Stev. 221 U fiutUiimt, v poncdfiliiH, 2S. septembra 1938 Uto 1« Po dvomesečnih herojskih bojih branilcev v alcararski trdnjavi je prišla včeraj odločitev: Beli s© včeraj zavzeli Toledo Sevilla, 28. septembra, o. Radijska posfaia v Sevilli je včeraj razglasila, da so bele cele zavzele Toledo. Ker so vse zveze med Toledom in Madridom po nacionalistih pretrgane, ni mogla madridska vlada poslati nobenih ojačeni v Toledo. Kadeti, branitelji aleazarske trdnjave, ki so se dva meseca branili v razvalinah, so še pred prihodom udar;’ iz zadnjega še slo;ečej>oldne ob 8.30 pričela sedma balkanijada. Prisostvovalo ji je okoli 60.000 gledalcev, navzočih pa je bilo tudi lepo število odličnikov, kakor predsednik vlade Metaksas z ostalimi ministri, nemški minister Gobbels, tuji diplomatski zastopniki in drugi. Reprezentance Bolgarije, Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grške so korporativno prišle na stadion, na čelu s svojimi državnimi zastavami. Tekmovanje je bilo otvorjeno s petnajstimi topovskimi streli. Najprej je govoril predsednik zveze grških športnih združenj, za njim pa (irski prosvetni minister, ki je pozdravil tekmovalce. Predsednik vlade Metaksas je nato otvoril sedme balkanske igre. Grški atlet Zakudis je v imenu vseh tekmovalcev položil olimpijsko prisego. Dan je bil zelo lep, le med tekmovanjem je pihal precej močan veter, ki je slabo vplival na posamezne rezultate. Rezultati, ki so bili doseženi včeraj, so tile: Suvanje krogle: 1. Kovačevič (J) 14.13. 2. Ste-panaki (G( 18.90, Irfan (T) 13.45. Skok v višino: 1. Pantavis (G) 1,85. 2. Bular (T) 1,80. 8. Mor (J) 1,75. 4. Buratovič (J) 1,75. 110 m zapreke: 1. Mantikas (G) 15,5. 2. Buratovič (J) 16. 100 m: 1. Frangudis 11. 2. Sakelarin (oba Grčija) 11,3. 3. Lives (T) 11,5. 4. Bauer in Kovačič 11,8 (oba Jugoslavija). 10.000 metrov; 1. Kiriakides (G) 33.05,8. 2. Cristea (R) 33,40. 3. Varzakis (G) 34,02. 4 Rise (T) . 84,55. Bručan (J) 35,19,04. Bručan je popolnoma od- I povedal. Toplak Vinko, upr. pis. uradnik; predstavnik trgovine: Mislej Anton; njegov namestnik: Hladin Valentin; predsednik obrtnikov: Kukovec Vinko; njegov namestnik: Golob Karol; predstavnik gostilničarjev: Berglez Slavko; njegov namestnik: Ber ger Ferdo. Krajevni volilni odbor na Vranskem je pa naslednji: predsednik: Zorko Jožef, starešina sreskega sodišča; namestnik predsednika: Kladnik Jožef, poštni upravitelj; delovodja: Jovan Jožef, občinski delovodja; namestnik delovodje: Šifrer Franc, pis. uradnik pri sodišču; predstavnik trgovine: Strah Jožef; njegov namestnik: Ručigaj Ivan; predstavnik obrtnikov: Virjent, čevljar; njegov namestnik: Smogavec Franc, krojač; predstavnik gostilničarjev: Grčar Albin; njegov namestnik: Križnik Jožef. Združenje trgovcev za mesto Celje razglaša, da so volilni imeniki za volitve v Zbornico za TOI, ki se vrše v nedeljo, dne 29. novembra 1936 za 26. volilno okrožje trgovskega volilnega odseka za mesto Celje, razpoloženi od torka 29. t. m. do torka 13. oktobra med uradnimi urami v prostorih Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica štev. 8. Razgrnjeni volilni imenik sme pregledati vsak pripadnik Zbornice in ga tudi prepisati v označenem roku. V istem roku je tudi vlagali reklamacije zoper volilni imenik. V celjskem sodnem okraju je vpisanih v volilne imenike za volitve v Zbornico TOI skupaj 1886 volilnih upravičencev,- in sicer v trgovinskem odseku 565, v gostinskem odseku 293 in v pbrtnem odseku 1028. 800 m: 1. Georgukopulos (G) 1,59,8. 2. Goršek (J) 2,02,1. 3. Lapusan (R) 2,08,3. Skupno število točk; 1. Grčija 41. 2. Jugoslavija 22. 3. Romunija 12. 4. Turčija 12 in zadnja Bolgarija 3. Štafeta 4X100 je bila preložena na danes. Češka : Jugoslavija 2 : O Praga, 28. sept. Na včerajšnjih teniških tekmah v Pragi sta naša favorita Punčec in Mitič nepričakovano popustila. Oba sta izgubila igri in sicer je Časka premagal Punčeca v treh setih. Milič pa je podlegel v petih setih proti Sibi. Vsa vas v nevarnosti Maribor, 27. septembra. V Kuštanovcih v občini Križevci, je izbruhnil na stanovanjski hiši Aleksandra Novaka požar, ki se je z naglico razširil tudi na gospodarsko poslopje. Razen teh objektov »o zgoreli vsi poljski pridelki, vso pohištvo, poljsko orodje in živina. Posestnik ima 100.000 Din škode. Ker je bilo vetrovno, se je požar razširil še na sosednja poslopja posestnika Janeza Novaka, kateremu je požar upe-upeljil žaren stanovanjske hiše tudi gospodarsko poslopje, ves pridelek in pohištvo. Le živino je še mogel rešiti, škoda znaša 50.000 Din. Ognjeni element je nadalje uničil imetje posestniku Janezu Boharju, ki trpi 60.000 Din škode, posestnici Ani Novak pa je uničil stanovanjsko hišo. Vsled velike suše in pomankanja vode so se gasilci morali omejiti le na lokaliziranje požara, kar se jim je tudi z velikimi napoti posrečilo. Bila je velika nevarnost za vso vas. Skupna Skoda, ki jo pogoreli posestniki trpijo, znaša 230.000 Din. Posestniki so tem huje prizadeti, ker niso imeli svojega imetja zavarovanega. „Kralj Lear" Shakespearejevo delo je doseglo popolen uspeh Ljubljana, 28. septembra. Po ^tvoritvi dramske «ez»ne, ki *mo jo letos pričeli z za enkrat najbolj uspelim slovenskim dramatikom Ivanom Cankarjem, smo imeli snoči priliko videti kot drugo premijero delo največjega svetovnega dramatskega genija Shakespearja. Prav £ v vsaki sezoni vidimo nekaj klasičnega, saj so gledališča ki poskušajo dati v enem letu čhn več takih del na repertoar. Vpliv Shakespearja je veien, njegova dela delujejo simno tako po vsebini kakor po obliki se dane« in še bodo stoletja. .>Kr®,J ^.e.ar< obsega v knjigi ‘25 slik. ki jih je režiser Ciril Debevec spretno predelal in ?.*U>k° d* ,“bi“l“ Learstvo .imenujejo »tragedijo nehvaležnosti^, tragedijo, ki jo veliki ljudje, geniji skoraj vedno doživijo v svojem zemeljskem bivanju. Mogočni in dobrosrčni kralj zapade hipni slabosti — starosti-od svojih treh hčera želi slišati božajoče besedo ljubezni in hvaležnosti. Starejši hčeri, Goneril in Rega\v, se na >«tvar< že razumeta in izlijeta Izumetničene slavospeve otroške ljubezni, Kardelija pa, ki srca ne nosi na jeziku in tega narediti ne more, pade v nemilost. Prvi dve dobita razdeljeno kraljestvo, tretjo oče razdedini. Ko pa hoče stari Lear s svojim spremstvom bivati zdaj pri Goneril zdaj pri Regan, se izkažeta nehvaležni in ga po-staviat pred vrata. Pred smrtjo se ga spomni s pravo ljubezni jo leona, ki jo je zavrgel. Ta fabuli slu-za ?‘a^no dejanje. Tej v odmev Je Shakespeare ustvaril drugo fabulo o grofu Gloncestru, ki tudi zavrze svojega dobrega sina radi natolcevanja nezakonskega sinu. Ko oče izgubi vid, takrat šele spozna, kako je bil v ljubezni varan. Ta fabula služi za stransko dejanje, ki se seveda z glavnim prepleta. Je nekako dopolnjevanje, obnavljanje in pojasnjevanje motiva cele žaloigre. V obeh fabulah si stojijo nasproti »tari in mladi; oče — hčere, oče — sinova Znana je priljubljena obdelava teh motivov v svetovni literaturi in v vseh časih. Cele dobe stojijo pod dojmom te borbe. »Kralj Lear« spada med najsilnejše umotvore angleškega genija. Kot umetnina obsega vse tri dimenzije; ima v sebi globino človeškega srca, veličastje dramske tehnike in širino vseh poetičnih izraznih sredstev. Scena v viharju sredi gozda tvori osredje žaloigre. Kralj je zgubil vse, kar ga loci od soljudi, zdaj je tu gol človek sredi besnečih elementov, poleg njega pa pregnani Edgar, že bolj žival kot človek. Pri tem dokončnem človeškem sjioznanju, ki ni daleč od blaznosti, doživi Lear največje trpljenje človeškega srca in obenem očiščenje. S to sceno dobi tragedija svojo filozofsko poglobitev. Vso veličino imajo Shakespearjevi junaki predvsem zato, ker to niso poosebljene lastnosti (zlobnost, dobrota itd.), ampak so celi ljudje, mnogostrani v svojih naravah z vso zapletenostjo človeških duš. Pri vsem nehanju junakov vpleta pisatelj v dejanje naravne moči in prikazni. S tem dobi umetnina oni ekspresivni značaj, kjer stoji človek nasjiroti naravi ali vižjim silam, in ki ga imajo vsa klasična dela. Sodelovanje narave pa tudi prav lef>o služi za učinek dramske tehnike: saj vihar upogne sivo kraljevsko glavo, da moli za brezdomce, in izvržence. Med poetična sredstva moramo šteti pri pesniku izliv tebočih verzov, prispodobe, miselna in duhovita mesta. Kakor v tragediji dober človek trpi, tako se zloben — samo do zaslužene kazni — v uspehih dviga (Edmund). Navajeni smo, da smrt v Sha-kespearjevih delih kosi na veliko. Resnico odkrivati je dano le norcu, pregnancu, slepcu, dobremu grofu. Znan je pregovor: »Otroci in norci govore resnico.« Edino norec in njemu podobni smej« brez kazni govoriti neponarejeno resnico. Vsa umetnina je zavita v romantično pravljičen plašč davnine in dvorskega življenja. Življenje in človek pa eta zajeta tako široko in globoko, da vpliva zaloigra še po nekaj stoletjih sveže. Ni čuda torej, da se smatra kulturnim narodom le oni, ki ima Shakespearja v prevodu. Cele generacije so se posvečale temu delu. Dobri prevodi so se v narodu smatrali za velik kulturni dogodek in preobrat. Spomnimo se samo Nemcev v kolikih različnih prevodih so si ga prisvojili. Umetniki vseh časov so si ga stavili za vzor. Slovenci imamo »Kralja Leara« v Funtkovem prevodu ki ga je Zupančič na nekaterih mestih zboljšal. Snočnja predstava je bila velik umetniški užitek: Levar je v Learju, v kraljevski in očetovski postavi razvil vse svoje silne zmožnosti, kakor jo uspel posebno tudi Debevčev Norec, Janov Edgar Lipahov Gloucester, Jerman (kralj francoski), Ce- ce]°'o in delo postavil moj. ir a 0110 in z yso pieteto do velikega ★ -P- Karambol sredi Ljubljane L j u b 1 j a n a , 28. septembra. Včeraj opoldne je prišlo na cestnem in tramvajskem križišču pred Figovcem do tramvajske nesreče, kakršnih beleži kronika našega mesta le malo. V smeri od kolodvora je zrivozil redni tramvaj v nasprotni smeri pa drugi. Mesto, da bi vozila tramvaja drug mimo drugega na različnih tirih, je na-enkrt tramvaj, ki je privozil od pošte, zavozil na tir, jx> katerem je privozil tramvaj s kolodvora. Tramvaj, ki je prišel s kolodvora, se je s silo zadel v sprednji del prvega tramvaja. Zalet je bil tolik, da se je prvi tramvaj močno nagnil. V njem je bilo 12 potnikov, od katerih so trije stali na zadnjem pločniku. Te tri je tudi vrglo iz tramvaja na cesto. 1 ,n ,tem je dobil večje poškodbe le načelnik trgo-Hinu odde**fa na banski upravi gosp. dr. Rudolf Marn, ki je padel po cesti na hrbet. Njemu je nudil prvo pomoč zdravnik banski inšpektor ji' Avramovič, ki je bil slučajno v bližini. Gosp. ar. Marna so odpeljali v bolnišnico, a si je kmalu opomogel. Živčne pretrese so dobili tudi drugi potniki, vendar k sreči resnejših žrtev ni bilo. .v. rekordnem času so tramvaja odvelkli Šiški in m i cesti kjer se je zbralo veliko radovednežev, je bil zopet nemoten promet. Do nesreče je moglo priti radi tega, ker avtomatska kretnicami delovala v redu. Jnžener" vleče in potegne Maščevanje za odklonjeno koketiranje Ljubljana, 28. septembri-... Ne.k'a značilnost ljubljanskega družabnega življenja so zaključene družbe. Teh zaključenih družb je v Ljubljani toliko, kakor v malokaterem jnestu. Po trije ali štirje tvorijo eno družbo, v katero le redko lahko prodre četrti. To je v glavnem tudi povod, da se Ljubljana glede družabnosti zdaleka ne more primerjati ne s Celjem, še manj pa z Mariborom. Y t<’h ljubljanskih zaključenih družbah se marsikaj pripeti, kar ne pride v javnost. Vendar pa je dogodek ali bolje rečeno dogodivščina, ki si jo je privoščila neka ljubljanska gospoda iz talce zaključene družbe, vredna, da zanjo izve tudi širša javnost, ker je stvar skorajda poučna in dokaj značilna za ljubljanske razmere: na eni strani kaže prefriganost neke take družbe, na drugi pa skrajno naivnost mlade, in sicer dokaj ugledne Ljubljančanke. II Desfnteresslerf... . Vm ljubljansko kavarno zahaja stalna družba, ki šteje tri ali šliri gospode. V isto kavarno sta stalno zahajali dve ljubljanski dami. Zlasti ena od obeh ge je gospodom dopadla in — drugega dela ocividno niso imeli — začelo se je koketiranje. Dama pa koketiranja ni stoodstotno vračala, dasi so se gospodje trudili, da bi pritegnili obe dami v svojo družbo. Nekoč so se gospodje odločili: eden od njih je stopil mimo mize, kjer sta sedeli dami, in na njuni mizi se je pojavil listek. Kaj je bilo na listku napisano, ne vemo prav točno. Dejstvo pa je. da se je listek kmalu vrnil nazaj na mizo, pri kateri so sedeli omenjeni gospodje. Ves odgovor je bil zaj>opaden v eni sami besedi >Des-interessierk, ki je bila napisana na drugi strani vrnivšega se listka. Odgovor je deloval v moški družbi kakor mrzel tuš. Tislega dne je zavladalo v njihovi družbi slabo razpoloženje ... Toda, to ni trajalo dolgo. Začeli §o kuhati maščevanje. Po dolgem in vsestranskem preudarku so po nekaj dneh prišli do originalnega načrta, do katerega jim je bolj pripomoglo naključje. Prijateljica omenjene dame je namrpč tiste dni odpotovala iz Ljubljane, kar je zvedel eden izmed gospodov iz družbe, ki je kovala maščevanje. Še tistega popoldne je bil v kavarni odobren bojni načrt, ki se je začel nato odvijati. • »Da si Izbere nevesto .. Naenkrat je dobila dama. ki je prihajala tedaj v kavarno sama, na svoj naslov domov pismo iz kraja, v katerega je odšla njena prijateljica. Pismo je bilo pisano na stroj — za kar je bilo v njem tudi opravičilo. Dama je nasedla: mislila je, da je pismo res od prijateljice. V resnici pa so sestavili vsebino pisma v kavarni — le nekaj miz proč od njene stalne mize. Vsebina1 pisma je bila nekako takale: »Ko sem se zadnjič vozila iz Ljubljane v ...., sem v vlaku slučajno naletela na nekega inženjerja — Slovenca, ki pa je drugače zaposlen v Franciji. Ima krasno službo in je pravi bogataš. Prišel je v Slovenijo, da si izbere nevesto, češ, da hoče imeti Slovenko. Ocenjeval mi je ljubljanske dame in pri tem dejal, da se mu je zelo dopadla neka blondinka v kavarni... Takoj sem sf bila na jasnem, da si bila to Ti. Moral je biti v kavarni enkrat, ko mene ni bilo s Teboj, ali pa je videl tudi mene in mi je sedaj zato Tebe tako hvalil, ker je računal, da boS Ti to zvedela. Ta gospod je dal pred odhodom iz Ljubljane v dnevnik_________ inserat; ta inserat bo izšel že te dni, če le ni. Svetujem Ti torej, da pregledaš zadnje in bodoče številke tega lista in gospodu pišeš. Povem Ti, da Ti ne bo zal — Ženitovanjska ponudba v inseratu Ne vemo, s kakimi občutki je dama, ki prehaja iz let gospodične v ona leta, ko mestna ženska mesto na gospodično raje sliši na damo, to pismo sprejela. Tudi ne vemo, ali so je bila v njej borba, kaj naj naredi. Vemo pač, da je Go- spodična — nasedla. V ljubljanskem dnevniku, ki ima tozadevno inseratno rubriko, je gospodična res zasledila omenjeni inserat in — pisala Ni pa zaupala tujemu gospodu svoje slike, tudi ne naslova; čutila pa je potrebo, da omeni da na svetu najde edino veselje še v tem, da v tej in tej kavarni pretežni del dneva čita liste in revije. S tem je hotela gospoda oči vidno opozoriti, da je ona tista, ki jo je videl v kavarni in ki se mu tako dopade ... Marsikatera podrobnost o tem, kako se je stvar potem razvijala, je zaenkrat zavita še v tajnost. Zaključena ljubljanska družba je namreč tudi za reporterja trd oreh in ni lahko izvleči iz take družbe kakih podrobnih podatkov. Na dan je prišlo le toliko, da je bil med »inženjerjem iz r ranči je« in med omenjeno gospodično preko in-serata dogovorjen sestanek. Ob prvem sestanku pa menda ni izpadlo vse po načrtu in je bil dogovorjen drugi. Mimohod kavarniških znancev Nismo mogli ugotoviti, ali je gosr>odična pričakovala ta sestanek nestrpno. Tudi ne vemo, kako se je jročutila, ko je videla v listu poziv na sestanek. Tistega večera —■ bil je to zadnji petek — je gospodična ob osmi uri zvečer z bogsiga-vedi kakšnimi srčnimi občutki prav počasi drobila korake tam nekje v bližini liceja. Dišave okrog nje so vsaj na dva metra okrog pričale, da se šteje dama v boljšo družbo. Čakala je že kakih pet minut ter se ozirala po svojem »inženjerju«. Kot znak je bil dogovorjen šopek v gumbnici; kje je torej kak gospod s šopkom ali zelenjem? Končno je prišlo, kakor je bilo skuhano v kavarni: Naenkrat se je pojavil mimo gospodične gospod, ki je imel v gumbnici šopek. Ko je prišel tik mimo gospodične, je potegnil izpod suknje podolgovat kartonček in pomolil gospodični dobro čitljiv napis: »Desinteressiert«. Dama je obstala vsa zaprepaščena; predno se je prav zavedla, za kaj gre, je bil mimo nje tudi že drugi gospod e istim napisom. Tedaj se je seveda že spomnila, kako in zakaj je prišlo do tega. Toda bilo je prepozno: mimo nje je bil že njen šesti znanec iz kavarne. ) Od tedaj dame ni bilo več v dotično kavarno ... Ljubljana danes Koledar Itanes, 28. septembra: Venceslav !utri: 29. septembra: Mihael. LEKARNE - Mr. Sušnik, Marijin tre 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. ' * V Benetke—Padovo, avto, 10.*—13. oktobra. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trat. Belgrad-Oplenac kraljev grob, brzovlak, 9. oktobra. Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji, brzo-vlak, 19 oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana, VVolfova 1. Jugoslovansko društvo za proučevanj"' in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, ima svojo glavno skupščino v torek, 29. sept., ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani s temle dnev. redom: 1. poročilo predsedstva; 2. poročilo nadzorstva; 3. dopolnilne volitve v upravni odbor; 4. ‘volitev častnega predsedstva; 5. samostojni predlogi; 6. slučajnosti. — Odbor. Volitve v zbornico za TOI, razgrnitev volilnih imenikov. Volilni imeniki za volitev svetnikov trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka za mesto Ljubljano bodo razgrnjeni na mestnem poglavarstvu, Mestni trg 2, II. nad., soba št. <16, od torka, dne 29. septembra, do torka, dne 13. oktobra 1936, vsak delavnik od 9 do 12 in od 16 do 18 ure. Vsak pripadnik zbornice sme med navedenimi uradnimi urami razgrnjene imenike pogledat! in prepisati. Reklamacije zoper volilne imenike se morajo vlagati pismeno pri krajevnem volilnem odboru na mestnem poglavarstvu, soba št. 46, ali pa pri glavnem volilnem odboru, Beethovnova ulica 10. Reklamacijski rok začne dne 29. septembra in poteče dne 13. oktobra t. 1. Reklamacije in priložene listine so takse proste. Znižana vstopnina za obisk živalske razstave v Lattemianovem drevoreda. Zoološko društvo >Noe< je znižalo vstopnino za svojo velezanimivo živalsko razstavo, in sicer od dane« naprej plačajo odrasli 2 din in šolarji ter dijaki 1 din, otro-ei do 6 leta pa so vstopnine prosti. S tem znižanjem hoče društvo kljub stroškom za nabavo novih živali, kakor so n. pr. opice, kakadu, dveh medvedov pralcev (Waschb9r) in nekaterih dragih zanimivih sesalcev oz. ptičev povečati obisk vsem slojem te poučne razstave, ki je nekaka propagandna prireditev za bodoči stalni zoološki vrt ▼ Ljubljani. Vsi prijatelji živali in pa te vzgojne ustanove so vabljeni, da z večkratnim obiskom omogočijo vzdrževanje te razstave, katere obstoj še nadalje zavisi samo od številnega obiska. Esperanto — sinteza evropskih jezikov, je torej živ mednaroden jezik in vsakemu potreben. Tečaj za začetnike bo odprl »Klub esperantistov v Ljubljani« v petek, dne 2. oktobra t. 1., ob 20 v svojem lokalu, Cankarjevo nabrežje 7, I. nad. Učnina nizka, priglasiti se more vsakdo. Mizarski tefaj za mojstrske izpito. Opozarjamo mizarske pomočnike, ki nameravajo v dogledni dobi polagati mojstrski izpit, da se vrši v oktobru petdnevni večerni tečaj, na katerem se bo predavalo o nekaterih izpitnih predmetih, in sicer 0 tehnologiji lesa, dovrsevalnib delih, orodju in strojih. Tečaj se ho vršil v pritlični dvorani zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Sfdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori do , ?J6kfobra t. 1. Tečaj je brezplačen. itti jiDiž?^I0Va cesel in sončen tako, da je bilo pričakovati, da bo letos dosegel poseben rekord in posebno mesto v meteoroloških zaznamkih. Do pretekle sobote je padlo le 43.9 mm dežja, toda*od sobote do 7. davi pa že 54.6 mm. Zgodil se je nagel vremenski preobrat in davi je nastopil izreden hlad. Minimum jutranje temperature je davi bil zaznamovan v toplomeru s +5.4° C. Vsi vremenski pojavi kažejo, da se bodo sedaj vrstili hujši nalivi. V soboto dopoldne se je nad mestom razlil prvi močnejši naliv, ki je trajal od 9.55 do 10.15. Vse ulice so bile mahoma pod vodo. Kanalski požiralniki so s težavo sprejemali vodo va6e. Nedelja je bila dopoldne še dokaj lepa in mnogi so optimistično računali, da bodo lanko napravili krajše izlete v okolico. Revnejši sloji pa so se v skupinah pomikali na Golovec in na Rožnik, da bi nabirali gobe in kostanj, ki je letos prav izredno obrodil in je prav lep. Popoldne ob 14.30 pa se je vliia nad mestom in-okolico silna ploha. Trajala je dobro uro. Ljudje so vsi premočeni bežali z Golovca in iskali zavetja po vseh mogočih kotičkih. Tudi nekateri izletniki so bili pošteno naprani. Drug močnejši naliv, ki se je spremenil v pravcato nevihto, ko je besnel silen piš nad Barjem, ki je maial In celo ruval drevje, je sledil od 19 do 22.15. Zadnji t>aj-močnejši naliv pa je trajal od 23.30 do 1.30 davi. Po nasadih in vrtovih so nalivi pokončali mnogo lepih dalij, ki danes vse polomljene vise. Nalivi so povzročili, da so potoki, dalje Ljubljanica in Sava znatno narasli. Nevarnost kake katastrofalne povodnji še ne obstoja. Doslej je letos v septembru že padlo 98.5 mm dežja, skoraj toliko ko leta 19>4, ko je septembra padlo 98.9 mm dežja. Zakaj je danes tako hladno? Med nalivi je zavel s severa močnejši mrzli val, ki je povzročil no visokih gorah silne snežne meteže. Mrzli val pa je silil tudi v nižino. Ni čuda, da so danes mno^i zgodnji potniki se čudili, ko so bili zapazili, da so tuai nižinski hribi odeti v prav lepo belo odejo. Pred sv. Mihaelom sneg na starih možakih, kjkor so: Krim, Mokre, Kurešček in Sv. Ahac je nekaj nenavadnega in izrednega. Sneg je globouo v ni žavo jx3belil omenjene hribe. Kurešček je pobeljen kar od cerkve nizdol približno za 50 m. Ves je bel, kakor v najhujši zimi. Beli so tudi Sv. Ahac, Mokre in Krim. Pa tudi drugi hribi v okolici eo obdarjen s snegom, tako da Polhograjski Dolomiti. Kakor pripovedujejo potniki, so bili hujši snežni viharji v snežniških in čabranskih gozdovih. V Gorskem Kotoru je že včeraj popoldne snežilo. Mnogi vremenski preroki in stari očanci nam napovedujejo, da bomo letos imeli zgodnjo, dolgo in hudo zimo. Take napovedi pa se pojavljajo tudi jx> raznih časopisih. Imajo prozoren namen, da delajo vodo na mlin za razne špekulante s kurivom in premogom. Toča In sneg na Gorenjskem Zadnji dnevi septembra 60 res v pogledu vremena nenavadni. V nedeljo je silno grmelo in treskalo, kar je v jeseni prav redek slučaj. Na ljubljanskem trgu se danes zaradi hladnega vremena prodajalke kar tresejo. Od Cerkelj je prineslo več kmetic na trg lepe gobe, ki so jih včeraj popoldne pred nevihto nabirali po tamošnjih gozdovih. Zalotila jih je hudi nevihta. Kratko 60 opisale silno nevihto. Bilo je okoli 14.30, ko se je okoli Cerkelj in Vodic razbesnela silna nevihta. Hudo se je bliskalo in treskalo. Med silnim viharjem je začela kot lešnik debela toča padati in je v desetih minutah pobelila vso cerkljansko in vodiško ravan. Po mnogih mestih so bili celi kupi toče, ki 6e je spremenila v ledene kose. Po hribih in gorah pa je silno snežilo. Tudi po Gorenjskem je sneg zapadel prav nizko po gorah in hribih. Dva nesrečnika po §-u 110 k. p. Paragraf 110 k. p. določa pred tremi sodniki posebno, kratko kazensko razpravo proti duševno bolnim nesrečnikom, ki so prišli v navzkrižje s kazenskim zakonom, a niso polno odgovorni za izvršena kaznjiva dejanja, pa je naloga sodnikov, da sklepajo o tem, pod kakšno nadzorstvo ali v kakšen zavod naj se oddajo taki nesrečni zločinci. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je pretekli petek obravnaval dve taki ob- ravnavi. Duševno bolna pozlgalka Ravnikarjeva Marija je ženska pri 40 letih. Tam v tihem Zalogu pri Moravčah poseduje kočo, v kateri je samovala m osebenkovala. Dostikrat jo je popadla silna togota in takrat je bila nevarna. Svojemu sosedu Francetu Kosu je zažgala dne 21. marca letos kozolec, poln sena in gospodarskega orodja. Čez 4 mesece, 21. avgusta, pa je zažgala župniku g. Markiču gospodarsko poslopje. Celotno škodo so cenili v obeh primerih na približno 100 tisoč Din. Senatni predsednik Ravnikarjevi; »Velikansko Škodo ste napravili! Zakaj ste to naredili?« Ravnikarjevi so ge oči silno zaiskrile; plameni sovraštva so švigali. Vzkliknila je: »Na živcih sem bolna. Ko imam napade, gorje ljudem, ki jih sovražim.« »Zakaj ste sosedu zažgali?« »Seno je od mene kupil, pa mf ni hotel plačati. Z bičem me je udaril, tožil in rubil. To me je razburilo!« »Vendar zažigati je greh!« »Sj>oznala sem, da mora jx> božji volji v kazen zapasti. Nisem naredila iz slabe volje. Sam Bog je tako zahteval.« »Zakaj ste pri gospodu žujmiku zažgali?« »Da si bo življenje izboljšal.« »Ali je vas preganjal?« »Telesno ne, samo duševno.« »V cerkvi ste pobrali iz tabernaklja hostije in se doma obhajali. Zato vam je prepovedal hoditi v cerkev.« »To je bila božja volja. Iskala sem Boga in Bog je bil vedno povsod z menoj. Z Bogom sem se zmenila, da me do smrti zapro, tako bom dosegla večno izvellčanje. Gre za to, da se vse duše očistijo in (zveličajo.' Psihljater je podal mnenje, da Ravnikarjeva zaradi požigov kazensko ni odgovorna, ker kaže znake duševne bolezni (dementia precox). Senatni predsednik je Ravnikarjevi na diskreten in dobrohoten način objavil sklep senata: »Pridete v poseben zavod za zdravljenje za nedoločen čas.« »Kam pridem? K Bogu?« »Tja na Hrvatsko, ko bodo tam dogradili lepo hišo za take nestečne žene!« »Koliko časa ostanem tam?« »Da boste zdiavi. Za enkrat ostanete pri nas.« Vsako kolo se ga fe prlfelo Borisu, 22 letnemu slaščičarju in medičarju, so se čudovito bliSčale velike, sive oči. Žarele so kot divji ogenj. Pogled mu je begal po dvorani št. 79. Na vsako vprašanje je zardeval kot mak na polju. Senatni predsednik blagohotno: »Zakaj ste tak nesrečnik?« Kar vidi, vse gre ž njim. Na bicikle ima posebno piko. Kolo kar izmakne in se nekaj časa vozi. Ko lepše kolo zapazi, pa slabo pusti. Bolan je duševno tako, da ne ve, kaj dela. »Vam se dopade' voziti se okrog s kolesom?« Boris venomer molči. Aretiran je bil 8. julija zaradi tatvine 5 koles v enem tednu. »Zakaj ste kolesa na Fuiinah vzeli?« ga je vprašal gospod predsednik. »Da sem ae lahko dotriov pripeljal,« je Boris kratko odvrnil. »Kdo je vas naučil krasti?« »Tako, sam.« Predsednik je nato prečital mnenje psihijaira dr. Žvoklja, da ni Boris za tatvine kazensko odgovoren, ker je umobolen, boluje na schizophreniji. Boris »e dostikrat zamakne. Neprestano gleda v zrak. Pravi, da bo izveličan, ker je svetnik. »Kaj naj napravimo z Vami? Ali naj vas zapremo v jedo?« »Dobro in prijetno je tam,« je Boris po daljšem molku pristavil. »Boljše bo ▼ bolnišnici za vas!« »Prosim.« »Hočete iti domov?« »Tudi prosim.« v Sodišče Je odredilo, da se Boris za enkrat postavi pod zaščitno nadzorstvo, ker ni toliko bolan in nevaren, da bi bila potrebna internacija v zavodu. »Veš kaj, Erna, če se bo tvoj brat Karel v čolnu tako vedel kakor zadnjikrat, ne pojdem ni-koli več na Ljubljanico z njim.« j »Beži kam, kaj pa je počenjal?« »Eh, samo veslal je in veslal, pa nič drugega ...« SK Ljubljana zmaguje tudi na tujih tleh Osijek, 28. septembra. SK Ljubljana je včerei nepričakovano odnesla iz Osijeka visoko in zasluženo zmago. Premagala je SK Slavijo (Osijek) s 3 : 0 Začetni udarec je imela Ljubljena. Vendar pa so naii žogo t-ftkoj izgubili in Sl a vi ja se je s silnim poletom zagnala proti golu Ljubljane. Obramba ljubliane pa je stala kot zid in je či-stila vse. Malo pozneje jc Slavijo zopet navalila na ljubljansko polje, Eger pa je s svojim ostrim strelom zadel prečko, od katere se je žoga od-bila nazaj v polje. Ljubljana je postala naito vse-bolj »nicijativnejša in začela diktirati tempo domačinom. Neprestano je napadala, zlasti jx>seb-no po krilih, ki sta bili najnevarnejši v vsem mo« štvu. Janežič je kmalu za tem izkoristil nespo-razumljenje med nasprotnikovim vratarjem in branilcem in zabil efektno prvi gol. Občinstvo, ki je bilo po napovedovanju zagrebškega in belgraj-skega lista prepričano v lahko in visoko zmago domačinov, ie bilo ob tem golu presenečeno. Tudi igralce Slavije je ta uspeh Ljubljančanov kor nekam spravil iz tira. Cim je padel ta gol, je vsa »drukarska liga« utihnila. Slavija je na vse načine skušala izenačit«, vendar pa si je vsa toka akcija razbila in se je razblinila že pred obrambo Ljubljančanov. V 24. minuti sc Zemljič s silnim naletom spušča po krilu, prevari vso obrambo in sam strelja iz neposredne bližine v nasprotnikovo svetišče. Ljubljana vodi z 2 : 0. S tem rezultatom ie končal tiKii prvi polčas V drugem polčasu Ljubljana takoj začne z ostrimi napadi in že v tretji minuti nepričakovano strelja Pupo silno bombo v mrežo. 3 : 01 za Ljubljano. S tem je bil postavljen tudi končni rezultat in se vsi napori Osiječanov niso nikakor mogli pretvoriti v kapital. Ker so uvideli, da bodo občutno poraženi na domačih tleh, so začeli preče) ostro, grobo in nešportno igro, v 34. minuti ie igralec Slavije Fronek namenoma s pestjo udanl ljubljanskega krilca v obraz. Zaradi tega ga je sodnik Sonnenberg popolnoma pravilno P°»lal } zelenega polja. Zadnje minute tekme so potekale v veliki živčni zmedenosti in brezglavo-sti, vsi so komaj_ čakali, da se igra konča, in da ne bi bil jx>raz še mnogo večji. Ljubljana ni samo zasluženo zmagala nad domačini, ampak je tudi odnesla od tam izboren vtis. In gotovo jih ni bilo mnogo, ki bi pred tekmo verovali v zmago Ljubljane. Ljubljana je igTa-la izredno mdrno, točno in borbeno. Na polju sta bili igri obeh nasprotnikov sicer precej enako vredni in je težko preveč podcenjevati Osiječane, vendar pa jc bil ljubljanski napad mnogo odločnejši in je izkoristil vsako možnost, kar mu ie tudi prineslo zasluženo zunogo in dve drogoceni točki v Ljubljano. Po včerajšnjih tekmah je stanje v drž. prvenstvu tole: iSlavjja 3 3 0 0 8:2 6 Bask 3 2 1 0 7:4 5 Ljubljana 2 2 0 0 5:1 4 RSK 3 2 0 1 7:2 4 Gradjanski 3 2 0 1 10:4 4 lugoslavija 3 1 0 2 5:6 2 Slavija O. 3 1 0 2 4:8 2 Itašk 2 0 11 2:6 1 Hajduk 3 0 0 3 1:6 0 Concordia 3 0 0 3 1:11 0 Celjski šport Celje, 27. septembra. SK CclJ«:SK Čakovec 6:1 (1:0) Na razmočenem terenu in ob neprestanem deževju se je odigrala včeraj popoldne na Glaziji Ervorazredna tekma med SK Celjem in SK Ča-ovcem, v kateri »o Celjani visoko premagali goste c 6:1 (1:0). V prvem polčasu so lahno jjrevla-dovali čakovčani in so zlasti forsirali krila. Imajo tudi sijajno obrambo. Prvi gol so Celjani zabili v 41 minuti prvega polčasa, nakar so v drugem polčasu zaigrali z velikim elanom in zabili od 2. do 12. minute 4 gole. Celjani so zabili zadnji gol v 19 minuti 2. polčasa Čakovčani so zabili častni gol iz prostega strela v 3 minuti drugega polčasa. Celjani so zabili v 34 minuti drugega polčasa še 7. regularni gol, katerega pa sodnik ni priznal, ker ga ni videl. Sodil je dobro g. Maccoratti iz Ljubljane. Gledalcev je bilo kljub slabemu vremenu okrog 350. Zadnji glas z jesenskih gora (Nadaljevanje.) Kratko smo omenili planinske nesreče pri nas, zdaj pa prehajamo k uspehom, tako širšim kakor ožjim. V prvem oziru, širše javno delo, je bila letošnja sezona jako uspešna. Slovensko planinsko društvo zida, da bi ustreglo željam širokih planinskih množic, zraven planinskih jx>stojank zadnje čase tudi prav lične gorske kapelice. Teh kapelic je od leta do leta več. Letos je ljubljanski knezoškof dr. Gregor Rožman, sani navdušen turist, blagoslovil zopet eno kapelico v dvornem gorskem predelu veličastne Planice. Slovensko planinsko društvo, ki ima neprecenljive zasluge za razvoj visokogorskega turističnega prometa, pa je zabeležilo letos še drug, prav važen uspeh. Nov, krasen, z vsem udobjem opremljeni dom je pod streho in odprt — Dom na Komni, v veličastnem smuškem raju. Razen tega je društvo proslavilo tudi dva pomembna jubileja — obletnici koče na Kamniškem sedlu in Doma na Krvavcu. Obe planinski slavji sta potekli v prijetni ubranosti in planinsko neprisiljeni domačnosti v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Letos premagane pečine V Julijskih Alpah. Julija meseca je Ljubljančan Perčič v družbi z najboljšim neslovenskim plezalcem Stankom Aleksičem napravil t 5 urah prvi vzpon po severnozapadnem grebenu Dovškega križa. Stanko Aleksič in Perčič sta istega meseca izvedla tudi prvi vzpon po severnozapadnem stebru Gamsovca v 6 urah. Mjran Cizelj, Dušan Vodeb, fLettner in Dolinšek iz Maribora so julija it Drbonove smeri v Špiku plezali v novi smeri ob razu na Drbonovo polico ter iz srede iste na vrh Špika po severnoinpadai steni. Prve dolžine vrvi z Drbonove police po sevemozapadni steni so bile skrajno težke. Ljubljančana Podboršek in Bernik sta po 16 urnem plezanju napravila avgusta meseca prvi vzpon po severnem stebru Škrlatice. V Kamniških Alpah. Perčič in Kostanjevec iz Ljubljane sta v dveh urah izvedla prvi vzpon po lahki, 200 m visoki vzhodni steni Mrzle gore. Ruta je le v spodnjem delu malo težja. Boris Režek, Hvastja in Lojze E r J a v -šek so po 9urnem plezanju (ki Jim ga je ovirala delna zasneženost) leto« julija izvedli novo varijanto v severnozapadnem grebenu Planjave preko tako imenovane Glave. Smer je mestoma precej nerodna. To bi bilo pa hkratu vse, kar je bilo v domačih gorah tekom letošnje sezone pomembnejših alpinističnih izvedb. Razen tega se je vršilo še nekaj praktičnih plezalnih tečajev, ki sta jih organizirala Slovensko j»laninsko društvo in turistični klub »Skala«. Namen teh tečajev Je bil, da se izvežba mlajši rod v poznavanju plezalne tehnike ter se na ta način preprečijo nesreče, ki jih v stenah često povzroča pomanjkanje izvežbanosti, združeno s tveganjem, ki presega dane moči in znanje. Najboljša šola seveda ne more dati tega, kar lahko da samovzgoja. Plezalci dobe prvo in zadnjo pilo koncem krajev vendarle sami s trdim lastnim da-krni tam gori v skalah. (Dalje prih.) Kaj je z volitvami v brat. skladnico Hrastnik, 27. septembra. 2e več kot leto dni Je minilo, odkar so »e pri nas začele javljati govorice o bližajočih s« volitvah v Bratovsko skladni«), vendar jih do dane« še ni. Rudarsko delavstvo pa enodušno poudarja željo, da bi se te volitve razpisale in ■ tem privedli v odbor novi ljudje, ki bi imeli edino skrb, da vse merodajne oblast zainteresirajo za sanacijo teh skladnlc. 0 sanaciji se je že mnogo govorilo in pisalo, ker je zadeva re« nujna in neodložljiva. Ce se v kratkem sanacija ne bo izvedla, bomo našteli kmalu več revežev na cesti, kakor pa je davkoplačevalcev. Posebno se zanimajo za to naši stari upokojenci. Vse njihovo govorjenje se suče okrog tega. Njihov parlament je prostor, kjer se shajajo, da pobirajo odpadke od premoga. Tare jih skrb, kaj bo z njimi, če bodo izgubili še tisto bedno j*)kojnino, ki so si jo z napornim in težkim delom priborili. To vprašanje pa ni skeleče samo za ujjokojence, temveč tudi za mlade rudarje, ki plačujejo vsak mesec velike zneske v to namene. Danes je položaj Bratovske skladnice tak, da aktivni rudarji ne morejo ■ svojimi prispevki kriti izdatkov, ki jih ima Bratovska sklaanica. Zato pa rudarji z nestrpnostjo pričakujejo, kako in kdo bo našel rešilno pot iz te zagate. Pod Golico vstajajo vile Sv. Križ nad Jeseničanu, 2 l sept. Z veseljem smo Rovtarji vzeli na znanje ve«t, da je končno le urejeno vprašanje uvrstitve našega gorskega lovišča v § 11. potniške tarife. Sedaj letoviščarjem ne bo treba več nadlegovati občinski urad na Jesenicah in hoditi doli, do koder je dobro uro hoda. Vse te praiviee to sedaj ; poverjene tujsko -prometnemu društvu pri Sv. Križu nad Jesenicami, kar bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi oni številni letoviščarji, ki tako radi prihajajo k nam pod GoliSke plazove. Letošnje poletje cmo imeli vse zasedeno, tako J da za same izletnike na Golico največkrat ni bilo , dobiti fw>stelje, še manj sobe. Duhovniki iz zagrebške nadškofije posebno radi prihajajo uživat gorski zrak in blaženi mir, ki vlada pri nas. Saj smo imeli nekaj časa celo mladega zagrebškega nadškofa dr. SteijMnca. Vsaik dan je bilo v naši lep« cerkvi sv. Križa po več maš. Nekaj desetin metrov nad vasjo Sr. Križ pa je tekom par let zrasla cela kolonije krasnih vil. Saj si pa tudi ni skoro misliti lepšega, kot udobno planinsko vilo sredi smrekovega gozda. Celo z električno lučjo so vile po večini opremljene. Med prvimi »naseljenci« je bil bivši ravnatelj KID g. inž. Hofman, kmalu pa ®o sledili drugi. Z eno besedo, naše planinsko letovišče se je j>o prizadevanju našega g. župnika visoko dvignilo v dobrobit tudi svetokriških faranov. A.K.D. Danica v Zagrebu ki združuje slovenske katoliške akademike, ki študirajo na zagrebški univerzi obvešča svoje članstvo in tovariše novince-SIovence, ki nameravajo študirati v Zagrebu, da ima svoj lokal v Nikoličevi ulici 10 I. nadstr. Tovariš novinec, pridi v naše vrste, spoznaj naše delo in naš boj za naša katoliška in slovenska načela. Starejši tovariši ti bodo z veseljem povedali podatke za vpis, ki se vrši na zagrebški univerzi za novince od 25. septembra do , 5. oktobra, za starejše slušatelje do 10. oktobra. Po zraku okoli sveta Nedavno so na Francoskem praznovali stoti polet potniškega letala preko Atlantskega oceana. Hitrost razvoja letalskih črt je dandanes tako velika, da se menda malokdo zaveda, da imamo pravkar med Evropo in Južno Ameriko tri redne letalske zveze. S pomočjo letala smo v stalni komunikacijski zvezi z Natalom na južnoameriški obali, medtem ko moremo s Zeppelinom priti do Buenos-Air«3a. Nemci so polet preko južnega Atlantika organizirali na la način, da so ga razdelili na dva dela. Na odprtem morju imajo stalno 5000 tonsko ladjo, v katere bližini pristaja hidroplan. Letalo dvignejo z žerjavi na palubo, kjer ga napolnijo z zadostno [ mero bencina in preiščejo njegove motorje, nakar \ nastopi drugo prekooceansko etapo. Celotna zrat- ■ na črta nad oceanom znaša okoli 3000 km. Nemški j hidroplani morajo tedaj napravili po dve etapi dolgi približno po 1500 km. Nedavna francoska i slovesnost je obrnila na to črto splošno pozornost j in hkratu s tem dogodkom so listi prinesli zgodo- : vino prekooceanskih poletov v zadnjih desetletjih, j Črta Pariz - Dakar V prvi organizacijski fazi francoskega zračne- | ga prometa je šlo za črto Toulouse—Dakar na zn- j hodni afriški obali. Že leta 1918, torej takoj po koncu svetovne vojne so napravili Francozi prve i poizkuse, da bi zvezali Francijo po zračni poti z maroškim glavnim mestom Casablanko. Leta 1019 se je na tej progi že vršil reden promet. Leta 1922 je bil reden zračni promet tudi ze med Parizom in Marokom in sicer v obeh smereh. Bossoutrot, eden izmed najslavnejših sodobnih francoskih pilotov, je že tedaj marljivo delal načrte, kako bi lo zračno pot podaljšal vse do Dakarja. Napravil ie sam nekoliko drznih poletov in polagoma je svoje dolgotrajne zasnove tudi uresničil. To pa ga je stalo žrtev petnajstih človeških bitij. Maroko namreč v tisti dobi še ni bil pacificiran in pilotje, ki so bili prisiljeni pristati na maroških tleh, so postali arabski ujetniki. Domačini so jih imeli za sovražne vohune in so jih na grozovit način umorili. Iz Natala do Santiaga Letalska tehnika v tistem času še ni bila dovršena kakor dandanes, navigacijske naprave so bile še nedostatne, letala niso imela na razpolago radijskih brzojavov in tudi ne zadosti močnih motorjev za prekooceanske polete. Leta 1925 je nekoliko Breguetov XIV doseglo Južno Ameriko in tedaj je bila dosežena tudi zveza med Natalom in Buenos-Airesom v Južni Ameriki. Kmalu nato je bila upostavljena ondi redna zračna zveza. Malo pozneje je priletel do Buenos-Airesa Mermoz, eden od najslavnejših francoskih pilotov. V Ameriki so ga nazvali »goljufa gor&«, ker je na letalih, s katerimi se je bilo mogoče dvigniti samo 4000 m visoko, preletel mnogo višje gore. Mermoz je namreč v ta namen znal izkoriščati zračne struje kakor nihče drugi. Starta! je v Buenos-Airesu in preletel Ande, nakar je pristal v Čilu. Tako je prvi začrtal pot, po kateri so se nato razvile redne zračne komunikacije. Pariz je bil tedaj zvezan s Santiagom na zahodni južnoameriški obali tako, da se je bilo treba od Dakarja do Natala voziti s parnikom in šele iz Natala z letalom do Santiaga. > Zdaj je bilo treba organizirati še zadnji del te ogromne, več tisoč kilometrov dolge zračne črte: Dakar—Natal, 3000 km poli preko oceana brez kakršnekoli pomožne baze, kjer bi bilo v primeru nezgode mogoče pristati. Šele leta 1930 je Mermoz skupaj z Dabryjem in Gimi&jem na enomotornem stroju napravil prvi polet do Natala. Na povratku pa _se je moral spustiti na odprtem morju in samo slučajno mu je rešil neki parnik življenje, ki je plul v bližini. Treba je bilo še tri leta čakati, preden so francoski letalski konstruktorji zgradili dovršene hidroavione, s katerimi je bilo mogoče brez nevarnosti preleteti Atlantski ocean. Leta 1933 je Mermoz v drugo poletel do Nalala in sicer na slovitem francoskem stroju »Arc-en-Ciel« (Mavrica). Polet se mu je povsem dobro obnesel. Istega leta so zgradili Francozi še dva ogromna hidroaviona »Santos-Dumont« in »Croix-du-Sud«. Poizkusne vožnje z njima preko morja so bile venčane s popolnim uspehom. Zračna pot v Južno Ameriko je bila tako premagana’in leta 1904 se je že vršil reden promet med Parizom in Santiagom. Ta zračna pot drži preko Francije do Barcelone, od tam pa čez Casablanko do Dakarja. Polet preko Atlantika traja brez prekinitve približno 21 ur. Odhod iz Dakarja se vrši v zgodnjih jutranjih urah, a prihod v Natal drugi dan okoli tretje ali četrte ure zjutraj. Nato pride na vrsto polet preko vsega južno-ameri-škega obrežja, katerega glavne etape so Natal, Rio de Janeiro, Montevideo, Buenos-Aires. Pod konec se vrši še naporni, toda zelo slikoviti polet preko Andov. Zračna črta se konča v Santiagu, od koder vršijo nadaljno službo ameriški avioni. Prihranek na času je ogromen. V Brazilijo pridemo v 60 urah, namesto v dvanajstih dneh kakor prej, do Argentinije in Urugvaja v treh dneh, namesto v šestnajstih, v Čile v treh dneh in pol namesto v dvaindvajsetih. Vsakokrat vzame francosko letalo s seboj 40 do 60 tisoč pisem. Varnostni ukrepi za prekooceanski polet Ko so tvornice Bleriot 1. 1994 zgradile ogromni 22 tonski hidroavion »Santos-Dumont« in je slavni pilot Boussotrot odpeljal z njim prvikrat pošto v južnoameriško mesto Natal, je francosko le- talstvo slavilo pravo pravcato zmagoslavje. Deset ' je začel imenovani zračni velikan vršiti reden zračni promet preko Atlantika, kakor tudi njegov vrstnik »Croix-du-Sud«. Avion »Arc-in-Ciek, ki je dotlej vršil to službo, je stopil v pokoj. Pozneje so se imenovanima hidroavionoma pridružili še novi orjaki kakor »Centaure«, >Ville de Rio de Janeiro«, »Ville de Santiago Chillec in »Vil-le de Buenos-Aires«. Sedaj letajo na imenovani Krasna miza s stoli, ki so jo Švedi podarili Zvezi narodov. V"; , W‘:: ■ .* • i ; ; ,v. ‘ 'f v? % ll' Hi i ' ||||| ...i 'v'• v' 's ^ * > &+\\ 'X.'. Nemški tanki v varstvu gozdov. črti samo zadnji štirje, medtem ko sta prva dva izločena. Zaradi varnosti so sprva hoteli tudi francoski letalci prekooceanski polet kakor Nemci razdeliti na dve etapi. Ker pa je pristajanje na odprtem morju zaradi ogromne teže hidroaviona zelo nevarno, so se odločili za polet v eni sami etapi, med katero pa stoje letalu ob strani trije parniki, tkzv. »Aviso«, s katerimi je hidroavion v stalni zvezi, da mu v primeru nesreče lahko prihite na pomoč. Ti parniki plovejo vedno po črti letala, ga obveščajo o smeri vetrov in atmosferskih razmerah, ker imajo na palubah najmodernejše meteorološke postaje. Pravkar končuje tudi »Vseameriška letalska liga« organizacijo letalske zveze med Severno Ameriko in azijsko celino hkratu z Avstralijo. V severnem Atlantiku pa gradi letalske baze »Impe-rial Airwais«, da bo spojil Anglijo s Kanado in Njujorkom. Ni več daleč čas, ko bo vsakdo lahko potoval po zraku okoli sveta in sicer v desetkrat krajšem času, kakor so to delali junaki fantastičnih romanov romanopisca Julesa Verna. Iznajdljivi časnikar Neki znani angleški državnik, o katerem se zlasti v novejšem času mnogo govori, je znan kot odločen zastopnik vsakih časopisnih intervjuvev, tako da se ga boje vsi služabniki in svečeniki tiska kot svojega najjzagrizenejšega nasprotnika. Nihče od priveskov te najbolj črne umetnosti, ki se v mednarodnem jeziku imenujejo reporterji, pa naj bo to na tej ali oni strani kanala, ali pa celo onkraj velike luže, se ne more pobahati nad vse molčečim državnikom v zadnjem desetletju. Nekega dne pa — morda je bila to slabost velikega državnika ali pa dan, ko je bil izredno dobre volje *— je dovolil ta veliki mož nekemu mladostnemu dopisniku četrt ure svojega časa. Ko si je tako naš reporter v naglici beležil v«e odgovore mogočnega državnika o vseh perečih dnevnih in večnostnih problemih — od Kri-ckeja do najvažnejših državnih vprašanj — je udobno iztegnil stari angleški politik svoje noge pod mizo in z dopadenjem rekel svojemu mlademu gostu: »Ali veste, vi mladi srečnež, da je bilo samo danes dopoldne najavljenih pri meni 18 vaših kolegov in da sem vse odklonil razen vas.« »Da, vem,« je bil priprosti odgovor. »Tako, vi to že veste? Od kje pa, če smem vprašati.« »Vseh osemnajst — to sera jaz sam,« je skromno odgovoril še mnogo obetajoči mladi mož. Dobrote radia Dandanes se že nihče več ne more zanesti na svoj mcognito. Če g ne izvoha indiskretni novinar, ki vse »privleče na dan«, pa to napravi v novejšem času radio. Tako se je v Parizu te dnj dogodila nesreča, pri kateri je radio igral zelo neljubo vlogo. Nekega moža je povozil avtomobil in ga je pri tem tako poškodoval, da ni mogel nič govoriti in so ga prepeljali v bolnišnico. Mož ni mogel povedati niti svojega imena, niti ni mogel izraziti še kake druge želje. Ker so pa hoteli umirajočemu dati priliko, da vsaj vidi še svoje sorodnike, je po radiu speaker objavil nesrečo in pozval svojce, če se hočejo še od umirajočega posloviti. Kmalu se je zglasila v bolnišnici neka gospa, ki je izjavila, da je njegova žena in se usidrala ob postelji, da bi morda izpolnila še zadnjo željo sivo-jega umirajočega soproga. Toda ni dolgo časa sedela sama. Kmalu za njo je prišla druga žena m končno še tretja. Vse tri so trdile, da so legitimne žene ponesrečenega. Da bi se mož lahko iz tega mučnega položaja rešil, mu je bilo treba samo umreti. Toda usoda je hotela drugače. Mož je ozdravel in je prišel radi dvoženstva v zapor. Mož pa je najbrže do svoje smrti ostal navdušen pristaš radia! Sodnik: »Kako je to mogoče^ pet in dvajset let že živite s svojo zakonsko družico v lepem sporazumu, zdaj se pa hočete ločiti?« Mož: »Torej se čudite, gospod sodnik, da ni* sem že prej prišel k vam, kaj ne?« Neki ameriški list je prinesel nasle’dn}o novico: »Sinoči je neznan bandit izvršil drzen napad na bančnika N. N. Oddal je nanj dva strela iz samokresa, ki pa sta na srečo zgrešila. Šele s tretjim strelom se je zločincu vendarle posrečilo ubiti svojo žrtev.« SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. 3 = c? •-» = NUDI PO IZllEDNO UGODNIH OENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE 61 Zeleni pekel Nenadno pa je izbruhnilo. Lahno vzdihujoče šumenje se je naglo vzdignilo iz težke stene oblakov in se bližalo nam. Drevje ga jd sprejelo nase in ga vodilo dalje ter pri tem v ljubeznivi uslužnosti priklanjalo svoje veje. Papige so to zaslišale in planile sopihaje in naglo kakor veter v divji polet, podoben paglavcem, ki bi radi prehiteli vlak. Nežno zvenenje je ponehalo, čuden kovinski zvok je začel visoko in rezko žvižgati po gozdu ter oznanjal nesrečo vsemu živemu. Bilo je, kakor da pada na nas mogočen val gozdnega joka kot poplava. Naslednji trenutek nas je že zajelo. Stali smo na mestu ter lovili sapo, sila vetra pa je napihovala naše srajce, zveriženi bliski so grozili, da bodo oblak raztrgali v cunje. Skoraj hkratu pa je ozračje začelo pretresati bobneče, divje grmenje. Tedaj sem prvič spoznal tropsko nevihto z grmenjem in točo, Še preden sem se mogel od divje lepote razbesnelega neba oddahniti, sem že stal do kože moker pod drevesom. Ko sem si prizadeval in se mučil, da bi si oblekel dežni plašč, sem v svojo sramoto videl skozi gosti pajčolan dežja, kako Tigrovec sedi vzravnan in miren v svojem sedlu. Ko je veter prvič zavzdihnil, je zdrsnil z mezga, ker je to igro narave poznal bolj kakor mi drugi, in jo je hotel uživati v vsej veličini ter v udobju na konjskem sedlu. Na žalost moram priznati, da me moj čut za resničnost takoj popusti, kadar se zgodi kaj razburljivega. Novo doživetje omami mojega duha. Zaradi tega dejstva bi bil nekoč pozneje kmalu moral pustiti življenje. Kadar poskusim, da bi si tisti dogodek sam pri sebi razjasnil in da bi našel zanj prave besede, me tako razburi, da zraste v meni zavest o nevarnosti šele, kadar je že prepozno. Pogosto sem slišal, kakšno spoštovanje izkazujejo divji domačini elementom narave. Nikdar pa nisem mogel razumeti, zakaj bi bilo tako spoštovanje in malikovanje naravnih sil upravičeno. Zdaj me je obdajalo ter grmelo okoli mene vse divje obstreljevanje narave. Bil sem sam v središču tega življensko važnega dejstva in največje težave, kateri mora gledati v obraz sleherni misijonar in se z njo boriti. Ta težava je hrušč. Kako naj živa duš& dopove divjaku, da je na svetu in nad svetom nekaj neskončno močnejšega, nekaj neskončno dobrodelnega, kakor pa oglušujoče bombardiranje poletne nevihte? Kakšen pogum, kakšno žilavost in zlasti kakšno fantazijo mora imeti misijonar, da lahko prepriča bitje, ki je komaj nekoliko višje od živali, o tem, kakšno moč ima miren, nežen božji glas. Mirna moč za Indijanca ne pomeni ničesar. Tiger, ki je končal lov uspešno, divje zar- jove. Deblo, ki ga je vihar izkoreninil., da pade, ne pada nemo in molče. Veter, ki drvi po džungli, stoka, stoka in ihti in tuli. Šele, ko je njegova moč in sila zlomljena, umolkne. Kljub temu pa so jezuiti v Chiquitosu to oviro premagali, posrečilo se jim je dokazati, da bobneči nemir groma ne pomeni ničesar, če ga človek primerja z zadrževano močjo in silo. Tujca, ki je umrl pribit na križu in njegove matere, ki je molče gledala ta grozoviti prizor. Toda trajalo je rodove in rodove dolgo, preden so dvomi Indijancev izginili. November je s svojimi nevihtami za misijonarje še zmeraj ostal nevaren in težak mesec. Saj niso nikdar vedeli, ali se ne bodo zadnji spreobrnjenci nekega dne zapodili v gozd ter se v hrupnem navdušenju začeli pred božanstvom metati ob tla. Zeleni pekel je nagle jeze, toda njegov bes hitro mine. V dobri pol uri je nevihta minila ter šla dalje, sonce pa se je podvizalo, da bi iz luž izsesalo mokroto. Volovske vprege, kjer so bili vozovi čisto navadno leseno ogrodje z osem čevlji visokimi kolesi, so škripale in zdihovale po nevarnih tleh. Zaščitna streha, ki je bila trdno napeta čez polkrožne lesene nosilce in je bila iz neustrojenih kož, se je v soncu kadila. Prav isto so delali tudi naši krepki voli. Vseh osem se jih je med pokanjem biča in med indijanskimi kletvami gonjačev spotikalo in opotekalo po vodi. Ves dan smo tavali proti zahodu. Zdaj nas je polil dež do kože, zdaj nas je peklo sonce. Okrog desetih zvečer smo že v mesečini prišli do prve državne postaje v pragozdu, ki jo imenujejo fortin, kjer je stražil nekakšen po-staren invalid. Te koče so oddaljene druga od druge osem ur hoda in se vlečejo v sklenjeni verigi od Paragvaja do Santa Cruza. Njihova služba je zelo težka. Če hočeš dobiti čuvaj« za te postaje, moraš obljubiti obširna zemljišča, pa še na to gre le malokdo. V začetku se zdi ta naloga človeku zelo lahka. Toda če biva leto dni v samoti in če poskusi, kaj se pravi korakati do naslednjega fortina, če kak popotnik zahteva spremstva in varstva, potem šele spozna, kako težka je njegova služba. Toda že eno leto bivanja v tem ozemlju samo zadostuje, da človek izgubi pamet. Vsaj večina ljudi je takih. Vso karavansko pot v notranjost namreč zastruplja drobna neznatna muka, ki ji pravijo Indijanci ihenni. To je črni mrčes, ki sc naglo množi in ki njegov ubod žge kakor ogenj. Od zgodaj zjutraj pa do polnoči brni ta muha po zraku v i silnih krvoločnih oblakih. 1 udi ponoči ni mi-| ru. Človek, ki bi se mu posrečilo, da bi tri ; minute mirno sedel, bi moral imeti kožo kakor slon. Pred nedavnim sta odpotovala neki Nemec in neki Amerikanec iz Puerta Suaraz v j Santa Cruz in sta med potjo umrla zaradi po- l manjkanja spanja. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/tIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva Telefou 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Oec. lzdajatel.ii Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosicek.