glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
Številka 39 (601)
Velenje, 1. oktobra 1981
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
S seje občinske konference ZKS Velenje
Trajna naloga vseh
Člani občinske konference ZKS Velenje so na seji pred tednom dni spregovorili o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije ter o pripravah na volilne konference v osnovnih organizacijah zveze komunistov, ki morajo biti opravljene do konca novembra.
Na začetku so poudarili, da seja konference sovpada s pripravami na velik dogodek, ki je pred vsemi delovnimi ljudmi ter občani Velenja in celotne Šaleške doline, to je pred 10. oktobrom, ko bo za priznanje za delo v preteklih 36. letih, ki ga daje celotna država, naše mesto poimeno-
vano po vzorniku današnjih in prihodnjih generacij — tovarišu Titu.
Komunisti so poudarili, da s tem mesto Velenje, ki je v zadnjih desetletjih doživelo skokovit razvoj, sprejema nase ogromno odgovornost. Zato je največja obveznost vseh občanov in delovnih ljudi, da v prihodnje še bolj kot doslej izgrajujemo in pospešujemo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov, tako družbenopolitična skupnost v celoti, kakor tudi vsak njen sestavni del. S tem veli: kim dogodkom, so poudarili
člani občinske konference, prevzemamo vsi skupaj, še posebej pa člani zveze komunistov, trajno nalogo, da na vseh področjih našega življenja in dela vlagamo napore, ki bodo dostojni imena in dela predsednika Tita.
V ta namen so člani občinske konference na seji pozvali vse temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, slehernega posameznika, da vsak in vsi skupaj v svojem okolju sprejmemo določene obveznosti, da bi obeležili s pomembnimi dosežki
ta, za nas zgodovinski dogodek. Poimenovanje Velenja po tovarišu Titu mora dobiti svoj odraz v našem vsakodnevnem delu, obnašanju, ravnanju, v naših prizadevanjih za še večjimi uspehi in dosežki na vseh področjih. To pa ni in ne sme biti zgolj naloga v tem času do 10. oktobra. ampak je to trajna naloga, ki nam jo nalaga celotna jugoslovanska skupnost, kajti pointe^ovanje Velenja po tovarišu fjju je največja nagrada. ki jo Jahko dobi neko mesto, so dejali elqni občinske konference ZK Velenje na zadnji seji.
S.^K
Rudnik lignita Velenje
TE Šoštanj
200 milijonov
kWh več
Spričo velikih potreb po električni energiji so v šoštanjskih Termoelektrarnah proizvedli julija, avgusta in septembra 1 milijardo kWh električne energije, s čimer so za 200 milijonov kWh presegli proizvodnjo, določeno z elektroenergetsko bilanco. V tem času so šoštanjske Termoelektrarne krile polovico slovenskega odjema električne energije in v celoti nadomestile proizvodnjo, ki naj bi jo po predvidevanjih že dajala Nuklearna elektrarna Krško.
vse proizvodne enote so do zadnjega deževja, ko seje povečala proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah, obratovale zanesljivo. Tudi blok V, moči 345 MW, je kljub okvari pršišča proizvedel več električne energije, kot je bilo določeno. 29. septembra pa so to našo največjo proizvodno enoto zaustavili za 5 dni, da bi opravili nujno potrebno nego na izgorevalni rešetki in na ostalih napravah.
i—----n
• Ob prazniku ■ občine Velenje 1981 I in preimenovanju
| mesta Velenje
I ......
Prireditve in svečanosti ob prazniku občine Velenje 1981 in preimenovanju mesta Velenje
Petek, 2. oktobra
17.00 Odkritje Meštrovičeve plastike »Dekle z morja« ob Prežihovi ploščadi v Velenju Sobota, 3. oktobra
7.00 Srečanje mladincev — brigadirjev z brigadirji — veterani iz občine Velenje na Titovem trgu v Velenju
12,00 Otvoritev novih prostorov prodajalne plina ERA Velenje
15.30 Pričetek nogometnega turnirja mladinskih moštev iz pobratenih občin Pucarjevo, Split, Subotica in Velenje na stadionu ob Velenjskem jezeru
16,00 Otvoritev moderniziranih cest v krajevni skupnosti Ravne Nedelja, 4. oktobra
9,00 Začetek turnirja košarkarskih ekip Jadran, Branik, Rudar in Elektra v telovadnici osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh v Šoštanju
10,00 Odkritje spominske plošče prvemu padlemu borcu Savinjske čete Bernardu Račku pri Potočnikovi domačiji v Gavcah
14,00 Tekmovanje v moto krosu za nagrado »Titovega Velenja« na Trebeliškem
14,00 Finalna tekma mladinskega nogometnega turnirja na stadionu ob Velenjskem jezeru Torek, 6. oktobra
17,00 Otvoritev otroškega vrtca z jaslimi v soseski Šalek II v Velenju
18,00 Svečan sprejem novih članov v Zvezo komunistov v domu kulture v Velenju Sreda, 7. oktobra
9,00 Otvoritev nove prodajalne nakita Zlatarn Celje v Velenju, Šaleška 19/a tz,00 Otvoritev avtopralnice REK Avtopark Velenje 17,00 Podelitev nagrad in priznanj občine Velenje za leto 1981
Četrtek, 8. oktobra
12,00 Otvoritev celodnevne osnovne šole Bratov Mravljak v krajevni skupnosti Šalek — Gorica v Velenju 15,45 Žalna komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju
16,15 Odkritje doprsnega kipa Jožetu Lampretu in spominske plošče na Lampretovi rojstni hiši v Šoštanju 19,00 Otvoritev razstave fotografij »Tito in razvoj Velenja« v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
Petek, 9. oktobra
10,00 Svečanost ob 25. letnici delovanja Termoelektrarn Šoštanj
17,00 Skupna svečana seja zborov skupščine občine Velenje in častnega odbora za poimenovanje Velenja po tovarišu Titu v domu kulture v Velenju
I Sobota, 10. oktobra
10,00 Polaganje vencev k spomeniku Josipu Brozu — Titu v Velenju ter na grob tovarišu Tita v Hiši cvetja v
I Beogradu
11,00 Osrednja — republiška proslava ob poimenovanju Velenja po tovarišu Titu v Rdeči dvorani Velenje 15.00 Začetek šahovskega turnirja ekip Titovih mest v
I domu družbenih organizacij Konovo
Nedelja, 11. oktobra
8.00 Avto rally »Spominov na NOB«; start na parkirišču pred upravo REK Velenje
18.30 Otvoritev balinarski turnir na balinišču v športnem parku ob Šaleški cesti v Velenju
9.00 Trim kolesarjenje; start na parkirišču pred TGO Goreje Velenje
19,00 Občinsko tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe pri lovski koči v Lokah
16,00 Otvoritev doma družbenih organizacij Konovo, združena z zaključkom izgradnje telefonskega omrežja v
I krajevnih skupnostih občine Velenje
22,00 Odhod »Vlaka bratstva in enotnosti« v Srbijo ob 40-letnici prvega transporta slovenskih izseljencev v Srbijo in 20-letnici prvega »Vlaka bratstva in enotnosti«
I Ponedeljek, 12. oktobra
18,00 Otvoritev razstave inovacij in podelitev priznanj najboljšim inovatorjem z območja občine Velenje v avli
I skupščine občine Velenje
Petek, 16. oktobra
16,45 Četveroboj narodov v rokometu; sodelujejo
I reprezentance Danske. Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije (Rdeča dvorana Velenje)
Nedelja, 18. oktobra
- 8,00 Avto rally invalidov občine Velenje; start pred _ I Rdečo dvorano v Vtienju.
V torek, 29. septembra, na dan pionirjev, so bile na vseh osnovnin šolah pionirske konference. Na njih so ocenili opravljeno delo pionirskih odredov ter krožkov v pteteklem šolskem letu. Imenovali so nova vodstva ter določili naloge za šolsko leto 1981 /82, v katerem bodo prav vsi slovesno počastili tridesetletnico ustanovitve pionirske organizacije.
Planske naloge presežene
Velenjski rudarji so bili uspešni tudi v mesecu septembru, ko so delali 5 delovnih izmen več, kot je bilo sprva predvideno. Do 30. septembra zjutraj so nakopali 409.200 ton lignita oz. v poprečju po 17.290 ton na dan. Upoštevaje doseženi poprečni dnevni izkop bodo septembra pridobili okrog 426.500 ton premoga oz. okrog 6.500 ton več, kot je bilo predvideno z me-
sečnim načrtom. Sicer so v tem letu, do vključno 29. septembra, nakopali skupaj že 3,635.200 ton lignita. Poprečni dnevni izkop pa znaša 17.733 ton.
Oktobra bodo velenjski rudarji delali 7 tretjin več kot je bilo predvideno na začetku leta in sicer 17 in 24 oktobra vse tri izmene 31. oktobra pa v jutranji izmeni. Nakopati pa morajo 437.600 ton premoga.
Velenje — nova soseska Šalek II
2l\5
Od četrtka do četrtka
Številka 39 (601) - 1. oktobra 1981
H!
Šoštanj - številne slovesnosti
_ _n
Ob 40-letnici prvega'
ter razstava ptic, ki bo na
I I I
I
I I I I
I I I I
I
■ P"' I Pre
napada
V spomin na dan, ko so trga v Trg bratov Mravljak. borci i. Štajerskega bataljo- Ob 19. uri pa bo šoštanjska na v noči od 7. na 8. oktober mladina s taborniki pripra-1941 napadli Šoštanj kot .vila na Pustem gradu nad prvo mesto v Sloveniji in ga Šoštanjem kresovanje s kul-za nekaj ur zavzeli, se bodo turnim programom, od 4. do 11. oktobra zvrstile
številne prireditve.	v četrt?k 8. oktobra, na |
Že v nedeljo 4. oktobra bo ob 9. uri v dom" t-™ 15 45 komemoracija prt
skupnosti odprta
I I I
rinmn kraievne	»-""iciiiuianja
udprta lovska, ri- sPomeniku lfenJ !n Pola"
biška in gobarska razstava ŠanJe, vencev k °sallm SP°" -	menikom in obeležjem iz
... f , , NOB. Ob 16.15 bo pred do-
ntt J^AZ:(Sv mom kulture ^ovesno od Ob 10. uri istega dne bo v .. . ,	■
prostorih Kajuhovega doma ^u p^voblrcu Tn ver-otvontev razstave kulman- k referentu XIV. divi-ke, sadja m cvetličnih aran-	Lampretu, zatem
dan^do 16 ure Ob 1(X30 bo 4 J? odk„tjeP spominske
na vrtu Kajuhovega doma ffJSSSST"5	■
koncert delavske godbe Za- na 1 ekavCevi b-	|
rja, v popoldanskih urah pa Veliko slavje bo tudi v ■ bodo razna športna srečanja, petek ob 10. uri, ko bodo v«
Termoelektrarni Šoštanj V ponede jek bodo izvedli lavili 25-letnico obstoja
fo^tUt^eHkopSiskoto ^ energetskega giganta, boštani veliko gasilsko vajo. Ta dan bo di otvoritev t0_
V torek popoldne se bo na	na ,evem b §0_
stadionu pri Vili Stroko pri- % . ob 19 uri 5bo v
čelo mladinsko teniško >pr- d J kuhure tek^ovanje
fn harmonikarjev diatoniča-rjev.
I I I
bo nadaljevalo še v sredo in četrtek..
V sredo, dan pred krajevnim praznikom, bo pohod planincev in šolske mladine k spominskim obeležjem NOV v Skornem in pri Žlebniku. Ob 18. uri bo v kulturnem domu svečana seja skupščine krajevne skupnosti in SZDL s podelitvijo plaket krajevne skupnosti in priznanj OF ter preimenovanje Glavnega
I I I I
V soboto 10. oktobra pa se bodo številni Šoštanjčani udeležili osrednje republiške proslave, ki bo ob 11. uri v Velenju ob poimenovanju mesta v Titovo Velenje.
Uradni zaključek vseh prireditev bo v nedeljo 11-B oktobra ob 10. uri š krajšo ■ slovesnostjo v dvorani doma | krajevne skupnosti Šoštanj.
V.
VjJ
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Sklepi delavskih svetov in njihovo izvrševanje
V praksi se pogostoma pojavlja, da se sklepi delavskih svetov TOZD in DO ne izvršujejo pravočasno ali pa jih poslovodni organi zadržijo, ker menijo, da jih je treba zadržati.
Posamezniki ali pa delavci v posameznih delovnih skupinah v OZD, ki so z neizvrševanjem sklepov delavskega sveta prizadeti pa se zaradi tega pritožujejo pri organih družbenega nadzora.
Da ne bi bilo dvoumnosti pri izvrševanju sklepov delavskih svetov, je treba upoštevati naslednje:
1.	Za izvrševanje sklepov samoupravnih organov v OZD je po 513. in 515. členu ZZD odgovoren poslovodni organ.
2.	Če poslovodni organ meni, da je akt, ki so ga sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem ali delav. ski svet, v nasprotju z zakonom ali drugim splošnim aktom, mora na to y skladu s 519. čl. ZZD opozoritforgan, ki je sprejel takšen akt.
3.	Če organ, ki je sprejel takšen akt, kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, mora poslovodni organ v tem v treh dneh obvestiti pristojni organ skupščine občine.
4.	Pristojna skupščina občine mora v skladu s čl. 643 ZZD v 30 dneh odgovoriti in se opredeliti glede na obvestilo poslovodnega organa.
5.	Če poslovodni organ ne izvršuje sklepov, ki so jih sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem ali delavski svet OZD in ni opozoril delavcev ali delavski svet, da sklep ali akt ni v skladu z zakonom ali drugim splošnim aktom, se lahko predlaga skladu s 520. členom ZZD, da je individualni poslovodni organ ali pa samo eden od članov kolegijskega poslovodnega organa razrešen še pred pretekom časa, za katerega je bil imenovan.
Albin Amon
12. oktober
Dan inovatorjev Jugoslavije
Konferenca zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav je na seji 23. 11. 1979 v Titovih Uži-cah proglasila 12. oktober za dan inovatorjev Jugoslavije. Dan inovatorjev praznujemo letos drugič. V slehernem samoupravnem okolju smo mu dolžni posvetiti vsaj skromno pozornost z oceno dela, pohvalo aktivnih delavcev ter ugotavljanjem in premagovanjem ovir za še večji zamah. Letošnji dan inovatorjev mora pomeniti novo spodbudo za ustvarjalnost delovnih ljudi, kot dan družbenega priznanja delavcem, ki so s svojim inventivnim delom povečali produktivnost dela in dohodek v ozdih.
Odbor za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZSS Velenje in komisija pri občinski raziskovalni skupnosti Velenje sta se tudi
letos odločila, da v počastitev dneva inovatorjev priredita razstavo inovacij množične inventivne dejavnosti s prikazom fotografij in eksponatov, ki naj širši javnosti ponazori prizadevanja na tem področju. Otvoritev razstave, ki bo odprta teden dni, bo 12. 10. 1981 ob 18. uri v avli skupščine občine Velenje. Na razstavi se bodo s predlogi boljših rešitev predstavili delavci TGO, RLV, TEŠ, ESO, Vegrada, Plastike, TUŠ, EFE, Veplasa in drugi.
Ker je množična inovacijska dejavnost eden od dejavnikov razvoja posameznih ozdov in občine Velenje, vabimo čim več občanov, še posebno delavcev (tudi poslovodnih) in dijakov na ogled razstave, ki predstavlja pregled dejavnosti v preteklem letu.
V	sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko občasno primanjkuje surovin, energije, deviz, si moramo še bolj prizadevati da z večjo in učinkovitejšo uporabo lastnega znanja utiramo pota iz gospodarskih težav.
V	avli skupščine občine Velenje bodo 12. oktobra podelili tudi denarne nagrade in pisna priznanja za najuspešnejše inovacije leta 1980 v občini Velenje, in sicer so področja množične inventivne dejavnosti, ustvarjalnosti mladih, ustvarjalnosti društev in posameznikov. V letu 1981 bodo nagrade podeljene že šestič. Doslej je prejelo to družbeno priznanje v občini Velenje že 50 delavcev, od tega iz TGO Gorenja 18, RLV 12, ESO 9, Vegrada 7, TEŠ 2 ter TUŠ in R§C po eden.
Podpirajmo množično inventivno dejavnost v vsakodnevni praksi, saj povečuje dohodek ozd, prispeva k porastu produktivnosti dela (brez večjih investicij), boljši varnosti, organizaciji dela, spremembi delovnih pogojev, varstvu okolja. Skrb za krepitev množične inventivne dejavnosti mora postati trajni poslovni interes vseh ozd, ki so dolžne v razreševanje odprtih vprašanj pritegniti čim širši krog svojih delavcev!
Odbor za inventivno dejavnost pri OS ZSS Velenje
Komisija za inventivno dejavnost pri občinski raziskovalni skupnosti Velenje
Kmetijstvo
Pridelajmo več hrane
Ob prihodnji žetvi bomo v Sloveniji odkupili 40 do 50 tisoč ton, pšeničnega zrnja in tako bistveno povečali dosedanjo proizvodnjo. Tako smo se s samoupravnim sporazumom o setvi pšenice dogovorili, sedaj pa morajo to nalogo kmetijci tudi uresničiti. V prizadevanja za večji tržni pridelek pšenice se vključujemo tudi v občini Velenje. Republiški plan zavezuje naše poljedelce, da morajo organizirati tržno proizvodnjo pšenice na 90 hektarih zemljišč kar pa letos ne bo uresničeno. V kooperacijski proizvodnji bodo posejali 60 hektarov zemljišč, od tega 25 ha v Velenju. 25 ha v Šoštanju ter 10 ha v Šmartnem ob Paki. V družbenem sektorju bo posejano 6 hazemljišč.
Za letošnjo setev so pri TOK Kmetijstvo Šoštanj naročili 25 ton ustreznih sort žit za kooperacijo in 1,5 ton za družbeni sektor! Kooperan-
tom seme regresirajo, tako da semensko pšenico lahko kupijo poceni merkantilne.Tudi umetnih gnojil je dovolj in to pod ugodnimi pogoji. Enako je z zaščitnimi sredstvi.
V teh dneh je že treba začeti s setvijo ozimne pšenice. Do srede oktobra pa bi morala biti setev končana. Kmetijski inštitut Slovenije priporoča, da pojjedelci pred setvijo potrosijo vso potrebno količino fosforja in kalija in le manjšo količino dušika. Dušika bo dovolj okoli 30 kg na ha. Srednje intenzivne sorte (marinka. partizanka) je potrebno sejati prej kot zelo intenzivne. Sicer pa vsa navodila za setev pšenice dajejo strokovnjaki v TOK Kmetijstvo.
Ob primernih pripravah na jesensko setev ter s setvijo vi-sokorodnih sort pšenice bo tudi pridelek, s katerim doslej vsekakor ne moremo biti zadovoljni. precej večji. Kme-
tovalci predvidevajo, da bi moral biti vsaj 40 stotov na ha.
Poljedelci, ki se bodo odločili za proizvodnjo pšenice, bodo imeli na voljo tudi nekatere ugodnosti. Tako bo odkupna cena pšenice drugega razreda v primerjavi s koruzo v razmerju 1:1,3, pridelovalci bodo lahko za krmljenje živine zamenjali oddano pšenico za koruzo v količinskem razmerju 1:1 po vrednosti pa v razmerju 1:1,3 v korist pšenice. Pri oddaji 20 stotov pšenice s hektarja pa jim bo za semensko pšenico priznan regres.
Večja proizvodnja pšenice je le ena od nalog, ki smo sijih na področju kmetijstva zastavili v naši republiki. Če pa želimo do konca tega srednjeročnega obdobja doseči 85 odstotno samopreskrbo z ži-vežom. potem je gotovo pomembno, kako uspešno bomo uresničili ta cilj.
B. Z.
0b tednu otroka
Društvo prijateljev mladine v vsako KS
Z aktivnostmi za otroke se ubadajo številne ustanove, kot so šole in vrtci, vso pozornost pa posvečajo temu tudi društva prijateljev mladine. Vendar z doseženim na tem področju še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj je jasno, da še vedno nismo naredili tistega, kar bi morali za kar najuspešnejši razvoj naših najmlajših. Skrbi za otroke v preteklosti nismo posvečali dovolj pozornosti, v zadnjem času pa vse bolj ugotavljamo, da ni dovolj če nudimo otroku le hrano in obleko. Potrebuje namreč mnogo več. Za njegov uspešen razvoj mu je potrebna usmerjena igra, ki pa jim jo starši zaradi hitrega tempa življenja težko nudijo. Prav zaradi tega prihaja vse bolj v veljavo družbena skrb za različne aktivnosti, s katerimi naj bi kar najbolj popestrili prosti čas tako predšolskih kot šolskih otrok.
Prvi teden v mesecu oktobru je teden otroka in v tem času se obrnemo k otrokom še z nekoliko več pozornosti.
Osnovna naloga, ki si jo je ob letošnjem tednu otroka zadala občinska zveza društev mladine v
Vaša pisma
Avtobusna postaja brez voznega reda
Številni domači potniki, še bolj pa tujci, se skoraj že mesec dni jezijo, ker na avtobusni postaji ni voznega reda. Tak odnos celjskega Izletnika do svojih potnikov je skrajno malomaren in vreden vsega obsojanja, še zlasti, ker ima izletnik na našem področju monopol. Skozi Šoštanj vozi vsak dan od ranega jutra do poznega večera več deset avtobusov v različne smeri, lokalnih, kakor tudi medkrajevnih, zato je vozni red na avtobusni postaji nujno
potreben. Res nerazumljivo je. da se par številk ne da spremeniti ali na novo napisati v nekaj dr.eh in da je zato prostor, kjer naj bi visel vozni red. že skoraj mesec dni prazen. Tako so potniki prepuščeni negotovosti in čakanju. ki pa v hladnem vremenu na prostem ni prijetno. Dopoldne, ko je odprta Izletnikova poslovalnica, lahko dobiš informacijo, drugače pa je v popoldanskih in večernih urah. ko so potniki prepuščeni zgolj čakanju in
ugibanju, kdaj se bo pojavil ustrezni avtobus. Seveda bi v zvezi s tem morali obstajati predpisi, ki bi urejevali take nepravilnosti in pomanjkljivosti v današnjih časih, ko je čas še kako dragocen, posebno, če moraš nujno opraviti uradno ali drugo pot.
Upajmo, da bo med objavo tega zapisa nov vozni red vendar le že i/obešen v zadovoljstvo čakajočih potnikov
V. K.
vsaki krajevni skupnosti. Kot je povedala sekretarka občinske zveze Majda Pergovnik, so skupaj z občinsko konferenco SZDL ugotavljali kje bi bili pogoji za ustanovitev tega za otroke tako zelo pomembnega društva. Vse krajevne skupnosti teh pogojev namreč nimajo. Nekatere so premajhne, redko naseljene in močno razvlečene, tako da bi se otroci težko zbirali. Teh pa je tudi manjše število. Ugotovili so, da bi lahko ustanovili društva prijateljev mladine še v 12 krajevnih skupnostih, doslej pa jih že dokaj uspešno deluje 10. Posredovali so to željo krajevnim konferencam SZDL, katere morajo imenovati iniciativne odbore za ustanovitev teh društev po krajevnih skupnostih.
Predvidevajo, da bodo že v prihodnjih dneh dobili odgovore, nato pa bodo skušali tem iniciativnim odborom nuditi vso pomoč, tako da bi delo kar najhitreje in uspešno steklo. V prihodnjem mesecu bodo pripravili tudi seminar za vodstva društev prijateljev mladine, na katerega bodo povabili tudi že predsednike iniciativnih odborov. Dali jim bodo vsa navodila za pričetek dela. Seminar bodo v tem času pripravili tudi za vzgojiteljice in varuhinje vzgojno varstvenih zavodov. Upajo, da bodo znanje, ki ga bodo vzgojiteljice in varuhinje pridobile na tem seminarju, s pridom uporabljale pri svojem delu v vrtcih ter da ga bodo posredovale tudi staršem, tako da bi se tudi ti več kot doslej vključili v prizadevanja na tem področju. Pričeli bodo tudi s seminarjem kuhinje za dojenčke za vse bodoče matere.
./'[Ifif
Pripravili so že tudi sestanek, na katerem so se z vodstvi društev iz krajevnih skupnostih dogovorili, da bodo ta v tednu otroka in v celotnem mesecu oktobru poživila
svojo dejavnost. V tem času bodo po krajevnih skupnostih pripravili razna športna in druga srečanja, predvajali bodo risanke, diafilme z vzgojno vsebino, za najmlajše pa načrtujejo kostanjeve piknike in podobno.
V letošnjem mednarodnem tednu otroka pa se bodo posebej obrnili k vsem invalidnim otrokom. Evidentirali jih bodo po krajevnih skupnostih ter jih osebno povabili na prireditve, ki jih bodo pripravili v tem času.
Sekretarka občinske zveze prijateljev mladine Velenje Majda Pergovnik pa poudarja, da je potrebno v prihodnje vse aktivnosti razporediti preko celega ieta. Teh naj bi bilo v slehernem okolju kar največ. Res je, da je potrebno za to delo žrtvovati zelo veliko prostega časa, vendar pa je trud bogato poplačan, ko človek gleda razposajene otroke, ki se aktivnosti nad vse radi udeležujejo.
Mira Zakošek
Dragica Perdjun
Malo članov, toda aktivni
Pred komunisti so v sedanjem trenutku, ko na vsakem koraku bijemo bitko za stabilizacijo, brez dvoma velike in odgovorne naloge. Prav zato morajo biti vsa sedanja in bodoča prizadevanja komunistov v vseh delovnih sredinah usmerjena tudi v doseganje ugodnejših gospodarskih rezultatov. Reševanje vseh nalog pa terja od slehernega kar največjo mero aktivnosti.
Do teh spoznanj so prišli tudi v tozdu Konfekcija Šoštanj — modne konfekcije El-
kroj, Mozirje kjer je delo komunistov steklo organizirano in povezano, kar je razvidno iz njihovega dosedanjega uspešnega dela. Kot nam je povedala namestnica sekretarja OO ZK Dragica Perdun, so večino svoje aktivnosti posvetili prav nekaterim odprtim vprašanjem v njihovem tozdu, ki je bil približno pred letom dni v zelo neugodni poslovni situaciji. Danes je stanje povsem drugačno, saj so poslovni rezultati dobri. To pa ne pomeni, da je aktivnost komunistov, zaradi ugodnega poslovnega uspeha, upadlo. Delo z enakim elanom nadaljujejo, saj so v njihovi osnovni organizaciji, posebej v zadnjem času, bile najbolj vidne aktivnosti pri obravnavi polletnega poslovanja in problematike tozda, evidentiranju možnih kandidatov za nov sekretariat OO ZK, poimenovanju Velenje po tovarišu Titu, načrtovane novogradnje in drugem. Ob tem pa velja poudariti, da vse družbenopolitične organizacije tesno sodelujejo in nastopajo s skupnimi enotnimi stališči pred kolektivom, kakor tudi zunaj njega.
B. Mugerle
»NAŠ ČAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje p. o.. Velenje, cesta Františka Foita -10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I . jauarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«. kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Li-povšek (direktor in glavni urednik v Stalit I-Vovk (odgovorni urednik) Bogdan Mugerle(Jane/ Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek, in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063 ) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda j dinarjev, letna naročnina pa 3 dinarjev (za tujino 600 dinarjev, Žiro račun pri SDK. podružnic Velenje, številka 52800-603-38481 Grafična priprava, tisk in od prema: ČGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopiso in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za infoimacije izvršnega sveta Skupščine'SR Slovenije. številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
France Popit v občini Mozirje
Dovolj je bilo ugotavljanj - na vrsti so ukrepi
: nrptfnipog tednu ip hiln v- avtinnia IftinVi nanruHtu na	---------- 1	....
Konec prejšnjega tedna je bila v nazarskem delavskem domu seja občinske konference ZK Mozirje. Obenem je seja pomenila zaključek obiska delovne skupine centralnega komiteja ZKS in ji je prisostvoval tudi predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Člani konference in gostje so obravnavali porpčilo delovne skupine in oceno samoupravnih družbeno-eko-nomskih in političnih razmer ter uspešnost uresničevanja aktualnih nalog zveze komunistov v občini Mozirje.
Na seji so uvodoma poudarili, da so komunisti v mozirski občini po 5. seji centralnega komiteja ZKS dosegli spodbudne uspehe pri krepitvi samoupravnega odločanja na vseh ravneh in v vseh okoljih. Zelo se je okrepila tudi vloga občinske konference in njenih organov, saj konferenca sproti ocenjuje vsa pomembnejša družbeno-ekonomska in politična dogajanja v občini in usmerja aktivnost komunistov. Seveda seje niso namenili razpravi o uspehih, čeprav so razpravljalci poudarili, da veliko uspehov in požrtvovalnega dela posameznikov in organizacij vendarle ne bi smeli zanemariti.
Razprava je bila usmerjena k slabostim in pomanjkljivostim ter k ukrepom, s katerimi jih bodo odpravili. Posebno pozornost so namenili delovanju komunistov v okoljih, kjer živijo in delajo, prav tako pa njihovi aktivnosti v delegacijah, na področju krajevne samouprave, v sindikalnih organizacijah in organih samoupr-
avljanja. Kljub napredku na tem .področju so ugotovili, da znaten del članov zveze komunistov nima ustreznih zadolžitev in da del osnovnih organizacij ne kaže pripravljenosti za odločen spopad s slabostmi v svojih organizacijah. V občini so zato že pred časom podrobno opredelili naloge za krepitev delovanja šibkih osnovnih organizacij in postavili odločno ' zahtevo o učinkovitejšem delovanju posameznikov, saj je resnično zaskrbljujoč podatek, da kar četrtina članov nima nobenih zadolžitev.
Pomembno mesto v programski in delovni usmeritvi občinske konference seveda zavzemajo ključne naloge gospodarske stabilizacije. Pri tem so ocenili, da se je občinska skupščina s svojimi organi v zadnjem obdobju aktivneje vključila v prizadevanja za ustalitev gospodarstva, saj so njeni zbori prej to področje obravnavali zgolj informativno in načelno, breme naporov pa je nosil izvršni svet. Za boljše delo občinske skupščine pa bo seveda nujno potrebno tudi boljše delo delegacij in delegatov. Ustalit-venim prizadevanjim so v občini Mozirje namenili pravo pozornost. Izoblikovali so enoten program vseh družbenopolitičnih dejavnikov in dosegli visoko stopnjo povezanosti z organizacijami združenega dela.
Tudi dejavnost komunistov v združenem delu je v zadnjem letu bistveno porastla. Kljub temu velja poudariti, da komunisti v
posameznih okoljih niso dovolj samostojni in preveč čakajo na usmeritve in naloge občinske konference in njenega komiteja. Večina osnovnih organizacij pa vendarle tekoče obravnava razmere in usmerja aktivnosti komuni-I stov. To potrjujejo tudi delovni uspehi v posameznih temeljnih organizacijah. Gospodarska rast in vsi kazalci uspešnosti gospodarjenja v zadnjem -obdobju so nad regijskim in republiškim povprečjem, manjši pa je delež, družbenega proizvoda, namenjen investicijam. Ob tem je jasno, da so močno povečali produktivnost, čeprav so možnosti za nadaljnji dvig še obilne in jih bodo morali izkoristiti.
Večje težave pa so na področju naložb. Res je, da so jih zadržali v normalnih okvirih, res pa je tudi, da se še vedno srečujejo z nerazumevanjem in nepripravljenostjo za hitrejše uveljavljanje kakovostnih premikov na tem področju. Se vedno ' ni prave pripravljenosti za učinkovitejše združevanje dela in sredstev, naložbe so premalo izvozno usmerjene, velika slabost pa so dolgotrajne gradnje. Zaradi teh in drugih slabosti, tudi na področju načrtovanja, so sprejeli vrsto obvezujočih sklepov, ki pa jih ponekod doslej tudi še niso uresničili, ali vsaj pričeli uresničevati. V bodočih načrtih so seveda v ospredju naloge na področju proizvodnje hrane in skupni razvojni program predelave lesa. Prav pri nosilcih predelave lesa pa
je največ odporov in nepripravljenosti za skupno razvojno načrtovanje. Odnos do bodočih naložb bo torej treba korenito spremeniti. Vse, kar so doslej namreč dosegli, je zgolj pristajanje na sprejete sklepe, ne pa zavestno dojemanje spreminjanja razmer na tem področju.
Nadvse pomembne naloge opravljajo komunisti tudi pri pospeševanju izvoza, ki se v zadnjem obdobju spodbudno povečuje. Do konca letošnjega avgusta je bil za 41 odstotkov večji kot v enakem lanskem letu, vendar v skupnem prihodku predstavlja še vedno samo 5 odstotkov. Pomembnejše izvozniki so v občini le Gorenje —Glin Nazarje, Gorenje — Mali gospodinjski aparati in Modna konfekcija Elkroj, ki pa imajo še veliko večje možnosti, kar predvsem velja za lesno industrijo in konfekcijo.
Na seji konference so podrobno spregovorili tudi o nagrajevanju po delu, o kmetijstvu in nalogam, ki jih čakajo v vse večjih naporih za večji pridelek hrane, pa o gozdarstvu in predelavi lesa, kjer se razmere vse bolj zaostrujejo. Občinska konferenca je vsem tem področjem že doslej namenila veliko pozornosti in je sprejela vrsto sklepov in stališč, ki pa se vse prepočasi uresničujejo. Sekretar komiteja občinske konference Jože Rakun je v svojem poročilu opredelil naloge tudi na drugih področjih in na koncu poudaril, da so
na konferenci zavestno razvijali in krepili odgovornost za uresničevanje sprejete politike, ob tem pa premalo ukrepali v primerih odstopanj, kar so nekateri doslej izkoriščali. Poslej temu ne bo več tako, saj so se na komiteju odločili, da bodo kršitelji dogovor ustrezno kaznovani.
Poročilo sekretarja komiteja so v razpravi tehtno dopolnili. Najprej so poudarili, da slabosti pri delu in neučinkovitost zveze komunistov v posameznih primerih vsekakor zmanjšuje njen ugled in zavira zanimanje mladih za vključevanje v njene vrste. Slabosti pa seveda so. Komunisti se v svojih delovnih okoljih ne trudijo dovolj, da bi povečevali dohodke na podlagi boljšega in učinkovitejšega dela ter vse premalo nasprotujejo kratkoročnim rešitvam, ne utrjujejo dohodkovnih povezav. Skorajda nerazumljivo je tudi, da so spoznanja o nujnosti večjega izvoza ostala le na papirju, razen redkih izjem seveda. V razpravi so opozorili tudi tudi na prešibko ukrepanje ob pojavih neupravičenega bogatenja posameznikov, bodisi na ra£un utaje davkov, bodisi na račun nedovoljene sečnje in prodaje lesa, ali zaradi drugih razlogov. Razpravljalci so podrobno razčlenili vse pereče probleme v občini, od kmetijstva, proizvodnje ivernih plošč, do gozdarstva, skupnega razvojnega programa nosilcev lesne industrije, nagrajevanja po delu in drugih nedorečenosti.
Besedo je na koncu povzel ie predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit. Poudaril je, da so vtisi o delu komunistov Gornje Savinjske doline dobri, pričakuje pa, da bodo v najkrajšem možnem času pripravili ie temeljito oceno delovanja komunistov v krajevnih skupnostih, delavskih svetih, delegacijah in drugih sestavinah družbeno-političnega sistema. Dejal je, da ie vedno ni prodrlo spoznanje, da je zveza komunistov neučinkovita brez sodelovanja vseh teh dejavnikov in brez vseh, ki so za samoupravljanje, ne glede na svoj nazor. Prav zato morajo o poročilu delovne skupine in o poročilu o razmerah v občini razpravljati vsi, ne le osnovne organizacije zveze komunistov. Predsednik centralnega komiteja je poudaril tudi, da je treba korenito odpraviti dosedanjo miselnost, čei — nekako bo že šlo. Nujno moramo pričeti razmišljati in ukrepati o novih pogojih in že v njih. Stari so zagotovo že minili. Izvozna prizadevanja niso muha enodnevnka, so naša nujnost in potreba. Z zadolževanjem smo opravili, prav tako pa je odgovornost končno postala neizogibna. Nujno je treba razrešiti nedorečenosti, ki se v Gornji Savinjski dplini pojavljajo v lesni industriji in gozdarstvu, rešiti problem ostarelih kmetov, cene lesa in davčno politiko, pa ie kaj. Izrecno je poudaril, da je konec dolgoletnih -razprav in ugotavljanj, da so na vrsti ukrepi, saj je zanje dovolj možnosti.
J. P.
Seja občinske konference ZK Velenje
Kazalci gospodarjenja se sicer izboljšujejo, vendar pa z doseženim ne moremo biti zadovoljni. To je bila ena izmed poglavitnih ugotovitev članov občinske konference zveze komunistov Velenje na zadnji seji, na kateri so glavno pozornost namenili obravnavi doseženih rezultatov v dosedanjih mesecih letos, še posebej v prvem polletju ter o izgledih do konca leta.
Na področju pridobivanja prihodka se predvsem kažejo težave v zvezi z uresničevanjem planskih nalog. V prvem polletju so celotni prihodek kot porabljena sredstva porastla z enako stopnjo (indeks 133), kar vpliva na to, da še vedno ne dosegamo zadovoljivih uspehov na področju ekonomičnosti gospodarjenja. Ustvarjeni celotni prihodek je bil za približno 6,5 odstotka nižji od načrtovanega — razen v energetskem delu Rudarsko elektroenergetskega kombinata, kjer so načrto-
Zaostriti odgovornost za neizpolnjevanje nalog
vani fizični obseg proizvodnje celo presegli, je v večini drugih ozdov, to še zlasti velja za TGO Gorenje, še vedno prisotno vprašanje nedoseganja količinskega obsega proizvodnje. Na to predvsem vplivajo hitro naraščanje porabljenih sredstev in težave v zvezi z oskrbo z reprodukcijskimi materiali. Hitro naraščanje porabljenih sredstev, pa razkorak v ceni reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov, ter težave v zvezi z oskrbo s surovinami so seveda pogojevali nižji dohodek kot so načrtovali v ozd>h. Dosežen je bil le s 84 odstotki. Vendar so na seji poudarili, da vzroke za nedoseganja načrtovanega dohodka ne smemo iskati izključno zunaj tovarniških plotov in da v ozdih še vedno niso storili dovolj ali vsega za izkoriščanje notranjih rezerv. Ob tem so člani občinske konference menili, da so zaostreni pogoji gospodarjenja, ki jih narekuje politika eko-
nomske stabilizacije, v veliki večini naših organizacij združenega dela pogojevali spremembe odnosov znotraj združenega dela, saj je med drugim opazen konkretnejši pristop k razreševanju vprašanj nagrajevanja po rezultatih dela kot enega izmed pogojev za učinkovitejšo mobilizacijo vseh delovnih ljudi. Pomembni uspehi so bili prav tako doseženi pri omejevanju zaposlovanja, spreminjanju razmerja med neposrednim proizvodnim in režijskim delom idr. Komunisti so sicer poudarili, da vseh nalog in obveznosti ni mogoče uresničiti čez noč, toda poleg spremenjenega odnosa do dela bo treba vzporedno še bolj kot doslej zaostriti tudi odgovornost do doseganja gospodarskih rezultatov poslovanja in za družbenopolitične razmere v posameznih delovnih okoljih. Zatoje zlasti pomembna naloga komunistov, da skozi aktivnost v osnovnih organi-
Srečanje na delovnem mestu
Miran Kumar
Miran Kumar iz šoštanjskih Termoelektrarn, tozda Vzdrževanje, se je letos prvič udeležil petega republiškega delovnega tekmovanja kovinarjev v Mariboru, kjer je s TIG postopkom osvojil dnigo mesto. Glede na izvrstno uvrstitev bo Miran Kumar sodeloval na zveznem tekmovanju, ki bo 9. oktobra v Titogra-du. Naj mu že ob tej priliki zaže-limo kar največ uspeha in dobro uvrstitev. Miran Kumar, doma iz Vele-
I I
_ uvrstitev.
Miran Kun
nja, se je po osnovni šoli šel učit za poklic strojnega ključavničarja. Po končanem šolanju se je leta 1975 zaposlil v šoštanjskih Termoelektrarnah, kjer je še danes. Po dveh letih ključavničarskega dela so ga sodelavci in prijatelji navdušili za tečaj elektroobločno varjenje. Po prvem opravljenem tečaju v Ljubljani je sledil še drugi, in sicer za TIG postopek.
Na vprašanje kako je s sedanjim delom zadovoljen, je Miran Kumar dejal: ,,Z delom sem zelo zadovoljen, čeprav še malo ni lahko, kot bi na prvi pogled kdo mislil. Vzdrževanje celotnega sistema termoelektrarn je dokaj odgovorna naloga. Smo v nenehni pripravljenosti in ko nas pokličejo na kraj okvare moramo najhitreje odhiteti tjakaj in napako v najkrajšem času odkriti in jo odpraviti. Včasih nam to povsem ne uspe, ker tudi pri našem delu primanjkuje potrebnih rezervnih delov. Kadar pa gre za okvaro v popoldanskem času ali celo ponoči, nas pokličejo kar domov. Da
bi teh nevšečnosti bilo kar najmanj, imamo odslej organizirano dežurstvo vzdrževalcev z namenom, da okvare čimpreje odpravimo."
Z Miranom smo se pogovarjali še o osebnih dohodkih, o katerih je menil naslednje: ,,Odkrito povedano z osebnim dohodkom nisem zadovoljen in menim, da delo, ki ga opravljamo vzdrževalci, ni pravilno in dovolj ovrednoteno. -Temu je tudi vzrok, da je vse težje dobiti delavce, ki bi bili pripravljeni delati na vzdrževanju. Bilo bi prav, da bi o tem vprašanju čimpreje razmislili in ga ne odlagali v nedogled, še malo pa nisem kdaj pomislil, da bi zaradi tega zapustil tozd, saj sem prepričan, da se bo tudi to uredilo v zadovoljstvo nas vseh.
Ob koncu razgovora je naš so-. govornik izrazil željo po Še nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju. Menil je, da nikoli ni zadovoljen z doseženim, temveč želi pridobljeno znanje nenehno do-polnjevati.	B Mugerle
n i i
I
v
I I
I
I
zacijah spodbujajo nadaljnja iskanja notranjih rezerv in da v ta prizadevanja pritegnejo čim širši korg delavcev v vseh organizacijskih oblikah združenega dela in da s konkretnimi ukrepi ustvarjajo pogoje za hitrejše spreminjanje odnosa do dela na slehernem delovnem mestu. V večji meri kot doslej pa bo treba sprejemati tudi sankcije za neizpolnjevanje samoupravno dogovorjenih nalog.
Ko so govorili o vključevanju naših delovnih organizacij v mednarodno delitev dela. so menili, da smo lahko — gledano v celoti — s tem zadovoljni, manj pa s strukturo izvoza, saj kar 94,5 odstotka celotne vrednosti izvoza odpade na TGO Gorenje. Zato so člani občinske konference poudarili. da bodo morali v vseh organizacijah združenega dela, kjer imajo objektivne pogoje za hitrejše usmerjanje v izvoz, k tej nalogi pristopiti še odgovorneje in doseči ugodnejša razmerja med izvozom in uvozom.
Tudi v letošnjem prvem polletju smo se v Šaleški dolini srečevali z izgubami. Največji delež izgub je nastal zaradi neusklajenega gibanja cen reprodukcijskega materiala v primerjavi s cenami končnih izdelkov. Izgube so bile sicer manjše kot v enakem obdobju. lani, skoraj v celoti pa so bile dosežene v osmih tozdih TGO Gorenje. Seveda so povsod jpre-jeli ustrezne ukrepe oziroma sanacijske programe za njihovo zmanjšanje do konca leta.
Člani občinske konference zveze komunistov so na seji znova opozorili, da ne smemo pozabljati, da morajo brerhe stabilizacije nositi vsi deli naše družbe. Rezultati prvega polletja pa kažejo, da se skupna in splošna poraba ne gibljeta v skladu s tem. Zato bo treba v občini na podlagi celovite analize porasta sredstev za posamezne interesne skupnosti, proračune od občine, do zveze, in ostalih obremenitev iz dohodka, sprejeti ustrezne ukrepe, kajti poleg nadaljnjih naporov za povečanje dohodka je to eden od osnOvnih pogojev, da bomo zagotovili nadaljnjo krepitev združenega dela. Takšno, ki bo sposobna nadalnje naloge pri uresničevanju ekonomske stabilizacije izvajati bolj kot doslej na kvalitetnejših osnovah, ne pa v prvi vrsti na zadrževanju osebnih dohodkov in zmanjševanju družbenega standarda. . g y
Volilne konference
V vodstvih resnično predani in delovni aktivisti
V občini Velenje morajo biti končane volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov do 25. novembra. Dogovor o tem so sprejeli na zadnji seji občinske konference ZK Velenje.
Pri tem so opozorili, da morajo v vsakem okolju predvsem z dobrimi kadrovskimi rešitvami in poglobljeno idejno-politično oceno razmer zagotoviti še večjo samostojnost in učinkovitost osnovnih organizacij, vpetost v razreševanje vprašanj njihovega okolja ter večjo aktivnost komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah vse v cilju, da zagotovimo še učinkovitejše delo ZK med delovnimi ljudmi in občani. Skratka, volilne konference morajo kritično presoditi idejnopolitično 'in akcijske naravnanost vsake osnovne organizacije. Zato bodo morali na sestankih osnovnih organizacij komunisti spregovoriti o tem, v kolikšni meri je osnovna organizacija usposobljena za politično ocenjevanje in obvladovanje razmer v svojem okolju, za politično mobilizacijo delovnih ljudi in občanov in za delovanje , komunistov na področju utrjevanja socialističnega sistema samoupravljanja in uresničevanja politike gospodarske stabiliza^ cije.
Na četrtkovi seji občinske konference so tudi poudarili, da volilne seje ne morejo in ne smejo biti samo dogodek, namenjen samo v zvezi komunistov, ampak morajo komunisti predvsem s poglobljeno razpravo vplivati na to, da bodo že zastavljene naloge še hitreje stekle, enako tudi izgradnja in razvoj družbenoekonomskega in samoupravnega sistema v
tesni povezavi z nalogami stabilizacijske politike. Temeljito kadrovanje pa mora zagotoviti, da bodo v vodstvih osnovnih organizacij resnično predani in delovni aktivisti, komunisti, ki tudi dobro razumejo vlogo zveze komunistov znotraj političnega sistema in med množicami.
Kot so ugotovili na konferenci, so osnovne organizacije evidentirale kadre po načelih, v katerih je bilo posebej poudarjeno, da morajo biti kadrovani na mesta sekretarjev najbolj predani in najboljši komunisti v osnovnih organizacijah. V zaključni fazi evidentiranja je predlaganih približno 60 odstotkov novih sekretarjev, približno 40 odstotkov sedanjih sekretarjev pa bo to funkcijo opravljalo še eno mandatno obdobje.
Občinska konferenca je na zadnji seji zadolžila svoje člane in člane širšega političnega aktiva, da bodo sodelovali v pripravah in se kasneje tudi udeležili volilnih konferenc. Obenem ppteka-jo ta teden tudi seminarji za sekretarje. V eni skupini bodo obravnavali vsa aktualna vprašanja s sekretarji sozda REK, v drugi Gorenja, tretji s sekretarji vzgojnoizobraževalnih ustanov in nekaterih manjših delovnih organizacij, posebej pa bo seminar tudi za sekretarje osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih. S tem želijo osnovnim organizacijam pomagati v pripravah na volilne konference ter obenem skupaj z njimi opredeliti najpomembnejše naloge v posameznih organizacijah združenega dela, katerim bodo morale nameniti volilne konference glavno pozornost.
S. V.
Vekos Velenje
Še veliko nerešenih vprašanj
Zaradi nenehnih potreb po združeni komunalni in stanovanjski oskrbi v občini Velenje je bila ustanovljena delovna organizacija VEKOS, katere kolektiv si je v letošnjem letu začrtal obsežen program dejavnosti. Delovna organizacija je organiziralna tako, da ima tri tozde toplotne, komunalne in stanovanjske oskrbe. Nemalo je problemov, ki se pojavljajo v posameznih tozdih. Zal pa rešitve le-teh niso odvisne le od njih samih.
Tokrat namenjamo nekaj več prostora le enemu od tozdov, in sicer tozdu Dom — stanjovanjska oskrba, v katerem je trenutno zaposlenih 55 delavcev. Njihova dejavnost je organizirana tako, da imajo delo razdeljeno po sektorjih, kar pomeni, da en sektor pokriva približno 1000 stanovanj. Ugotavljajo pa, da je to mnogo preveč, saj sta učinkovitost in kvaliteta oskrbe vprašljivi, zato pri Domu razmišljajo o povečanju Števila. V Velenju je sedaj preko 5600 družbenih stanovanj, kar znaša skupaj 300.000 kv. m stanovanjske povrSine. To zajetno število stanovanj je potrebno urejati in vzdrževati, kar pa za tako maloštevilčni kolektiv, kot je Dom, ni lahka naloga. Velja tudi poudariti, da so v občini Velenje stanarine, kljub zadnjemu povišanju, najnižje v primerjavi z ostalimi-ob&nami v republiki. V Domu prav tako poudarjajo, da je Se veliko odprtih vprašanj, ki jih bodo morali čimpreje rešiti, obenem pa se zavedajo, da to Se zdaleč ne bo lahko. Na primer: Ze nekaj let nazaj je v Velenju praksa, da se nekateri objekti predajo v opravljanje, čeprav le-ti niso tehnično brezhibni. Takoj po vselitvi se pokaže vrsta pomanjkljivosti, za katere noče slišati ne investitor, Se manj pa izvajalec. Stanovalci pa kar je razumljivo, odklanjajo plačevanje stanarine. Zato v Domu menijo, da bi bila ena izmed možnih rešitev tudi ta, da bi ob prilikah, ko se objekt predaja svojemu namenu, imenovali posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov hiSnega sveta, ki bi pred vselitvijo
Urejenost okolice vse prevečkrat zanemarjamo.
opravili tehnični pregled ter popisali vse pomanjkljivosti in napake in se nadalje domenili z izvajalci o roku odprave napak. Zelo spodbuden je tudi predlog, da bi na vseh novih objektih opravili po dveh letih ponovne tehnične preglede.
Nadalje je še vedno odprto vprašanje ureditve okolice, oziroma zelenic in poti, na katere ob vselitvah kar pozabimo. Stanovalci se .vselijo v stanovanja, okolica pa ostane največkrat neurejena, kot je bila v času gradnje. Vse poznejSe negodovanje stanovalcev pa nič ne pomaga, čeprav bi praviloma moral objekt biti prevzet skupaj z okolico in vsemi priključki. Enake težave so tudi z zaklonišči. Večina teh je nedokončanih in neuporabnih.
Težav, s katerimi se srečujejo v Domu v času nove organiziranosti, je še več, vendar velja prepričanje, da jim bodo kos. Razumljivo, da računajo na Širšo družbeno pomoč, predvsem pa na uspešno sodelovanje s hišnimi sveti, katerih delo in naloge so tesno povezane. Nekateri hišni sveti so sicer s svo-
jim dosedanjim delom že dokazali opravičenost svojega obstoja. Zal pa je tudi nekaj takih, ki je njihovo delo ostalo nemo.
Predno zaključimo zapis o tozdu stanovanjska oskrba, naj Se dodamo, da v tem kolektivu načrtujejo povečati lastne zmogljivosti montažno tehnične enote, ter enote za zaključna in vzdrževalna dela, ki bodo sposobne v normalnih pogojih opraviti vsa dela sama.
In Se eno novost načrtujejo pri Domu, in sicer skupno prijavno službo, kateri bo stanovalec lahko sporočil sleherno napako in pomanjkljivost, ki jo je odkril v stanovanju, nakar bo prijavna služba poziv posredovala ustrezni enoti za vzdrževanje. S tako načrtovano politiko stanovanjske oskrbe, se bo gotovo zmanjšalo sedanje nezadovoljstvo stanovalcev, delavci oskrbe pa si bodo zagotovili večje zaupanje s strani uporabnikov stanovanj, kar je tudi eden izmed pogojev za nadaljnje uspešno delo tega 55-članskega kolektiva.
B. Mugerle
ELKROJ - KONFEKCIJA ŠOŠTANJ
Z doseženim več kot zadovoljni
Tozd Konfekcija Šoštanj Modne konfekcije Elkroj Mozirje dosega iz meseca v mesec vse boljše poslovne rezultate. Zelo uspešni so bili tudi v prvem letošnjem polletju, ko so dosegli večji dohodek od načrtovanega. Zaradi vseh doseženih rezultatov je tudi zadovoljstvo med delavci izredno, še posebej sedaj, ko so osebni dohodki neprimerno višji, kot so bili v preteklosti. Da pa bi proizvodne zmogljivosti lahko še povečevali, so se v tem tozdu odločili za novogradnjo pro-izvodnjih in prodajnih prostorov, ki so za načrtovano proizvodnjo tega kolektiva neobhodno potrebni.
Sicer pa nam je letošnje gospodarjenje takole ocenil direktor tozda Martin Pre-skar. »Temeljna organizacija Konfekcija Šoštanj je kljub zahtevnim statusnim in proizvodnim spremembam za-
ključila letošnje poslovno polletje dokaj zadovoljivo.
Na kratko nekaj podatkov: prihodek smo, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečali za 43 odstotkov, dohodek za 99 odstotkov, čisti dohodek pa 32 odstotkov. Skratka, za sklade smo namenili 2,81 milijonov din. Z doseženimi rezultati proizvodnje, katero smo načrtovali ob začetku leta z novim proizvodnim programom, smo po kvaliteti in kvantiteti nadvse zadovoljni. To pa je vsekakor levji delež celotnega kolektiva, ki sije vsestransko prizadeval čimpreje se izkopati iz težav.
V letu 1981 načrtujemo izdelati 175 tisoč fantovskih, dekliških in otroških hlač. Upamo in'želimo, da zastavljen cilj do konca poslovnega leta tudi realiziramo, čeprav to ne bo lahko doseči na obstoječi, že iztrošeni strojni opremi. Mnogo težav pa nam povzročajo tudi predpisi, ki nam omejujejo uvoz opreme in rezervnih delov. Kljub vsemu pa si močno prizadevamo, da bi v teh zasilnih delovnih in tehnoloških pogojih zastavljen program kar
Sedanji utesnjeni proizvodni prostori konfekcije Šoštanj
najbolj kakovostno in kvalitetno uresničili. .
Širši javnosti je bilo že v lanskem letu znano, da seje naš tozd odločil izstopiti iz celjskega tozda in na novo vključiti v delovno organizacijo Elkroj Mozirje. Zatorej se je našel kolektiv pred veliko in odgovorno nalogo, saj je moral najprej urediti vse statusne, spremembe, pozneje pa sprejeti tudi obveznosti in pravice nove delovne organizacije. Pravkar smo v zaključni fazi reorganizacije delovne organizacije Elkroj, in sicer bomo organizirani tako, da bo en tozd Elkroja v Mozirju, drug pa v Šoštanju, ki je formalno, pravno in statusno že registriran. Poleg tega pa bomo imeli tudi delovno skupnost skupnih služb.
Že ob vključitvi v novo delovno organizacijo smo si zastavili zahteven razvojni program ter sprejeli temeljne plane za obdobje 1981—85 s ciljem, da saniramo obstoječe stanje, in sicer, da si pridobimo nove proizvodne prostore z urejenimi delovnimi in tehnološkimi pogoji. Vsekakor ta naloga ni lahka, saj v današnjem času novogradnja ni enostavna kot bi kdo sodil. Na podlagi sprejetih programov smo v letošnjem že letu pristopili k pripravi vse potrebne dokumentacije. V letu 1982 pa načrtujemo da bi investicijo tudi realizirali, in sicer tako. da bi bila pri omenjeni investiciji upoštevana sodobna prodajalna s celotnim programom delovne organizacije Elkroj ter proizvodnimi prostori Konfekcije Šoštanj. Lokacija za novogradnjo je že znana, pravkar pa tečejo razgovori s projektanti, v kratkem pa bo pripravljena tudi ponudba, na kar bo izbran najprimernejši ponudnik.
Na kraju velja še poudariti, da so pred 115-članskim kolektivom zastavljene odgovorne in ne lahke naloge, vendar pa smo prepričani da jim bo kolektiv zanesljivo kos. saj je že z dosedanjimi prizadevanji to večkrat dokazal.«
Bogdan Mugerle
Skupnost socialnega skrbstva
Sprememba finančnega načrta
Na ponovno sejo skupščine so se v sredo seSli delegati skupnosti socialnega skrbstva. Med drugim so na seji potrdili poročilo o prihodkih in odhodkih občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje v prvem polletju letošnjega leta in spremembo finančnega načrta te skupnosti za letošnje leto. Finančni načrt, ki ga je ta skupnost potrdila na seji aprila letos, je bil izdelan na osnovi plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje za letošnje leto in srednjeročnega plana te skupnosti. Takrat so se tudi dogovorili, da se v združenem delu sproži postopek o namenski porabi presežnih sredstev. Nato je občinska skupščina sprejela odlok o namenski porabi presežnih sredstev iz lanskega leta. Po tem odloku je dobila občinska skupnost socialnega skrbstva 4.632,000 dinarjev. Od tega naj bi porabila 547 tisoč dinarjev za valorizacijo družbeno denarnih pomoči, ostala sredstva pa za nabavo opreme za prizidek k Domu za varstvo odraslih. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije je aprila letos posredovala tudi dokončen izračun sredstev, ki jih mora ta skupnost posredovati za solidarnost. Višina teh sredstev je za 241
tisoč dinarjev nižja kot so načrtovali.. Zaradi tega so delegati na zadnji skupščini namenili ta sredstva za oskrbnine v posebnih in splošnih socialnih zavodih za odrasle, saj je jasno, da se bodo te zaradi velikega porasta življenjskih stroškov še v letošnjem letu povišale.
Delegati skupnosti socialnega skrbstva so na seji obravnavali tudi predlog nove cene oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih. To ceno so v letošnjem letu že povišali za 18 odstotkov, sedaj pa so jo še za sedem izključno na račun povišanja stroškov prehrane. Tako znaša od prvega septembra dalje oskrbni dan v dvo ali več posteljnih sobah 166,90 dinarjev, za vse dodatne usluge pa je potrebno prispevati še dodatna sredstva. Na seji so prav tako povišali rejnine, in sicer tisti del, ki se nanaša na nadomestilo za materialne stroške za 36 odstotkov. Poleg tega so delegati na zadnji seji skupščine razpravljali še o nekaterih tekočih zadevah. veliko pozornosti pa so namenili tudi neuspešnemu delegatskemu delu. Ta seja skupSčine je bila namreč sklicana ponovno, ker prejšnja seja ni bila sklepčna. Delegati so na seji ugotavljali, da
prihajajo na sestanke vedno isti ljudje, prav tako pa so opozorili tudi na to, da so pri delu še posebej slabo aktivne delegacije večji!, delovnih organizacij. Delegat Termoelektrarn Šoštanj pa je opozoril tudi na to, da se vodilni delavci premalo vključujejo v delo samoupravnih interesnih skupnosti in sami v delegacijah sploh niso pripravljeni sodelovati. Prav gotovo bo potrebno izpostaviti tudi osebno odgovornost, so menili delegati in pa tudi odgovornost sindikalnih organizacij, ki bi prav tako morale več narediti zato, da bi delegatski sistem v vseh okoljih bolje zaživel, še več pozornosti bo potrebno v prihodnje posvetiti tudi pripravi gradiva za seje skupščin. To naj bi bilo pripravljeno v takšni obliki, da bi ga sleherni delegat razumel in seveda primerno skrajšano.
Pomembne naloge nas čakajo v prihodnjem obdobju, ko se pripravljamo na nove volitve. Kandidirati bomo morali takSne občane, ki si želijo, da bi naše delo na delegatskem področju uspešneje zaživelo in ki so pripravljeni za to žrtvovati tudi svoj prosti čas.
Mira Zakošek
Premalo rejnikov
Poleg številnih drugih nalog, posveča strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva Velenje vso pozornost tudi rejništvu. To je oblika varstva in vzgoje otrok pri osebah, ki niso njihovi starši in jim omogočajo zdravo rast, razvoj, izobraževanje in skladen razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo.
Otroke oddajo v rejo v primerih, kadar ti nimajo staršev oziroma kadar v družini ni pogojev za njihov vsestranski razvoj. Te neustrezne pogoje ugotavlja služba skupnosti socialnega skrbstva, ki jih predno otroka dodeli v rejo, skuša odpraviti. Vendar pa je potrebno povedati, da uspejo v le redkih primerih.
Iz naše občine imamo v reji 22 otrok. Od tega sta dva otroka na usposabljanju v izobraževalnem zavodu za slušno in govorno prizadete v Ljubljani, 9 jih je v rejah pri družinah v naši občini, 11 pa v drugih občinah. V občini Velenje je namreč izredno težko pridobiti družino, ki bi bila pripravljena sprejeti otroka v rejo. To je še posebej problematično v mestih.
Rejništvo je od leta 1975 poklic, vendar pa v naši občini niso uspeli nikogar pridobiti za to. Poklic rejnika si pridobi vsakdo,ki ima v reji
vsaj tri otroke, oziroma manjše število otrok, če so ti telesno ali duševno prizadeti.
Na ravni republike je sprejet samoupravni sporazum o rejništvu oziroma o plačevanju rejnin. Po tem aktu sestavlja rejnino nadomestilo za porabljen material za otroka in plačilo za opravljanje rejništva. Žal pa je potrebno povedati, da povprečne rejnine ne dosegajo niti minimalnih življenjskih stroškov posameznih kategorij rejencev in ta razkorak se iz leta v leto celo veča, saj rejnin nikoli niso uspeli povišati v skladu s porastom življenjskih stroškov. To prav gotovo negativno vpliva na izvajanje rejništva in zanimanje za to tako še upada. To nepravilnost bo potrebno kar najhitreje odpraviti.
Rejništvo ni dokončna oblika nege in oskrbe otrok. Stalno si skupnost socialnega skrbstva, ki spremlja vsakega otroka, kije v reji, prizadeva, da bi se kar najhitreje odpravili vzroki zaradi katerih je moral otrok v rejo. Žal pa ta prizadevanja zelo redko rodijo sadove, saj so družine, iz katerih so otroci oddani v rejo, obremenjene z zelo različnimi in težkimi problemi in pogosto ne pokažejo nobenega razumeva-
nja, da bi jih odpravili. Skupnost sama pa v primerih, če ni pripravljenosti teh družin, ne more uspeti.
Celoten znesek rejnine nakazuje rejnikom skupnost socialnega skrbstva, ta pa sklene s starši dogovor o višini njihovega prispevka, ki ga določijo glede na višino njihovega mesečnega dohodka.
Vsak otrok, ki se rodi, naj bi bil zaželjen. O tem veliko govorimo, žal pa ob tem tudi vemo. da še dolgo ne bo tako. Zato pa je potrebno storiti vse. da tudi tistim otrokom, ki živijo v okoljih, kjer je njihov razvoj moten, zagotovimo takšne pogoje, da se bodo lahko razvili v dobre državljane. Zato pa potrebuje skupnost socialnega skrbstva ljudi, ki so jim pri tem pripravljeni pomagati, ljudi, ki so v svojo družino pripravljeni sprejeti otroka, ki je potreben ljubezni in
skrbi.
Mira Zakošek
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA VELENJE VABI
na KRVODAJALSKO AKCIJO, ki bo 5., 6. in 7. oktobra v prostorih Delavske univerze. Odvzem krvi bo od 7. do 13. ure.
DPM Skale
Razgibali življenje najmlajših
Tako kot v številnih drugih krajevnih skupnostih v naši občini, so lansko leto tudi v Skalah ustanovili društvo prijateljev mladine in na ta način skušali kar najbolj razgibati življenje najmlajših. Kot je povedala predsednica tega društva Pavla Lipnik, so imeli ob ustanovitvi številne težave. Predvsem je bilo potrebno zbrati dovolj krajanov, ki bi bili pripravljeni delati v tem društvu.
Znano je namreč, da se za takšno delo porabi zelo veliko prostega časa. No, začetne težave so dokaj uspešno premagali in pripravili že vrsto akcij, v katere jim je uspelo pritegniti kar lepo število otrok Hrastovca in škal, katerih območje' zajemajo. Otroci se njihovih akcij izredno radi udeležujejo, to pa je tudi dovolj velika nagrada za njihov trud, poudarja predsednica društva.
Letos so v kraju že drugič
PAVLA LIPNIK
zapored organizirali počitniško dejavnost za otroke. Lansko leto jim je uspelo pritegniti v to dejavnost skupino 17. otrok, letos pa so imeli že kar dve takšni skupini. Dejavnost sta vodila vzgojiteljici
animatorici, dijakinji pedagoške gimnazije, ki so ju v ta namen poslali na seminar, kjer sta pridobili znanje za delo z otroki.
Trenutno se društvo prijateljev mladine v Skalah pripravlja na teden otroka, ko bodo v kraju pripravili vrsto zanimivih prireditev za najmlajše. Na programu bodo risanke, morda še kakšna druga prireditev, upajo pa da jim bo uspelo organizirati tudi kakšen krajši izlet. Lansko leto so načrtovali v tem času kostanjev piknik na Ljubeli, ki pa je žal zaradi slabega vremena odpadel. Kasneje se bodo aktivno vključili v priprave otrok na novoletno praznovanje, pripravili pa bodo še več drugih aktivnosti.
Kot je povedala Pavla Lipnik bodo zelo veseli, če se bo v kraju našel še kdo, ki iim bo pripravljen pri delu pomagati.
M. Z.
Foto kronika - foto kronika - foto kronika
Šolarji svoj prosti £as izkoristijo za različne dejavnosti, v katerih zadovoljujejo svoja nagnjenja, razvijalo lastno osebnost in se dodatno usposabljajo za vsakdanje življenje. Ena izmed oblik izven-šolske dejavnosti je tudi taborništ-vo. Le to ima v občini Velenje že kar bogato tradicijo, doseženi pa so bili tudi zadovoljivi uspehi, ki so taborniške odrede iz naše občine uveljavili tako v naši republiki kot tudi izven njenih meja.
V taborniškem odredu Jezerski zmaj je trenutno okoli 500 tabornikov iz Velenja. V letošnjem letu so Si taborniki tega odreda zastavili obsežen plan dela, ki so ga doslej tudi dokaj uspešno uresničili. Najpomembnejša naloga, ki je zahtevala veliko priprav, predvsem pa skrbno pripravljenih in uresničenih del, so bila taborjenja v Ribnem in Savudriji. V Ribnem je taborilo 369 taborni-
kov, največ pozornosti pa so v tem taboru namenili delu s starejšimi taborniki, saj so na spomladanski skupščini odreda ugotovili, da se ti premalo izpopolnjujejo in zato na raznih tekmovanjih ne dosegajo najboljših rezultatov. V Savudriji pa so največjo skrb namenili plavanju. Od 53 neplavalcev med taborniki, je šolo plavanja uspešno končalo 49 tabornikov. Sicer pa so se taborniki tu učili tudi jadranja na deski, vožnje »kajakom ter kanujem. Veščin vožnje s kajakom in kanujem so se učili seveda tudi v taboru v Ribnem. V obeh taborih pa so skrbeli še za druge športne aktivnosti. Tako so popestrili ure učenja in prijetnega bivanja v naravi.
Sicer pa so velenjski taborniki letos sodelovali na 8. izletu zveze tabornikov Slovenije v Ilirski Bistrici, uspešno zaključili gozdno šolo v Bohinju, ob Smartinskem
jezeru pa so pripravili sedemdnevno taborjenje za dijake velenjske Gimnazije.
Pričetek novega šolskega leta, so taborniki izkoristili za pridobivanje novih članov. Prizadevajo si, da bi kar najbolj zaživelo delo na novi osnovni šoli bratov Mravljak, kjer so že ustanovili .taborniško četo, prav tako pa se trudijo, da bi število svojih članov povečali tudi .na ostalih šolah. Taborniki imajo tedenske sestanke, na katerih bogatijo svoja znanja. Trenutno imajo tečaj tipografije, kasneje pa se bodo ušli orientacije. Pripravili bodo tudi lokostrelski tečaj ter razna tekmovanja.
Ob občinskem prazniku in poimenovanju Velenja v Titovo Velenje pa bo četa z osnovne šole Gustav Šilih uredila tabor v Tre-bušah, v katerem bodo prikazali življenje tabornikov. Zvečer bodo pripravili taborni ogenj. g ^
V delovni organizaciji Era Velenje se te dni intenzivno pripravljajo na otvoritev novih prostorov za prodajo plina v Stari vasi v Velenju. Objekt, katerega je gradila TOK Koplas Era Velenje, je sicer dograjen, z velikimi težavami pa se srečujejo pri nabavi materiala za pod. Ta mora biti po predpisih iz posebnega materiala, ki pa ga ni na domačem tržišču. Kljub vsemu upajo, da jim bo vse te težave uspelo razrešiti in da bodo lahko objekt predali namenu že to soboto.
Obnavljajo otroško igrišče
Topolšica
Preteklo leto je temeljna organizacija združenega dela gradbena dejavnost Rudnika lignita Velenje dogradila prvi del Severne magistrale od škal do Gabrk. Takoj so tudi že pristopili k izgradnji naslednjega odseka iz Gabrk do Raven. Ta cesta je nadomestna za cestišča na območju Družmirja, ki so se zaradi eksploatacije premoga pogreznila. Naročnik del je Rudnik lignita Velenje, cesto pa gradijo s sredstvi, ki so izločena za rudarske škode.
Za odsek ceste Gabrke—Ravne, katerih dela so v zaključni fazi, je bila predračunska vrednost v višini 30 milijonov dinarjev. Z deli na tem odseku so pričeli v mesecu marcu lani, cesto pa naj bi predali namenu do konca letošnjega leta.
Kot je poudaril vodja sektorja nizke gradnje pri tozdu gradbena dejavnost Peter Previšič, so se pri gradnji te ceste srečevali z mnogimi težavami. Kot prvo je potrebno omeniti, da so od geološkega zavoda dobili izredno pomanjkljive analize terena, po katerem poteka ta cesta. Kar več kot polovica odseka te ceste je na močvirnatem terenu, ki ga je bilo potrebno najprej osušiti. S tem, ko so to storili, pa so osušili tudi teren v okolici ceste in tako so kmetje pridobili precejšnja zemljišča, ki jih prej zaradi močvirja niso mogli obdelovati. Njihovo delo je otežkočala tudi dolga in huda zima, saj od prvega novembra lani do začetka aprila letos, na tej cesti niso mogli delati. Tudi sicer je
teren, po katerem poteka cesta precej težaven.
Kljub težavam, pa bodo ta odsek ceste premali namenu kar dva meseca pred predvidenim rokom. Vodja tozda gradbena dejavnost namreč poudarja, da se v tozdu zavedajo, kako velikega pomena je ta cesta za krajane na tistem območju, zaradi tega so storili resnično vse, da so ta dela hitro napredovala.
Prvih 400 metrov ceste iz Gabrk proti Ravnam so že asfaltirali, trenutno pa pripravljajo vse potrebno za asfaltiranje še preostalega odseka dolgega približno 1100 metrov.
Predvidevajo, da bodo s temi deli končali do 15. oktobra, cesto pa predali namenu konec prihodnjega meseca.
Dograditi bodo morali še približno 200 metrov dolg odsek ceste, s temi deli pa bodo pričeli, ko bodo dobili potrebno dokumentacijo, saj so prvoten načrt zaradi ohranitve kmetijskih površin spremenili. Se v letošnjem letu pa bodo pristopili tudi k nadalnji izgradnji Severne magistrale proti Topolšici. Na ta način bo severni del naše doline povezan vse od Topolšici preko Raven, Gabrk, Skal do Velenja.
V teh dneh pripravljajo vse potrebno za asfaltiranje
Velenjski taborniki
Severna magistrala
Z deli hitro napredujejo
Mala anketa
Pionirji prometniki
Nesreče so hude, še posebej, če so v njih udeleženi otroci. Prav zaradi tega je potrebno storiti vse, da jih preprečimo. Varnosti v cestnem prometu posvečamo v zadnjem času resnično veliko pozornosti. Pripravljamo različne akcije, s katerimi želimo opozoriti voznike, da morajo budno paziti na otroke, ki lahko vsak trenutek prečkajo cesto. Veliko govorimo o tem v šolah, pa tudi starši doma.
K večji varnosti otrok na cestah pa veliko pripomorejo tudi prometni krožki, ki so jih v zadnjem času ustanovili na nrJSih šolah. Pionirji prometniki, ki s: v krožku pridobijo potrebno znanje na prehodih za pešce, skrbijo za to, da prečkajo učenci cesto resnično varno. Z nekaterimi učenci prometniki smo se pogo-vaijali o njihovem delu.
SIMON GO-
drugo leto ob- Sjp^^j^^^i
znam cestno V"^. 'Jg
tudi lahko * opravljam delo miličnika prometnika. To delo je precej naporno, saj vsi učenci ne upoštevajo mojih navodil. Mnogi so zelo neresni in prav izzivajo nevarnost. Vendar pa sem prepričan, da bo teh v prihodnje vse manj. No, večina upošteva naša navodila, še posebej tisti najmlajši, ki so v prometu tako in tako najbolj izpostavljeni.«
ANDREJ	J
BREŽNIK:
delo pionirja
prometnika, ki skrbi za večjo varnost otrok na cesti. Kljub temu, da nas v šoli in doma opozarjajo, kako nevarno je nepravilno prečkanje ceste, spoznavam. da to le malo učencev upošteva. Zaradi tega se srečujemo prometniki z velikimi težavami, saj moramo nenehno opozarjati, daje potrebno čez cesto tam kjerje označen prehod za pešce.«
MIRA ZAKOŠEK
Parkirni prostori
Dosledno uresničujejo sprejete
naloge
^/HtM tega da
m^BB za varnost I učencev na Bi Jj prehodu za Mf^H pešce pred os-novno šolo Anton Aškerc v Velenju, smo člani prometnega krožka zadolženi tudi, da opazujemo, s kakšnimi kolesi se vozijo naši učenci. Če vidimo, da ti nimajo tehnično brezhibnih vozil, to nemudoma sporočimo njihovim staršem. Enako ukrepamo tudi, če kolesarji nimajo kolesarskega izpita. Mislim, da člani prometnega krožka veliko ' prispevamo k večji varnosti otrok, razbremenjujemo pa tudi miličnike. Naše delo pa bi bilo še lažje, če bi nam prisluhnili prav vsi učenci.«
IGOR DO-LINŠEK: »Kljub temu, da sem se šele letos vpisal v prometni krožek. pa sem že pridobil toliko znanja, da lahko opravljam dežurno službo pionirja promet- ' nika. To delo me zelo veseli. Zanima me tudi vse ostalo kar obravnavamo pri našem krožku. Še posebej pa se veselim srečanj, ki jih bo imel naš krožek s predstavniki velenjske postaje milice. Prepričan sem. da bom na ta način izvedel veliko novega.«
Teliček - z dvema glavama
Objekt za prodajo plina
Nenavaden primer siam-skega dvojčka, telička z dvema glavama in dvema repoma, je presenetil domačine pri Jožetu MENIHU (Kotniku) v Topolšici 42, nič manj pa ve-
terinarje iz bližnje Šoštanjske postaje.
Ko so domači 20. septembra letos, okrog 15! ure popoldne opazili, da se porod telice Moke ne odvija normalno, so poklicali de-
V krajevni skupnosti Velenje — Levi breg so v letošnjem letu uredili parkirne prostore na dvorišču blokov Prešernove in Jenkove ceste. Tako so končno odpravili eno od večjih pomanjkljivosti, ki so sicer redke v tej krajevni skupnosti. Poleg tega so uredili tudi stopnišči proti avtobusni postaji in proti bazenom, izdelali označbe na nekaterih parkirnih prostorih in uredili posamezne pešpoti. Največja naloga pa je bila ureditev, prostorov krajevne skupnosti. V ta namen so odkupili prostor na Foitovi 2 ter uredili sejno sobo in malo pisarno. Za novo pridobitev, ki jo bodo predali namenu za občinski praznik, so namenili okoli 120 tisoč dinarjev. Veliko del pri urejanju prostorov za potrebe krajevne skupnosti pa so opravili tudi z udarniškim
delom.
Siamska dvojčka
Toda, rodil se je teliček, ki mu v bližnjih krajih ne pomnijo primera. Normalne velikosti, z razvitima dvema glavama do popolnosti, z dvema hrbtenicama, zra-ščenima na sredi križa, in z dvema repoma. Vsi ostali udi so bili kot eno tele in kar žalostno je bilo videti (po ponovni operaciji — veterinarji so glavo spet prišili) mrtvega spačka, bicefallus. Toda, ostala je zdrava krava Moka, ki bo mogoče rodila še veliko normalnih, zdravih potomcev.
Pri Kotnikovih imajo deset govedi, tri teleta in šest prašičev. Na sedmih hektarih obdelovalne zemlje pridelajo dovolj krme,, da lahko s pridnim delom prigospo-darijo vsako leto nekaj glav živine in precej mleka.
Jože Miklavc
Te dni so pričeli z deli pri obnovi otroškega igrišča v Velenju, kije kljub temu. daje bilo pred nedavnim preurejeno, v zelo slabem stanju. Skupnost otroškega varstva se je dalj časa dogovarjala s Komunalnim centrom Velenje, da bi prevzeli ta dela. Ker pa je ta delovna organizacija pred kratkim izjavila, da teh del ne more opraviti, so prosili za pomoč center za usposabljanje invalidov. Njihovi delavci bodo. kot obljubljajo, že v prihodnjih dneh odpravili vse pomanjkljivosti na otroškem igrišču.
žurnega veterinarja Franca Blatnika. Po rutinskem pregledu je ugotovil, da gre za nenavaden plod in šele po nekaj temeljitih »prijemih« je določil način poroda. Da bi ohranil življenje telice, je moral (zdaj že ob pomoči kolega veterinarja Petra Rihteriča) amputirati eno izmed dveh glav telice, siamske dvojčice. Da je to žalosten dogodek za vse, da je to izjemno naporna operacija, o tem bi lahko povedali le prisotni.
Zanimivosti
Številka 39 (601) - 1. oktobra 1981
Šaleška alipinistična odprava (3)
Vaša fotografija
Pamir — ledeno srce Azije
Dajali so vtis, kot da je to njihovo početje povsem normalno. Kmalu smo spoznali, da sta v Moskvi dve vrsti trgovin. Lahko bi jih razdelili glede na obisk v tiste, kjer se tre ljudi-te so slabo založene, v njih je možno kupovati le za rublje in na druge, kjer skorajda ni obiska, so pa' dobro založene z raznovrstnimi dobrinami, v njih .pa lahko kupujete le z devizami — to so tako imenovane berjoske.
Z Dušanom sva začudeno krenila v eno izmed mirnih ulic.
Piše: Peter Ficko
Kaj kmalu me potreplja po ramenih mlad fant, rekoč: „Jeans (džins)!" s prstom pokaže na moje nove kavbojke. Nekaj trenutkov sem potreboval, da sem se zavedel, kaj želi. Nato sem mu odgovoril: ,,Kaj misliš tovariš, da bi se slekel in šel v gatah naprej?" Komaj sva se ga znebila! Kasneje smo ugotovili, da za naše razmere najenostav-nešega blaga tod ni dobiti in da ga domačini na ta način izvabljajo od tujcev. In ga seveda preprodajajo.
S prijateljem sva se končno utrudila. Vsedla sva se na klop v bližini našega hotela, kjer so poleg nas poslovneži in turisti z vsega sveta. Opazoval.. sva pisano reko ljudi, ki je so valovali mimo naju. V njej sem zgaledal lepo dekle. To sem tiho sporočil prijatelju: ,,Zdi se mi, da je to prva čedna Moskovčanka, ki jo vidim!" In glej, komaj sem to spregovoril, nisem mogel verjeti očem, je že sedela ob meni. Iz
torbe je potegnila cigareto in v polomljeni nemščini zaprosila za ogenj. Odvrnila sva, da ga nima-va, ker ne kadiva. Potem je vprašala, če sva Nemca. Povedala sva ji, da sva Jugoslovana. Ko je to slišala, je nemudoma vstala in odbrzela. Dušan pa: ,,Peter, iskala je marke!"
Zatem sva postala žejna. Iskala sva gostilno, ura je bila okrog enajstih zvečer, pa nisva našla nobene. Toda ljudje so hodili majavi mimo naju. Od kod so le prihajali? No končno sva srečala Verča, ki naju je poučil, da zdaj ni več odprta nobena gostilna, kjer se bi dalo piti za rublje, pa tudi sicer je za ta denar težko dobiti kakšno alkoholno pijačo. Želela sva si samo pivo. Verč je nama povedal zanimiv dogodek. Z Markom sta se seznanila z dvema prijaznima Moskovčano-ma, ki sta se predstavila kot brat in sestra in jima pomagala pri orientaciji v mestu. Zato sta ju povabila v eno izmed gostiln, kjer so preživeli lep večer. Ko sta plačevala, nista vedela, da je to možno le v devizah. Hotela sta plačati v rubljih. Natakar teh sprva ni hotel sprejeti, ko pa drugega denarja nista imela, je vzel tudi rublje. Njuna znanca sta verjetno pričakovala, da imata kot tujca devize. Lahko rečemo: No, tako pa se znajdejo mladi Moskovčani, če so željni zabave!
Z Dušanom sva se končno odžejala s sokom, ki sva ga še slučajno našla v prtljagi. Dolgo v noč sem razmišljal o pojavih, ki si jih sovjetska družba ne želi, jih ne priznava, pa so prisotni. Predvsem za Moskvo so značilni prekupčevanje, alkoholizem.
prostitucija . . .
Našega svobodnega potepanja je bilo tako konec. Nato je sledil običajni organizirani turistični ogled Moskve, ki je namenjen večini tujcev.
Najprej Kremelj. Znane, lepo ohranjene in vzdrževane srednjeveške trdnjave. Središče mesta. Obzidja, trgi, razne cerkve z živimi barvami in značilnimi ruskimi čebuljastimi kupolami, ki so se na vrhu pretežno renesančnih zgradb odlično ujele z arhitekturo nekdanjih italijanskih graditeljev. Ta del mesta naredi na človeka močan vtis! Nekdanje bivališče ruskih carjev in cerkvenih dostojanstvenikov, sedaj vrhovne sovjetske oblasti. To nenavadno sožitje pa krona še dvoje pomembnih kulturnih spomenikov za zgodovino delavskega gibanja: grobnici Lenina in narodnih herojev Sovjetske zveze. K pomnikom gorja in bojevnikom za lepšo prihodnost poroma vsak dan na tisoče ljudi iz vse Sovjetske zveze in vsega sveta. Med njimi smo bili tudi mi! Počaščeni.
Če je Kremelj materialni izraz družbenih odnosov v preteklosti in sedanjosti, pa tudi vizija prihodnosti, prikazuje vesoljski paviljon na Gospodarskem razstavišču dosedanje vesoljske dosežke in bodoči razvoj. Zanimivo, da nas niso toliko pritegnili resnični dvojniki satelitov in vesoljskih ladij z izčrpno napisanimi komentarji in njihov razvoj od elementarnih začetkov. Bolj so nas pritegnila številna mednarodna sodelovanja na tem področju. Svet je danes neenoten, nemiren in poln nasprotij, kar tod še posebej poudarjajo.
-r, <


.. <
v
r *-	'	i r- * »
, _,	,	t—	^ * -m " *
' i	T- V- » v -» -
I I I I I I I I I I
Kremelj — sem prihaja vsak dan na tisoče ljudi
Vrh takšnega sodelovanja je velika razstavljena vesoljska ladja, ki je sestavljena iz ameriškega in sovjetskega dela. In zakaj pozornost do mednarodnega sodelovanja, ne samo z Američani, ampak tudi s Francozi in Nemci? Ker smo se prepričali, da že sedanji razvoj tehnike nakazuje, da so obstoječa nacionalna gospodarstva preozka. Človekovega napredka pa ni mogoče zatreti, lahko ga samo zaustavimo. Materialna baza vpliva na družbene spremembe. Torej, smiselni vrhunski dosežki ne prinašajo le gmotnih koristi, ampak tudi koristi v odnosih med ljudmi. Predvsem mir in sožitje, ki sta za sedanje razmere v svetu zelo pomembna.
Nato smo si ogledali še urbanistične značilnosti mesta, olimpijskega mesta in univerze Lomonosova. Odnesli smo nove vtise in spet dosti snovi za razmišljanje.
Po obilni večerji, ki so jo nam pripravili prijazni gostitelji, smo se odpravili na letališče s posebnimi avtobusi. Stopetdeset alpinistov iz različnih držav sveta. Živ žav, spet potovalna mrzlica, pogovori v vseh mogočih jezikih.
V temi smo se vkrcali v veliki TU — 145, ki se je točno v predpisanem času dvignil v stratosfero. In čez nekaj časa je nekdo rekel: ,,Smo že onkraj I matjuške Volge — v Aziji!". B Kako se mi je to zdelo neresnično.
Končno v podgorju
Nekoliko manj kot pet tisoč kilometrov smo preleteli v nekaj več kot štirih urah. Ko smo se spuščali nižje, nas je pritegovala nenavadna pokrajina. Stegovali smo se proti oknom in občudovali prizore. Pod nami so se razprostirala na stotinah kilometrov bombaževa polja. V jutranjem soncu so se kazala kot debela temnozelena preproga, ki jo je prekinjala gosta mreža bleščečih nitk — namakalni jarki. V enekomernih razdaljah smo na teh poljih videli kolhoze, večinoma nove zgradbe, gospodarska poslopja in domove, ki so si bili povsem podobni. Okrog njih pa sadovnjake in vinograde. Pokrajina z neko strogo simetrijo, neresnična, kot bi jo z ravnilom narisali na papir! Vrh tega pa smo bili presenečeni, da je svet tod tako intenzivno obdelan. Tega nismo pričakovali. Ko smo se vozili skozi ukrajinsko in rusko kmetijsko pokrajino, ti zdaleč nista bili tako skrbno obdelani. No, končno smo zvedeli, zakaj je tako.
(Se nadaljuje)
Tudi prazne steklenice so bogastvo(ane)
I
I
I I I I I
Jezikovno razsodišče (39)
»
SOUR Slovin Ljubljana in drugi
«
Pred časom je jezikovno razsodišče javno povprašalo, zakaj je ljubljanska Fakulteta za strojništvo v vabilu za neko svojo mednarodno znanstveno prireditev prevedla celo svoj uradni naslov v ,.Fakultet za strojništvo Univerziteta Edvarda Kardelja'* oziroma ,,Mechanical Engi-neering Faculty"; kakor da bi to bilo za Ljubljanske poštarje bolj priročno, za slovensko tehnično kulturo bolj imenitno in za samo fakulteto bolj svetovljansko. Pojasnila ni bilo.
SOZD Slovin Ljubljana, DO Bizeljsko—Brežice, TOZD Vinarstvo iz Brežic je avgusta letos nekemu brežiškemu sindikatu postalo račun, ki je ves izpolnjen v srbohrvaščini; za povrh je obrazec natisnjen v nekulturni mešanici hrvaščine in srbščine, ime podjetja pa je prevedeno v ,,SOUR Slovin Ljubljana"! Vse skupaj je kulturni škandal; napačno, neslovensko navajanje firme s sedežem v slovenskem glavnem mestu Ljubljani pa bržkone tudi pravni prekršek! Bo vodstvo SOZD (SOUR) Slovin iz Ljubljane pojasnilo, zakaj tako V Brežicah za slovenskega kupca?
Iz Sevnice je prišla pritožba, da je na tamkašnji železniški postaji mogoče kupiti samo srbohrvaške obrazce za mesečne vozovnice — in to v času, ko gre decentralizacija J Z že tako daleč, da lahko veljajo na območjih različnih železniških gospodarstev celo različne cene! Ali bi natis takšnih obrazcev v slovenščini za slovenske kupce na ozemlju ljubljanskega železniškega gospodarstva res toliko stal? Ali pa gre samo za posebnost železniške postaje v Sevnici?
Zares: kje so meje slovenske jezikovne nedostojnosti in nemarnosti in kje je navsezadnje vsaj slovenski smisel za uporabnost jezikovnega sporočila?
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo , in pišemo, naj predloge in pobu- i de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Ramenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
19. Pridi ob prazniku! je v sebi še enkrat ponovil Ken.
Da, tako je rekla! In jaz, tepec, sem to sprejel, kot da mi pravi: Ljubim te, neizmerno te ljubim ...
Bolščal je v tribuno. Anesta je blestela sredi postavnih veljakov. Smeh je stresal-imenitno družbo, barve oblačil so se kosale s kitami cvetja na tribuni, bliski nakita in orožja, posebej zlikanega za praznik, so slepili pogled.
»Zares, kdo se meni zame, ubogega kovača?« je z vso silo zgrabilo Kena malodušje. Odtrgal je oči z Aneste, se obrnil, da steče od tod nazaj v planine, k pogorišču, h gomili svojih
staršev.
Noge ga niso ubogale. Sesedel se je, sklonil glavo, zagrebel s prsti,v mlado travo.
Obsedel je tako — neznatna številka v ti-sočglavi množici. Na planjavi pa se je medtem razmahnila predstava.
Praznik pomladi!
Tak kot stoletja in tisočletja. Ples in rajanje, prepevanje in objestni kriki, darovanje in zahvala silam, ki poganjajo svet okrog tečajev; silam, ki uravnavajo tek sonca, let oblakov, tok rekam in pot vetru, viharjem; ki vladajo sokovom v vročih nedrih zemlje, odkoder vsako pomlad vzkipeva v naročje svetlobe zeleno življenje ...
Ken se je vzdramil iz otopelosti.
Na planjavi so se pričela tekmovanja. Krepki mladeniči so prikorakali na steptan travnik sredi množice. Tu bodo izmerili svoje moči, pogum in spretnost. Ti bodo tudi izbrali najboljše svojega rodu.
Val vznemirjenja seje dvignil z enega konca planjave do drugega, pljusnil na samo tribuno. Klici navijačev so razparali nebo. In puščice so zletele v tarče, kopja izmerila neverjetne dalje, meči zazvenili ob ščitih, čeladah ...
Vaš obveščevalec
l\57
Koledar
Gibanje prebivalstva
Četrtek, 1. oktobra — TERbZ.uA Petek, 2. oktobra — BOGUMIL Sobota, 3. oktobra — TEREZIJA Nedelja, 4. oktobra — FRANC Ponedeljek, 5. oktobra — MARCEL
Torek 6. oktobra — VERA Sreda, ?. oktobra — D. art. JLA
Mali oglasi
Ugodno prodam FIAT-124. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Ivo Novak, Mozirje 271.
KMEČKO STANOVANJE v Str-mecu oddam brezplačno za majhno pomoč starejšima zakoncema. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „pomoč" PRODAM več klafter bukovih cepljenih drv ali tudi zrezanih. Drva so pri kamionski cesti pri KONDRADU POTOČNIKU, po domače pri PLESKU, vCirkovcah št. 14 Velenje. Cena za klaftro je 4000,00 din, razrezane so dražje. Dobite jih lahko tudi po metru ali po dogovoru.
UGODNO PRODAM novo BRAKO prikolico rabljeno le eno sezono.Naslov v uredništvu. PRODAM otroško posteljico z jogi vložkom. Tel. 851-465 SEM UPOKOJENKA! Zamenjam dvosobno stanovanje v centru Trbovelj, za enosobno v Velenju. Informacije vsak popoldne na tel. 851-095. PRODAM: malo rabljeno otroško italijansko zložljivo posteljico, vrečo za voziček, nahrbtnik, stolček z nočno posodico. Telefon 852-647, Meško, Kidričeva 55, Velenje.
V DELOVNO RAZMERJE sprejmem KV ali PK ključavničarja, po možnosti z znanjem strugarstva ali NK'delavca, ki ima veselje do kovinarskega poklica. Ključavničarstvo — Miroslav Rogel, Gavce 28 a, Šmartno ob Paki, tel. 884-158.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Petek, 2. oktobra — dr. Zubarjeva (dnevna) dr. Princ (nočni)
Sobota, 3. oktobra — dr.
Lešnikova (dežurna), dr. Zupančič (pom. dežurni)
Nedelja, 4. oktobra — dr. Lešnikova (dežurna), dr. Zupančič (pom. dežurni)
Ponedeljek, 5. oktobra — dr.
Pustavrh (dnevni), dr. Zičkar (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Sobota, 3. oktobra — dr. Radenko Lubarda, Stanetova 23b, Velenje
Nedelja, 4. oktobra — dr. Radenko Lubarda, Stanetova 23b, Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ
Petek, 2. oktobra — dr. Dovšak Sobota, 3. oktobra — dr. Dovšak Nedelja, 4. oktobra — dr. Dovšak
Ponedeljek, 5- oktobra — dr. La-
\ zar
Torek. 6. oktobra — dr. Lazar Sreda, 7. oktobra — dr. Pirtovšek Četrtek, 8. oktobra — dr. Pirtovšek
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 2. oktobra do četrtka 8. oktobra — Peter Rihtarič, dipl. vet. Šoštanj, Prešernov trg 7 — tel. 881-143
MATIČNI URAD VELENJE Poroke:
Branko Vovk, roj. 1956, strugar iz Velenja in Jolanda Mrzel, roj. 1959 študentka iz Velenja; Vinko Trinkaus, roj. 1959, strojni ključavničar iz Velenja in Dušanka Nareks, roj. 1961, prodajalka iz Velenja; Cvetko Lambizar, roj. 1959, strojni ključavničar iz Završ in Rozalija Plešnik, roj. 1963, kro-jačica iz Andraža pri Polzeli; Marko Vučina, roj. 1958, dipl. inženir arhitekt iz Velenja in Marija Tkavc, roj. 1960, predmetna učiteljica iz Velenja. Smrti:
Marjan Zidarn, rudar iz Velenja, Graškogorska 37, star 47 let, Mi-ljenko Topoljak iz Saleka 50, otrok, star 2 leti.
Kino
REDNI KINO VELENJE
Petek. 2. 10., ob 18. in 20. uri NEUSTRAŠNI - angleški, v gl. vlogi: David Niven.
Sobota in nedelja, 3., 4. 10. — ob 18. in 20. uri KITAJSKI ZMAJ
—	honkongški, v gl. vlogi: Wei Tze Wan
Nedelja, 4. 10. — ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — JUNAKI DISNEYEVEGA SVETA
—	Walt Disneyeva risanka Ponedeljek, 5. 10. ob 18. in 20.
uri MOČ LAŽNIH BOGOV — italijanski akcijski. V glavni vlogi: Helmut Berger
Torek, 6. 10., ob 18. in 20. uri LIMONOV SLADOLED -nemški, politična satira. V glavni vlogi: David Bennent.
Sreda, 7. 10. ob 18. in 20. uri POTOVANJE Z ANITO - italijanski ljubezenski. V glavni vlogi: Goldi Eivn.
Četrtek in petek, 8., 9. 10. ob 18. in 20. uri CIRKUS S JERRYJEM
—	ameriška komedija. V glavni vlogi: Jerry Lewis.
Petek. 9. 10. — ob 10. uri LJUBEZENSKE IN DRUGE ZGODBE — ameriški avanturistični. V glavni vlogi: Robert Redford.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Nedelja, 4. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - JUNAKI DISNEYEVEGA SVETA
—	Walt Disneyeva risanka. Ponedeljek, 5. 10. ob 20. uri
FILMSKO GLEDALIŠČE -LIMONOV SLADOLED — nemški, politična satira.
Četrtek, 8. 10. ob 20. uri MOŽ NA POSKUŠNJO — ameriška komedija, v gl. vlogi: Odri Kep-bern.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 10: ob 15.20 OTROŠKA MATINEJA — JUNAKI D1SNEYEVEGA SVETA — Walt Disneyeva risanka.
Sobota, 3. 10..-ob 19.30 NEKOČ V PARIZU - ameriška ljubezenska drama, v gl. vlogi: Wayne Rogers.
Nedelja,4.10.,ob 17.30in 19.30 MOŽ IMENOVAN BULDOŽER — italijanski akcijski. V gl. vlogi: Bud Spencer
Ponedeljek, 5. 10., ob 19.30 KITAJSKI ZMAJ - honkongški.
PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE
daje s 1. novembrom 1981 v zakup dom na Paškem Kozjaku. Prijave sprejema pisarna PD Velenje, Šaleška 18 v roku 15 dni od dneva objave. Planinsko društvo bo vse kandidate povabilo na razgovor in ogled ter jih seznanilo s pogoji zakupa.
Upravni odbor
Sreda, 7.10., ob 19.30 POTOVANJE Z ANITO - italijanski ljubezenski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 2. 10., ob 20. uri MOŽ IMENOVAN BULDOŽER -italijanski akcijski. Nedelja, 4. 10. — ob 13.30
OTROŠKA MATINEJA — JUNAKI DISNEYEVEGA SVETA — Walt Disneyeva risanka.
Torek 6. 10., ob 20. uri NEUSTRAŠNI - angleški.
Petek. 9. 10., ob 20. uri MOČ LAŽNIH BOGOV - italijanski akcijski.
25 voznikom odvzeli prometno dovoljenje
Skupna akcija
Tehnično brezhibno vozilo - varno vozilo
Delr.vci postaje milice Velenje so pretekli petek skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zvezo šoferjev in avtomehanikov Velenje ter mehaniki delovne organizacije Avtopa-rk Velenje izvedli na velenjskih cestah akcijo Tehnično brezhibno vozilo — varno vozilo. Pregledali so 150 osebnih avtomobilov, traktorjev in tovornjakov. Kar pri 36
so ugotovili pomanjkljivosti na zavornem mehanizmu, pri 8 na krmilnem mehanizmu, pri 8 na pnevmatikah, pri 40 pa na svetlobnih napravah. Eno vozilo pa je bilo preobremenjeno.
Zaradi pomanjkljivosti na vozilih so 25 voznikom odvzeli prometno dovoljenje in jih napotili na izreden tehnični pregled.	N
KULTURNI CENTER „IVAN NAPOTNIK" Velenje
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	SNAŽILKE
v domu kulture v Velenju
Kandidatke, morajo imeti končano osnovno šolo. Prijave sprejema tajništvo 15 dni po objavi.
2.	SNAŽILKE
v muzeju na velenjskem gradu
Delo za določen čas s polovičnim delovnim časom.
Delo je možno nastopiti takoj. Informacije dobite v tajništvu,
tel. 850-265 ali v muzeju tel. 850-314.
trgovska delovna organizacija - mozirje p. o.
SAVINJA
Trgovska delovna organizacija Mozirje
ODPRLI SMO NOVO BLAGOVNICO V MOZIRJU
V treh nadstropjih vam nudimo bogato izbiro raznovrstnega blaga.
PRIDITE - ZADOVOLJNI BOSTE!

EPLP5
VEPLAS
TOZD Integral in Galip
Po sklepu delavskega sveta TOZD Integral in Galip OBJAVLJAMO
dražbo osnovnih sredstev po naslednjem spisku:
izklicna cena
1.	Elektromotor 2900 ob/min 5,5 KW	3.800,00
2.	Elektromotor 2900 ob/min 5,5 KW	3.800,00
3.	Elektromotor 1380 ob/min 1.1 KW	2.600,00
4.	Elektromotor 1380 ob/min 1,1 KW	2.600,00
5.	Elektromotor 1380 ob/min 1,1 KW	2.600,00
6.	Elektromotor 940 ob/min 1,1 KW	1.000,00
7.	Elektromotor 1380 ob/min 1,1 KW	1.000,00
8.	Elektromotor 2800 ob/min 7,5 KW	3.800,00
9.	Elektromotor 1400 ob/min 0,6 KW	500,00
10.	Ročna stiskalnica	3.000,00
11.	Varilni transformator (ne dela)	500,00
12.	Brusilni stroj za ploskovno brušenje (Majevica)	30.000,00
13.	Rezalni stroj za papir	5.000,00
14.	Peč za centralno ogrevanje 100.00 Kcal
TAM Stadler (rabljena eno sezono)	60.000,00
Javna dražba bo 9. 10. 1981 ob 10. uri v Veplasu, Celjska c. 35, Velenje. Ogled sredstev je mogoč 8. 10. 1981 od 12. do 13. ure in na dan dražbe dve uri pred pričetkom.
Pravico sodelovanja na dražbi imajo vse družbeno pravne in fizične osebe. Kavcija v višini 20 % od izklicne cene se plača pred pričetkom dražbe in zapade v enem dnevu po izvršeni licitaciji, če kupec ni poravnal celotne kupnine. Prodano blago je treba odpeljati v enem dnevu. Prometni davek ni vračunan v prodajno ceno in se plača posebej.

VEPLAS VELENJE TOZD GALIP
EPlfiS
Po sklepu delavskega sveta TOZD Galip
RAZPISUJEMO
prosta dela in naloge
VODENJE TOZD
V skladu s 47. členom statuta tozd mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom;
—	da ima visokošolsko, višješolsko ali srednješolsko izobrazbo tehniške, organizacijske smeri ali smeri družbenih ved s 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah;
—	da je moralno in politično neoporečen ter ima ustrezno politično razgledanost, organizacijsko sposobnost in pravilen odnos do samoupravljanja;
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji sprejete poslovne politike TOZD.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	TEHNIČNO VODENJE PROGRAMA
Pogoji: visokošolska ali višješolska, izobrazba strojne smeri ter 4 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del ali podobnih nalog.
2.	SKLADIŠČENJE dva delavca (en delavec za določen čas)
Pogoji: K V delavec trgovske usmeritve in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
3.	NAKLADANJE - RAZKLADANJE (1 delavec)
Pogoji: NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj. Za dela in naloge pod točko 1, 2, 3 je določeno poskusno delo v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. KdfUidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Veplas Velenje, Celjska cesta 35, Velenje.
Kandidati za opravljanje del vodenje TOZD naj prijave pošljejo s pripisom ,,za razpisno komisijo".
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in neozdravljivi bolezni nas je v 61. letu starosti zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra, tašča in oma
Angela Ločan
roj. MEVC iz Raven pri Šoštanju
Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč v teh težkih urah. Iskrena hvala zdravnikom bolnice Celje in zdravstvenega doma Šoštanj, posebno dr. Stuparju in dr. Pirtovšku, duhovnikom za opravljen obred, vsem govornikom in pevcem.
Žalujoči: mož Martin, hčerka Vladka z družino, sin Stane, mama, bratje ter sestre in ostali
sorodniki.
SPOMIN
Ob izgubi našega dragega očeta
Antona Podkrižnika
iz Florjana pri Šoštanju
4. oktobra mineva leto dni, odkar nas je vse prekmalu zapustil naš dobri mož, ata, stari ata in sin.
Bolečina je velika in nepozabna. Izguba nas je vse globoko prizadela in je nenadomestljiva. Vsem, ki se ga spominjate in ki mu prinašate na njegov prerani grob cvetje in sveče, se iskreno
-•zahvaljujemo.
• . ; ..	r r • / " '
Žalujoči: žena Marija, sinova Zvonko in Janko, hčerka Dragica z družino, mama in ostalo sorodstvo
%
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
Meštrovičeva plastika v Velenju
Ivan Meštrovič: Žena z morj;
Ob letošnjem občinskem prazniku in poimenovanju Velenja, v Titovo Velenje bodo v petek, 2. oktobra ob 17. uri, ob Prežihovi ploščadi v Velenju, odkrili plastiko kiparja Ivana Meštroviča, ki stajo občina Split in Galerija Meštroviča v Splitu podarila pobratenemu mestu Velenju.
Dogovor o postavitvi Me-štrovičeve plastike v Velenju izvira še iz časov prvih stikov kulturnih delegacij obeh pobratenih občin. Dokončna odličitev pa je bila ob uspeli pregledni razstavi Meštrovtčevih umetniških del v Velenju leta 1978. Delavci Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje so nato ob obisku v Galeriji Meštrovič izbrali za Velenje plastiko »Žena z morja«, ki kljub svoji intimnosti izraža vso veličino našega največjega kiparja vseh časov, po drugi strani pa simbolizira trajne pobratene vezi dveh občin tudi na kulturnem področju.
Meštrovič je »Ženo z molja« izdelal leta 1926 v marmorju in glini, od katerih odlitek stoji v parku pred
i,1926
Galerijo Meštrovič v Splitu. Odlivanje za Velenje je opravila livarna Torzo v Zagrebu pod vodstvom mojstrov Boža Hočevarja in Zvonka Kunsta, ki jima Galerija Meštrovič tudi sicer zaupa odlivanje Meštrovi-čevih del. Stroške odlivanja je plačala Kulturna skupnost yelenje.
S Plastika stoji na polmetr-skem podstavku iz belega marmorja, ki so ga pripeljali z otoka Brača. To je znani braški marmor, iz katerega je Meštrovič sklesal svoja najlepša dela. Prvotna lokacija plastike je bila mišljena pred novo Glasbeno šolo v Velenju, če bi bila ta zgrajena v predvidenem roku. Sedanjo lokacijo ob Prežihovi ploščadi pa je določil Zavod za urbanizem Velenje, upoštevajoč intimnost neangažirane plastike, precejšnjo frekvenco mimoidočih ter možnost zapolnitve tega sprehajališča z umetniškimi deli. Ža hortikulturno ureditev celotnega komple-ksaje poskrbel Zdravstveni center Velenje, ki bo tudi vnaprej vzdrževal plastiko in celotno ureditev.
zeleni vlak
Nov zeleni vlak od 5. 10. 1981 dalje
Na relaciji:
TITOVO VELENJE-LJUBLJANA
Vozni red:
6.30	Titovo Velenje	17.10
6.45	Šmartno ob Paki	16.54
6.59	Žalec	16.39
7.11	Celje	16.30
8.30	Ljubljana	15.10
RAZEN OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH
V nedeljo na Trebeliškem
Za nagrado Titovega Velenja
Te dni so se v naši občini že začele prireditve v počastitev 8. oktobra občinskega praznika in 10. oktobra, ko bomo nadvse slovesno poimenovali Velenje po tovarišu Titu. V počastitev tega dogodka bo pripravilo Avto moto društvo Velenje v nedeljo, 4. oktobra, prvo motokros tekmovanje za nagrado Titovega Velenja, pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
Tako se bodo v nedeljo spet zbrali na Trebiliškem najboljši jugoslovanski motokrosisti v razredih do 125 ccm in 250 ccm. Organizator je povabil na tekmovanje 35 najboljših jugoslovanskih tekmovalcev obeh kategorij, ki bodo v dveh skupnih dirkah preizkusili svoje spretnosti na 1800 metrov dolgi progi.
Prva dirka bo na sporedu že ob 14. uri. Po končani prvi dirki bo enourni kulturni program, v katerem bodo nastopili člani folklornih skupin iz Velenja ter pobratenega društva Zabojca, kajti v organizaciji te vsekakor zanimive dirke bodo članom velenjskega društva
Miličniki so zapisali
Zbila pešakinjo
22. septembra letos je okoli 15. ure voznica osebnega avtomobila CE 125—328 Irena Likar na prehodu za pešce na lokalni cesti v bližini tržnice v Velenju zbila pešakinjo Marijo Lah. Pri nesreči je dobila Lahova hude telesne poškodbe.
Vozil po levi
V bližini tovarne gospodinjske opreme Oorenje se je zgodila 23. septembra letos prometna nesreča v kateri je bilo huje telesno poškodovanih pet oseb. Voznik osebnega avtomobila LJ 323—073 Drago Stopinšek je vozil po levi, zaradi česar je prišlo do čelnega trčenja z voznikom osebnega avtomobila MB 168—551 Rudolfom Koželjnikom.
Izsiljeval prednost
Voznik osebnega avtobobila CE 146—514 Franc Goličnik, ki je vozil 25. septembra nekaj po 16. uri po Koroški cesti v Šoštanju v križišču s prednostno cesto ni upošteval znaka STOP in tako izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila CE 120—874 Francu Atelšku. Pri tem je Atelškov avtomobil odbilo v levo in je tako zaprl pot vozniku osebnega avtomobila CE 109—799 Hubertu Mravljaku. Pri nesreči se je telesno poškodovala Pavla Goličnik.
pomagali tudi športni funkcionarji tega društva iz Hrvatske s katerim so se pobratili pred nekaj leti. Poleg tega bodo v dirki nastopili tudi najboljši tekmovalci AMD Zabok.
Med tem kulturnim programom bo za velenjske člane avto moto društva še en zanimiv dogodek, saj bodo podpisali listino o pobratenju z avto moto društvom iz Subotice.
Prepričani smo, da bo velenjsko avto moto društvo, ki je v 23. letih narastlo od 16 na-približno 3.800 članov, tudi prireditev zelo skrbno organiziralo in da bodo ljubitelji motokrosa preživeli v nedeljo na Trebiliškem zanimivo pa tudi prijetno popoldne ne glede na vreme. Organizator bo poskrbel tudi za prevoz z avtobusi, ki bodo vozili na Trebeliško iz Šoštanja in izpred Rdeče dvorane.
Jesenski kros
Za pokal Našega časa
Jutri petek popoldne bo v	v vzgojno varstvenih ustanovah
velenjskem parku s startom pri	do najstarejših občanov. Naj-
kinodvorani tradicionalni jesen-	starejša kategorija bo namreč za-
ski kros, ki ga organizira občin-	jela tekmovalce stare nad 45 let.
ska zveza za telesno kulturo.	Seveda bodo tudi letos najboljši
Kros bi moral biti že pred ted-	dobili pokaje, priznanja oziroma
nom dni, vendar so ga zaradi	značke, šola oziroma organizaci-
slabega vremena preložili,	ja, ki bo imela največ ekip vseh
Nastopili bodo tekmovalci vseh	starostnih kategorij pa bo prejela
starostnih kategorij od cicibanov	pokal Našega časa.
Preteklo soboto je bilo v Rdeči dvorani, čez dan pa tudi pred njo, nadvse veselo, saj so organizirali vinsko trgatev; prireditev, Id naj bi postala tradicionalna. Obiskovalci so bili nadvse zadovoljni z nastopi folklornih skupin iz Središča ob Dravi, ženskega septeta iz Doliča, tamburaši iz Pesja, kvinteta Flamingo iz Plešivca, viničarji iz Ormoža, ansambel ŠIK iz Velenja. Manjkala nista tudi Vinko Šimek ter Andrej Šifrer in »trgatev« je menda trajala pozno v noč.
Te dni si vsepovsod prizadevajo, da bi kar najlepše uredili okolico svojih stanovanjskih blokov. Gornji posnetek smo napravili v Velenju na Gorici pred stanovanjskim objektom na Vmjački Banji 7.
Nogomet
V nedeljo z Borcem
Nogometaši Rudarja si tudi po osmem kolu niso popravili slabega položaja na prvenstveni lestvici. Preteklo nedeljo so gostovali v Dubrovniku in derbi z dna lestvice z Goškom izgubili z rezultatom 2:1. Zadetek za Velenjčane je dosegel Omladič, ki je bil tudi med najboljšimi Rudarjevimi igralci, osmih kolih imajo nogometaši Rudarja samo štiri točke in so na predzadnjem mestu, za njimi je ljubljanska Svoboda z enakim številom točk in nekoliko slabšo gol razliko.
V nedeljo bodo igralci Rudaija igrali na domačem igrišču z banja-luškim Borcem. Gostje so trenutno na drugem mestu, s svojo dosedanjo igro pa so pokazali, da se želijo vrniti v prvo ligo.
Prvi poraz
Nogometaši Šmartnega so po štirih izdatnih zaporednih zmagah v 5. prvenstvenem kolu SNL doživeli prvi poraz. Za presenečenje so poskrbeli igralci Mure, ki so Šmarčane premagali na njihovem igrišču z rezultatom 1:2 (0:2). Šmartno je že po prvem sodnikovem žvižgu prevzelo pobudo in vse je kazalo, da bodo tudi gostje iz Murske Sobote v Šmartnem ostali praznih rok. Nekaj lepih priložnosti pa domači napadalci niso znali izkoristiti, kar so gostje spretno kaznovali in iz dveh hitrih nasprotnih napadov že v prvem delu igre dosegli dva zadetka.
Šmarčant so po odmoru na vso moč skušali rešiti vsaj točko, vendar pa žoga nikakor ni hotela v mrežo. Pet minut pred koncem srečanja je po strelu s kota Pod-vratnik z lepim udarcem z glavo zmanjšal rezultat, za izenačujoči zadetek Da ie zmanjkalo časa. Za Šmartno so igrali: Podgoršek, Matko, Nežmah, Zalik (Kregar), Podvratnik, Frangeš, Zvir <Ko-kotec). Hren. Kopušar, Prašnikar, Golob (Dobrave).
Rokomet
Sedaj na vrhu
Rokometašice Velenja so tudi po tretjem kolu nepremagane. Nazadnje so se sestale z Ino iz Siska in tekmo dobile z rezultatom 20:17 (13:9). Srečanje je bilo zaradi zaseden9sti Rdeče dvorane v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Velenjčanke so zasluženo zmagale, čeprav z igro niso navdušile. Boljše so bile vseh šestdeset minut, saj je bil rezultat le dvakrat izenačen in to na začetku ter proti kOncu prvega polčasa.
V	naslednjem kolu bodo igralke Velenja gostovale v Izoli. Ta ekipa je po treh kolih še brez točk.'
Tokrat izgubili
Igralci Šoštanja so v tretjem kolu gostovali v Splitu. Tokrat niso ponovili dobre igre iz prvih dveh kol, saj so srečanje izgubili z rezultatom 25:21 (12:8). Šoštanj-čani so sicer igrali zelo borbeno, vendar to ni bilo dovolj, saj so bili domači igralci ves čas srečanja boljši.
V	četrtem kolu se bodo igralci Šoštanja sestali z ekipo Istra-turist iz Umaga. Srečanje bo v soboto ob 19. uri v Rdeči dvorani v Velenju.
Le zmagale
Po slabem Startu so lgrauce šmartnega ob Paki vendarle osvojile prvi točki. V četrtem kolu so se na domačem igrišču sestale z Eto in zmagale z rezultatom 14:10.
Vendar Smarčanke niso lahko zmagale, saj so gostje po prvem polčasu vodile s 6:4. V nadaljevanju pa so domače igralke le zaigrale bolje. V petem kolu gostujejo v Dupljah.
Delovni kolektiv Zlatarn Celje se vključuje v slavje ob pramiku občine Velenje z odprtjem		
	S ■ nu V C rn UUMJMLIUt IVAMI M L m v Velenju, ne Šaleški 19/a (za Mladinsko knjigo j Otvoritev nove prodajalne bo v sredo, 7. oktobra 1981 ob 9. uri.	Priporočamo se za obiski