Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 194. v Muam, v eeiriek, 28. inmsia isii Leto XLID. s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26-u en meseo „ . , za Nemčijo oeloietno M ostalo inozemstvo V Ljubljani na Za celo leto naprej . u en meteu ,, . , V opravi prejcman meseCno s Sobotna izdaja: = ia celo leto........ V— za Nemčijo celoletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'— 2-20 ;; 29--35-- dom: K 24'- n n 1*70 Ksr Orednlitvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltrrsta (72 nun): u enkrat . . . . po 181 ca dvakrat .... m 15 „ ia trikrat .... ,, 13 „ ia večkrat primera popnat Ftfien ulli, atnli. nDMa BL: enoatolpna petttrrata po 2J rta enoatolpna petttvrsta 90 40 Ttn. Uhaja vsak dan, tzvzemii m-delje in pramlke, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Toni rad Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št S. — Hačna poštne branilnioe avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telefona št. 188. Zavezniške ček predrle ruske pest©- lanke pri Brestu Litouskera isi orgle Ruse 19 nje na celi bolni črti. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunai, 25. avgusta. Uradno se razglaša: Čete nadvojvode Jožeia Ferdinanda in generala pl. Kovesza potiskajo skupno z zavezniki Ruse v neprestanih bojih proti Lesni nazaj. Zlomljen je tudi odpor tistih Rusov, ki so se bojevali južnozahodno od Biesta Litovskega. Divizije generala pl. Arza in nemške čete so jih vrgle v trdnjavski pas. Severovzhodno od Wlodawe gonijo nemške sile sovražnika v gozdni in v močvirni odsek. Jezdeci feldcajgmojstra Pu-hallo prodirajo ob obeh straneh ceste, ki vodi iz Kowla v Kobrin. Huzarsk?. honvedi so osvojili z naskokom neko utrjeno vas ob železniški progi Kowel—Brest Litovsk. Med Vladimirjem Wolinskim in bes-arabsko mejo je mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. avgusta. (Kor. ur.) Wolf-(ov urad poroča iz velikega glavnega stana: Vojna skupina generalfeld- maršala pl, Hindeiiburga. Severno od Njemena smo med uspešnimi boji pri Pirski ujeli 150 Rusov, Armada generalnega polkovnika pl, Eichhorna je med boji zmagovito prodirala dalje proti vzhodu. Ujetih je bilo 1850 Rusov in zaplenjenih več strojnih pušk. Armada generala pl, Scholza je dosegla Be-rezowko, potem Knyszin in je južno od Tykocina prekoračila Narev, Armada generala pl. Gallv/itza je izsilila na cesti Sokali — Bjelostok prehod čez Narev, Njeno desno krilo je došlo do Orlanke, ko je bil prej sovražnik vržen nazaj. Armada je ujela nad 470C Rusov, med njimi 18 častnikov in je vzela 9 strojnih pušk. Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Bavarskega. Sovražnik je včeraj zopet poizkušal ustaviti naše zasledovanje. Bil je napaden in vržen v Bjelowiežkj gozd. Južno od gozda so došle naše čete v okolico vzhodno od Wierchowice, Ujetih je bilo nad 1700 Rusov, Vojna skupina geueralfeld-maršala p 3, Mackensena, Vojna skupina se je približala, zasledujoč poraženega sovražnika, višinam na zahodnem bregu Ljesne (severno od Bresta Litovskega), Na južnozahodni bojni črti Bresta Litovskega pri Dobrinki so prodrle včeraj avslro-ogrske in nemške čete sprednje trd-njavske postojanke. Na vzhodnem bregu Buga, severovzhodno od Wlodawe, so prodirali deli armade generala pi. Linsingena med boji dalje proti severu. Najvišje vojno vodstvo. /s X Pirski 5eži približno 60 km severovzhodno od Ponevježa. ARMADNI VIŠJI POVELJNIK NADVOJVODA FRIDERIK V LJUBLINU, IVAN-GORODU IN PRJ BREST-LITOVSKEM. Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Vojni maršal nadvojvoda Friderik se je peljal na bojno črto vzhodno od Visle in pred Bresi-Litovsk. V Ljublin se je pripeljal 20. t. m. Bil je slovesno sprejet in se je udeležil v stolnici za-hvalnice. Peljal se je nato v Ivangorod, kjer si je, kakor tudi v Novi Aleksandriji, ogledal zgradbe mostov čez Vislo, ki hitro napredujejo. Maršal je 21, t. m. obiskal preizkušenega vojskovodjo zmagovite četrte armade, generala pehote nadvojvodo Jožefa Ferdinanda, kateremu je čestital na mnogih sijajnih uspehih. Prenočil je v stanu armadnega poveljstva, kjer se je celo noč culo glasno grmenje topov, ki so streljali na Brest-Liiovsk. Drugi dan jc obiskal višji poveljnik generalfeldmaršala pl. Mackensena v njegovem glavnem stanu, kjer jc tudi obedoval. Nadvojvoda se je nato odpeljal v Ljublin, iz Ljublina pa z železnico nazaj v glavni stan armadnega višjega poveljstva. Hvalo ti, Sočo! Ter tujce zemlje lačne v topi Na dno razpenjenih valov. (Simon Gregorčič; Soči). Zagrebška »Hrvatska« priobčujc naslednjo pesem: Krvava Sočo, slavu si stekla, Kad ti jc bojna vila prorekla: Tvoje su vode žedni dušmani, Žednima sliede pomora dani. Tašti je paun podigo pera, Tatski se šulja podla pantera: Zmije iz skrovnih pečina milje, Drevnome drvlju popušta žilje, Bučnije šume potoci gorski, Burnije huje vjetrovi morski; Dušmanin zube lakomo ceri, Htio bi tvoje Gorice dveri, Otrovna gamad potiho gmiže K obali tvojoj bliže i bliže. Svibanjski jedva svanuše dani I s njima liepi spomcn-blagdani Na svetog Duha, Jezike plamne, Kad Talijance zemlje bezsramne Bezsramni kralj u logore stavi K obali tvojoj, podigav splavi, Da vojsku preko tebe prevede, Goricu časkom posjetit htjedc. Znao je dobro, da če Slovenci, Primorja sinci, kršni Gorenjci, S njima Dalmati, lavlji Hrvati, Na most branika goričkog stati. Ali ih Digič mišljaše smlavit Pa ih u tebi jadne podavit. Gutao tvoga valovlja pjenu Onaj, što vjerom zadanom krenu, Tvoje što htjede sokole smlavit, U džep si ključe Gorice spravit! To ti je geslo svakog vojnika S goričkog mosta, s tvoga branika. Bog je uslišo tvoje braniče, Slavno da ime svietom prodiče: Po sto več puta tvoji su vali Dušmana dobar broj progutali; Bezglavi kralj im bježi u Mletke, Kukavne kuje s pjesnikom spletke, Uz vinski vrč vojskovodj se smieši, S pjesnikom ratnim časteč se tješi. Uz vrč dok pjesnik junački laže, i voji braniči bdiju i straže; Njima na čelu zelen je borič, Borojevič, s kordima sokolič, Sin Krajine, krvave haljine, Krvlju natopljene djedovine, Vodj vojaka, hrvatskih junaka, Srž herojska herojskih predaka: Budi mu, Sočo, vjerna i dalje, Dušmane sve da na dno ti šalie. ZAGOZDITEV RUSKIH ARMAD PRI BRESTU LITOWSKEM. — SEDAN DVAJSETKRAT PREKOŠEN. Dunaj. Vojni poročevalci poročajo; Položaj ruske armade pri Brestu Litow-skem postaja od dne do dne težavnejši. Prevoz čet trpi, ker ste odrezani železniški črti Bjalistok in Kleščeli, ki vodita v Petrograd. Poleg prvotne trdnjavske posadke se tu nahajajo veliki deli armad ob Bugu in Visli, ki so se morali umakniti pred nadvojvodom Jožefom Ferdinandom in Mackensenom v Brest Litowsk. Tudi čete, ki so se iz Varšave umaknile, so se vsaj deloma podale v Brest Litovvsk. Nakupičilo se je zato toliko vojakov, da jih težko odpravljajo. Rusi se tu zato tako trdovratno bijejo, da bi ne bili obkoljeni, a zavezniki prodirajo naprej in zožujejo polkrog. Genf. Herve graja veliko kratkovidnost francoskih vojaških kritikov, ki trde, da ruski voji niso prizadeti medtem, ko zavezniki zasledujejo dalje svoj velikanski načrt, da pripravijo Rusom dvajsetkrat pomnoženi Sedan. Če bi zasedli Vilno, Dvinsk in Minsk, se nahajajo ruske armade v pasti, ker jim je zaprta pot v Kijev in v Odeso. RAZPAD RUSKE ARMADE. Kolin, »Koln. Ztg., poroča: Nizozemski general van der Goes izvaja z žirom na ruske poraze, da ruska armada kot celota razpada. Ni misliti na to, da se ustavi prej, kakor pred železniško črto Minsk— Rowno. Padec Brest-Litovskega je samo vprašanje nekaterih dni. Važnih dogodkov pričakuje v okrajih Kovno in Kursk. Nesrečo, ki je zadela Rusijo, ni mogoče dalje prikrivati. Milijoni beguncev in ranjenci, ki so došli v Petrograd in v druge vzhodne kraje, ne pripovedujejo samo, kar se je zgodilo, marveč jc tudi njih stanje tako, da mora pasti pogum ljudstva. IZPRAZNITEV ZAHODNE RUSIJE. Stockholm. Na železnicah, ki vozijo iz Petrograda proti severozahodu, vozijo od 22. avgusta dalje poštni vlaki le do Grod-na, tovorni vlaki do Dvinskega in osebni vlaki le do Vilne. Bjelostok je civilno prebivalstvo zdaj skoraj popolnoma zapustilo. Via ki z begunci, 50 tovornih voz šteje vlak, vožnja je brezplačna, vozijo vsak član trikrat v Minsk. Begunci smejo vzeti s seboj le potrebno perilo in obleko, Vojno šolo so premestili iz Vilne v Poltavo. Iz Dvinskega so se preselile na vzhod zadnje uradniške rodbine; vse uradniške rodbine so se izselile iz mest ob železniški progi Riga-Kreuz-burg, IZPRAZNITEV USTA DVINSKEGA. Kodanj. Rusko trdnjavo Ust Dvinsk je ruska posadka izpraznila. NA GALIŠKI BOJNI ČRTL Budimpešta. Vojni poročevalec lista »Magyar Orszagv poroča svejemu listu: V tistih delih Galicije, kjer šc stoje Rusi, je primeroma mirno tako ob Zlati Lipi, kakor ob Dnjestru. Rusi so sicer minuli teden z malimi napadi vznemirjali našo bojno črto, a so se njih napori popolnoma izjalovili. Povsod so naši protisunki vrgli sovražnika v njegove prvotne postojanke nazaj. V naših rokah sc nahajajo vsi važni prehodi čez navedeni reki, ki smo jih vzeli svoj čas Rusom. BOJI NA BUKOVINSKI IN BESARAB-SKI FRONTI. Černovice, 25. avgusta. Ob besarabski meji severovzhodno od Černovic se zopet opaža živahno delovanje. V Černovice se sliši grmenje topov. Na skrajnem koncu ruskega krila, tik ob rumunsko-besarabski meji je sovražnik zbral nove sile. Pri tem se je zadnje dni pripetilo, da je neka ruska kavalerijska patrulja pri rumunskem kraju Cotul-Chotin vdrla na rumunsko ozemlje. Rumunska obmejna straža jo je obstreljevala in prepodila. IZ GUBERNIJE TARNOPOL. Berolin. »8-Uhr-Blatt« poroča z ruske meje: Ruska civilna uprava izpraznjuje Tarnopol in Brody. Izjavljajo, da tega ne store z ozirom na sovražno prodiranje, marveč ker bi bilo v sedanjem trenutku neupravičeno, da se dnži ozemlje, ki je brez vsake strategične vrednosti, a mora biti močno zasedeno, dasi bi čete potrebovali za važnejše naloge. Rusi upravljajo tarno-polsko gubernijo od avgusta lani. Upravno osobje je pa dobilo zdaj ukaz, naj izprazni gubernijo, prej naj se pa odpeljejo vsi stroji, kovine itd. v notranjo Rusijo. Če bi to nc bilo mogoče, naj sc pa vse uniči. ZMEDE V RUSIJI. Budimpešta. »Pester Lloyd« poroča, da se je vrnila v Rab iz Moskve pevka Marjeta Kisz. Pripovedovala je, da širijo v Moskvi med ljudstvom govorico, da drži carica tajno z Nemci in da vpliva na carja v vseh rečeh Nemcem v korist. Vpliva baje celo na velikega kneza Nikolaja Nikola-jeviča, Vse je nezadovoljno in prepričano, da bodo v kratkem proglasili za carja velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in da bodo zaprli carico v samostan. OSTRA RUSKA KRITIKA POLITIKE SPORAZUMA ŠTIRIH. Petrograd, 25. avgusta. (Kor. urad.) »Reč« izvaja: Rusko časopisje splošno so- Daj mu da tvoje prodiči ime, Borcu s Unc, tvoje posestrimc, Borcu što brani stieg i slobodu, Ognjištc i prag slovenskom rodu. Hvala ti, Sočo, što su ti vali Dušmana jezgru jur ukopali, K počinku mirnu mirnije teci Hrvatskoj brači, slovenskoj djcci, Koja su pala u tvomc polju Za svoga roda budučnost bolju, Tebi za hvalu tvoja če polja Složno posvetit narodna volja; Sočna če smokva bujnijc procvast, Kovilje grobno i smilje ocvast. Procvast če čempres, šaptat če tebi: Sveudilj bdij da postali ne bi Tvoji Slovenci tudjinsko robljc, Dušmanu budi stoljetno grobljc! Zagreb, 22. kolovoza 1915. Slavko Teklič. M Iren oh Soči. Napočilo jc solnčno jutro z jasnim nebom, na katerem ni bilo skoro nobenega oblačka. Mlečnat puh jc ležal nad goriško kotlino; toda žareče solnce ga jc kmalu prodrlo. Izvzemši mojo stotnijo, ki jc prevzela dve bojnostražni mesti pri Boskinti ob Soči, h kateri strmo pada gora Sv, Mihaela, ključ Dobrdobskc planote, jc užival naš bataljon par dni počitka v rezervi ter bil nastanjen le malo kilometrov za bojno črto v neki napol razstreljeni in zgoreli vasi, ki jo je italijanska artiljerija grdo zdelala. Umetna iznajdljivost naših ljudi je to zanikamo gnezdo tako uredila in popravila, da jc mogel v njem ležati cel naš bataljon tako mehko in varno kakor v Abrahamovem naročju. Nekoliko tesno jc seveda bilo, in kjer je bilo pravzaprav prostora samo za dva, se jih je stiskalo po šest. Jesti tako blizu ob sovražniku ni bilo ne premalo ne preveč, marveč redno ravno toliko, da se jc vsak vojak ob vsakem kosilu do sita najedel. Toda hrana, ki sc je skuhala v omejenih bakrenih stot-nijskih kotlih, je bila večinoma dobra in izdatna, tako da je tudi po vseh pravilih in predpisih lačen vojaški želodec prišel na svoj račun. In sedaj, začasa odpočitka, ljudem niso bili zagotovljeni samo dvojni deleži na bojišču pečenega komisa, marveč tudi dvojni deleži mesa in drugih ime-nitnosti, ki jih je mogel preskrbeti iz Gorico naš proviantni mojster in njegovi ma-nipulanti. Tako dobro sc nam seveda ne godi ravno vse dni tu dol ob Soči, to so pač posebno lepi dnevi za nas, vendar pa menim, da bo doma \zbudilo zadoščenje in pomirjenje, ako povem, da je ostal naš bataljon v dosedanji italijanski vojni samo enkrat, in sicer oba huda dneva dobrdob-se'k bitke, brez vojne kuhinje in zadostne di, da je bila izročena nota sporazumu štirih 13 mesecev prepozno. Sazonovu se mora očitati, da se njegova balkanska politika ni izkazala. Krivdo nosijo tudi tisti panslavistični krogi, ki so Srbiji vedno zatrjevali, da ji ostane Macedonija. Rusiji je le škodilo, ker so vsiljivo naglašali pansla-vistične nazore. Petrograjski »Courier« se čudi, ker se novo ministrstvo ni predstavilo z načelnimi govori. Zdaj po govoru notranjega ministrstva je jasno, da je ministrstvo sploh brez programa in da nadaljuje le politiko prejšnjega ministrstva. Značilna je izjava Šerbatova, ki označuje Ruse za izdajalce luteranske vere. VIHARNA SEJA VODITELJEV STRANK RUSKE DUME. Petrograd, 25. avgusta. (K. u.) V seji konventa seniorjev ruske dume so bili viharni nastopi. Voditelj desnice Markov je zaklical liberalni opoziciji: Ne bomo Vam izročili Rusije, marveč vojskovali se bomo do skrajnosti in ne bomo držali domačega miru, če boste izkušali izvajati notranje preosnove*. — Proračunska komisija dume je sklenila, da izdajo nove bankovce in sicer tisoč milijonov rubljev, RUSKI AGENT V RUMUNIJI ARETIRAN. Bukarešt, 23. avgusta. Iz Jassya se poroča: Orožništvo je aretiralo v Unge-niju agenta Tomasevvzkega, ki jc bil za časa ruske okupacije v Lvovu uradnik. Imel ni nobenih dokumentov s seboj. Bil je kot agent »Ohrane« s posebno nalogo poslan v Jassy. NOVI NEMIRI V MOSKVI. Stockholm. V Moskvi so izbruhnili '; novi nemiri. Izgredi so se pričeli nekoliko prej, predno je padla Varšava. Napadali so Nemce. Moskovski listi, ki so došli, kratko grajajo izgrede. Po 10. avgustu so | izgredi, kakor se zdi, izgubili svoj izključno protinemški značaj in so zadobili obliko pobun. Listi objavljajo celo stran obsegajoč oklic novega moskovskega policijskega stotnika, ki opozarja prebivalstvo ponovno, da jc razglašeno oblegovalno stanje, da jc strogo prepovedano zbiranje in grozi z najtežjimi kazni. OBSODBE RADI PADCA VARŠAVE. »Secolo« prinaša iz Petrograda: Sklep dume, da se kaznujejo osebe, ki so zakrivile padec Varšave, so izvedli po prekem sodu. Vojno ministrstvo je več visokih uradnikov, med njimi je baron Grotti, obsodilo v dosmrtno pregnanstvo. PREPOVEDAN BEG NA FINSKO. Curih, General Ruski je prepovedal beguncem iz pokrajin ob Vzhodnem morju naseljevanje na Finsko. IZPRAZNITEV PETROGRADA. London. Zastopnik »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda: Odkrito se razpravlja, če kaže izprazniti Petrograd. Skrbi iih, kaj naj store z begunci, ki jih je radi prodiranja zaveznikov vedno več, DVOR IN VLADA ZAPUSTILA PETROGRAD? London, 25. avgusta. »Times« poročajo iz Petrograda: Vesti o izpraznitvi ruskega glavnega mesta so v toliko neutemeljene, v kolikor se omenjajo v zvezi z zadnjimi dogodki. Vsled možnosti zračnih napadov je pa vsekako možno in tudi umestno, da se dvor in vlada preselita kam drugam. REDARJI — ČASTNIKI. Bukarešt, 25, avgusta. Nek tukajšnji list poroča, da v Rusiji nastavljajo redarje po kratkem tečaju kot častnike v armadi, da tako nadomestijo na tisoče ujetih častnikov. Kakor usak dan. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. avgusta. Uradno se poroča: Na odseku Dobrdobske visoke planote je bila sovražna pehota, ki se je vgnjezdila na južnem robu Griže Brda, po ognju naših topov prisiljena, da je hitro zapustila svojo postojanko. Našo bojno črto južnozahodno od Sv. Martina je zopet obstreljevala težka artiljerija. Opoldne so pričeli Italijani tu iz-nova napadati, a bili so odbiti ravnotako, kakor predvčerajšnjim; došli so le blizu naše obrambne črte. Pred goriškim in tolminskim obmost-jem kakor tudi na Krnu je bilo primeroma mirno. Živahno pa deluje sovražnik pred Bovcem in Rajblom. V tirolskem ozemlju se je razvilo več bojev. Sinoči je pričela prodirati sovražna pehota proti zahodnemu odseku Lavaron-ske visoke planote. Na obeh straneh To-nalske ceste napada od jutranje zarje več italijanskih bataljonov. Boj se tu še bije. Artiljerijški boji se nadaljujejo skoraj ob celi meji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Italijansko uradno poročilo. Rim, 24, avgusta. Uradno poročajo ob 6. uri zvečer: V zgornjem delu doline Cordevole je sovražnik 21. avgusta opoldne poskušal nenadoma vdreti v našo brambno postojanko na pobočju, ki pada od Col di Lana proti Salesi, Vkljub krepki pripravi in oskrbe. To so bili težki dnevi stiske, toda vsi so vedeli: vztrajati moramo in obdržati postojanko za vsako ceno, In nihče ni godrnjal. Tistih par kruhov, ki jih je bilo dobiti, so ljudje med seboj razdelili, nato pa v božjem imenu s stisnjenimi zobmi, med viharjem in nalivom planili nad cbsovraženega Laha. Moralo je iti in šlo je. — Drugače pa niso bili noben dan brez gorke juhe, brez mesa in kave, tudi ob dneh najhujših nalivov ne. Praznično pri tem seveda ni bilo vselej, in vi doma, za belo pogrnjeno mizo, si kljub vsem slikam po listih ne morete predstavljati, kako bedno kosimo tu včasih med vihro in nevihto ali v žareči solnčni vročini in sredi dušečih oblakov cestnega prahu. Zato je pač vojna. Toda kakšno ogromno delo in red, kakšna točnost in temeljitost vlada za našo fronto, vlada noč in dan, da se vse tako mojstersko vjema, kakor bi bila najenostavnejša reč na svetu trajno do sita prehranjevati stotisočero vojsko, in to v deželi, ki jc vsled izpraznitve močno raz-Ijudena. Avstrijski tren pač vse zmore. Kako to napravi, je še danes za večino uganka, toliko je pa gotovo, da more. Nepremagljivih težav zanj ni, in njegova sposobnost raste z zahtevami; o tem sm0 vsi skalno trdno prepričani, to sm0 izkusili v dobrih in slabih časih, in nnSp 7aiip3nje vanj je neomajno. Ponoči, ko ležimo zunaj na straži trdo podpori z artiljerijo in ročnimi granatami smo napad docela odbili. V odseku pri Tolminu se razširjajo dela za obkrožitev mesta metodično s stalnimi uspehi. Na Krasu so naše čete s presenetljivim nastopom vzele nekaj krepko zgrajenih jarkov, ki so ovirali prodiranje levega krila naše črte. Z lahkoto smo zavrnili slabotne sovražne napade proti krilu nasproti Grižc-Brdu. X X X Boji ob naši italijanski fronti. »Neue Freie Presse« piše: Italijanski napadi proti Dobrdobski planoti, ki je po avtetičnem junaštvu naših neprimerljivo vrlih čet postala slavna, so nekaj časa postali redkejši; šele proti koncu minulega tedna so ondi zaplameneli živahnejši italijanski napadi, med katerimi je bil sobotni naperjen proti že tolikokrat s slavo imenovanemu Brdo Griže in proti severozapadni fronti te planote. Enaki brezuspešni napadi, ki so kakor prejšnji dan opetovano dovedli do bojev iz bližine, so se ondi ponavljali tudi v nedeljo in se je ob tej priliki poročalo, da so Italijani mno-gokratno poskušali, da bi se z »metodičnim delom« približali našim brambnim črtam. Metodično delo se navadno imenuje tisti način, ki je bil doslej običajen v trd-njavski vojni, to se pravi, da so se vodile napadalne čete proti sovražnim prednjim postojankam, ne da bi se izpostavljale vidu in s tem ognju sovražnika, potom izkopanih jarkov, takoimenovanih »sap« ali prekopov; v zvezi s prekopi je večinoma nastopala tudi »mina«, za katero se izkop- ob sovražniku ter napenjamo vse čute, da bi nam ne ušel noben gib, noben glas v temini pred nami, slišimo -v nočni tihoti do ranega jutra daleč, daleč za seboj težko drdranje in ropotanje brezštevilnih tovornih voz in avtomobilov in, če ni vetra, tudi stopicanje in topotanje tisoČev tovornih živali, ki sc po vseh cestah in potih pomikajo iz goriške kotline proti Dobrdobski planoti. Potem vemo: to je avstrijski tren. Ta vlači in vozi in nosi skupaj z neutrudnimi rokami vse, česar potrebujemo, ako hočemo vztrajati in zmagati: municijo za Lahe tu spredaj, pa kruh, meso, mast in sol in kdo bi vedel, kaj še vse za nas. Pojem smo pomirjeni in vemo, da stoje za našim hrbtom tisoči in tisoči zvestih tovarišev, ki skrbe za nas; sejejo s polnimi pergišči, da moremo mi mlatiti. Po cesti, ki sc za vasjo vije gor na planoto, drdra v brezkončni vrsti tren. Voz za vozom, tesno drug za drugim, visoko naloženem z vsem, kar potrebujemo ni borci na fronti: Kruh, krompir, kava, moka, sladkor, oves ... Potem avtomo-bilne kolone z artiljerijsko municijo: avstrijski, nemški, belgijski in francoski vozovi. V vsakem sede v svojih usnjenih jopičih vozniki, bradati možje in mladi fantje, toda v svoji službi kažejo vsi toliko poguma in drznosti, toliko prisotnosti duha, prevdarnosti in sposobnosti, ka- Jje rov iz prekopa proti sovražniku. V sedanji vojni smo že opetovano opazovali ta mučni in dolgotrajni napadalni način tudi v poljski vojni, posebno na zapadu; da, večkrat sta celo obe vojni stranki delali na ta način. Kakor sc zdi, se hočejo sedaj tudi Italijani poslužiti tega načina, vendar utegnejo ti poizkusi vsled večinoma krše-vitega in skalnatega sveta zadeti ob znatne težave. Tudi včeraj, 23, avgusta, so Italijani opetovano, in sicer vedno brezuspešno, napadali naše postojanke vzhodno od Po-lazza in pri Sv. Martinu. Kot posebno važno dejstvo pa je treba v tem odseku nagla-siti neizmerno uspešen artiljerijški ogenj, ki so ga naše težke baterije otvorile proti južnemu krilu italijanskih postojank, kakor omenja naše bojno poročilo. Posebno ljuti pa so bili v zadnjem času (od 14. t. m.) italijanski napadi proti naši predmostni postojanki pri Tolminu na zapadnem bregu Soče, bodisi, da so si hoteli ondi v resnici priboriti prodor proti Škofji Loki oziroma Radovljici (Ljubeljski prelaz), bodisi, da so nastopali tod le demonstrativno, da bi na drugem mestu izvedli nov odločilni napad, ki ga je Cadorna že pred daljšim časom napovedal. Vrsto izvanredno krepkih napadov so podvzeli Italijani dne 21. t. m. proti našim postojankam severno od Seia, približno 6000 korakov južno od tolminske cerkve, in proti soškemu mostu, 2000 korakov zapadno od Tolmina (proti mostu ponoči); kakor vedno sta se tudi ta dva napada ob težkih izgubah za sovražnika izjalovila. Ti napadi so se 22. in 23. avgusta nadaljevali, pa vedno je našim četam uspelo, da so jih odbile, kar je tem višje ceniti, ker stoje Italijani na znatno prevladujočih obmejnih višinah na Kolovratovem hrbtu (do 900 m višine.). Ob tej priliki bodi opomnjeno, na kako nedostojen način sestavlja zadnji čas italijanski generalni štab svoja bojna poročila: Ker se očividno sramujejo, da bi vedno navajali ena in ista imena, so za izpre-membo enkrat poročali, da so 18. avgusta dosegli »krasen« uspeh s tem, da so »z božjo pomočjo« (sedaj so naenkrat postali tudi pobožni) zasedli važno postojanko zapadno od Poljan; Poljane pa leže onstran roba Dobrdobske planote in ves svet je moral torej misliti, da smo izgubili naše postojanke na planoti, dokler nas ni naš komunike poučil, da so se bersaglieri dne 21. avgusta zopet zaman zaleteli proti Griže brdu, ki leži 5000 korakov pred Poljanami proč od planotnega roba. V isto vrsto tendenciozno neresničnih podatkov spada pač tudi poročilo z dne 20. avgusta, da je naša artiljerija na Monte Panarotta, severno od Levica, brezuspešno poizkušala pregnati Italijane iz njihovih postojank ob potoku Maso. Zopet hočejo vzbuditi mnenje, da so prodrli že v dosež-nost topov pri Levicu; računali so na to, da njihovi čitatelji nimajo specialnih zemljevidov in šestil, kajti z le-temi se žal do-žene, da leži hudournik Maso, ki se še 2 kilometra vzhodno od Novega grada izteka v Brento, dobrih 14 km vzhodno od Pa-narotte. Potemtakem radi verjamemo dobrim Italijanom, da jih naši, sicer tako točni topničarji niso zadeli — ker tjekaj niti streljati niso mogli! Tri polne mesece je že Italija v vojni z nami in še vedno stoje njene armade malone na natančno tistih točkah, ki smo jih jim v začetku brez boja prepustili. Da je tako prišlo, imamo zahvaliti sijajni hrabrosti in nesebični požrtvovalnosti naših nezabnih čet na jugu! Podrobnosti o bojih na Krnu. Vojni dopisnik Geyer poroča dne 20. avgusta: kor ne bi jim bil tega pred vojno nihče zaupal. Ti avtomobili, okrašeni mnogokrat z avstrijskimi in nemškimi zastavami, ropotajo po dobrih in slabih potih ter prihajajo malone v ognjeno črto; čete, ki se nahajajo na maršu, jih seveda preklinjajo, ker morajo za njimi požirati prah in bencinov smrad, toda baterije tu gori na do-brdobskem robu jih hrepeneče pričakujejo. Potem pridejo poljski topovi, ki jih težko vlečejo po štirje pari konj; vojne kuhinje, ki nimajo nič manj važne in nujne naloge kakor topovi, za katerimi se v tre-nu spokojno pomikajo; bolniški vozovi z zastavami Rdečega križa in končno zopet tovorni vozovi v strahovito velikem številu, Umazani in nelepi, a neverjetno vztrajni in močni konji potrpežljivo vlečejo težko breme, in čut usmiljenja in pomilovanja mora navdati vsakogar, ko vidi te suhe, uboge živali, ki sedaj že dolge mesece nimajo nobenega počitka ne miru ter neugnano sodelujejo za blagor domovine, preje v poljski zimski vihri, sedaj pa v južni vročini, vedno tiho in udano. In ob cestnem robu korakajo oddelki čet, v strumno strnjenih vrstah in strogem redu, resnost v pogledih in obrazih in pa samozavest izkušenega vojščaka, poveljujoči častniki dostojanstveni in molčeči, vsi pa polni volje, da zmagajo. O naših bojih na Krnu morem poročati še naslednje podrobnosti, ki sem jih slišal deloma od častnikov in moštva, de-f loma pa sam videl, Te podrobnosti izpopolnjujejo sliko neverjetnih naporov te vojne ter dajejo vsaj nekoliko pojma o naporni akciji onih, ki se bore tu proti terenu, podnebju in daleko močnejšemu sovražniku. V bojih na Krnu, ki so se razvili začetkom junija, se je takoj začetkom vojne odlikoval zagrebški domači polk, zgodovin-* sko prosluli Trenkovi pandurji. Kasneje se je na Krnu posebno izka* zalo ogrsko domobranstvo in bosensko-hercegovinske čete. Toda hrabri bojevniki na Krnu niso storili svojega samo z orožjem v roki, marveč so ustvarili tudi nov, sistem za grajenje rovov in oskrbovanje z živežem in municijo. Najtežje topove so spravili na gorske vrhove in zmagali strme poti z brezštevilnimi serpentinami. Klavna živina, ki je potrebna za prehran evanje čet, se istotako goni na višine in še e ondi zakolje. Ker so noči jako hladne, je že vse mo> štvo obleklo kožuhe ter si radi ugodnejše temperature gradi svoja zavetja najraje ? globokih jamah. Podnevi naši vojaki večinoma spe, kef Italijani ponavadi napadajo ponoči ali zjutraj zarana. Ker se pa tudi podnevi strelja s topovi, jc treba vsekakor biti čuječ. Megleni dnevi so prazniki na celi fronti. Tedaj morejo naši vojaki popolnoma mirno zapustiti svoje jarke in se sprehajati, če se jim ravno ljubi, tudi dvajset korakov pred sovražnikom. Epizod, ki se dogajajo na francoskem in ruskem bojišču med posadkami posameznih sovražnih jarkov, tu sploh ni. Naši vojaki se s tem sovražnikom ne spuščajo v nikako občevanje ter na vsa znamenja, mahanje z roko in druge gestikulacije odgovarjajo s kroglo. Italijani se pa skušajo za to nepristojnost maščevati, in kadar mislijo, da naši vojaki praznujejo ali da se izmenjujejo, začno z brzostrelnim ognjem. Nedavno so naši vojni orožniki ujeli na Krnu italijanskega topniškega častnika, ki je vodil topniška poizvedovanja. Bil je v paradni obleki in na nogah so se ma svetili tenki francoski lakasti čevlji z visokimi petami. Ko so ga vprašali, zakaj je tako salonsko oblečen, je odgovoril, da je vedel, da vojna zanj ne bo dolgo trajala ter se zato tudi ni drugače opremil. V teh bojih se posvečuje oskrbovanju našega moštva posebna skrb. Kruh, ki ga dobivajo vojaki na postojankah, se peče iz čiste pšenične moke brez najmanjše koruzne primesi. Poleg tega dobivajo riž, grah, polento, slanino in čokolado. Eden izmed vojskovodij je nekoč iz« javil: »Vse imamo zahvaliti našim hrabrim, neumornim vojakom. Hotel bi se vsakemu posameznemu odkrite glave zahvaliti,« Boji na Krnu. Vojni poročevalec lista »Zeit« izvaja 24. t. m.: Italijani so bili 22. t. m. krvavo odbiti na severnem Krnu. Ob tej priliki so se osobito odlikovali tisti planinci, ki so jih Rusi nazivali »cvetlični hudiči«. Sneg na Krnu. — Naš kres v proslavo cesarjevega ^rojstnega dne, — Lahi so se s svojim ognjem opekli. V noči od 21. do 22. avgusta je prvič novi sneg pobelil vrh Krna. Na predvečer 18. avgusta so v proslavo cesarjevega rojstnega dne zažgali naši vojaki vrh Kobilnc glave (1475 m) velikanski kres, ki je sijal daleč v Italijo. Italijani so na 16. zvečer pri Kobaridu in na 17. na Krnu prižigali umetne ognje v italijanskih barvah. (Dne 18. avgusta je bila sv. Helena, god italijanske kraljice.) Radi bi bili Italijani 18. praznovali v Tolminu in sv. Luciji, pa se jim ni posrečilo.' Boji v visokem gorovju. (Z italijanske meje.) Pomanjkanje gorke obleke je v italijanski armadi že zdaj v avgustu tako občutno, da so vsi listi polni pozivov ter nujnih, naravnost obupnih zahtev, naj bi se izdelovali in dobavljali volneni predmeti. Vsekakor se je pokazalo, da je bila Italija v tem oziru zelo slabo pripravljena. Naravnost neodpustljivo je, da se italijanski generalni štab ni bolj brigal za razmere v krajih, kjer se je moral že dolgo pripravljeni vojni ples odigrati. V »Secolu« piše aktiven častnik z alpske fronte: Mraz je naš sovražnik, ki nam zastruplja življenje, nas zalezuje in, ko nas dobi, odrevenimo. Od vseh v ospredje pomaknjenih postaj, z meje in z onstran meje, nam prihajajo neprenehoma prošnje za volnene reči: volne, volne, volne! Volnenih oglavnic (snežnih čepic), zapestnikov (žilogrejk), trebušnih pasov, odej nam pošljite! Zdaj smo šele v avgustu, a vsepovsod je že sneg. Saj je lep na oči ljubi sneg, toda tu ga imamo noč in dan v obrazu, v obleki, med zobmi. Pre-maka nas, skozi obleko in perilo prodira pod kožo in grize ob kosteh, Dopovejte I našim ženam, naj delajo, neutrudljivo delajo, kajti naš sovražnik je mraz, ne krogle iz pušk. Avstrijci so leta in leta marljivo delali, misleč na vojno. Vse koče in zavetišča, ki so jih zgradila razna društva, na primer Alpsko društvo (nemško planinsko društvo), Nemško društvo, Društvo za nemštvo, so bile napravljene navidezno za turiste, v resnici pa za obrambno in napadalno vojno (!). Razpostavljene so po strateških, dobro premišljenih pravilih in med seboj izborno zvezane. Lahko mogoče je v njih nakupičiti zalog, dopolnujejo utrdbe, ki jim tvorijo zunanji utrjeni pas, sprednje utrdbe. Sicer so pa tudi za tvorne utrdbe nameščene na izredno dobrih krajih, da jih skoro ni možno napadati. Razdreti se jih mora z velikih daljav in s posrednim ognjem. Premnogokrat se ne da topov večjega premera spraviti na taka mesta, da bi te utrdbe nadvladah. Do boja pride ob spopadih največ sto do jdvesto mož. Vsako razširjenje bojne črte, vsak sunek naprej je izključen. Sredi septembra bo sneg zaprl vse dosedanje prehode. Vkljub temu je potrebna največja pozornost od Štilfserskega prelaza tje do morja, da ne nastane kje prostora za zimske boje. Naši možnarji. Še pred malo tedni so se italijanski listi norčevali iz 30-5 cm Škodovih mož-narjev in vedeli poročati o njih nedolžnem učinkovanju; bil je to čas, ko so vsled prepovedi laški vojni dopisniki »svoje doživljaje na fronti« pisali v uredniških sobah, sedaj se pa stvari izpreminjajo. O strašnem učinkovanju, katero provzročajo 30 5 cm možnarji in o katerih se pripoveduje, da ne ostane kamen na kamnu od hiše, ki je bila zadeta, — tako piše »Corriere della Sera« — poročajo pisma častnikov od spodnje Soče dva značilna dogodljaja. Na dobrdobski planoti imajo Avstrijci le baterije malega in srednjega kalibra, težke stoje pri Devinu, zato imenujejo naši vojaki njih granate »Devin«. »Devin ..., reši se, kdor se more!« kličejo, kadar čujejo, da leti ta ka krogla. Nekega dne je prijezdil nek častnik na konju od Soče do vhoda v neko vas, kjer je privezal konja in se nato po dal v bližnjo gostilno. Med tem ko je med vrati govoril z gostilničarko, se je naenkrat začulo značilno rjovenje in en »Devin« je udaril z groznim pokom na travnik v bližino konja. Mogočen oblak dima se je dvignil in vrglo je v zrak zemljo in kamenje, ki je potem v okrožju 100 m padalo na tla. Značilno pa je bilo, da je hiša ostala nepoškodovana, med tem ko je strašen zračni pritisk vrgel konja na streho, kjer je neranjen obtičal. Drugi pot je udarila granata v bližino dobrdobskega jezera, kjer je napravila velikansko luknjo; ko so se približali temu mestu, so videli, da je nastalo malo jezero, ker je krogla najbrže razstrelila vodno žilo. Napad na planoto Folgarijo. »Neue Tiroler Stimmen « poročajo o prvem večjem napadu 18. avgusta na naše postojanke na visoki planoti Folgarija: Prvi napad, katerega je zadušil artiljerijški ogenj, se je izvršil ob pol 3. uri zjutraj po nekem laškem bataljonu iz Maggio proti zahodu. Tudi drugi napad z novimi rezervami je bil gladko odbit. Tretji, z veliko trdovratnostjo poskušani napad so izvedli trije bataljoni, pa so bili zopet odbiti pred našimi žičnimi ovirami. Po kratki artiljerijški pripravi je ob 8. uri laška pehota vnovič napadla, pa se je tudi ta poskus izjalovil. Ob 10. uri je nastopil mir. Naši so imeli le majhne izgube. Odstavljeni laški generali. Berlin. Posebni poročevalec »Berliner iTageblatta« poroča: Popoln neuspeh, da prodro avstrijsko vojno črto, je povzročil, kila odstavljena cela vrsta visokih laških častnikov. Odstavili so za kazen pet poveljujočih generalov in pet divizijskih in bngadnih poveljnikov. Veliko pozornost vzbuja v Italiji, ker je bil odstavljen general Kagni, o katerem so sodili, da spada med najsposobnejše poveljnike italijanske armade. Vodil je 1. italijanski zbor, turiri-ski, ki je nekaka kraljeva telesna straža. Ukazano mu je bilo, naj vzame vrh Podgora, ki leži na zahodnem bregu Soče pred mestom Gorico. Ragniju je stal nasproti neki že imenovani generalni major, ki je vzdržal s svojimi Dalmatinci vse sovražne napade. Na Cadornovo vabilo sc jc laški kralj sam pripeljal pred Podgoro, a mesto pričakovanega vhoda v Gorico jc moral gledati težke izgube brigade polkov 1. in 2. in brigade Pistoja, ki jo sestavljata polka 35. in 36. Cadorna je ves izven sebe pozval Ragnija na odgovor, burno sta sc sprla; Ragni jc bil odstavljen. Poguma laškim častnikom ne manjka, kar dokazujejo visoke izgube štabnih častnikov. Padli so po mojih beležkah na laški strani dva generala, 1 brigadni polkovnik, 9 polkovnikov polkovnik poveljnikov in do 40 drugih štabnih častnikov. Italijani izpremenili načrt? Polne tri mesece že poskušajo Italijani, da bi prodrli soško fronto, pa zaman. Zdi se, da so sedaj že sami izprevideli, da so vsi njihovi napadi in žrtve brez uspeha in da je nemogoče prodreti. Zato so, kakor sc govori v krogih italijanskega gene- ralnega štaba — tako poročajo iz Lugana — opustili načrt, po katerem naj bi se prodrle goriške postojanke s frontalnim napadom. Armadno vodstvo misli na intenzivno ofenzivo na gorenjo Dravsko dolino in na Bohinj. Med črtami ob Soči je baje izbruhnila kolera; nekaj sumljivih bolezni se je pojavilo tudi v nekem milanskem lazaretu. Košnja in žetev na Koroškem. Jz Celovca sc poroča: Vkljub bližine bojne črte so Ziljani pridno na delu, da spravijo seno in poljske pridelke. Pri tem jih pridno podpira vojaštvo, tako da je glavno delo dovršeno. Sena je bilo zelo veliko. Letina rži in pšenice je jako zadovoljiva. Na planinskih travnikih je bilo treba večkrat, bežati pred granatami, pa vrli Ziljani so potem vselej znova šli na delo. Čudovito je, kako pogumno in neustrašeno se obnaša prebivalstvo. Prva mula in veselje vojakov. Z južnozapadnega bojišča piše nadpo-rožnik M. Z.: Pri nas je zadnje dni precej mirno. Vsi napadi so bili odbiti. Pred dvema dnevoma sem šel proti Bogatinu iskat planink ter Ti eno pridenem. Našel sem jih toliko, da bi jih lahko nabral cel koš, V svoji utici imam na stotine planink. Žal, da jih ne morem odposlati, ker na potovanju zmanjka jo. Od 5. t. m. imamo šele lepo vreme ter je krasno, prej pa nas je nadlegoval dež, tudi toča; bilo je precej hladno. Toda moji trdni naravi ničesar ne škoduje; saj sem že devet mesecev na bojišču, nisem še imel nobenega dopusta, če-stokrat sem ležal v mrzli vodi, spal pod snegom, pa vedno sem še zdrav, čeravno že nekoliko utrujen. Iz moje utice vidim krasno Triglav. Ko bi topovske krogle namesto svinca prinašale kake štruklje, bi bilo tu krasno letovišče. Ko je prišla pred kakimi 14 dnevi čisto gori do nas krog 2000 metrov visoko prva mula, je moštvo revico s tolikim veseljem sprejelo, da so ji ušesa poljubovali! Sedaj pa smo tudi res izredno dobro preskrbljeni s hrano. Zjutraj si kuham kavo, predpoldne pečenko, opoldan obed, od katerega si nekaj pri- hranim za večerjo. Tudi sir, čokolado ter razne konserve itd. imam tupatam. Celo malinov sok, rum, pivo, vino dobim včasi. Torej, kakor vidiš, se nam glede hrane jako dobro godi. Pogreb ob zračnem napadu v Vidmu ubitih oseb. Lugano, 24. avgusta. »Sccolo« poroča iz Vidma: Včeraj so ob velikanski udeležbi ljudstva pokopali 14 oseb, ki so postale žrtve zračnega napada na Videm. Ital?j*anske denarne stiske. »Frankfurter Zeitung« izve iz zanesljivega vira iz Ženeve, da so italijanska pogajanja v Londonu glede posojila dospela na mrtvo točko. Zakladni urad je z zapadlimi izplačili zelo zaostal in namerava razpisati prisilno posojilo. Viktor Emanuel in Cadorna angleška maršala. Lyonska »La Depeche« poroča: Kralj Viktor Emanuel in general Cadorna sta bila z angleškim kraljevim dekretom imenovana za maršala Velike Britanije. Ministrski svet. Chiasso. Dne 23. avgusta se je vršil laški ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. O posvetovanjih niso izdali nobenih uradnih poročil. Barzilai je odpotoval na fronto, kamor mu bo sledil tudi ministrski predsednik. Vojni ujetniki. Lugano, »Secolo« poroča, da avstrijske ujetnike od sedaj naprej vozijo na otok Ponza (pred zalivom Gaeta). Tripoliški upor se je razširil tudi na Tunis. Iz Ženeve se poroča: Neka brzojavka javlja, da se je tripolitanska vstaja razširila tudi v Tunis. Francija mora svojo oboroženo moč v severni Afriki s Tuni-som znatno ojačiti. Laški ultimat Abesiniji. Lugano. »Stampa« poroča: Izgredi proti Lahom v Abesiniji se množe. Pričakujejo, da stavi Italija Abesiniji ultimat. Službo božja pri no m lamin v zoKopiti. C. in kr. vojni kurat Ivan Maračič, zdaj divizijski župnik piše znancu v Ljubljano med drugim sledeče: Na bojišču 9. avgusta 1915. ... Prav posebno drag spomin na vojsko mi bo kelih, ki ste mi ga poslali v vojni kapeli, kelih s katerim sem maševal v raznih težavnih bojnih okolnostih. S tem kelihom sem že maševal v bojnih zakopih. To je bilo 4. avgusta pod zelo težkimi okolnostmi. Ker lovski bataljoni nimajo svojega duhovnika, sem šel jih obiskat, jim pridigovat, maševat, jih spovedat in obhajat. Sicer mi je rekel divizionar knez Schonburg »Jamčiti Vam ne morem, da pridete živi v zakope, toda ...« in pokazal mi je na karti še najvarnejšo pot. In šel sem, najprej do brigadne komande, odtod do bataljonske, in potem sem se plazil v zakope. Ali so me gledali naši fantje f Imeli so namerjene puške v bližnje ruske utrdbe in me poslušali, ko sem jim pridi-goval štirikrat. Ko je bilo treba, so tudi streljali. Potem pa so prišli na spoved v stotnikov zakop. Do poldevetih zvečer sem spovedoval, med tem ko so ruske granate frčale čez glavo. Drugo jutro sem imel sv, mašo. Dež je lil kakor iz škafa. Zato sem naredil oltar pod zemljo, kjer ! sem prej spovedoval, sam pa sem ostal na j vhodu. Ob mojih nogah je pljuskala voda. i K sv. obhajilu so prišli vsi, tudi častniki, > ker sem dal splošno odvezo. Moštvo pri- i haja v dežju z odkrito glavo in čaka tako pol ure, da pride na red za sv. obhajilo. Zares, sem si mislil, kaj takega, take po-božnosti in želje po sv. obhajilu in tako spoštovanje do Najsvetejšega je le mogoče pri Slovencih — pri Kranjcih. Ti si boš vse to le težko predstavil, kje in kako je bilo. Prostor in čas pa mi ne dopušča natančneje vse popisati, Razvidiš pa iz tega, kako drag mi je kelih, k' mi je v to služil.-< svetovne vojne je Srbija iskala sporazuma z Bolgarijo, da bi skupno napadli Turčijo, Bolgarija pa ni hotela kompromitirati svoje nevtralnosti. Tudi še danes Srbija ni nenaklonjena sporazumu, toda le pod pogojem, da se varujejo življenjski interesi vseh. Način, kako je Bolgarija umevala svojo nevtralnost, ko je poslala četaše v Srbijo in je ogrožala železnico Solun — Niš, je Srbijo celo prisilil, da je pustila čete na vzhodni meji v brambo pred bolgarskimi bandami. Laški urednik je nadalje potožil, da je Srbija s pohodom v Albanijo razdrobila svoje sile in vsled črnogorskega zasedenja Skadra in Leša povzročila politične zaplet-ijaje. Pasič mu je odgovoril, da Srbi s tem svojih sil niso cepili, kajti Albanijo so zasedli s četami, ki so že stale na albanski meji. Srbski načrti v Albaniji so odvisni od izida svetovne vojne in se ravnajo po želji Evrope, toda Srbija nikdar ne bo rade-volje pustila, da bi ji bila za sosedo sovražna Albanija, kakor je bila princ Wiedova. Največje nasprotje med Srbijo in Italijo pa se je pokazalo pri jadranskem vprašanju. Laški urednik je rekel, da so srbske napade na laško politiko gotovo povzročile hrvatske in avstrijske spletke, nakar oa mu je Pasič za odgovor poudaril, da je ravno laško časopisje načelo vprašanje, kaj naj se zgodi s srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom, ki živi v Avstriji, v slučaju, da se vojna konča za Avstrijo neugodno. To je povzročilo v srbskem časopisju ugovor proti rešitvi, ki za te narode nikakor nc pomenja neodvisnosti in svobode. Jadransko vprašanje med Srbijo in Italijo se da lahko rešiti, kajti Srbija ne more niti noče odreči Italiji odločilnega vpliva v Adriji. Nasprotno pa mora Srbija pričakovali, da Italija pri rešitvi usode narodov na obali ne p>ozabi narodnostnega načela, kateremu sc ima sama zahvaliti za svoj obstanek. Na koncu te izjave sta stala še dva stavka, katere je Pasič črtal, pa jih je še vedno mogoče brati: »Prav pravite, da ta položaj škodi skupnemu boju in da se ne sme deliti medvedove kože, dokler je ta še živ. Toda ni Srbija tista, ki je kožo raz-debla ali jo deli v tem trenutku.« Na koncu je Pasič povedal, da se obe državi pogajati o izmenjavi avstrijskih vojnih ujetnikov srbske in laške narodnosti. RUMUNIJA. Stockholm, 22. avgusta. »Novvoe Vre« mja« prinaša iz Lon>iona izjavo nekega run.unskega diplomata o sedanjem prijateljskem razmerju Rumunije do entente: »S tem, da se je Rumunija branila pustiti vojne tranporte preko svoje zemlje na Gi.ško, je napravila prvi korak pristopa k ententi. Rumunija ne bo nikdar dovolila, da bi osrednji velesili Srbijo premagali, kajii poraz Srbije bi odločil tudi usodo Rumunije in bi pomenja! začetek zasedenja Rumunije od strani Nemčije. Proti Ru-muniji jc Bolgarija pokazala svojo dobro voljo in le želeti je, da.se tudi v svrho balkanskega vprašanja pokaže odjenljivo.« TURŠKI MINISTER O POLOŽAJU. Berlin. Talaat bej je izjavil sotrudniku Berliner Tageblatta«: Balkan ostane miren. Z Bolgarijo smo se popolnoma sporazumeli. Izkrcanje Italijanov na Galli-poliju nas pušča ravnodušne« »Bi li želeli nemške čete v Egiptu? Talaat bej smehljajoč: Nemci imajo že tam gori dovoli opraviti.« RUSIJA ZAPRLA RUMUNSKO MEJO. Stockholm. Ruska vlada je odredila na predlog velikega kneza Nikolajeviča, da se zapro vse meie proti Rumuniji. RUMUNSKI KRALJ V KONSTANCI. Bukarešt, Kralj Ferdinand se je poda! v kopališče Konstanco. NOVA RUSKA NOTA SRBIJI. Kodanj. Ruski ministrski svet jc sklenil, da odpošljejo Srbiji novo noto, s katero zagroze, da bodo prekinili z njo di-plomatične zveze, ako ne bodo popustili svoje nevtralnosti nasproti zbiranju prostovoljcev proti Turčiji, ANGLIJA ZASEDE KRETO. Atene. Angleške in francoske vojne ladje, torpedovke in podmorski čolni so zasedli pristanišči Suda in Sitia. Odpravili so vse grške pristaniške oblasti in zaplenili njih spise in knjige. Z juoo. PASIČ O SRBSKI POLITIKI. Srbski ministrski predsednik Pasič se jc izjavil proti uredniku »Corriere della sera« in jc svoje odgovore sam napisal. Izjava odkrije medsebojno nezaupanje in težave med Srbijo in Italijo in Bolgarijo. Laški urednik sc jc pritožil, da Srbija ob začetku laške vojno ni začela z ofenzivo in jc Avstrija vsled tega lahko poslala svoje čete iz srbske meje proti Italiji. Pasič mu jc odgovoril. Srbska armada ni mogla začeti z ofenzivo, ker se je morala reorganizirati, urediti in izpopolniti svoj zdravstveni in vojni material. Svojčas pa začne z ofenzivo, toda trenutka Pasič nc ve, ker je to stvar glavnega stana. Na vprašanje, ali bo Srbija ugodila bolgarskim željam, in sicer do katere meje, morda do Vardarja, Pasič ni dal pravega odgovora in je rekel, da Srbija rr.vna po načelu: »Balkan Balkancem^. V začetku 32erV 0 100 200 300 ,Az Est« in »Minerva« poročata iz Sofije da je odstopil železniški minister Angelov, najzaupnejši prijatelj Genadiewa. Izstop ne bo povzročil izpremembe v vladi, kajti Angelov je bil v stambulovski stranki pristaš struje, ki je proti sedanji vladi, dočim je druga struja z ministrom Petkovom za vlado. TURŠKO-BOLGARSKA POGODBA PODPISANA. Berlin, 24. avgusta. Poseben poročevalec »Vossische Zeitung« poroča iz Sofije: Bolgarsko-turška pogajanja so bila v soboto končana. Pogodba je bila (najbrže v petek) podpisana v Carigradu. Bolgarija se odpove Lozengradu in dobi zato Karagač (predmestje Odrina) in od neke gotove točke oba bregova Marice. Nova turško-bolgarska meja gre tedaj ob reki Tundži do njenega izliva v Marico, nato ob Marici in nato pri Kvelele Burgasu ali Dimotiki kakih 5 do 10 km vzhodno od Marice. Bolgarsko poslaništvo v Berlinu potrjuje zgorajšnjo vest, PAŠIČ PRED SKUPŠČINO. - ZAUPNICA VLADI. Chiasso, 24. avgusta. Milanska »Italia« izve iz Niša, da je Pašič v tajni seji skupščine izjavil, da je Srbija pripravljena za koncesije Bolgariji, toda iz gospodarskih razlogov se ne more odpovedati skupni meji z Grško. Ravno tako tudi odstopljenih krajev ne more takoj odstopiti, ker bi to pomenjalo konec Srbije. Najbrže se bo Srbija podvrgla razsodišču entente pod pogojem, da se mu podvrže tudi Bolgarija. Iz Bukarešta poročajo, da je skupščina s 103 proti 24 glasovom izrazila vladi zaupanje in ji v macedonskem vprašanju dala prosto roko. DROBNA VEST IZ RUMUNIJE. »Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije: Od 14. septembra mora biti ves rumunski železniški material prost za razpolago vojnega ministra. MESTO ENOS GORI. Sofija. Mesto Enos je po došlih poročilih 24. t. m. gorelo. Boli na zahodu. Nemško uradno poročilo, Berlin, 25. avgusta. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: V Champagni smo uspešno razstrelili več min. V Vogezih je bil odbit na Schratz-mannleju sovražni napad z ročnimi granatami in zopet pridobljen južnozahodno od Sondernacha dne 17. t. m. izgubljen kos jarka. Nek nemški letalec je predvčerajšnjim sestrelil pri Nieuportu francosko dvokrilno letalo. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 22. avgusta. Uradno poročilo: V Artoisu, severno od Soucheza smo z lahkoto zavrnili slaboten nemški napad. V Labyrinthu traja boj z bombami dalje. Pri Roye ljuta kanonada. V Vogezih je sovražnik napadel naše postojanke na grebenu Sondernach. Bil je popolnoma odbit. Na ozemlju, katero smo 18. osvojili, smo našteli na stotine mrtvih Nemcev, Ob 11. uri zvečer: V Artoisu živahni artiljerijski boji, posebno pri Neuvill in Rodincourtu,' V Argonih se vrše boji za strelske jarke. Pri Woevre, severno od Flirey-a, boji z bombami in ročnimi granatami. V Vogezih kanonada. Vojni svet v Chantilly pri Parizu. Berlin. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Predsednik Poincard, angleški in belgijski kralj so se pripeljali 24. t. m. dopoldne v Chantilly pri Parizu. Kmalu nato sta se pripeljala tudi generala Joffre in French. Sledil je daljši vojni svet. Millerand o položaju v francoski zbornici. Pariz. (Kor. ur.) V seji 19. t. m. je nadaljevala francoska zbornica raspravo o kreditih namenjenih novim državnim taj- nikom. Govoril je vojni minister Millerand, ki je izjavil, da je preskrba s strelivom tako zagotovljena, da lahko zadosti vsem potrebam višjega poveljstva. Hvalil je požrtvovalnost in junaštvo višjega poveljstva in poročal o napredku glede na sanitetno preskrbo. Končal je: V vdjnih časih se mora podrediti vsem mislim edina misel, namreč misel zmage. Upravičeno računajo naši zavezniki na našo previdnost, medtem ko upajo naši sovražniki na spore med nami. Do konca, do zmage, ostanemo previdni in složni. Vrnjena oblast prefektom in županom v Franciji. Pariz, 25. avgusta. »Agence Havas« poroča: Ministrski svet je sklenil: S 1. septembrom se kakor v mirnih časih poveri izven bojnega ozemlja prefektom in županom melicijska oblast. Vojska med lialijo in Tnitijo. Vatikan in laško-turška vojna. Chiasso, 23. avgusta. Vojna s Turčijo dela tudi Vatikanu nove skrbi, ker je nekaj laških duhovnikov ostalo v sveti deželi in ker imajo Turki že od začetka vojne najvažnejše katoliške naprave, božji grob in jeruzalemski patriarhat v svojih rokah. Vendar so vatikanski krogi nekoliko pomirjeni, ker je v Carigradu ostal apostolski delegat minsignor Dolce. Plačilo za vojno napoved Turčiji. »Telegrafen Union« poroča iz Londona, da so tam že v četrtek zvečer za gotovo vedeli, da bo Italija napovedala vojsko tudi Turčiji. Italijanska vlada je od trosporazuma zahtevala in tudi dobila celo vrsto dragocenih privolitev, kajti v prvotnem dogovoru z Rimom se ni mislilo na pomoč v dardanelskih bojih. Italija dobi popolnoma proste roke v Albaniji, prav-tako v vprašanju egejskih otokov in pri eventualnem sporu s Srbijo. Nadalje se Angleška zaveže, da v obilni meri zadovolji financielne potrebščine in da tudi od svoje strani ojači brodovje pred Dar-danclami. Na londonski borzi cenijo prvo podporo Italiji na eno milijardo lir. Na morjn. London, 25. avgusta. (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Potopljen je bil ribiški parnik »Integrity«. Posadko so rešili. RAZBURJENJE V AMERIKI RADI SLUČAJA »ARABIC«. Berlin, 24. avgusta. (K. u.) Newyor-ški poročevalec Wolffovega urada javlja potom brezžičnega brzojava: Potopitev parnika »Arabic« vzbuja veliko pozornost. Časopisje je zelo razburjeno. Položaj se označuje za nevaren. Upa se še, da bodo podrobne okoliščine nudile zadovoljivo pojasnilo za potopitev. Posebno se upa, da se torpe-diranje ni izvršilo brez predidočega svarila, AMERIČANI ZAUPAJO WILSONU. London, 25. avgusta. (Kor. ur.) »Reuter« poroča iz Bostona: Na konferenci 20 držav so sklenili, da izrazijo predsedniku Wilsonu zaupanje v tej uri velikega mednarodnega vznemirjenja in da so pripravljeni mu slediti na poti, ki jo smatra za primerno. Rožno poročilo. POSEBEN MIR Z RUSIJO, *Genf. Pariško časopisje se peča s članki grofa Andrassyja v »Zeit« o posebnem miru z Rusijo in izvaja: Sazonov je nedavno odločno odklonil vse mirovne govorice. Francija je zato pomirjena, ker Rusija noče posebnega miru. PRISILNO VOJNO POSOJILO V ITALIJI. Ženeva, 23. avgusta, »Frankf. Ztg,«: Zaneslijo se ve, da so laška pogajanja v Londonu radi denarja prišla na mrtvo točko. Laški zakladni urad ne izplačuje zapadlih plačil in misli na prisilno posojilo, NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berlin. Državni zbor je sprejel predlog vlade, da se zbornica odgodi do 30, novembra. Primorske novice. Lahi rušijo naše cerkve iz same zlobe. Mirnsk* župna cerkev je bila 21. in 24. avgusta od Lahov obstreljevana. Zadeta je dvakrat v polno. Streha in strop nad ko-rom sta »e odbila, šipe so vse popokale, in tudi strop do prezbiterija je razpokan in poškodovan. Mirenska cerkev ni bila nikdar niti najmanj vporabljena v vojaške namene, to potrjuje poročevalec, ki je živel do včeraj v Mirnu. Torej nam rušijo Lahi naše cerkve iz same zlobe. Mirnci se zahvaljujemo takim rešiteljem, in jim iz vsega srca želimo še več tisoč neuspehov in sramot na njih »odreševalnem pohodu- . Občudovati pa moramo pogum in vztrajnost Mirncev na svojih domovih, čeprav padajo ravno sedaj tja šrapneli in granate v prav obilnem številu. Ljudstvo je mirno napram vojaštvu, zelo postrežljivo; prenaša nadloge vojske s čudovito hrabrostjo. Mirnski Grad še stoji nepoškodovan. C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Nekateri učenci še niso vprašali po letnih izpričevalih. Opozarjajo se ponovno, da se dobijo izpričevala v Ljubljani, Dunajska cesta 38, Prinesti je s seboj ali pa poslati kolek 30 vin, in znamko za po-šiljatev po pošti. O pričetku prihodnjega šolskega leta bodo stariši pravočasno obveščeni po časopisju. Dolenja Vertojba. V soboto je tukaj v Gospodu zaspal Franc Mozetič v 60. letu svoje starosti. Bil je po poklicu zidar. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne. — Pismo iz ruskega ujetništva. Prejeli smo: Ugledno uredništvo »Slovenca«! Podpisani si usoja vljudno prositi, da bi blagovolili natisniti, da se nahajamo zdravi v ruskem ujetništvu sledeči: Novinec Avgust z Lokovca, Alojz Bratašovec iz Malih sabelj, Ivan Sedevčič iz Bat in Henrik Valenčak iz Zapotoka, vsi iz Primorskega. Z odličnim spoštovanjem ostajam vdani Henrik Valenčak, Vojeno pleni, Troickoje, Art. Lager, Baraka 17, Taškent, Turkestan, Rusija (Azija). — Umrl je v Trstu c. kr. poštni kontrolor v pok, g. Mihael Kuščer. Kolera v Trstu 24. avgusta. Starih slučajev 30, nova 2, ozdravljena 2, umrl nihče, bacilonoscev 5, v kontumacu 48 oseb. LMjonske novice. lj Uradne ure za mestno aprovizacij-sko skladišče v cerkvi sv. Jožefa se določajo: za skladišče kot tako od 8. do 11. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne; za pisarno tega skladišča od 8. do 10. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. lj Važnost odrezkov krušnic pride sto-prav prihodnji teden do posebne veljave. Obrtniki dobe namreč od mestnega apro-vizačnega skladišča samo toliko moke, za kolikor se morejo izkazati z odrezki krušnic, katere so prejeli od kupujočega občinstva. Kdor bo tedaj prodajal kruh ali moko brez krušnih odrezkov, naj si vse posledice sam sebi na rovaš pripiše. lj Gostilničarji« ki dobivajo pšenično moko št. 1 od mestnega vojnega skladišča za kuho v svojih obratih, ne smejo te moke rabiti za kruh svojim gostom, sebi ali svoji družini. Ta moka je samo za kuho, kruh pa si morajo dobavljati v pekarnah. Prestopki se ostro kaznujejo in se tudi nadaljna dobava moke lahko popolnoma ustavi. lj Oddaja pšenične moke št. 0. Stranke, ki imajo posebno dovoljenje c. kr, deželne vlade, da smejo rabiti moko št. 0, jo lahko kupijo vsak petek od 4, do 6. popoldne v mestni vojni prodajalni v Mahrovi hiši. lj Uradno določene cene mora imeti vsak trgovec z moko na vidnem kraju nabite v svoji obrtovalnici oziroma prodajalni. Posamezne vrste moke morajo biti posebno označene. Nemešana pšenična moka št. 0 stane 76 vin.; št. 1 66 vin. in št, 2 48 vin. Mešanje te moke je prepovedano in kaznjivo. Vsak slučaj naj se nemudoma naznani mestnemu magistratu. Nesreča na železnici. Dne 24. t. m. je pri postaji Logatec povozil vlak 36 letnega vojaka Antona Brenkoviča iz Pobrežja pri Ptuju. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je še isti aan vsled izkrva-venja umrl. lj Smrt za domovino. Padel je na bojišču v Smuli pri Pšerovsku v Galiciji ab-solvirani eksportni akademik enoletni prostovoljec c, kr. pešpolka št, 58. Milan Planinec. lj Velik izredni nad dve uri trajajoč spored — samo danes v četrtek »Kino Central« ▼ deželnem gledališču! Da ugodi želji občinstva, ki je želelo videti senzačno dramo »Evinrude — dogodek pustolovca« in ganljivo dramo »Razbito življenje« na en večer, predstavlja danes ob pol 9. uri zvečer »Kino Central« obe drami, poleg tega pa tudi ves ostali obširni in zanimivi spored, med drugim dve veseloigri. Ta predstava traja nad dve uri. Cene niso zvišane. Ob pol 6, in 7. uri zvečer »Evinrude«. lj »Evinrude, povest pustolovca«. O tej prekrasni drami v treh dejanjih s predigro Hans Heinz Ewers, z najboljšim nemškim karakternim igralcem Pavlom Wege-nerjem v glavni vlogi, katero danes zadnjikrat predstavlja »Kino Central«, pišejo listi: Delo je vprizoril dolgoletni režiser na kraljevem gledališču v Kodanju, Stel-len Rye, eden najboljših filmskih režiserjev sedanje dobe. V glavni vlogi kaže We-gener svoj silen dar za karakterizacijo. Občudovanja vredna je igra Grete Berger in Lydc Salatnonovc. Kakor Grete Berger se tudi Lyda Salomonova ne ustraši nobenega umetelnega čina. lj Novo kinematografično tedensko vojno poročilo v »Kino Centjal« prinaša vrsto zanimivih slik o naših modernih vojaških kopalnih vlakih, slike o razstrelit-vah z ekrazitnimi bombami, sliko samostana Zbylitowska gora, v katerega so udarile tri 30.5 cm bombe, ko je bil ruski ar-madni štab ravno pri kosilu ter je bilo večina navzočih častnikov ubitih ali ranjenih, dalje dve sliki; »Hrabri čin naših letalcev«. Dnevne novice. — Imenovanja v armadi. Za general majorja je povišan polkovnik Gustav Glo-jočnik in polkovnik Adolf baron Stillfried in Rathenitz, bivši poveljnik kranjskega 17, pešpolka. — Za polkovnike so imenovani podpolkovniki: Franc HoBner, 87. pp.; Franc Perner in Ivan vitez Bordolo pl. Boreo, oba pri 17. pp. — Za podpolkovnike so imenovani majorji: Franc MatlaB, 17. pp.; Božidar Raktelj, 90. pp,; Josip Kremžar, 91. pp.; Božidar Praschak in Karel Watzek, oba pri 87. pp.; Franc Peter, 87. pp.; Maks baron Catinelli, 97. pp., trilni pobočnik našega cesarja; Jaroslav Leneček, 87. pp. — Za majorje so imenovani: Henrik Worko, 87. pp.; Ismet Džinič, 47. pp.; Evgen Czak pl. Koronavar, 87. pp.; Benjamin Pirnat, 9. lov. bat, — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Gug-genberger Henrik, 97. pp,; Eisenzopf Alf., 17. pp.; Klimann Andrej, 27. pp.; Lončar Albert, 24. pp.; Wolfgang Maks, 87. pp.; Šefčik Henrik, 87. pp. — Za nadporočnike so imenovani poročniki: Krall Ivan, 47. pp.; Peternel Oton, 99. pp.; Lenarčič Fr., 9. pp.; Tschernuth Maks, 7. pp.; Končan Adolf, 87. pp.; Lilleg Ervin, 27. pp.; Scho-mann Štefan, 87. pp. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Fischer Rudolf, 17. pp.; Mikuš Franc, 17. pp.; Bučar Josip, 34. pp.; Riavitz Egon, 87. pp.; Bratkovič Ern., 47. pp.; Walland Miroslav, 87. pp. — Za stotnika v rez. je imenovan nadporočnik 7. lov. bat. v rez. Leksche Bruno. — Za nadporočnike v rez. so imenovani poročniki v rez.: dr. iur. Josip Požar, 79. pp.; Rebek Marij, 8. lov. bat.; dr. Peyer Hubert, 7. lov. bat.; Lepey Geza, 7. lov. bat.; Kos-ser Oton, 97. pp.; dr. iur. Kenda Ivan, 99. pp.; Mateljan Božidar, 7. lov. bat.; Brcsnik Josip, 18. pp.; Krammer Ernest, 7. pp.; Malnerič Martin, dr. iur., 53. pp.; Lušin Dominik, 17. pp.; Barbarovich Ivan, 97. pp.; Togel Ivan, 87. pp.; Penkert Leon, 47. pp.; Triller Anton, 47. pp.; Žagar Ivan in Goederer Ivan, oba pri 17. pp. — Za poročnike v rez. so imenovani praporščaki v rez.: Stoječ Rajmund, 17. pp.; Kral Beno, 7. pp.; Berce Ivan, Benda Otokar, Kun-schek Leopold, Loborec Franc, vsi pri 7. pp.; Neubacher Rudolf, Weinberger Ant., Teltschig Viljem, Mulley Oskar, Pretner Oskar, Arnejc Viktor, Kozma Andor, Rauskolb Josip, Fedinec Ladislav, Dobrota Kornelij, Svoboda Ivan in Rauch Henrik, vseh 12 pri 17. pp.; Kavčnik Vladimir, 27. pp.; Pertot Avgust, lic Alojzij, Guba Ludvik, Krupholz Josip, SerravaHe Kare! in Sibitz Valentin, vsi pri 47. pp,; Kos Iv., 53. pp.; Bitenc Martin, Božič Srečko, oba pri 1. bos. herc. p.; Novak Ferdinand, 3. bos. herc. p.; Lozej Edvard, 4. bos. herc. p.; Maček Josip, 7. lov. bat.; Samec Fr., 9. pion. bat. — Za nadporočnika v rez. jc imenovan poročnik v rez. Vrečko Franc, 24. polj. top. p. — Za nadporočnika v rez. je imenovan poročnik v rez. Pavlin Josip, san. odd. št. 26. — Za fortifikacijskega nadporočnika v rez. je imenovan fort. poročnik Košir Josip, genidir. v Pulju. — Za višjega zdravnika je imenovan asistenčni zdravnik dr. Virant Ernest, 4. trd. top. bat. — Za majorja je imenovan stotnik Greben Karel, top. orodno skladišče v Ljubljani. — Vojaški živinozdravnik v rez. je postal vojaški živinopodzdravnik Lampret Ant., 7. polj, top. p. — Vojaški evidenčni asistent je postal Navinšek Adolf, 97. pp., pri nad. okrajnem poveljstvu v Trstu. — Vojaški sodni pisarniški akcesist je postal podčastnik 17. pp. Levičar Ivan. '-f Imenovanja v domobranstvu. Za* praporščake so imenovani kadeti: Bezjak Adolf, Zirngast Karel, Haupt Božidar, Breznikar Josip- Šilih Gustav, Rauch Anton, Honigmann Gvidon. Riemelmoser Rajmund, Erhatič Emanuel in Maier Bogomir, vseh deset pri 26. domobranskem polku; Muršič Vladimir, 3. dom., p.; Po-lak Ferdinand, Bizjak Srečko, Cenek Se-verin, Erzin Peter, KoImayer Josip in Zemljič Josip, vseh šest pri 27. dom. p.; Mfiller Josip, 27. dom. p. Za kadete so imenovani enoletni prostovoljci Dequal Franc, Friedl Franc, Ravter Miroslav, Reicher Leon, Klepp Oton, Freismuth Egon, Lohn Anton, Babel de Fronsberg Franc Karel, ChristSfl Ivan, Mandler Miroslav, Cap Luka in Promitzer Josip, vsi pri 26. dom. p;; Jošt Franc, 4. dom. p.; Wilfan Srečko, Pirnat Viktor, Sršen Izidor, Skedelj Franc, Tivčar Jernej, Gosak Martin, Ančik Franc, Ančik Franc, Puhar Anton, Pakiž Silvij, Andoljšek Ivan, Kun-tara Adolf in Kern Franc, vsi pri 27. domobranskem polko. — Grof Tisza je došel 24. t. m. dopoldne na Dun^j, Posvetoval se je z zuna- njim ministrom baronom Burianom in z ministrskim predsednikom grofom Striirg-khom. Zaslišal ga je v avdienci tudi cesar. _ Duhovniške spremembe na Spod. Štajerskem. Nastavljeni so nadalje čč. gg. novomašniki kot kaplani: Karol Guček v Muto, Matija Krevh na Remšnik, Karol Arlič v Št. Jurij ob južni železnici, Janez Krušič v Solčavo. — Prestavljen je c. g. kaplan Adolf Gril iz Mute v Trbovlje. — Umrl je na Jezerskem 20. t. m. gospod Ignacij Černilc mlajši. V vojaški službi si je nakopal bolezen, ki ga je umorila v par mesecih. Bil je izurjen krojač, vesel v družbi, tajnik požarne brambe m Izvrsten igralec na odru. Umrl je v Gospodu. N. p. v m.! , — Tri sv. maše na vernih duš dan. Iz Lugana se poroča 18. t. m.: »Osserva-tore Romano« napoveduje, da se objavi odredba sv. očeta, ki dovoljuje vsem duhovnikom, da bodo smeli na vernih duS dan trikrat maševati. — Umrla je v Žužemberku posestmca Terezija K o š i č e k , podomače Boncova teta, stara 80 let. N. v m. p.! _ Dopust za nedoločen čas je dobila prva plesalka dunajske dvorne opere gospodična Cerri, "ki je doma iz Milana. — Umrl je junaške smrti 16. t. m. čr-novojniški enoletni prostovoljec četovodja pešpolka št. 7 Franc H r o v a t, šolski ravnatelj v Št. Ulrihu na Koroškem. Rajnik ie bil hrabri vojak in je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Pokopali so ga v vasi Ivanje ob Dnjestru. _ Iz ruskega ujetništva se je že pred daljšim časom oglasil topničar Janez Koc-rnan, mizarski mojster in cerkvenik v Rogatcu pri Šmarju na Dolenjskem in načelnik gasilnega društva. Vršil je vojno službo v Przemyslu in je bil po padcu trdnjave z drugimi vred odpeljan v ujetništvo (v Taškentj. — Iz ruskega ujetništva se ;e oglasil za mrtvega proglašeni narednik Žganjar. , _ Umrl je v Mariboru trgovec Kari Schmidt, star 71 let. Monopol za električno silo. Na Nemškem se čimdalje bolj zavzemajo, da se proizvajanje električne sile monopolizira. Na Saksonskem je zveza občinskih elek-traren sklenila že pred začetkom vojske, 'da se s sodelovanjem vlade napravita dve centrali s stroški 50 do 60 milijonov mark na javnopravni podlagi in da se v ta namen nakupijo obširna premogova polja. Vojska ni ustavila preddel za ustanovitev tega občinsko-državnega monopola. _ Razvoj časa zahteva velikih central, ki morejo cele dežele, ali province oskrbovati z elektriko. Samo v takih velikih centralah se more električna sila proizvajati poceni, kar je pogoj za nadaljni razvoj električne uporabe. Lc za take ogromne naprave se izplača, da se napravijo dolinske zapore, da se regulirajo reke, ali da se nakupijo veliki premogovniki; le velike centrale morejo oskrbovati z elektriko vsa mesta in vasi obsežnejšega okoliša. Od central, kar jih obstoji sedaj, so največje v javni lasti, večina drugih so mešani obrati, pri katerih so večinoma najbolj udeležene razne mestne občine.^ Podaljšanje dopusta za planinske papirje na Tirolskem. Poveljstvo za deželno obrambo na Tirolskem je naznanilo, da se planinskemu osobju na Tirolskem in Vor-arlberškem podaljša dopust do srede oziroma do konca septembra, — »Ilustrirani Glasnik« št. 52. prinaša sledeče slike: Nemški vojaki popravljajo telefon. — Prehod čez reko Bug. — Bitka na Soči pod Gorico. — Neobičajen učinek granate. — Kritja naših čet v tirolskih gorah. — Zemljevid trdnjavskega ozemlja Brest-Litowsk. — Boj v zraku. — Slovenski ranjenci v c. in kr, rezervni bolnici »Žita« v Budimpešti. — Junaki gor. telef. oddelka št. 28 odlikovani s srebrnimi svetinjami za hrabrost. — Poročnik Ignacij Grandovec. — Jožef Pleterski. — Ivan Pust. — Franc Strmšek. — Alojzij Luzar. — Anton Volčič. — Slika iz naše Dalmacije: Dubrovnik. — Ljudska slav-nost v bolgarski vasi. — Vojna luka zaprta z mrežo in minami pred podmorskimi čolni. — Mine. — Toča. Brezovica: V sredo 11. avgusta ob 11. uri zvečer je pobila toča vse jesenske pridelke od Lukovškega postajališča, do srede vasi Log, potem vas Ple-ševico, Vnanje Gorice. Ajda je vsa uničena, koruza razbita, fižol v zemljo zabit. — Kože za usnje. Kakor znano, je bilo treba naznaniti vse zaloge kož porab-nih za usnje. Sedaj je trgovsko ministrstvo izdalo novo naredbo o strogem nadzorovanju prevoza kož in najvišjih cen. S 1. septembrom stopijo v veljavo posebno stroga določila. Kdor ni svojih kož naznanil, mu jih bodo ta dan lahko zaplenili, in za kazen mu bodo odbili 10% pri vrednosti. V vodnjaka se je vtopila 8 in pol leta stara Franja Barbiš, hči posestnika v Šem-Sijah, v okraju Ilirska Bistrica Padlih vojakov je na zag ebškem pokopališču pokopanih 409 in 35 ujetnikov. — Kedek slučaj. Stara mati Elizabeta Poglajen (Dole pri Litiji) je tako iskreno (Kosila Boga, da bi ji še Bog poslal vnuka Antona Dolenc, ki je bil na bojšiču, in da bi ga šc videla pred smrtjo. Nihče se ni nadejal, da bi ji bila prošnja uslišana; toda ženica je bila uverjena, da pride kljub temu, dasi že dolgo ni bilo nobene vesti o njem. In res dne 1. avgusta pride nepričakovan kot ranjenec domov. Stara mati, ki ji je že 90 let, ga spozna. Ko izpregovo-ri ž njim nekaj tolažilnih besed, mu seže v roko in kmalu začne umirati. Res redek slučaj! — Na jugi Uradnik Zadružne Zveze četovodja R. Bende, ki je bil radi hrabrosti odlikovan že s tremi hrabrostnimi kolajnami, piše mariborski »Straži« dne 16. avgusta iz Budimpešte: »Potujemo na jug radi .spremembe zraka'. V Galiciji je namreč že precej hladno.« — Fotografije neznanih umrlih vojakov. Z ozirom na tozadevno notico, objavljeno v listih začetkom junija t. 1., se opozarja, da se te dni razpošlje prva izdaja, odslej perijodično izhajajočih tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb in tozadevnih popisov oseb v po enem izvodu na vsa c. kr. okrajna glavarstva in na mestni magistrat v Ljubljani na vpogled vsem interesiranim osebam. Pripominja se, da se pri enem izmed neznanih umrlih sodi, da je pripadal pešpol-ku št. 27. in je bil rodom Hrvat. — Matija vitez Schonerer-jeva ustanova za vpokojene železničarje. Dohodki te ustanove razdelili se bodo odslej dvakrat na leto med podpore potrebne vpokojene železničarje. Dobro utemeljene prošnje je polagati najkasneje do 10. sep: tembra, oziroma 10. marca vsakega leta pri uradu, kateremu je bil prosilec naj-zadnje dodeljen, ali pa pri postaji, v področju katere prosilec stanuje, ali pa tudi potom pošte na označeni naslov. V sedanjih razmerah se bode upoštevalo v prvi vrsti one prosilce, kateri so vsled dobljenih ooškodb v vojni, za daljno železniško službo nesoosobni, — Mlad napadalec. Na potu med Se-lom in Žirovnico je v soboto okrog 15 let stari posetnikov sin Anton Vidic napadel z nožem namestnega čuvaja drž. železnice v Žiiovnici Janeza Žemljo, ko se je leta vračal v mraku od matere iz Sela domov. Zadal mu je dve rani; eno pod rebra in eno v hrbet, vsekakor precej občutni, ker je Žemlja moral v deželno bolnico. Ves dogodek je zelo zagoneten in čuden, ker med obema poprej ni bilo nikakega sovraštva in je napadeni celo birmanski boter napa-dalčev. — Nagloma ie umrl v Gradcu stavec Konstantin Dačič. najdbo, ki se mu je končno posrečila. Tajnost tega monoplana je v tem, da je zgrajen iz popolnoma prozorne snovi, to je cel-lona, ki ga v tovarnah za avtomobile že uporabljajo namesto stekla. Tvarina je prozorna kakor steklo, a se ne ubije, obenem je pa prožna kakor gumi. Ne škodi ji niti bencin niti voda. lnžcner Knubel je že davno zamislil tak monoplan, a izpeljal je načrt šele leta 1913 in si dal iznajdbo na Nemškem patentirati. Sedaj se bodo z njo okoristili Francozi. Uiejeva II. izvaja. »Bonifatius - Korrespondenz« z dne 15. avgusta t. 1. prinaša pod zaglavjem »Katolisches Priestertum. Nationalismus. Hochverrat.« (Katoliško duhovništvo. Narodnost. Izdajstvo.) sledečo Udejevo izjavo; Pod tem naslovom sem jaz, profesor Ude, objavil v številki 17-18 letnika 1914 tega časopisa spis, kateri se je pečal z aretacijami več slovenskih duhovnikov raznih škofij, ki so bili, kakor so dnevniki poročali, baje zaradi veleizdaje odoeljani v zapor. Že v štev, 18 letnika 1915 tega časopisa str, 22 sem objavil izjavo. Dodatno k dotični izjavi morem le z veseljem kon-statirati, da je bil tudi tisti edini duhovnik — bil je koroški duhovnik — od tistega časa izpuščen popolnoma na prosto in je bila proti njemu ustavljena preiskava, Istotako še posebej povdarjam, da ni prišlo pri prav nobenih tistih, vsled mojega članka prizadetih, zaprtih duhovnikov la-vantinske škofije do glavne obravnave. Moj zgoraj navedeni članek, ki je bil spisan popolnoma bona fide, nima torej za iz zaporov iznuščene duhovnike nobene dejanske podlage. Zmotil sem se v domnevanju, da v mnogih slučajih ni prišlo brez vzroka do aretacij; dejstvo, da so bili dotični duhovniki iznuščeni, je to dokazalo. Žal mi je, da je bila ta zmota na tako neljubi način povod, da se je čutila vsa slovenska duhovščina, na katero se v celoti niti misliti ni moglo, razžaljena. Prosim zlasti iz zaporov izpuščene duhovnike-sobrate, naj to mojo izjavo blagohotno vzamejo na znanje in naj ne dvomijo, da sem ravnal bona fide, marveč da naj smatrajo celo zadevo kot iz napačnih domnevanj izvirajočo za rešeno in naj ml faktične zmote ne očitajo. — Dr. Janez Ude, c. kr. vseučilišči profesor v Gradcu. Turčija v vojski. Neviden aeropian. Francoski listi poročajo, da je I -v rdka Moreau iznašla neviden aeroplan. V višini 1000 m se more »nevidni« aeroplan komaj še opaziti, a v višini 2000 m izgine docela. Novi aeroplan bo igral v bodočih bojih ve-levažno vlogo. V »Pesti Naplo« pa piše neki inžener, da to ni francoska iznajdba, marveč nemška. Nevidni aeroplan je izumil miinsterski inžener Knubel, v vojni zmedi pa mu je bil patentirani načrt ukraden. Knubel se je več let trudil k svojo iz- TURŠKO POROČILO. Carigrad. (K. u.) Agence telegraphi-que Milly poroča: Glavni stan naznanja: Dardanelska fronta: 23. avgusta se na fronti pri Annaforte ni nič važnega zgodilo. Sedaj smo dognali težke izgube, ki jih je imel sovražnik v bitki dne 21, avgusta. Pred našimi strelskimi jarki smo samo v centrumu našteli nad 3000 mrtvih. Naš plen se še ne more natančno označiti. — V odseku Ariburnu je poizkušal sovražnik zvečer 22. avgusta, po ljutem artiljerijskem ognju in streljanju iz strojnih pušk ter metanju bomb, napad na Kanlisirt. Naše čete so v krepkem pro-tisunku uničile velik del sovražnikov. Ostanek je mogel uiti. 23. avgusta dopoldne je sovražnik ponovil isti poizkus pri Ješiltepe in Sungubair, a je po težkih izgubah zbežal nazaj v svoje strelske jarke. — V odseku Sedilbahr je prisilila naša artiljerija na desnem krilu privezan sovražni balon, da se je spustil n tla. — Na ostalih frontah nobene izpremembe. Carigrad, 25. avg. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Mille« poroča: Veliki glavni stan obvešča: Z raznih bojišč ni nič važnih poročil. Perzijska kriza. Carigrad, 25. avgusta. (Kor. ur.) Perzijsko veleposlaništvo je obveščeno, da je sestavil novo vlado Mostavfi-Ul-Menalik, ki je prevzel tudi notranje zadeve. Mostavfi-Ul-Menalik je demokrat in voditelj tistih, ki se bore za neodvisnost Perzije proti Rusiji in Angliji. Tukajšnji perzijski krogi sodijo, da Perzija nastopi z vojsko proti Rusiji in Angliji. Konec kitajske jepnblikr London, 23. avgusta. Iz Tientsina poročajo: Dosedaj skrivno gibanje, da se kitajska republika izpremeni v ustavno monarhijo, se sedaj javno vodi. Razni pekinški kitajski krogi pišejo za to in vojaški krogi pospešujejo to stvar. Kaka opozicija ni verjetna, ko bo stvar končana, ker bi se stvar posebno ne predrugačila, ker ima sedanji predsednik pravice ustavnega monarha in sme celo svojega naslednika imenovati. Ljudstvu ni dosti na tem, da si vladar da drugačen naslov, samo da se ohrani mir. Letno poročilo o stanju ljudskega šolstva koncem iela 1914. Ker se letos ne izda tiskano letno poročilo, ki so ga po navadi dobila šolska vodstva, slede tu najvažnejši statistični podatki o stanju ljudskega šolstva v 1. 1914. I. Šol je bilo: A. J a v n i h : 1. meščanskih 2, 1 s slov. (Postojna) in 1 z nemškim (Krško) učnim jezikom. 2. ljudskih šol: enorazrednih 172, dvorazrednih 121, tri-razrednih 49, štirirr.zrednih 47, petrazred-nih 23, šestrazrednih 14, in osemrazrednih 6, skupaj 432. Med temi je 20 šol za silo, 4 ekspoziture in 17 ekskurendnih. Izmed vseh javnih ljudskih šol je bilo 18 samo deških, 14 samo dekliških in 400 mešanih; glede učnega jezika pa: 391 slovenskih, 30 nemških, 9 utrakvističnih in 2, v katerih se je poučevalo slovenske in nemške otroke v posebnih oddelkih. B. Privatnih: 1. s pravico javnosti: a) 4 meščanske za deklice in sicer 1 slovenska, 1 nemška in 2 utrakvistični. b) ljudskih šol: enorazrednih 4, dvorazrednih 2, trizrazredna 1, štiri-razrednih 5, petrazrednih 6, sedemrazred-na 1, osemrazrednih 4, skupaj 23 in sicer: 3 deške, 11 dekliških in 9 mešanih; po učnem jeziku pa: 9 slovenskih, 11 nemških in 3 utrakvistične. 2. brez pravice javnosti: ljudskih šol: enorazredni 2, dvorazredna 1, skupaj 3 in sicer vse tri mešane in z nemškim učnim jezikom. II. Število otrok: 1. šoloobveznih: dečkov 48.589, deklic 48.215, skupaj 96.804. 2. šolobiskujočih: dečkov 45.042, deklic 43.426, skupaj 88.468. Opomba: Med šolobiskujočimi tu niso všteti oni, ki so obiskovali srednje šole in razne druge zavode. Javne meščanske šole je obiskovalo: 114 dečkov in 35 deklic, skupaj 149. III. Število učiteljstva na javnih šolah: Na meščanskih šolah 8 moških in 1 ženska, skupaj 9. Na ljudskih šoiah 435 moških in 643 ženskih, skupaj 1078. Vcroučiteljcv je hilo: 7 s plačo (odštetih v statusu ljudske- ga učiteljstva), 2 z remuneracijo in 418 nastavljenih od cerkvene oblasti. Učiteljic za ženska ročna dela je bilo 34. Na privatnih šolah je bilo 38 moških in 121 ženskih, skupaj 159 učnih moči. V primeri z letom 1913. je število šol naraslo za 3. Enorazrednih ljudskih šol je bilo 5 manj, kot leta 1913., več pa 2 dvorazredni, 2 štirirazred-ni in 3 šeslrazredne. Šoloobveznih otrok je bilo 1, 1914.: 141 dečkov in 303 deklice, skupaj 444 manj ko leta 1913., šoloobisku-jočih pa: 340 dečkov manj in 241 deklic več ko leta 1913. Učiteljstva je bilo 1. 1914: 82 učiteljev in 30 učiteljic, skupaj 112 manj ko leta 1913. (Temu so krive izredne razmere, ker je moralo mnogo učiteljev v vojake in so se mnogi razredi opustili oziroma se je po dva ali več razredov združilo v en razred s poukom po oddelkih.) Pogrešane družine s Primorskega. Franc Smrekar, p. Halvang, Zgornje Štajersko, išče družino Antona Smrekar, Libušnje št. 6 pri Kobaridu. — Ivan Ma-rinič, desetnik pri 97. pešpolku, 4. nad. stot., Veržej, p. Križevci, Štajersko, išče svojo ženo Terezijo Marinič in družino iz Šmartnega št. 177, p. Kojsko pri Gorici. — Anton Simčič, črnovojniška stražna stotnija, Maribor, Štajersko, išče svojo ženo, doma iz Kožbane. — Štefan Bajt, c. kr. 6. trdnjavski topniški bataljon, 2. stot., vojna pošta št. 217, išče svojega očetje Valentina Bajt, vas Praprovšče št. 43, p. Kanal, Primorsko. — Krpan Franc, Pferdesammelkommando, Travnik, Bosna, išče Avguština in Terezijo Krpan iz Prva-čine. — Anton Nikolančič, Feldwebel k, k. Lir. Nr. 27., V. Ersatzkomp., Ardning Frauenberg, Ober-Oesterreich, išče svojo soprogo Marijo Rozalijo in hčerko Danico, nadalje svoje starše, brate in sestro, ki so doma iz Gornjega Cerovega št, 22. — Josip Kurinčič, Rekonvaleszentenheim, Dunaj XI., Simmerign, išče svoje starše, ki so doma iz Drežnice pri Kobaridu. — Josip Jarc, begunec, Allentsteig, Nižje Avstrijsko, išče ženo svojega brata z dvema otrokoma, ki je stanovala v Dolnji Vrtojbi. — Išče se Baloh Katarina, Sedlo pri Kobaridu Št. 10. Eventuelni naslov naj se naznani na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani. — Išče se Berdon Gizela iz Ložic št. 121, pri Plaveh, Naslov naj se blagovoli naznaniti Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. — Išče se Berdon Peter, Loviščeki 18, pri Kanalu. Naslov naj se blagovoli vposlati na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani. — Išče se Bergantič Ivan iz Gorenjega Cerovega št. 217, Naslov naj se blagovoli sporočiti samostanu čč. šolskih sester, Tomaj na Krasu. — Išče se družina Mahnič iz Ročinja št, 67 pri Kanalu. Naslov naj se vpošlje Lovišček Rozi, Sv. Križ-Cesta, Goriško. — Išče se Maraž Pavlina iz Št. Flo-rijana pri Gorici. Naslov naj se blagovoli vposlati Alojziju Maraž-u, Rekv.-Abt. Lir, 4, Judendorf pri Gradcu, Štajersko, — Išče se Marinič Terezija iz Št. Martina pri Gorici. Kdor bi vedel za njen naslov, naj ga blagovoli vposlati Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. — Išče se družina Markič iz Ločnika pri Gorici. Za naslov prosi Andrej Markič, Gradec, Franc-Jožefova vojašnica. V. Abt. — Išče se Ivan Markočič iz Brega, občina Krasno-Kojsko. Naslov naj se blagovoli vposlati g. Viktoriji Obljubek v Št. Lenartu št. 20 pri Brežicah, Spod. Štajersko. — Sfiligoj Jožefa iz Barbane 14, (Fojan), bivajoča v Kleinstohl 12 išče svojega brata Franca Gašparini-ja iz Neblega 11 in svaka Janeza Šfiligoj-a iz Barbane št. 14. — Josip Antonič Res. Sp. v Ptuju išče svojo soprogo Lucijo iz Brestovice št. 54 s 4 otroci, ki jih je zapustil v Brestovici pri svojemu odhodu. — Buneta Andrej I. R. 97/4 Arb, Abt., Feldpost 612, išče svoje 4 otroke iz Dola št. 4 na Krasu p. Rubija. — Medveš-ček Anton, črnovojniški delavec, Pulj, N, V, 1. »Kustoza«, skupina 4, mornariška vojna pošta, povprašuje po svoji družini iz vasi Plave št. 11, Primorsko. Kdor bi kaj vedel o imenovani družini, naj blagovoli naznaniti na njegov naslov ali pa uredništvu »Slovenca«. — Alojzij Bajt, 58. peš-polk, Rek. Abt., SchloG Ober Mureck, Štajerso, išče Kovačiča iz Kamnega, žu-pantvo Libušnje. — Anton Fikfak, Ldst. Marschkomp. 7/2, vojna pošta št. 214, išče svojo ženo Antonijo Fikfak z otrokom, iz Podsabotina št. 30, p, Pevma, Goriško, —• Išče se družina Josipa Klinec, iz Fojane št. 2 v Brdih; blagohotna pojasnila Josipu Klinec, vojak 97. pešpolka, sedaj v zdravilišču »Bad Gesundbrunn« v Gradcu-G8s-ting. — Anton Pintar, iz Starega sela št, 25, pri Kobaridu, sedaj bolan v belgijski vojašnici, objekt IV. v Ljubljani, pogreša svojo družino od 20. maja. — Anton Fikfak, k. k. Landst. Eisenbahnsicher. Halb-kompanie, Dutovlje-Skopo, Kras, išče svojo družino, doma iz Vidrijana št. 2, Kojsko. — Išče se družina Frandolič (podomače Mikula) iz Doberdoba; pojasnila Josipu Frandolič, Kompagnie Frohlich, vojna pošta št. 614. — Angela Štanc, Novi trg št, 1, Kamnik, Kranjsko, išče Katarino Stanič. — Iščejo se: Franc Berginc iz La- drij št. 1 (podomače Matiček); Franc Go-milšek iz Ladrij št. 15 (podomače Skaler), in Franc Kurinčič iz Kobarida št. 46 (podomače Leban); kdor kaj ve naj sporoči na naslov: Franc Berginc, Franc Gomil-šek, Franc Kurinčič, k. u. k. Mitar-Arb,-Abt. 6/97, vojna pošta 220. — Franc Čer-nič, K. K. Lir. 27., 1. komp., Admont, išče svojo mater in ženo z 2 otrokoma iz Vrha št. 47 pri Gorici. — Kdor kaj ve od družini Marije Zei in njenih otrok Ermani in Mariji, ter materi Mariji in bratu Ernestu Zei iz Gorice, Riva Castello 9/1, naj sporoči Mariji Čeh, posestnici v Kamniku, Gorenjsko. — Marija Kovačič iz Sel št. 44 pri Volčah, sedaj stanujoča v Novinah št. 3, p. Cerkno, išče svojega moža Alojzija Kovačič, ki je odšel k vojakom 10. maja t. 1. na Občine. — Franc Kristjančič iz Meda-ne št. 58, bivajoč v Gross-Stohlu (v hiši g. Smetane) na Moravskem, išče svojo ženo Marijo roj. Korošec, in svoja sinova Stankota (17 1.), Edmonda (11 1.) in hčer Viktorijo poroč. Sivk v Medani št. 59. — Josef Busineh iz Medane št. 29, bivajoč sedaj v Gross-Stohlu, išče svojo ženo Marijo roj. Klinec in svoje otroke: Frančiško, Ferdinanda, Izidora, Olgo, Franca in Jožefa. — Knez Emilija iz Števerjan št. 54, bivajoča v Irmsdorfu št. 7, povprašuje po družini Pavla Jakin in Angelja Knez iz Števerjan št. 54. — Ivana Šandra iz Kan-fanara pri Pulju (selo Mamarin), bivajoča sedaj v Braunseifen na Moravskem, išče svojega moža Antona (50 1.) in sina Martina, ki sta oba odšla k trenu koncem maja t. 1. — Simončič Frančiška iz Meda-na št. 46, bivajoča sedaj v Gross-Stohlu (pri g. Smetana št. 63) na Moravskem, išče svojega očeta Andreja Simončič (55 let) in mater Marijo r. Sirk (54 1.) in sestro Karolino por. Mužigoj v Medani št. 55 in Jožefo por. Sirk iz Novajah pri Krminu. Prosi tudi za naslov svojega svaka Karla Sirk (35 1.) iz Novaj pri Krminu, ki je bil k vojakom vpoklican v Galicijo. Inf. Reg. 73, 3 komp. potem odšel na južno bojišče, kjer se je njegov sled izgubil. — Mavrič Alojzija iz Medana št. 50, bivajoča sedaj v Gross-Stohlu (pri g. Smetana št. 63) na Moravsem, išče vojega očeta Franca Mav-riča in mater Frančiško r. Mavrič, ter svoje sestre: Leopoldo, Frančiško, Viktorijo in Bazilijo, ter svojega brata Alojzija iz Medana št. 50. Prosi tudi za naslov svojega bratranca Ferdinanda Mavriča iz Medane št. 2, ki je k vojakom bil poklican septembra 1914 (vojna pošta 48); od maja 1915 ni več glasu o njem. Ravno tako išče svojega strica Franca Mavriča iz Ru-tarjev št. 36, ki je pri vojakih (Inf. Reg. 97.), vpoklican 19. maja t. 1. Njegov sin Ciril Mavrič se tu pri njej nahaja. —- Ju-rič Terezija iz Fojane št. 28, bivajoča v Klein-Stohlu na Moravskem št. 26, išče svojega očeta Antona in mater Marijo roj. Simonitti in sestre Leopoldo in Jožefo ter brate Jožefa, Janeza in Venceslava. — Kos Leopolda iz Fojane št. 36, bivajoča v Klein-Stohlu na Moravskem št. 26, išče svoje starše odnosno svoje sestre Jožefo in Karolino in brata Petra in Oskarja. — Mavrič Angela iz Fojane št. 43, bivajoča v Klein-Stohlu na Moravskem št. 26, išče svojo mater Frančiško roj. Rivolizza, svojo sestro Emilijo odnosno svakinjo Alojzijo Mavrič. — Markovec Terezija iz Fojane št. 6, bivajoča v Klein-Stohlu na Moravskem št. 26, išče svojega očeia Antona in Mater Katarino roj, Žnidarčič, sestri Cecilijo in Leocoldo in teto Marijo. — Aurelin Jožefa iz Fojane št. 30, bivajoča v Klein-tSvohlu na Moravskem, išče svojega sina Janeza, nevesto Gizelo roj. Marinič s 5 otroci. — Simčič Alojzija iz Fojane št. 23, bivajoča v Klein-Stohlu št. 26 na Moravskem, išče svojo mater Alojzijo (77 let) in svoje otroke: Jožefa, Marijo, Franca, Alojzija in Izidorja. — Urbančič Ciril iz Hru-šelj št. 61, bivajoč sedaj v Klein-Stohlu št. 12, išče svojo mater roj. Peršolja, svoje tri brate, ki služijo vsi pri vojakih (I. Reg. 97): Antona, ki je bil nekaj časa v bolnišnici v Mariboru, Karla, ki je bil v Ljubljani in Jožefa. — Janez Dornik, k. u. k. Verpfl.-St. 51, Feldpost 309, išče družino ostav-ljeno v Kojskem pri Gorici št. 182 (Paula Dornik in 2 otroka). — Katarina Pušner, vas Podlaniše št. 2, občina Nova Oselica, išče mater Nežo Pušner, vas Vogrinki št. 126, občina Ajba na Goriškem. — Martin Figar, k. u. k. Fest. Art. Reg. 4, 7. Feld-kompagnie, Marinefeldpostamt 1, Pola, išče družino Jožefe Figar iz Šmartnega 29 pri Kojskem. — Josip Gabrijelčič, c. kr. stražna stotnija, Ptuj, išče družino Josipa Gabrijelčič, ki je stanovala pred izbruhom vojske v Prelesju št. 36 pri Gorici. — Terezija Mizerit, Jesenice št. 4, Gorenjsko, išče svojo mater, brata in sestro, omože-n0 Petrino Rožič iz Podgore. — Iščejo se družine: Gorenšček Tomaž, posestnik v Kobaridu, Ivančič Ivan, posestnik v Drež-nici in Benedičič Ivan iz Gorice; pojasnila uredništvu »Slovenca« ali pa župnemu uradu St. Peter pri Mariboru, Štajersko. — Matija Goljevšček iz občine Deskla pri Kanalu na Goriškem, sedaj pri Arbeit-Abt. 3. Etappencompanie se nahaja pri Antonu Srebotnjak, posestniku v Predja- mi pri Postojni ter poizveduje kje se nahaja sedaj njegova žena Ana in njena omožena sestra Katarina Godec iz vasi Podbrdo št. 10, iz ravnoiste občine Deskla na Goriškem. — Devetak Janez iz vrha sv, Mahaela, sedaj Deizendorf bei Zelern-dorf N. Č., išče svojo ženo Magdaleno, — Prinčič Anton iz Biljane iz Brd, sedaj k. k. Landsturm Ersatzkomp. 2/2, Shanzl, Salzburg, išče svojo družino. — Štefan Šturm iz Kožbane v Brdih, sedaj v Dolenji Tribuši na Tolminskem, išče svoja sinova Jožefa in Friderika Šturm, ki sta odšla dne 20, maja v Radgono k I. R. 97. Kdor kaj ve o njih, naj blagovoli poročati gori imenovanemu ali pa »Slovencu«. — Peter Fik-fak iz Vrhovlja nad Kožbano v Brdih, sedaj pri civilnem trenu baterije 16/17, vojna pošta št. 76, išče svojega sina Jožefa, ki je bil pri 7. lovskem bataljonu in je bil ranjen v juliju na goriškem bojišču. Odpeljali so ga v neko bolnišnico, in kdor kaj ve o njem, naj mu to sporoči. Nadalje išče gori imenovani drugega sina Franca in pa brata Miho, ki sta odšla 20. maja k vojakom v Radgono. Kdor kaj ve o teh treh, naj poroča Josipu Kamuščič, Gorica, Soškega mosta ulica 9. — Išče se Sofija Ci goj in Sofija Devetak, doma iz Tržiča (Monfalcone) ulica Friuii št. 414; pojasnila Antonu Cigoj, Spinnfnbrik, Kaindorf, p. Leibnitz, Štajersko. — Franc Starič iz Tržiča, se sedaj nahaja na Nižjeavstrij-skem v trgu Kilb (Fluchtlingshaus), išče svojo ženo Marijo Stanič. — Anton Je-rončič, Landst. Bat. Nr. 10, 1. Komp., vojna pošta 113, išče družino Franca Jeron-čič iz Levišča št. 15, Avčina Kanal, Primorsko. — Josip Komar, k. u. k. Divisions Backerei Nr. 57, vojna pošta 95, išče svojo mater in ženo z dvema otrokoma, doma iz Kobarida št. 39. — Ana Ivančič iz Raven št. 21, p. Kobarid, sedaj Ljubljana, »Jožefinum«, išče stariše Matija Ivančič. Ravnotako išče imenovana preč. gospoda kurata iz Drežnice, Josipa K?lin. — Anton Skočir, k. u. k. Landsturm Baon 30/156, 3 Komp., II. Zug, vojna pošta 322, išče družino Skočir iz Vršnega št. 44 pri Kobaridu. — Anton Kracina, Faal pri Mariboru, Elektrizitatsvverk, Sp. Štajersko, išče Terezijo Kracina, Barjana št. 30 pri Kobaridu. — Maraž Jožef, 2. črnovojniški stražni polbataljon, Št. Peterska vojašnica v Ljubljani, išče svojega svaka Andreja Ciglič iz Št. Ferjana št. 185 pri Gorici. — Kje se nahaja sedaj družina Klemenčič iz Solkana. Kdor za njo kaj ve, naj sporoči na naslov Anton Močnik, pis, pom., Pod-grad, Istra. — Šterlinko Marija s 5 otroci iz Mariščnega pri Kanalu št. 44, občina Ajba se pogreša. Kdor kaj ve o nji, naj sporoči Mahaelu Šterlinko, k. u. k. Land-sturmbezirkskommando Nr. 3, Kader, eL-onhardstrasse 116, Gradec. — Pogreša se od začetka vojske z Italijani Anton Bajec, k. u. k. Lir. 23, Feldkdomp., vojna pošta 76, išče svojo sestro Mariio Kozjak iz Trnovega pri II. Bistrici. — Iščejo se nadalje osebe: Berginc Josip, Zavetniki št. 23, strelski jarek pri Vipavi, družino v Logu pri Čez-Soči štev. 7. — Berginc Anton, 6. trdnjavski topničarski polk, 4. stotnija, vojna pošta 217, svojo družino na Iderskem št. 28. — Jančič Jožefa, Nieder-Morau pri Romerstadtu na Moravskem, išče soproga Bevčič Ignacija iz Kojskega, sedaj pri trenu. — Rafael Bevčič, Irms-dorf št. 7, išče vojaka Bevčič Franca iz Kojskega. — Amalija Bližič, Irmsdorf 7, pri Romerstadtu, išče Antona Bližič, ki je pri vojakih od 21. maja t. 1. — Alojzij Per-feta, Partiefuhrer, Stržišče, p. Hudajužna, išče Lucijo Boltar z otroci iz Gorenjega polja pri Kanalu. — Miha Boltar, I. R. 97, 5/12 Mkp., išče Antona Boltarja z družino iz Solkana. — Božič Ignacij, Klavže pri Podmelcu, išče Božiča Izaija, vikar v Kamnu pri Kobaridu. — Šterlinko Mihael, L. B. K. Nr. 3, Gradec, Leonhardstrasse Nr. 16, išče Marijo Šterlinko, sina Josipa in štiri manjše hčerke iz Mariščne pri Nekovem, Ajba na Kanalskem, — Andrej Roth, Arb. Abt. 4/97, Feldpost 612, išče svojo družino, setoječo iz soproge Marije in dveh otrok, bivajočih v Žagi št. 131. — Ivan Braz, Rekonvalescentenabt, Schra-ttenberg pri Schifling, išče družino Braz iz Žage št. 104. — Braz Elizabeta, uršulin-ski samostan, Škofja Loka, išče družino Braz iz Srpenice št. 20. — Brezigar Franc, k. u. k. Gran. Spital Gradec, išče trgovko Breziger Marijo iz Gorice. Poslani naslov. Ciril Vidic, 97. pp., V./XIV. Marsch-komp,, Radgona, Štajersko. — Č. g. Janez Nep. Kumar, kurat v Pevmi jc nastanjen sedaj v Spodnji Idriji v hiralnici sv. Antona, kjer mašuje in opravlja službo božjo za tamošnje čč. sestre usmi-ljenke in celo družino hiralnice. Pogrešani vojaki. Keber Angela iz Medane št. 36, bivajoča v Klein-Stohl št. 15, išče svojega strica Janeza Skočaj-a (42 let), ki je šel sredi maja k vojakom, kjer služi pri 27. Lir. Zadnjič jc pisal iz Ljubljane. — Voli- šček Marija iz Medane, bivajoča v Klein-Stohl št. 30, išče svojega brata Franca, ki je odšel k vojnemu trenu dne 21. maja t. 1. in bratranca vojaka Leopolda Veliščeka (I. R. 97) iz Medane št. 57. — Išče se Be-linger Alojzij, k. u. k. Drag. Reg, 5. Eska-dron 1. Kdor bi vedel za njegov naslov, naj blagovoli sporočiti Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. — Oče Fu-gar J., k. k. Feldkanonenbatterie 15/75, vojna pošta 76, išče svojega sina Josipa Fugar, 55. pešpolk, 1. maršbataljon, vojna pošta. št. 80. — Pogreša se od 26. julija Jakob Trojnko, rezervni kadet 87. pp., 14. stotnije, vojna pošta 34. Imenovanega je zadela po nekem poročilu krogla, kje in kako se ni dognalo, ker so naši šli nazaj, a od tega časa se ne more ničesar izvedeti o njem. Pogrešani je član sloven. kat. akad. društva »Zarja« v Gradcu. Ako more kdo kaj več o njem povedati naj to naznani na naslov: Franc Trojnko v Že-tincih, p. Radgona, Štajersko. — Išče se vojak Mohor Hlede, ki je bil nekaj časa v Judenburgu. Kdor kaj ve, se prosi, da sporoči ženi Antoniji Hlede na Ježici št. 25 pri Ljubljani, — Frančiška Pintar, begunka, Seisenegg, p. Viedorf - Amstetten, Spod, Avstrijsko, išče svojega moža, ki je odšel kot črnovojnik 20. maja v Maribor. — Pogreša se že nekaj časa sem sanitetni vojpk Kure Mprko, ki je služil nri 17. pp. 2/10 maršbat. Kdor o njem kaj ve, nai to ] sporoči Juriju Gestelj, c. kr prostovoljni ' strelec, stotnija Črnomeli, Bela Krajina, vojna pošta 81. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Najpodrobnejši pregled italijanskega bojišča nudi »Mittelbachs Turistenkarte der Alpenlander, Blatt 5: Salzburg, Karn-ten, Krain, 1 : 300.000. Cena 2 K 04 vin. — Kdor zasleduje tudi vse podrobnosti bojev ob južni Tirolski, si mora omiditi tudi sosednji zemljevid Blatt 3 (Tirol) za isto ceno. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, Pregled vseh bojišč obenem nudi veliki slov. zemljevid Evrope, 1 : 4:000.000, ki je zelo natančen in pregleden. Cena samo 2 K 40 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Voditelj v srečno večnost. Spisal A. Mrkun. Molitvenik je po silno priročni, mali obliki, lepi opremi in krasni vsebini najprimernejši molitvenik za vse stanove. Cena 1 K z rdečo obrezo, 2 K fina vezava z zlato obrezo, še finejše vezan 2 K 60 vin. ali 3 K 50 vin. — »Katoliška Bukv arna« v Ljubljani. Koledar za slovenske vojake 1916 z mnogimi potrebnimi podatki in navodili, molitvami, zapisnikom itd. Cena s poštnino 1 K 10 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. lj Zopetna otvoritev trgovine. Gosp. Josip Ciuha in Franc Jesih, javna družabnika sedaj pod imenom Ciuha & Jesih protokolirane trgovske trvdke, dovoljujeta si p. n. občinstvu vljudno sporočiti, da bo-deta svojo manufakturno trgovino »P o d t r a n č o« z začetkom septembra zopet o t v o r i 1 a, ter se priporočata p. n. odjemalcem za blagohotni obisk. Zahvala. Za vso nam iskazano prisrčno ljubav povodom prerane smrti gospoda Hntona Rojina se vsem prav toplo zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. gosp. župniku Zabretu za pogrebno opravilo, č. g. kaplanu Kete za zadnjo tolažbo in vso ljubav v bolezni in smrti, si. „Sišenski čitalnici* za poklonjeni krasni venec in častni sprevod z zastavo, vsem ostalim darovalcem krasnih vencev, vsem številnim udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so kakorkoli počastili spomin nepozabnega rajnika in nas tolažili ob bridki izgubi Bog povrni vsem! Zg. Šiška 36. 8. 1915. 1675 Žalujoča rodbina Rojina. Skladiščar vojaščine prost, za veletrgovino koloni-jalnega blaga in deželnih pridelkov se po dogovoru sprejme; osfop takoj. Zahteve: krepak, trezen, zmožen špecerije ter vešč slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe ali osebne na tvrdko IVAN A. HARTMANN nasl. A. Tomažič, Ljubljana. tMg 3->!■.?■ IGA. 1sanato IZA-NDTRANJEjD * I Vi Minhn W*VW\t t' j LTJUHLTJANA-KOMENBKECJA-IZJCA-A 1 f sef-zdravnk:frimaf!1j-DR FR. DERGANC' Išče se za 1. september z dvema sobama in kuhinjo. Vhod separiran. Ponudbe na upravništvo tega lista pod »L. C. M.c. Kot 1677 trgovski sluga se išče za takoj mlad človek. Ponudbe pod »Vesten 1G77« na upravo tega lista. vaiemro vrn s kino [fefemaija PICCOLI-ja v Ljubljani IVrepta mi\oVme,Mriouw Vsebujs navedena mnolino Idezt. karjeprl a/lin/h vinih malokdaj 8W 8 steklenica 2 krone. Ceniki zastonj in franko. Za takojšnji nastop s:e iščeta pod ugodnimi poboji mlad 1676 za manufnkturno trgovino. 1\ nudbe na upravništvo „Siovenca" pod »Spretnosi 1676«. iireie se proda ali zamenja za klavno živino. Na-daljna pojasnila daje Vnovcevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska ccsta 29. 1673 Kupim v vsuki množini inikjino in renrkano 1 ni Mti m 1| H s ife pitni s po najvišji ceni. — Ponudbo nn: Iva« M. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta S . 21, 145 V sredini mesta Zagreba se da v zakup hotel z gostilnos kavarno, velikim dvoriščem, hlevi in kegljiščem. Eventuelno se tudi proda. Naslov pove uprava ..Slovencu- pod štev. 1659, 03» Ako in to nemudoma storite,. 1 srečko avstrljskena rdečega knža 1 srečko ogrskega rdečega jtrižT ^Tvseti0^?1* 1 srečko budimpestinsite bazilike s re C tc ozir, 1 dobitni list 3° o zeml). srečk iz leta 18C0 ; doiitnili listov 1 do bi tn t list 4 % ogrsk. hip, srečk iz 1.1884 j s<™ 5 K™ - 12 žrebanj vsako lelo, glavni dobitki 630.000 kron — dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni uačrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo U, Ljubljana. Vozniki za prevažanfe piva oziroma zanesljivi hlapci 1666 kakor tudi kletarski pomagač 'Tisk: »Katoliške Tiskarne«. ki se razume tudi na eicktro-motorje in v to stroko spadajoče aparate, se sprejmo takoj pri Zalogi piva Reinlnghaus-Puntigazu, __Ljubljana, Martinova cesta. Odgovorni urednik: Jožei OosUnčar, državni poslanec