vkup štelo, znašalo bi 1814 gld. 55 kr.   Al pri
Pirca je imela mestna blagajnica tudi dolge, namreč za štime kr. in še druge manjše zneske, tako, da dolg skupaj znaša 591 gld. 55 Va kr., kar ga je do zdaj znanega. —
* (Iz Šenčurja) so piše „Novicam." Dcnes so izročili Šenčurjani svojemu občno spoštovanemu iu ljubljenemu kaplanu Janezu Koprivni-k a r j u od 382 posestnikov šenčurske faro podpisano zaupnico.
* (N e m š k u t a r s k o agitacijo p o d e ž e 1 i). Iz Ormuža se piše „Slov. G.": Saj vemo da nas naši nasprotniki t. j. nemškutarji zmironi in pri vsaki priliki nadlegujejo in nam celo pri kupici vina mira ne dajo, zdaj so nas še tudi oboroženi organi, kterih naloga je za mir skrbeti, začeli nadlegovati in naravnost zoper njih postave, ktero bi vendar dobro znati in izpolnjevati morali, mir kaliti. — Tako je bil vzrok prepira in nemira neki žandarin, ki jo v sredo zvečer 1. decembra 18(59 tukaj v neki krčmi na velikem trgu pri ustopu nokega vrlega narodnjaka rekel: „Aha! dakommtauch aner von derselbtn Gesellschaft!" — Rečemo pa onemu g. žandarmu naravnost, da, če se to še enkrat zgodi, bomo neko drugo pot nastopili in mu pokazali, da on, kot stražna oseba, se ne sme mešati med mirne goste in jih s takimi besedami dražiti , kakor jo to storil imenovan žandarm. — Tudi meki uradnijski služabnik ima to navado narodnjake žaliti in po mogočnosti osramotiti, ker nam vendar zmirom pod nos riva, da nas le more samo nemSki jezik na najvišo stopnjo učnosti spraviti in noben drugi no, hočemo našim bralcem tukaj v sledečem potrjilu pokazati," kako daleko je žc on sam v nemškem jeziku izurjen ; Bestettigung. Womit der Endesgefertigter be-stettiget die Zustellungsgebuhren pr. 70 kr. botrefend N. N. von Littenberg von Ilerrn N. N. richtig bezahlt erlialten babe.
* (Iz Ljubljane) se piše v „Tagespost." se je ustanovilo noko ..protikatoliško" društvo, ki šteje že 89 udov. — Isti list ve povedati, da je bila na 10. t. m. odločena končna obravna proti Fridoriku D. zarad žaljenja Nj. veličanstva.
-----■—   ■'        —~t~—rnrrri---—TT-1
■ nsMsu*nDnsM
Poslušan pogovor dveh prijateljev.
!)!, Ravno prav je, prijatelj, da te dobim. Ti mi lahko precej daš dober svet. Jaz bi namreč rad kaj za darilo o božičnih praznikih kupil ; ni da bi dosti denarja stalo, pa mora vendar nekaj prave vrednosti imeti.
l^t>   No, tu ti je pač lahko pomagano.   Kar naravnost pojdi k
(2)
kteri ima v gosposkih ulicah (Herrengasse)
lepo, elegantno narejeno štacuno, v kteri prodaja /uvele, zlatnino, srebrnino in blago iz kineškega srebra. Tam boš našel več ko 4 ducate zlatih verižic po 30 do 120 gold., črez 250 srebrnih verižic po S do 20 gld.; ver ko 1000 zlatih prstanov najnovejšega dela no S do 40 gld.; z diamantom udelane prstane po 20 do 170 gold.; več kakor 100 parov uhdnov : čez 60 garnitur (broš inboutojis); 2 ducata broš za fotografije; križiće in verižice vsake vrste na izbiranje.
Njegova zaloga srebrninc je tako bogata in mnogovrstna, da sc ne da naštevati. Tam boš gotovo kaj našel.  On ima štacuno v
Paier-jevi hiši v sredi gosposke ulice v Mariboru.
Izdatci] in vrodnik Anton Tomšič.
Lastniki: Dr. .!«»*«• VoAnjak in dragi.
Tinkar lidunrd Jantl«.
6232