jtev. Z95. v Ljubljani, g sredo, dne 23. decembra 1908. Leto xxxvi. Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26-— sa pol leta „ „ 13-— ss (etri leta „ „ 6 50 sa en mesec » ■> 220 V upravniStvu: sa telo leto naprej K 22.40 sa pol leta „ „ 11.20 sa Jetrt leta „ „ 5,60 sa «n mesec „ „ 1.90 K* poSllj, na dom 20 (1 na mesec. Posamezne štev. 10 h, □^(fniŠtVO i« » Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod ?ez dvorISie nad tiskarno), — Rokopisi se >«a?ajo; nefranklrana pisma sc n« sprejemajo. UicdnlSkcga telefona SSev3 74 Političen list zo slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . D „ za >>e? ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah slina enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri Ve?kratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo I* w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. (lpravnlSkega telefona Stev. 188. Oanažnja številka obsega fi strani. Morje. Avstrija je bolj celinska kakor pomorska sila. dočim je 11. pr. Angleška pretežno pomorska, Francija enako celinslka in pomorska sila. Avstrija mora gledati na to, da dvigne svojo moč na morju. To dejstvo nam prihaja na misel zlasti sedaj, ko razmotrivamo vprašanje o aneksiji Bosne in Hercegovine. Bosna je, kakor znano, zelo bogata dežela. Kako je mogoče najkoristneje porabiti njene zaklade? Ali naj služijo njeni zakladi v prvi vrsti Ogrski? Ali se naj vrši glavni 'promet proti severu in severu-zapadu preko bosniškega Broda in Siska? Zdi se nam, da so Bosni odločena druga pota, namreč ona, ki nam jih kaže njena zgodovina. Ni sicer odločilnega pomena zgodovina letnic in imen, vendar je zgodovina lahko dobra učiteljica, če se jo prav proučava. Zgodovina kulturnega življenja Bosne nam pove, da je bila ta dežela najbolj srečna takrat, ko je bila združena z Dalmacijo, z morjem. Tri cvetoče dobe bosanske zgodovine pričajo o tem: rimska doba, doba vlade bana Ku-lina in leta kraljevanja Štefana Tvrfka. Zemljepisna lega in z njo kulturni napredek Bosne kaže tedaj ne proti Srbski ali Ogrski, temveč proti Adriji. Od morja je prejela Bosna prvo kulturo, v zvezi z morjem je procvitala, z morjem zvezana bo napredovala tudi v bodočnosti. Naj podpira Avstrija Dalmacijo kolikor hoče, dokler je tesno ne združi z Bosno, nc bo mogla Dalmacija dovolj uspešno napredovati, ker ji manjka življenjskih sil, ki bi pritekale iz notranjosti. Zveza Bosne in Hercegovine z Dalmacijo je neobhodno potrebna, tako da komur pripada Dalmacija, mu pripadate tudi Bosna in Hercegovina in narobe. Kaj ne, čudno bi bilo slišati, ako bi Srbi zahtevali za-se Dalmacijo? Toda, kakor hitro bi Srbi dobili Bosno in Hercegovino, bi začeli gledati tudi proti — Adriji. Združitev Bosne in Hercegovine z Dalmacijo je tedaj za Avstrijo silnega pomena. Saj si je hotela tesneje priklopiti Dalmacijo s pomočjo parobrodnili in žc-lezničnili zvez, katerih del bo tvorila tudi belokranjska železnica, vendar bo treba te prometne zveze še precej izpopolniti ter zlasti tesno zvezati Bosno in Hercegovino z Dalmacijo. Res, veselimo se lahko trenotka, ko bo kranjska dežela zvezana z Dalmacijo preko hrvaškega primorja, saj ima morje neko čudovito privlačno silo, saj bo omenjena železnica prva jugoslovanska železnica v polnem pomenu besede. Zato pa, narodno-radikalni kričači: pamet! — Prej pade Avstrija, kot bi dala iz rok Dalmacijo Srbom! Pa Avstrija nima tako slabega življenja, da bi je bilo veselje umreti! Ali ni tedaj pametneje, delovati na to, da se okrepimo avstrijski Jugoslovani v svoji notranjosti, da postanemo predvsem moralno močni, kajti ta moč prekaša vse druge moči?! Da, delujmo na kulturno povzdigo jugoslovanskih rodov, v tem iščimo najprej svojo nalogo! Ce se združite Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, bo imela ta združitev velik pomen za povzdigo slovanskega elementa na morju. Zal, da so židje glavni trgovci v Bosni! Jugoslovani naj gledajo najprej, da se okrepijo v narodno-gospodarskem oziru. Trgovino morajo prevzeti domačini, sicer je vse naše »jugoslovanstvo« iluzija. Zato .ie treba misliti na organizacijo slovensko-hrva'šlke trgovine; učenci na novo ustanovljeni trgovski šoli naj se uče tudi hrvaščine, ker se na ta način dosti I bolj približajo narodnemu duhu Jugoslovanov. Potrebno se nam zdi opozoriti tudi na to, da bi se morali Jugoslovani, zlasti naši pravniki, in pa »Narodna zveza« pobrigati za kodifikacijo in izpolnitev avstrijskega (javnega iu zasebnega) pomorskega prava. Naj 'bi se kdo zavzel za revne, onemogle, največ slovanske mornarje, ki se zanje taktično dosedaj manj skrbi, kot za mrtvo blago, ki so ga prevažali, dokler so bili čvrsti. Tudi bi ne bilo napačno. da se 11. pr. na zagrebškem vseučilišču | uvedejo predavanja iz pomorskega prava. I Avstrija hoče potom aneksijo Bosne ; in Hercegovine vzdržati svoje ravnotežje napram drugim velesilam, zlasti napram ; Rusiji. S tem se bodo gotovo spoprijaznile vse države, ker je v interesu vseh, da bi Ruska ne prevladala na Balkanu. To ravnotežje pa bo Avstrija najlepše ustvarila, ako dvigne svojo moč na — Jadranskem morju. V zbornici zahtevajo slovanski poslanci. da se priklopita Bosna in Hercegovina z Dalmacijo k Hrvatski. Gotovo je to stališče popolnoma upravičeno; vendar se nam zdi težko izvedljivo, ker ne bo hotela Ogrska pustiti svoje nadoblasti nad Hrvatsko, da bi pa Ogrska enako zavladala tudi v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, bi bilo pogubno za Jugoslovane. Čudno. da se o tem važnem vprašanju pri nas trezno ne razmišlja, temveč samo tako mimogrede zahteva, da se naj Bosna zdr nži s Hrvatsko ter se tako ustanovi v /vstriji jugoslovanska država. Stvar se na n ne zdi tako silno lahka. Na eni strani pop, Ina avtonomija, na drugi strani se trdi, Ia imajo Madžari toliko moč. da ne dovolijo Avstriji zidati celo strategično važne železnice po hrvaškem ozemlju po njeni želji. V mislih nam je namreč zveza Novo mesto -Ogulin. Oger ne da in ne da, se jc glasilo lansko leto; sedaj pa naj Hrvatsko in Slavonijo kratkomalo prepusti Avstriji ali Jugoslovanom na razpolago. Pač pa je mogoča ter nujna kulturna, predvsem gospodarska združitev teh dežel. Zagreb naj postane središče avstrijskih Jugoslovanov. Tamošnje vseučilišče mora zadostiti svojemu poklicu, zakar 11111 jc treba vseli potrebnih sredstev in pravic. Tako bo zopet vzcvetelo na jugu naše domovine živahno življenje. Italijanski element jc izgubil svoj pomen za avstrijsko moč na morju, ko jc Avstrija izgubila Bencčansko. Sedaj pa vstaja ob vzhodnem bregu jadranskega morja rod, ki jc poklican, dvigniti avstrijsko moč na morju — Slovan. Treba preprečiti, da po Adriji ne bo brodaril Mažar. To bo mogoče Ic s povzdigo trgovskega, gospodarskega elementa na slovanskem jugu. Potem pride politiška združitev kot natorni plod gospodarske iu kulturne enote jugoslovanske samaposebi. —č. AVSTRO - OGRSKA. Mažarski službeni iu poveljni jezik pa Slovani. Ni še uradno potrjeno, pač pa že čivkajo politiški vrabci, da dobe ogrski polki mažarski poveljni jezik. — Cc sc to zgodi, bodo morali tudi avstrijski slovanski poslanci nastopiti, da se uvede po slo- vanskih polkih slovanski službeni in poveljni jezik, kar je že zdaj neobhodno potrebno. Kako naj razume v vojski vojak predstojnike, ki ne znajo njegovega materinega jezika? Gosposka zbornica bo zborovala v torek 29. t. m. ob eni uri popoldne. Na sporedu jc začasni proračun, pooblastilna postava, obrtna last, postava o lokalnih železnicah in postava o ženskem nočnem delu. Obrtni svet. »VViener Ztg.« objavlja cesarski ukar/., po katerem sc ustanavlja pri trgovskem ministrstvu obrtni svet, ki bo imel pravico, da poda izjave o malem obrtu iu o mali trgovini in bo tudi lahko sam stavil predloge. Obrtni svet bo tudi sodeloval pri pripravljavcih posvetovanjih slede na posta-vodajalne, upravne in organizatorične zadeve male obrti in male trgovine. Obrtni svet bo imel 7,5 članov. Večino (58) izvolijo obrtne korporacije in sicer voli vsaka trgovska in obrtna zbornica enega zastopnika. skupaj 29, obrtne zveze pa 29 članov. Trgovinsko ministrstvo samo imenuje 17 članov. Vsi člani obrtnega sveta morajo biti samostojni obrtniki. Obrtni svet zboruje prvič koncem februarja ali pa začetkom marca. Slovansko latinska liga. »Pester Lloyd« poroča sledečo sen-začno raco: Ccrep Spiridovič je bil ruski polkovnik, a je zaradi mnogih deliktov moral zapustiti službo. Postal jc panslavist in poneveril neki trgovski udovi milijon rubljev; nakar je pobegnil v inozemstvo. Vstopil je v službo k balkanskemu odboru in ustanavlja zdaj »Slovansko latinsko li-go«, ki ima že 560 krajnili skupin, 50 jih je v Avstriji iu sicer v Pragi, Brnu, Ljubljani, Trstu, na južnem Tirolskem, v Dalmaciji, Hrvaški in Sedmograški. Spiridovič si nadeva neopravičeno generalski naslov in se baba, da je v zvezi z ruskim dvorom. Zdaj biva v Parizu. Po neki njegovi brzojavki turškemu časopisju je povzročil Spiridovič ljubljanske in praške demonstracije kakor tudi znano streljanje iz revolverjev na dunajskem vseučilišču. V Carigrad je brzojavil Spiridovič: Avstrija bo propadla. Slovanski in romanski narodi so siti avstrijskega gospodstva. Na Češkem, Kranjskem j j 1 v Bukovini se pripravlja revolucija, ki se razširi na vso Avstrijo in Ogr- 11 Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Nekoliko časa se ni prigodilo ničesar posebnega; toda Joyceve besede so pomnožile našo čuječnost, in z napetimi očrni in ušesi so stali strelci s puško v rokah na svojih mestih, kapitan pa sredi koče, s trdo zaprtimi očmi in nagubančenega čela. Tako .ie poteklo nekoliko sekund, ko je Joyce naenkrat pomeril in ustrelil. Strel se ni utihnil, ko je začelo na vseh straneh pokati, strel za strelom. Nekoliko krogelj jc zadelo kočo, vendar ni nobena padla notri; in ko se je razkadil dim, sta sc zdela ograja in gozd okoli nje zopet tako mirna in prazna kakor poprej. Niti ena vejica sc "i ganila, niti eno svetlikanje puškine cevi ni izdajalo navzočnosti naših sovražnikov. »Ali ste zadeli svojega moža?« je vprašal kapitan. »Ne, gospod,« je odgovoril Jovce. mislim, da ne, gospod.« 'Naslednja najboljša stvar je povedati resnico, je zamrmral kapitan Smol- | lett. »Nabij njegovo puško, Hau kins. Koliko jih je utegnilo biti na vaši strani, doktor?« »Ne vem natanko,« je rekel dr. Live-sey. »Na tej strani so padli trije streli. Videl sem. kako se je trikrat posvetilo dvakrat čisto blizu skupaj enkrat pa bolj proti zapadu.« »Trije,« je ponavljal kapitan. »Koliko ua na vaši strani, gospod Trela\\ ncy ?• Na to vprašanje ni bilo mogoče tako hitro odgovoriti. Na tej severni strani je padlo mnogo strelov sedem po zatrdilu sodnika, osem do devet po Grayu. Od vzhodne in zahodne strani se je vstrelilo po enkrat. Z ozirom na to jc bilo jasno, da so nas nameravali napasti od severa, na ostalih straneh pa so nas hoteli samo nadlegovati z navideznim napadom. Vendar ni kapitan Smollett ničesar spremenil pri svojih odredbah. Ako bi se upornikom posrečilo priti čez ograjo, je sodil, potem bi se utegnili polastiti vsake nezavarovane strelne line ter bi nas postrelili v naši lastni trdnjavi kakor podgane. Vendar nismo imeli mnogo časa za premišljevanje. Naenkrat je skočila /. glasnim liura klicanjem majhna četa roparjev na severni strani i/, gozda in drla naravnost proti ograji. V istem trenutku se ie zopet začelo streljanje iz gozda in j ena kroglja je prižvižgala skozi vrata iu I razdrobila zdravnikovo puško. Napadovalci so plezali preko ograje kakor opice. Sodnik in Gray sta streljala zopet iu zopet; trije so padli, eden noter v ograjo, dva pa nazaj na zunaj. Vendar je bil eden izmed teli očividno bolj prestrašen kakor ranjen, kajti kmalu je bil zopet na nogah in je v kratkem izginil med drevjem, I >va sta torej padla, eden jc pobegnil, štirim pa se je posrečilo priti v ograjo, med tem pa jc sedem ali osem mož, izmed katerih je vsak gotovo imel po več pušk, iz gozda neprestano streljalo na kočo. Oni štirje, ki so prišli čez ograjo, so jo udrli naravnost proti poslopju in kričali so. ko so t*kli. in roparji med drevjem so tudi vpili, da bi jih vzpodbudili. Večkrat smo ustrelili, toda naglica strelcev je bila tolika, da se je zdelo, da nobeden ni zadel. V istem trenutku so pridrvili roparji po griču navzgor ter nas napadli. Pri srednji strelni lini se jc prikazala j glava prvega mornarja Joba Andersona. »Po njih, vsi vsi!« je vpil z gro-j mečim glasom V istem trenutku je drug razbojnik zagrabil Huntcrjevo puško za cev, 11111 jo izvil iz rok in sunil z«njo skozi strelno lino tako močno nazaj, da sc ic ubogi Hunter nezavesten zgrudil ua tla. Medtem je letel tretji neovirano mimo hiše, se naen- krat pokazal pri hodniku in napadel zdravnika. Naš položaj je bil popolnoma izpre-menjen. Trenutek --rej smo streljali iz zavetja na izpostavljenega sovražnika, sedaj pa smo bili mi, ki smo bili nezavarovani in nismo mogli vrniti nobenega udarca. Vsa hiša jc bila polna dima in to ic bilo primeroma še dobro za nas. Kriki in zmeda, bliski in pokanje strelov iz samokresov in glasno ječanje je donelo na moja ušesa. »Venkaj, fantje, venkaj, in na prostem nad nje! Sablje!« je vpil kapitan. Zgrabil sem sabljo izmed množice in nekdo drugi ki je v istem času pograbil drugo, me je vrezal preko prstov, kar sem komaj čutil. Planil sem skozi vrata na svitlo soince. Nekdo mi je bil tik za petami. vendar ne vem kdo. Ravno pred menoj je zdravnik zasledoval po bregu navzdol svojega napadalca, in ravno ko so ga ugledale moje oči. ga jc udaril s svojo sabijo preko obraza, da se je z v eliko rano zvalil na hrbet. Okoli hiše, fantje! Okoli hiše! jc vpil kapitan, in celo v tem metežu sem opazil neko izpremembo v njegovem glasu. (Dalje prihodnjič.) sko. Zvežite se s Srbijo, Bulgarijo in s Črno Qoro, vsi slovanski in romanski narodi bodo stali na turSki strani proti Avstro-Ogrski. Parlamentarno ministrstvo. Bienertha je zaslišal cesar v avdijenci. Vladar mu je gotovo dal nadaljna navodila. Poročilo »Narodnih Listov«, Ja se čez Božič sestavi ustavno ininstrstvo, ni gotovo. Sploh zdaj tudi ni pravi čas za 'pogajanja. Le se Bienerthu posreči sestava nove vlade, ho najbrže vladal kot načelnik uradniškega ministrstva. Bienerthu so napovedovali kratko dobo, a pri nas je že tako, da navadno dolgo žive, ki se jim napoveduje kratko življenje. Vse upanje so izgubili, da se posreči zasedanje češkega deželnega zbora. Pogajanja med Cehi in Nemci so prekinjena. Nemško - češki bojkot. P r a g a , 23. dec. Narodno gospodarski odbor nemške sekcije deželnega kulturnega sveta je imel sejo, v kateri se je bavil z bojkotmim gibanjem v Nemčiji. Na Nemškem so namreč začeli bojkotirati Cehe, pri čemer pa trpijo tudi Nemci na Češkem; kajti Nemci v rajhu, ki ne poznajo razmer na Češkem in ne morejo razločevati nemških tvrdk od čeških, bojkotirajo vse izdelke, 'ki pridejo iz češkega kraljestva, povprek, torej tudi nemški ječmen, hmelj in slad in nemško pivo. Sklepi seje so bili zaupni; le toliko se je izvedelo, da hočejo kupčijske kroge na Nemškem poučiti o pravem stanju stvari, t. j. o nemških tvrdkah na Češkem. Trgovinska pogodba ? Romunijo. Dunaj, 23. dec. Resolucija dr. Lu-egerja in tovarišev, ki jo je sprejela zbornica poslancev v svoji sobotni seji. se glasi: Pozivamo vlado, naj dela z vsemi močmi na to, da se bo pogajanje z Romunijo glede trgovinske pogodbe smotreno nadaljevalo in doseglo uspeh, ki bo zadovoljil koristi avstrijske industrije in avstrijskega poljedelstva. Vlada naj pogodbo nemudoma predloži zbornici. I BalKana. Avstroogrske ponudbe Turčiji. Carigrad, 23. dec. Mejni grof Pallavicini je priobčil Kjamil-paši avstroogrske predloge glede rešitve aneksijske-ga vprašanja. Veliki vezir jih naznani min. svetu. O vsebini avstrijskih ponudb 'krožijo različni glasovi. Eni pravijo, da je monarhija pripravljena plačati Turčiji kot odškodnino za Bosno in Hercegovino zahtevane štiri milijone turških funtov, drugi trde. da ie kakoršnosibodi plačilo izključeno. Škoda po boikotu na Turškem. Dunaj, 23. dec. Škoda, ki jo trpi naša država vsled bojkota na Turškem, ni tako velika, kakor splošno mislijo. Naš izvoz na Turško znaša le okoli štiri odstotke vsega izvoza. Zavlačevanje konference. Pariz, 23. dec. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je z ruskim odgovorom na dunajsko noto glede konference neposredno avstrijsko - rusko pogajanje pretrgano. Položaj je resen. Avstrija se bo sedaj najprej domenila glede Bosne z vsemi velesilami, ki so podpisale berolinsko pogodbo, in šele potem nadaljevala pogajanje z Rusijo. S tem se konferenca zopet nevarno zavleče. Ruska okrožnica. Peterburg, 23. dec. V četrtek izroče ruski zastopniki vsem signatarnim velesilam okrožnico svoje vlade o njenem stališču glede balkanske konference. Proti Črni Gori. B u d i m p e š t a , 23. dec. Vlada je izdala naredbo, da se mora vse črnogorsko blago odslej obdačevati po splošnih postavkah avtonomne carinske tarife. Iz Turčije. C a r i g r a d , 23. dec. Ni res, da bi bil prestolonaslednik bolan in da ga vsled tega ni bilo pri otvoritvi parlamenta. Primanjkljaj turškega proračuna za leto 1909. znaša okolo dvainpol milijona funtov. Ah-med Riza postane naučni minister. Kjaniil-paša bržkone odstopi, ker je sultan imenoval Ali Haidarja, sina Midhat-paše, senatorjem. Skupščina odgodena. Belgrad, 23. dec. Ako se danes ne doseže sporazum strank glede izpremembe v ministrstvu, bo vlada skupščino od-godila. Iz dume. Peterburg, 23. dec. PoJiski narodni demokrati odložijo svoje mandate, ker so se prepričali, da ne morejo v dumi ničesar doseči za poljsko stvar. Ekscelenca SchOMlch, z Bogom! Uradni komunikč, da so merodajni krogi že dve leti vedeli za zahteve Mad-jarov na vojaškem polju in jih smatrajo za izpolnjive, ker da ne bo trpela skupnost in enotnost armade in da je izpolnitev teh želja pričakovati že v bližnji bodočnosti, — je razburil vse kroge, ki še imajo količkaj smisla za moč in edinstvo naše vojske. »Reichspost« dokazuje, da ne smatrajo vsi merodajni krogi madjarskih pre-tenzij izpolnjivim; da je vojni minister mogel zvedeti za vsebino madjarskih zahtev le potom pogajanja z madjarskimi politiki, v delegacijah pa tajil, da bi se glede tega s kom pogajal; da hoče zdaj, ko bo madjarska koalicija poražena v bančnem vprašanju, isti potegniti zavoženi voz iz blata z vojaškimi koncesijami, in prihaja do zaključka, da bi bilo najbolje, ako bi se božične počitnice zanj spremenile v stalne. »Agramer Tagblatt« opozarja, da se bo ob bogati mizi, ki jo hoče ekscelenca Schonaich pogrniti za Madjare, zbudil tek tudi Hrvatom, ki bodo zahtevali enake privilegije. »Reichspost« še poroča, da se bo isti čas, kakor na Madjarskem, zastave in embleme spremenilo tudi pri vojni mornarici. Edini sodni jezik na Ogrskem bo madjarski, službeni jezik bo deloma pri vseh ogrskih polkili madjarski, polkovni jezik pa izključno madjarski. To se pravi: poveljevalo se bo moštvu madjarski, ra-porti se bodo vršili v tem jeziku, pa tudi služba patrulj in poučevanje moštva bo madjarsko. Dosedaj se je vršil pouk v jeziku dotične narodnosti, ako je je bilo v polku le 20 odstotkov. Tako bi Schon-aichov dar Madjarom podal orodje, da čim prej izkopljejo grob ostalim narodom na Ogrskem. Po vsem tem stališče ekscelence Schonaicha pač ne bo vzdržljivo. Prilepljajte na vse božične in novoletne čestitke kolek na korist obmejnim Slovencem, katerega je založila ..Slovenska kršč.-soc. zveza" v Mariboru. Dnevne noulce. X Za jugoslovanske visokošolce na dunajski univerzi, katerim so bili nemški tovariši zaprli »menso acad.«, so državni poslanci in drugi prijatelji mladine darovali doslej Okroglo 1700 K. Nekaj daril je že razdeljenih, primerna svota je izročena dunajskemu podpornemu društvu, kjer naj se podpore vredni dijaki zglašajo med božičnimi počitnicami, 1100 kron pa je naloženih pri »Zivnostenski banki«. Natančen račun in imena darovateljev objavimo pozneje. + Blagoslovljenje »Selškega Doma«. Prihodnjo nedeljo bo blagoslovljen v Selcih nad Škofjo Loko »Selški Dom«, v katerem bo nastanjena tudi občinska pisarna, posojilnica in hiralnica. Dom ima veliko dvorano za društvene prireditve. Dom blagoslovi v nedeljo ob 2. uri popoludne preč. g. prelat Andrej Kalati. Otvoritveni govor eovori deželni poslanec g. prof. Evg. Jarc. Bližnja društva dobe pismena povabila, daljna radi velikega snega niso vabili, a so seve dobrodošla. Somišljeniki, prihitite v velikem številu k temu slavlju našega ljudskega dela! - Osebne vesti. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Frančišek Vovko iz Starega trga pri Ložu v Št. Vid nad Ljubljano; Janez Štrubelj iz Črnomlja v Stari trg pri Ložu; Frančišek Oovekar iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Črnomelj; Josip Lavtar iz Železnikov v Sv. Križ pri Kostanjevici; Martin Pečarič iz Predoselj v Križe pri Tržiču. Naše javno zdravstvo. Pod tem naslovom priobči »Slovenec« jutri iz peresa g. dr. Frana Berganca znamenit spis, na katerega že danes opozarjamo. -r Imenovanje. Izredni profesor matematike na univerzi v Crnovicah dr. Jožef P I e m e 1 j je imenovan za rednega vseučiliškega profesorja. — Stavfoinski praktikant Karol Kos je imenovan za c. kr. stavbinskega adjunkta v c. kr. stavbinski službi na Kranjskem. + Slovenski duhovščini in katoliškim laikom pošilja tvrdka Kleinmayer siste-matiško na ogled knjige, ki veliko stanejo, pa niso nič vredne, povrhtega pa stoje na zastarelem mazaškem monistiškem stališču, kakor n. pr. dela smešnega Bolsche-ja, nadalje »Vom Nebelfleck zum Men-schen« in različne take knjižure. Klein-mayerjeva tvrdka naj vendar enkrat premisli, da si naša duhovščina, ki je prvič narodna, drugič pa ima dobrih knjig drugod na razpolago, nc pusti vsiljevati od nje takih del, ki pomenijo popularizirano neumnost. Kaj tacega Kleinmayer itak lahko razpeča med omejeno nemško inteligenco v Ljubljani, koji je največji svetilnik na polju kulture kak — pastor Hege-mann. Nas naj pa ta firma pusti pri miru. Vzlic temu pa, da se Kleinmayerjeva tvrdka odlikuje po toliki netaktnosti, še vedno nekateri naši ljudje pri njej naročajo knjige, mesto pri »Katoliški Bukvar-ni«, ki je vendar tako bogata, da se Klein-mayer z njo niti meriti več ne more! Torej ! + Protestantovska sveta pisma razširja med slovenske kmete ptujska nemška luteranska in nazovikatoliška zalega. Čuditi se je treba predrznosti tega nagnji-tega mešanokrvnega spodnještajerskega nemštva, da v slovenskem jeziku razdeljuje med katoliško ljudstvo tisti čisti evangelij, ki se niti Nemcev noče prijeti. To umazano ptujsko tn celjsko nemško meščanstvo naj rajši gleda na to, da v nedeljah ne bodo tako pošastno prazne protestantske cerkve, kjer se pastor pred oltarjem dolgočasi, ljudje po klopeh spijo in edinole orgije lireščijo čistobo luteranske-ga propagandarskega evangelija. lj Treznost. V nedeljo je bilo predavanje o abstinenci v Predosljah. Uspeh v številkah se 'bo naznanil pozneje, ko se priglase vsi. Upanje je, da bo ta uspeh jako obilen. — Kje bo predavanje prihodnjič? . . . + Goriški deželni zbor. V goriškem deželnem zboru se v nasprotju s tržaško vestjo poroča iz Gorice, da bo goriški deželni zbor, če se bo dobil modus vivendi, sklican 2. ali 4. januarja ali takoj po Sv. treh Kraljih, če ne pa da bo sledil razpust tekom meseca januarja 1909 in nove volitve se bodo vršile v času kakor letos. + Brzojavna služba v Grahovem pri Cerknici bode, kakor se nam poroča z Dunaja, otvorjena tekom prihodnjega leta. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki, priredi na praznik st. Štefana dne 26. t. m. veselico z bogatim in zanimivim sporedom.Uljudno vabimo vse prijatelje poštene zabave: pridite v »Društveni dom«; prav dobro se bodemo imeli. Začetek ob pol sedmih zvečer. — Že zopet! Letos spomladi je imela mlekarna v Št. Lorencu dolgo pravdo zaradi pokvarjenja mleka. Zdaj ji nobeden ne očita, da oddaja slabo mleko. Ze dvakrat je pa dobila mlekarna pritožbo od odjemalca Bolfa v Reki. da manjka pri vsakem vrču en do dva litra mleka. To je zelo čudno. Mlekarna je oddala vselej vse vrče polno napolnjene in s plombami zavarovane. Na postaji Velika Loka je pričo mlekarja šlo mleko naprej, a v Reki manjka v vsakem vrču en do dva litra mleka. — Spomladi so se zgražali železničarji nad razsodbo Okrajnega sodišča v Trebnjem, da vsa znamenja kažejo, da se je pokvarjenje vršilo na železnici. Pravili so že ljudje, da bodo župnika tožili. Naj zdaj preiskujejo, kam in kje izginja mleko na poti v Reko. — Konferenca Sodalitatis za ribniško dekanijo bo v torek, dne 29. decembra ob desetih na Robu. — Slovaškega župnika Hlinko, srdito preganjanega od Madjarov, je papeževa kongregacija v Rimu popolnoma rehabilitirala. Sv. oče je odredil, da suspenzija župnika Hlinke ni bila opravičena. — V Borovnici ponovi izobraževalno društvo predstavo »Lurška pastirica« v nedeljo, 27. t. m., ob 3. uri popoludne. Vstopnice je že dobiti oba praznika v trgovini gospoda Ivana Kranjca in pa pri blagajni. — Sv. Križ pri Kostanjevici. Lep večer je priredilo dne 13. decembra tukajšnje izobraževalno društvo. Bil je poučno-zabaven večer v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja. Na programu sta bili dve deklamaciji in govora v proslavo obeli jubilejev. Vmes igra na harmonij. Ta dan je tudi prvič nastopil društveni pevski zbor in lepo zapel oba prekrasna Mi-helčičeva »Venčka narodnih pesmi«. Velika dvorana je bila polna. Želimo, da priredi izobraževalno društvo še večkrat kaj 'podobnega! — Radovljiški tajnik Pohlin zavratno umorjen? — Zopet poizkušen samoumor v Radoljici. Iz Radoljice se nam piše: Vse kaže,da je res, kakor se je izrazil nekdo iz Radoljice, da je imel vrag kvaterni teden vizite po Radoljici. — Glede Pohlina je skoraj popolnoma upravičen sum, da je bil zavratno ustreljen. Sodnija je spravila osumljence pod ključ — ženo in njeno mater. Komaj so Pohlina pokopali, že se je raznesel glas po Radoljici, da si je hotel končati življenje odpuščeni sodnijski pisarniški pomočnik Alojzij Z e I e z n i k. Skočil je /.nad tunela pod pokopališko cesto na vlak. Padel je med vozove in si prsni koš nekoliko polomil. Vlakovodja ga | jc sicer opazil, ko je vrgel od sebe ltave-lok ter sc pripravljal na salto mortale, ter vlak takoj ustavil. Ker je ležal ravno med šinami, se je le toliko poškodoval, kolikor je dobil vsled padca. Govori se po Radoljici, da je bil še en slučaj poizkušenega samournora. Obesiti se je hotel neki pisač, pa mu je dober človek pravočasno »gav-ge polomil« — vrvico prerezal. — O Pohlinovi tragediji v Radoljici poroča goriška »Soča«: Umrl je, ker je bil ustreljen skozi sence; kroglja je obtičala v možganih. Živel je v nezavesti še 14 ur. Ustreljen je bil po obedu, ko je zaspal na divanu; bil je sezut, a revolver so našli — na mizi. Revolver ni bil njegov, marveč nekega gospoda, ki je imel pri Pohlinu sobo. Ta gospodje že prej opazil, da mu je parkrat revolver izginil, pa se je zopet prikazal. Morilec se je torej — vadil v rabi revolverja. Samoumor pa je — izključen. Pokojni Pohlin je še opoldne dajal navodila v posojilnici za popoldne, določal delo itd. Še potem je pisal neki vdovi pismo, kako ga veseli, da je dosegel on varuštvo nad mladoletnimi otroci ter zagotavljal vso svojo skrb. — Naravnost izključeno se torej zdi, da bi bil na vse to šel v tujo -sobo po revolver, sezul čevlje, obul opanke in se potem ustrelil pa položil revolver lepo na mizo. — Našli so ga na tleli z obrazom na pod. Ali preiskava je dognala, da je bil ustreljen, ko jc ležal vznak, gotovo na divanu; to dokazuje tok krvi. — Tudi veliko drugih razlogov govori proti samoumoru. — Njegova žena ni prišla v bližino, samo neizmerno radovedna je bila, ali je mogoče, da človek pride še k zavesti s krogljo v možganih. Ta njena radovednost pa ni kazala upanja, marveč strah. In ker je bilo sodni oblasti znano, kako je ženica »ljubila« svojega moža, je odredila v soboto večer — preiskovalni zapor; zaprta je pa tudi njena matu ki je obdolžena, da ie sokriva. Peki v Gorici so sklenili povišati ceno kruha vsake vrste kar po 4 vinarje pri kilogramu! Lep božični dar pri velikanski draginji! — Volitve v goriško trgovsko in obtrno zbornico se vrše 12. januarja za trgovski, 13. januarja pa za obrtni odsek. — Umrla je dne 18. decembra v tržaški bolnišnici mlada mati, gospa Rožina Milič iz Repniča — Zagradec, rojena Zvo-kelj iz Gorenje Branice. Otrok živi. — Aretirani cigani. Te dni sta bila v Dornbergu aretirana cigana 26-letni Ivan Hudorovič in pa 271etni Anton Levakovič. Aretirali so ju zaradi tega, ker sta ukradla več konjev. Ko so iu privedli v goriške zapore. je Levakovič izjavil, da se ne imenuje Levakovič. marveč da je brat Hudo-roviča in da se imenuje Miliael. — Regnikola — so te dni aretirali v Cervinianu in sicer Frana Buldriana. Raz-žalil je javno našega cesarja. — K discipliniran^ sodnijskega avskultanta Ferdinanda Lašiča, o katerem smo v »Slovencu« nedavno poročali, piše praški »Union«: Mnogoštevilni nemški sodniki na Češkem mesece in mesece že delajo proti češkemu jeziku to, kar je slovenski avskultant poizkusil proti nemškemu jeziku. Nemški sodniki izključujejo češki jezik iz sodnijskega postopania, vlada pa to gleda s prekrižanimi rokami! — Umrl je v goriški bolnici gospod Anton Berger, c. kr. poštni oficijal v pok. — Metlika. — Praznovanje vladarjevega jubileja in »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v metliškem sod. okraju«. 601etnico vlade našega premilega vladarja je metliška šolska mladina praznovala kaj slovesno. V okrašeni sobi 4. razreda se je zbrala po slovesni sveti maši vsa šolska mladina vsakdanje in ponav-Ijalne šole, krajni šolski svet, skoraj vsi c. kr. sodni in davčni uradniki, duhovščina, mnogo odličnih dam, gospodov in prostega ljudstva. Po slavnostni pesmi je imel gospod nadučitelj navdušen govor, kateremu so sledile primerne deklamacije in petje. Vso slavnost pa je povečalo »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb«, katero je ipo vladarjevi želji »Vse za otroka« ta dan obdarilo 36 ubožnih šolarjev z Obuvalom in obleko. Solze so zaigrale prisotnim v očeh, ko so opazovali obdarovance. Temu se je izvil iz globočine srca: »Bog plačaj!«, drugi je le hvaležno pogledal darovateljico, a tretji je. motreč dar, pozabil na oboje. Vrli predsednik »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb«, blagorodni gospod c. kr. okrajni sodnik Franc Regally pač ni mogel lepše proslaviti cesarjev jubilej, kakor ga je! Njegov trud je nedosegljiv, zato so pa tudi uspehi velikanski: v proslavo vladarjeve 60letnice je izdalo društvo za uboge šolarje božakovske šole 20 K, črešnjevske 30 K. drašičke 50 K. metliške 370 K, podzemeljske 100 K, radoviške HO K, semiške 100 K, suhorske 100 K in štrckljcvske 30 kron. Dobrotni Bog povrni stotero društvenemu predsedniku njegov trud, društvu pa nakloni mnogo prijateljev in podpornikov! Koncem slavnosti je iz 500 otroških grl mogočno zadonela pesem: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo; na kar je bila šolska mladina s pecivom, katerega so oskrbele všolane občine, pogoščena. — Nov trdnjavski topič so poizkusili v bližini Trsta. Zadel je daljavo 8000 metrov. — Iz Belokrajine. Vsled izredno dobre sadne letine smo letos primorani kuhati več žganja, kakor navadno. Umljivo, da pride pri tem delu eden ali drugi s finančnimi stražniki navskriž. Nečuveno pa je, da finančne straže komisar povabi stranke na uradni dan dopoldne, on pride pa šele popoldne, ali pa celo izostane, tako, da morajo stranke po šest ur čakati ali pa po dolgem čakanju brez opravka odpotovati. Omenimo samo zadnji slučaj: Nai dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne je v Semič povabil več strank, a on sam je še do opoldne bil v Metliki! Znanost ln umetnost. * Knjige »Slovenske Matice« so se ravnokar pričele razpošiljati. Knjig je osem in sicer: 1. Kultura in politika. Dr. F. Ilešič. Ponatisk iz »Glasa Matice Hrvatske«. — 2. »Knezova knjižnica«. XV. zvezek obsega: Dr. 'Janko Šlebinger: Vatroslav Jagič (s sliko); Ivan Cankar: Novo življenje; Cvetko Golar: Dve nevesti. — 3. Trubarjev zbornik, uredil dr. Fran Ilešič. Na 29.3 straneh se nahajajo prispevki dr. Fr. Ilešiča, dr. Janko Lokar-ja, dr. Fr. Bučarja, dr. Ludovika Pivka. Ivana Poloviča, Ivana Steklasa, dr. Frana Kovačiča, dr. Josipa Cerina, A. Ipavca, L. Pintarja. V knjigi je tudi več slik. — 4. Zabavna knjižnica. Uredil Josip Kosta-njevec, XX. zvezek obsega: Zofka Kve-der Jelovškova: Amerikanci. drama v štirih dejanjih; Milan Pugelj: Hrizantema in Cimbas, Anžiček, Evelina in Lina, cvetice. — 5. Prevodi iz svetovne književnosti, Faust. Spisal W. Goethe. Tragedije prvi del. Poslovenil Anton Funtek. — 6. Kamniške ali Savinjske planine. Spisal Ferdinand Seidl. Drugi zvezek. — 7. Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. K. Štre-kelj. 12. snopič. Pesmi stanovske. — Hrvatska knjižnica, III. zvezek. Veli Jože, istarska priča. Napisao Vladimir Nazor, ilustrirao Saša Šantel. * »Zora«, glasilo katoliško - narodnega dijaštva. ima v tretji številki naslednjo vsebino: — Viribus unitis. — Sestanek slovenskih katoliško - narodnih abiturien-tov v Velikovcu (F. J.) (Konec.) — Še o ameriški šoli. (John B.) — Dijaštvo in socialno delo. (J. D.) — Visokošolsko dijaštvo: Resolucija shoda jugoslovanskih akademikov. — Dopis iz Krakova. — Prvo poljsko katoliško akademično društvo. — Inauguracija »Poloniae«. — »Marijan-ska akademična kongregacija«. — Klasični filoiogi. — Profesor Lutoslavvski in polska akademična mladina. — »Svviat Slovviariski.« — Italijansko vseučiliško vprašanje. — Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju. — »Bratska zveza«. — »Centralna organizacija svobodomiselnih visokošolcev v Avstriji«. — V komiteju svobodomiselnih visokošolcev na Dunaju. — »Nemški značaj«. — Duhovniške štipendije v Avstriji. — Sedanje stanje »Zve-7-a italijanskih katoliških akademikov«. — Glasnik: Predavala. — Nove razglednice. — Št. llj! — Nabirajte knjige za Št. Ilj! — Tovariši, somišljeniki! — Srednješolsko dijaštvo: Iz Kranja. — Iz Celja. — Iz Ljubljane. — Obisk čeških srednjih šol v šolskem letu 1908—1909. — Listek: Dijaški Almanah 1908/9. — Jakob Aljaž: »Mešani in moški zbori.« — Dogma. — Amerika, svet neverjetnosti. — Razširjanje spolnih bolezni na srednjih šolah. — Pameten odlok. — Iz akademičnih . krogov. — Iz Gradca. — Ženski glasnik: Iz Ljubljane. — Višji dekliški šolski zavodi. — Žensko šolstvo med Cehi 1907/8. — O ženski emancipaciji. — Na platnicah: Pojasnilo. — Listnica uredništva. — Listnica uprav-ništva. Štajerske noulce. š Zopet poslanec Marckhl. Ta izvoljenec južnoštajerske nemškutarije, ki z glasovitirn Malikom tvori par nobile fra-trum, je zopet naletel. Vtika se v vsako stvar; tako je tudi pri zadnji seji poslanske zbornice med govorom posl. Kutscher stresal svoje neslanosti. Tedaj mu zalkliče poslanec Diamand: »No, Marckhl. Vam se pač ni treba v vse vtikati. Vas že poznamo v zbornici, kdo ste.« — Marckhl: »Kaj mislite, s tem?« — Diamand: »Nikar ne bodite radovedni; že sami dobro veste!« — Poslanec Markhl je vtihnil in se molče odstranil. Lani m ii je neki socialni demokrat očital zlorabo uradne oblasti, ne da bi Marckhl na to reagiral. Malik in Marckhl: »par nobile fratrum! š Zanimiv prepirček se je vnel med Nemci kdo bo deželni poslanec mestnega volivnega okraja v katerem voli Celje, Nekateri Celjani pravijo, da so že siti do- sedanjega razmerja, da njihov poslanec prebiva izven Celja in hočejo za poslanca učitelja Aistricha, kateremu je odprla svoje predale »Marburger Zeitung«. Nemški nacionalni zaupniki tega okraja so pa izrazili željo, naj kandidira dr. Avgust Delpin iz Ormoža. š V Hajdini pri Ptuju se je končal včeraj — v nedeljo — osemdnevni sveti misi-jon, ki so ga z vidnim uspehom vodili čč. gg. lazaristi Kitak, Zdravljič in Birk. Bog jim plati obilni veliki trud! š O priliki vesti glede šoštanjske posojilnice, ki so pomotoma zašle v naš list in smo jih pozneje tudi lojalno pojasnili, se je dogodilo, da je bilo ime šoštanjske posojilnice pomotoma v listu zamenjano z žalsko. Samoobsebi je umevno, da na žalsko posojilnico nismo mislili, ker ni niti najmanj prizadeta ter je to zamenjavo pripisati le navadni pomoti. Toliko resnici na ljubo! Naročajte »Slovenca"! Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj 1 Ljubljanske noulce. lj Predavanje v S. K. S. Z. Sinoči je predaval dr. V. Božič o pomenu Dalmacije za monarhijo z ozirom na Bosno in Hercegovino. Ne dopušča nam prostor, da bi zabeležili le glavne misli silo zanimive disertacije, ki zasluži, da bi jo slišali tudi drugod, ne samo v našem ljubljanskem — ljudskem vseučilišču. Gospod predavatelj je razkril vse vrline strokovnjaka: zgodovinarja in geografa. Obširno je očrtal nejasno državnopravno stališče Dalmacije, ki je teoretično nekaka skupna last monarhije, dejansko pa pripada Avstriji. Zdaj je prišel čas, da se obenem z ureditvijo državnopravnega stališča Bosne in Hercegovine končno reši tudi položaj lepe, prirodno bogate, tudi v strateškem oziru važne Dalmacije v smislu programa naše »Narodne zveze«, v smislu trializma. Predavanje je bilo dobro Obiskano. Poslušalci so gospodu predavatelju koncem govora živahno ploskali. — Prihodnje predavanje v S. K. S. Z. bo 12. januarja 1909. Ij Mehanične delavnice c. kr. državne železnice so v Ljubljani, oziroma v Šiški zagotovljene. Stavbinski prostor je že kupljen za 264.000 K. lj Deželni predsednik baron Schvvarz se je za nekaj dni podal na Dunaj. ij »Tiskarski Obzornik«, strcvkovni list za tiskarsko umetnost in obrt, je pričel izdajati gospod Alojzij H o f 1 c r v Ljubljani. List ima tudi več prilog. Izhajal bo enkrat na mesec. lj »Handelslehranstalt«. Ta samonem-ški napis se je danes zopet pokazal nad Mahrovo trgovsko šolo. Opozarjamo na to hrvaške ;n srbske liste. lj Naroden škandal. V trgovini Ba-hovčevi na Sv. Petra cesti so izšle razglednice s slikama Lundra in Adamiča. Te »narodne« razglednice so se pa, kakor priča nemški napis na razglednicah, tiskale v Regensburgu na Nemškem. Da se tembolj povzdigne pri nakupovanju takih razglednic narodni slovenski narodni čut, je preskrbljeno s tem, da se blišči na razglednicah samonem'ški »Nachdruck ver-boten«. Uboga narodna mučenika, kaj z Vama špekulacija počne! Njuna žrtev — daje zaslužka nemški tiskarni v »Raj-hu«, dočim je na Slovenskem vse polno tiskarn, ki izdelujejo lepše razglednice in ki si s cenami tako kotfkurira'jo, da vzdrže tudi vsako nemško konkurenco. Te razglednice so nezaslišana provokacija slovenskega občinstva in nenavadna predrznost. Ali se je računalo s tem, da občinstvo ne bo videlo, kje so razglednice tiskane?! Ob tej priliki pa še povemo: Mnogi trgovci, ki imajo polna usta narodnjalšt-va in ki vedno hočejo, naj slovensko časopisje zanje vpije: »Svoji k svojim«, svoje tiskarske potrebščine naročajo pri tujih tiskarnah. Tudi to se mora izpreme-iiiti! Naše domače tiskarne so mnogo bolje urejene kot pa tiste tuje tiskarne, ki dobivajo mnogo zaslužka od naših veleslo-venskih trgovcev;v naših domačih tiskarnah, v katerih ima zaslužka vrlo domače delavstvo, se za nizko ceno dobi solidno blago, dočim tuje tiskarne često obljubu-jejo dobre izdelke, pošljejo pa pofel. Naj bi ne bilo nikdar več treba pisati takega pouka nekaterim slovenskim trgovcem, od katerih bi brez tega pouka smeli pričakovati, da vedo, kaj je narodna dolžnost in kaj — naroden škandal. Enkrat za vselej tudi povemo, da bomo nastopali tudi proti vsem »narodnim znakom«, »narodnim razglednicam«, ki kot »narodne« služijo le zasebnim interesom in od katerih ne bi imel kak narodni dobrodelni namen vsaj nekoliko dobička. lj Umrl je včeraj opoldne v Št. Vidu nad Ljubljano gosp. Ivan Bajec, fotograf. Pogreb bo v četrtek dne 24. t. m. iz Št. Vida na ondotno pokopališče. Nepozabnega priporočamo v spomin in pobožno molitev! Ij Kantino v vojašnici 27. pešpolka dobi baje narednik Sampel, ne Lampel, kot je bilo včeraj napačno natisnjeno. O tem, zakaj Šampel dobi kantino, se po mestu različno govori. Treba bo izročiti zadevo poslancem. Ij Slovensko geldališče. Včeraj se je uprizorila v slovenskem gledališču »Prodana nevesta«. Dovršeno igrana overtura pod vodstvom kapelnika gospoda Talicha je takoj vtisnila večeru svoj pečat. Gdč. šipankova v naslovni ulogi je popolnoma uspela. Da je Šipankova izvrstna pevka, nam je že pokazala v svoji Dalili, toda včeraj je prekosila naše nade. To umetnico krase mnoge prednosti, fine višine, lahkotnost fraziranja, njeni recitativi so vedno natanko izcizelirani, njen v vseh legah zvonko doneči glas je včeraj naravnost briljiral. Enakovrednega partnerja je imela v gospodu Fiali; opazili smo, da lirske uloge temu muzikalno izobraženemu pevcu bolje leže nego herojske; oba sta bila odlikovana z^ burnimi aplavzi na odprti sceni. Gdč. Šipankova je vrlin tega bi'la odlikovana s krasnim šopkom. Kot gost je nastopil sinoči v ulogi Vaška nadrežiser zagrebškega gledališča g. Anton; brez pretiravanja, brez hrepenenja po efektih je bil komičen. Naši gospodje komiki si ga lahko vzamejo za vzgled; žel je mnogo priznanja, toda želeli bi, videti ga v katera večji ulogi. G. Vlček kot Kecal nas je zadovoljil; seveda smo, kar se te vloge tiče, pri nas zelo razvajeni. Maska njegova nam ni ugajala; naj se naši pevci odvadijo pretiravanja, bodisi v maskah, bodisi v igranju; natorne igre mnogokrat nimajo v oblasti. Vsi ostali so bili na svojem mestu. Gledališče je bilo razprodano in upamo, da ta slovanska opera še ostane na repertoiru slovenskega gledališča. Kar pa je treba prav odločno grajati, je to, da vodstvo ne razume, da imamo slovensko opero — poliglotne prireditve v treh jezikih prav nič ne povzdignejo ugleda našega odra. Težki sekstet v tretjem dejanju se je pel prav dobro in je žel poseben aplavz. Orkester je bil vseskozi dOber. lj Umrli so: Marija Tonin, mestna uboga, 79 let, Karlovska cesta 7; Marija Sluga, mestna uboga, 79 let, Karlovska cesta 7; Marija Juvan, šivilja, 18 let, Na mivki 3; Fran Petkovšek, strojar, 30 let, Radeckega cesta 11; Marija Babnik, gostija, 75 let, Japljeve ulice 2; v bolnici: Ivan Narobe, delavec, 49 let; Fran Cerar, delavec, 26 let; Boštjan Rezelj, delavec, 50 let; Marija Rozman, delavka, 22 let, Orlove ulice 3; Aleksander Dopfer, dimnikarjev sin, 10 mesecev; Ivan Drašler, gostač, 60 let. lj Priporočljiva postrežkinja. Brezposelna Marija Novakova, rojena 1888. na Dobrovi, je prišla na idejo, da se lahko brez dela živi. Hodila je po posredovalnicah in tam vpraševala po delu. Ko je potem prišla k stranki, se je kazala prav pridna, čez nekaj časa pa izginila in tudi vselej kaj obleke odnesla. Na ta način je ukradla v Knaflovih ulicah št. 10 neki kuharici čevlje in bluzo, vredno 28 K. Tudi na Sv. Jakoba trgu je ukradla ge. Ivanki Pirnatovi 21 K vredne čevlje in jih prodala pri starinarju za 3 K. Pri tretji stranki pa se je zadovoljila s kuhano prašičovo glavo in jo popihala. Policija jo je včeraj aretovala in oddala sodišču. lj Voznike na deželi 0Q0zarjam0, naj nikar ne prihajajo v Ljubljano s sanmi, ker tukaj po cestah in ulicah ni snega in je vsled tega vožnja s sanmi nemogoča. Danes dopoludne je neki voznik naložil v trgovini le malo blaga in vkljub temu, da je imel dobro živino, je komaj prišel iz mesta. lj Telečja koža ga je izdala. K stražniku na južnem kolodvoru je prišel sinoči neki delavec in mu ovadil, da je v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah gost, kateri mu je pred štirimi leti ukradel obleko in nekaj denarja. Stražniku je dotičnik povedal, da je strojarski pomočnik Ant. Ober-ster, rodom iz Samobora in da gre domov na praznike, očitano tatvino pa je odločno tajil. Ko ga je stražnik natančneje preis-kal, se ie prepričal, da deček ne gre na praznike, ker ni imel pri sebi več kakor 23 vinarjev in pol ustrojene telečje kože, kar je dalo stražniku povod, da ga je pozval s seboj. Oberster se je za kožo dolgo lovil, nazadnje pa ie priznal, da jo je ukradel svojemu mojstru v Železnikih. Ober-sterja so nato djali pod ključ. Ij Nepoštena služkinja je 21-Ictna Ana Steinova iz Štnarce, katero sodišče že celo leto po policijski tiralnici preganja. Steinova sc ni zadovljila samo s prvim deliktom, temveč si je nakopala še drugi greh. Pred nekaj dnevi je prišla k gostil-ničarki Uršuli Jakševi v Zeleni jami in od nje izvabila 55 kron denarja, na to pa neznano kam izginila. Ij Zahvala. Odbor »D obrodelne-g a društva tiskarjev na Kranjskem « si dovoljuje izreči tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so s krasnimi dobitki, denarnimi doneski ali kakorkoli pripomogli k popolnemu uspehu letošnje društvene božičnice, ter prosi p. n. društvene dobrotnike, da bi ohranili društvu enako naklonjenost tudi v bodoče. Ij Novi imenik »Slovenske filharmonije«. Z novim letom setavi »Slov. filharmonija« nov imenik društvenih članov. Predno se sestavi imenik, se prosijo vsi tisti, ki žele še pristopiti in priti v novi imenik, da se priglase še do novega leta za člane, najbolje po dopisnici. Naznani naj se ime in bivališče ter način vplačevanja (mesečno, polletno itd.). Članarina znaša 12 K na leto ali sorazmerno manj. Izredna članarina (za bolje situirane) pa znaša po 2 K, oziroma .3 K mesečno. izpred sodttta. Dob'ro mu je hotel, a bil zato tepen. Andrej Zorman, delavec v Tupaličah, je s tovarišema Jožefom Košnjekom in Matijo Šimencem v gozdu pri Olševku na-pravljal drva. 7()letni starček Jožef Koš-njek je posvaril Zormana, naj bode bolj previden pri delu, da se kaka nesreča ne prigodi. Ta opomin je slednjega tako raz-.togotil, da je starca pretepel s palico, vsled česar je zadobil na životu polno krvnih podplutb. Za kazen je dobil štiri tedne ječe. Svojega nečaka okradel. Jurij Potočnik, delavec v Selcali, je ukradel nečaku Andreju Potočniku v Rudnem obleko, vredno 32 K, Antonu Škerlu pa obleko in dva zlata prstana v vrednosti 42 K. V Senožečah je Ani Mali izmaknil srebrno uro z verižico, Mariji Mali pa svinjskega mesa. Obdolženec je delomržen in tuji lastnini zelo nevaren človek; zato so mu pa dali trinajst mesecev težke ječe, potem ga bodo pa vtaknili v prisilno delavnico. Napad na hišo. Juraj Jerič se je preselil iz 'neke tuje vasi na Dovje. To pa domačim fanetorn ni bilo všeč. Dne 5. oktobra so se zbrali Andrej Bevšek, Jožef Gašpirc, Miha in France Auman ter Janez Podjed, oboroženi s cepini, vilami in drugim orodjem pred Jeričevim stanovanjem ter jeli razbijati po vratih in strehi. Vpili so, da mora Jerič crkniti, da mu bodo z inatiko glavo razbili ter da ne bo smel stoozi vas v cerkev hoditi. Tako so več ur razbijali, potem pa se razšli. Tisti večer je Marijana Jenko našla vile. katere je razgrajač Miha Auman zgubil, ter jih hotela spraviti. Ko je ta to opazil, skočil je z odprtim nožem proti deklini, katero bi bil gotovo ranil, da se ni pravočasno izognila. Obdolženci se zagovarjajo s tem, da so le od daleč gledali, dejanje pa večinoma taje. Sodišče je vse kaznovalo, in sicer je dobil: Miha Auman sedem mesecev, vsi drugi pa po pol leta tečke ječe. Fantovska zamera. Fantje iz Šmart-na so se nekaj zamerili fantom iz Sneber-jev. Bilo je letos dne 6. junija, ko so se Snebrčani dogovorili, da bodo šli Šmar-čane pretepsti. Bili so: Janez Cajhun, Jože Ilovar, France Klemenčič, Janez Snoj, Fr ance Rlešnik in France Mihelič. Oborožili so se z raznim orodjem in se podali v vas Šmartno ter krenili v Maranovo gostilno, kjer so začeli razgrajati. Pred gostilno so klicali fanta Janeza Bolto, ki se jim pa ni hotel odzvati. Naposled so ukaje šli proti cerkvi. Tu blizu so na trati ležali fantje Anton Malnar, France Zupančič in Tone Dolničar. Bojevita gruča je takoj planila po njih ter jih neusmiljeno pretepla. Zlasti težko je bil poškodovan Anton Malnar, ki je dobil udarec čez levi komolčni sklep. Obdolženi, ki vse priznavajo, bodo razun Klešnika in Miheliča, ki bodeta sedela vsak po pet mesecev, ostali po tri mesece v težki ječi. BOLGARSKEGA KNEZA ZADELA KAP? Sofijski listi poročajo, da je bolgarskega kneza Fredinanda zadela kap na desno roko in nogo in da nogo komaj vleče. Radi tega so poklicali zdravnika iz Nemčije. Službeno pa prikrivajo to bolezen. Vlom v mestno knjižnico v Rimu. V mestno knjižnico »Vittore Etnanuele« v romanskem kolegiju so vdrli neznani storilci; vlomili so v blagajniško omaro ter ukradli 14.000 lir. Nato so skušali vlomiti tudi v muzej, a so bili zasačeni in prepo-deni po služabništvu. Telefonsko In brzojavna poročila. tržaški škof dr. nagl škof v lincu? Dunaj, decembra. »Frenidenblatt« poroča iz Trsta, da postane skoro gotovo naslednik nedavno umrlega škofa Doppel-bauerja v Lincu tržaški škof dr. Nagi, ki si želi priti v škofijo, v kateri ni narodnostnih prepirov. Češke stranke. Brno, 23. decembra. Češka napredna stranka je v svojem izvrševalnetn odboru s 7 proti 4 glasovom sklenila fuzijonirati se s Stranskega češko ljudsko stranko. nemški krščanski socialci proti vojnemu ministru. Dunaj, 23. dec. V prihodnji seji go-spodske zbornice bodo interpelirali radi popuščanja Madjarom na vojaškem polju. Zahtevali bodo, da bo avstrijski1 parlament odločeval o vojaških vprašanjih. Krščanski socialci pripravljajo za božične praznike velike manifestacije volivcev proti madjarskim vojnim zahtevam. ustanovitev obrtnega sveta. Dunaj, 23. deeemra. Državni ukaznik trgovskega ministrstva priobčuje določila o ustanovitvi obrtnega sveta. eksplozija v dutovljah. Trst, 23. dec. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali Ivana Ukmarja. krčmarja iz Dutovelj, ki ga je poškodoval stroj za acetilensko razsvetljavo, ki je razletel, ko ga je urejeval. bombni napad. Kalkuta, 23. decembra. Na železniški voz, v katerem se je vozil državni pravdnik iz Kalkute, je bil izvršen atentat. Bomba ni eksplodirala. Razbito je samo okno na železniškem vozu. svoboda na turškem. Carigrad, 23. dec. Vojaštvo je s silo izpraznilo gledišče, v katerem se je predstavljala igra »Vstajenje svobode«, ki kritizira stari režim. Občinstvo je nato poslušalo ognjevite govornike, med njimi poslanca Zohraba, Armenca. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. decembra. Pšenica za april .......12 38 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 88 Rž za april I. 1909..............10 05 Oves /.a april . 7*24 Koruza za maj I. 1909 ..........8 50 Efektiv neizpr. Meteoro5ogično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srea. zračni tiak 7360 mm 5 Čas opa-O zovnuja Stanje bnro-tnetrn v mm Tempe rstura po Celziju Vetrovi Nebo « Sl 5 E p S = E O- > 22 9, zveč. 743 7 12 sl. szah. oblačno J 7. zjutr. j 2. pop 4(5 43'4 0 9 1-6 sl. sever j „ Sl. jug 00 Zdrs mM in UGlPJUi -! hvalijo izboren učinek saimijaKauin-pasfil lekarnarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja, pri kašlju, hri-pavosti in zaslezenju dihalnih organov. — t škatljica 20 vinarjev, 11 škatlic 2 kroni. Naročila po povzetju. 3089 3 j ' 1 mM 1 6 let staro razpošilja franko 2 litra za 5 kron; vinsko žganje 2 litra za K 560; 12 let stari konjak za K 8-—. Graščinsko oskrbništvo grad Gtsfič pošta Konjice Stajjer&ko. 2853 to t Globoko izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zSmsfce SMfc*iše in dežne pBasče z» gospode in dečke kakor najmodertitei«.© konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina Pred škofijo štev. l<>. 2811 46 ■""•a Gostilničar na račun == 5e sprejme takoj v Narodnem domu v Slovenjem Gradcu. Prednost ima ocenjen, kavcije se zahteva 500 Jf. 3368 2-3 m Pokojninsko zavarovanje zasebnega uradništva. Pokojninski zavod češkoslovanskega denarstva v Pragi I, Ovocna ulice štev. 15. 3425 Slovanski nadomesini zavod za osebno zavarovanje nradništva. Pristopiti zaniore vsaka zasebna tvrdka, občina, hranilnica, posojilnica, banka, javna korporacija notarji in odvetniki s svojim uradništvom itd. ' ' purama, Zavarovanje pri tem zavodu ni spojeno z nikakimi višjimi izdatki nego pri dunajskem a uživaio nasprotno zavarovanci mnoge jako važne ugodnosti. 1 ' "zivajo podružnici"3' pr°Spi:kte pr'iaVe v sl0Vl:nskem jeziku za jugoslovanske dežele dopošljc drage volje Ustredm !)anky českych sporitelen v Trstu Piazza del Ponterosso št. 3 Pozor! Termin priglašenja le do 31. decembra 1908. :: Ljubljana : sv. Petra cesta Jtw. 21 (Daneh •» • • $ sv. Pžira cesta stev. 21 krznar in izdelovatelj čepic priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mufe in drugje tovrstne predmete po najnižjih cenah. — Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine po najvišjih dnevnih cenah. 2876 18 15 BTMBNmp« Specljolna trgovina m cenil Glede cene najbogatejša iz-bera,obliki Bioge primerno pravilno sestavljeno obuvalo. Edino mtm marke L. p." ..Hertn? hronifnice". HnBmnHiHBHHMn 3425 54-1 naznanja, da prevzema V » «1 ® • C* Absolutno cgnjevnrne blagajne jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne Jarš. L&nsje Dunaj, XVIII/!, MMrm Giirtel l\2V. 7. Telefon 21485. 3157 26 1 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic. -»ese Kamniške mestne godbe oddelek na lok je oddati za Silveatrov veder in za predpu »t. Vsa tozadevna pojasnila daje odbor ,,Mestnega qodbenega društva w 3427 3_J na Vrhniki St. 182, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kleiima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 4 zajčje barve, pes in psica, prave pasme, oba popolnoma enaka, starši dobri lovci proda Julij M&rtinčič, Bedo, poM.1 Lukovica. 3404 3—3 Wel»ka zaloga raznih 2267 slovenskih plošč sn srnmofo« ceniki od gramofonov in ploii na razpolugo. Fr. P. Žalec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, št*. 26. 2238 36 ✓int on Ljubljana, Petra cesta št. 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano — perilo = ZO otroke, gospo in gospode. Za i$de-ajvanje perila doma priporoča svojo bogato jalcgo platna in $ifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vedenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. J\'akor znano h dobro blago in zala primerna cene. //arečila za ven kaj točno in zanesljivo-, Ure! Gramofoni ! & za svoj8 častite člane in daje podrobneja pojasnila na i zadevna vprašanja. Ljubljana, 22. decembra 1903. uror, Ljubljano, Mičev trg Stev. 3,. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. 4ula nifcel. žepnih in različnih sfennkih ur, vsake vrste budilk, zlat« verižice, pr> stane, uhan«, itiscrczd^agulji Sre« brn« in is kineške^n srebra orodje. in "ai,10veiše slovenske plo-VilUlIiUIUSiU šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 22 Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. iararaEOBmB^^.Tis^EaiTaf.« m—anaaa an— Priloga »Slovenca" 295, Jn« 23. decembra 1808, SLOVENCI! P Jm Mi* čistilo zo čeulje in usnje i»o _ ^ E!lln0lE Iuan Kebrovo v prid družbi »v. Cirila in Metoda. 26h0 11-8 Zlatokopi. (Spillrnaiinove i)ovesti. — XVI. zvezek.) Povest. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena broš. 60. vin., trdo vezan 80 vin. O tej zbirki nam ni treba mnogo pisati. Dovolj govori ime pisatelja. V tem zvezku nas pelje v toplo Brazilijo in v ledeno Alasko. Spilltnanove povesti so jako dobro došel donesek k naši mladinski literaturi. Istodobno opozarjamo tudi na poprej izdane zvezke Spillmannovih povesti, ki so vsi posebne vrednosti. Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. Poslovenil Fran Malavašič. Cena broš. 1 K 50 v, vezan l K 70 v. Najobčutljivejša vrzel v našem slovstvu je pomanjkanje pripravnih spisov za mladino. Torej je bila jako srečna misel, da se je na novo izdala lepa oovest, žali-bog le preveč pozabljenega starega pisatelja, Fr. Malavašiča. »Oče naš« je jako primerno berilo za mladino; vsebina zelo zanimiva, jezik lep, čist in lehak, cena zelo nizka. Dobi se v »Katoliški B u k -v a r n i« v Ljubljani. ' Slovenski A B C v podobah. Cena za broširano knjigo 80 vin., za trdo vezano 1 K 20 v. Založila »K a t o 1 i š k a B u k -v a r n a« v Ljubljani. Ako hočete narediti svojemu otroku prijetno presenečenje in ako hočete, da se bo igraje naučil brati, kupite mu »Slovenski A B C v podobah«. Čedne, zanimive slike in gladki verzi so vrline te knjige, ki naj bi prodrla v vsako slovensko družino. Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ltidvig Wallace. Cena vezanemu izvodu 4 K 50 v. Ta roman je posebno prijetno in priporočljivo berilo za mladino in odraščene. Njegova posebna prednost je, da se čita-telji iz njega lahko točno in natančno poliče o zgodovinskih, zemljepisnih in narodopisnih razmerah iz časov Kristusa. Pisatelj je vse natančno preštudiral in dal svoji povesti trdno zgodovinsko podlago. Zelo hvalevredno je pač, da se je izdal nov slovenski prevod tega slovitega romana, ki stoji med prvimi zgodovinskimi romani vseh časov in narodov. Roman ima tudi izredno vzgojilno vrednost in ga vsestransko priporočamo. Dobi sc v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. prhin slonim Dež lekarna pri „Mariji pomagaj" M. Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje ljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Taitno = chiiiin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melusine nstna in zobna Vnrf/l deluje 'zborno proti zobobolu in gnji-| T Ullu lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in ceni-1 kih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. | razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. Od 25. nouembra do 25. krnim prodajam v Šolskem drevoredu na swSljX!gahmnoliuvood brez kože, od prašičev iz letnih mM. I. vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 1*30 prašič I. vrste kg. 1-40 II. vrste kg. 1-20. 3o98 (26) Elija Predovič« tassnKiBEza Deuarniprometdo3l.ok= tobra 1908 čez 54 mil. K. Lastna glavnica K 354.64515 i Stanj® vlof.3Ukt-1908 1 J « cez 15 milijonov kron. \ Najboljša in najsigurnejša prilika ara štodenje. Setfnj: Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni iiisi nasproti »na* za frončišk. cerkvijo 2379 1 prej na Kongresnem trgu štev. 2, I. Ljudska posojilnica reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak de- m J Q lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure ti. popoldan ter jih obrestuje po 0 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hran. položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi, z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908. Dr. Ivan Šušteršle, Josip Šlska, stolni kanonik predsednik, dri. in dež. poslanec. podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, pod|etnik, Imejltelj zlatega zasluženega križca In trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran Povše, vodja, graščak, državni In deželni poslanec, vitez reda železne krone III. vrste, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono in papežsvega častnega križca ,,Pn Ecclesia et Pontiflce". Anton Kobi, posestnik in trgovec Hreg p. B. — Karol Kauschcno, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in ohrtne zbornice v Ljubljani. Frančišek Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tov omar — Karol Pollak, tuvarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik nn Rudniku. 1 I | 8 M I i 1 I i I j ■ " ■ > . .■: • - • - v r,;».U.><.; loga normalnega spodnjega per-'Hh : sr&jc, jopic, nogavic, kakor tudi rokavic: glacč, švedskih in volnenih. Vsakovrstna kožuhovina je v veliki izbiri. 3147 5-5 Vse potrebščine za krojače in šivilje. Pust/taba točna, cena zmerna. itssraua ta. mmammmsmammmma Trgovski sotrudnik zmožen češkega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako špecerijsko trgovino. Več se poizve v uprav. „Slovenc.a". 3415 (l) Prej tam ..Eoropu" vsako Predstav ob delavnikih: ots DUNAJSKA CESTA, Nasproti \n sredo noo projram! &., 5., 6,1. in 8. url. B Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob IO. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5«, 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Tono nMttmV.nV 1 Prostor 60 v- n.pro»tor40v, • P™- I Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred- i Slike se dobivai° 8am° iz P'vc svet. pariške tvor. Pathe Fržres. 261? ¥;uiiuru,u' toTakfd°ocin4a?edvnika 2p0rov8tor otroci in Istave p° znJžani ccni- Prostor 20 v >lL 10 1 Rovnoteljstvo kinematografa nPathfiu. 1 □ □ Po čudovito znižani ceni. □ a Ogromna božična prodaja! Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOO § Sr Veletrgovina železa i se priporoča cenjenim odjemalcem. OOOOOaOOOOOOOODGOaCOOOOOOOOeOOOOO mr* uradnika ^m iešč Ljudska posojilnica in hranilnica pri Sv. ivanu pri Trstu. Plača po dogovoru. Službo je nastopiti z novim letom. Prosilci zmožni laščine imajo prednost. Prošnje s potrebnimi spričevali naj se pošljejona gornji naslov do 28. decembra t. 9. 3365 6—4 Stanje hranilnih vlog: nad 31 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 900.000 kron. iLf. II Mestna hranilnica ljubljanska u Prešernovih ulicah štev, 3, u lastni hiši (poprej na Mestnem trsu 5raven rotouža). sprejema hranilne vloije vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje ne-vzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z Vvsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, tla vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 53 12-11 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojuje se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 50/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menioe in vrednostne papirje. Vino za buteije iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: muškat, maraskin, posip, brajda, ružioa, kobilara izvanredno dobro, čisto naravno ---prodaja po 80 h (40 novčičev) liter Uprava biskupskih dobara: KaHOjt, P, PUHOt, OtOh Krk, (tfeglla) 2947 16-14 Petar Galzigna, upravitelj. Posoda za naročeno vino naj se pošlje na špediterja G. Campacci, ===== Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu.--- Slovenci, pozor! pri nnkupovoniu vencev! Fr, Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. CENE BREZ KONKURENCE! urar in trgovec v Ljubljani Lepa božična in novoletna darila! Prešernove ulice. Najraznovrstneiša in najcenejša izbera: briljantni uhani in prstani, zlate, srebrne in nikelnaste ure in verižice. Prave švicarske ure »Union« ki so prav fine in natančne, a skoro nič dražje od drugih vrst. Vsakovrstne lepe stenske ure, namizna oprava iz pravega mmmm in kina srebra, n««« Šivalni stroji lahkoteko-či, kolesa najboljših vrst in vse kolesarske po »■r—« trebščine. Ceniki s koledarjem na zahtevo zastonj in pa-štnine prosto. Delničar tovarn pravih švicarskih ur „UNIQN" v Bielu, Švica. Podružnice i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 21 Podružnice i Spljet, Celovec 1 priporoča promesi; na kreditne srečke....... K 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek K 300.000 i , »O , 2. , „ 140.000 7 . 2. „ „ 40.000 S