M 47. Številka 20 Umnim. * LjmiU, t lorct, Sne 26. icinuru m LeiD XLVL ■ Veli« po pošti: ez u Mlo lato aapraj., K M>— aa ea msac „ .. „ 3-— sa Raariljo oelolatso. „ «o-— nastalo laosamatvo. „ M~ V Ljubljani na dom: la aele lato aapra).. K 32 — n m rnaae« „ .. K 2-70 V ipml praiemn mossSna „ 2-5fl ■i Sobotna izdafa: = Sa m • leto.....K 8 — sa Hamčtjo oeloletaa. „ 10 — sa »stalo Inozemstvo. „ 13 — Inseratl: ■ Enostolpna petitvrs*« (72 mm Stroka la 3 mm vi.oica alt nje prc*itor) sa enkrat . . . . pu & v sa dva- la večkrat . „ i!t „ pri več|lh naročilih primere« popust po doooTora. Ob sobotah dvojni tarlL f- .'. Poslano: Enostolpna patltvrsta K 1-— Izhaja vsak din Isvzsmšl na-dsl|e laprasnlfee, ob 3. ari pop. Bedna letna priloga rosni red MT Oradalštvo |e v Kopitarjevi nHot Stav. 6/m. Rokopisi se aa vračajo; nelr&nklrana ptsnu sa se ■=* sprejemajo. — Uredniškega telefon* Mat. 74.= cen list za slovenski narod. Opravntštvo ia v Kopitarjevi ulici št. 6. — Rsčaa poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefoni št. 188. Mir z Rusijo. Korespondenčni urad naznanja, da je ioemški ministrski predsednik včeraj med drugim rekel tudi; »Rusija je izrecno pokazala voljo do miru, naši pogoji so sprejeti, mir bo v najkrajšem času sklenjen.« Svojo mirovno napoved je groi Hertling naslonil na brzojavko petrograjske agen-ture, ki je dne 24. februarja naznanila vladam četverozveze, da je glavni izvrševalni odsek ter svet delavcev, kmetov in vojakov sklenil, pogoje nemške vlade sprejeti in poslati v Brest Litovsk svoje zastopnike. Ta dogodek je naravno nadaljevanje dosedanjih naših pogajanj z Rusijo, Brž ko so ruski zastopniki nespravljeni odšli iz Bresta Litovskega in je Nemčija nastopila t. orožjem proti razpadajoči, v smrtnih krčih trepetajoči Rusiji, je petrograjska vlada sprevidela, da je nadaljnji odpor nemogoč. Že dne 20. februarja je torej svet ljudskih komisarjev, ki reprezentira sedanjo rusko vlado, izjavil, da sprejme nemške mirovne pogoje. Kar je včeraj naznanil grof Hertling nemškemu državnemu zboru, ni nič novega; sklep revolucionarne vlade, da se brezpogojno vda, je bil znan že prej. Sedaj je le. še svet delavcev, kmetov in vojakov, ki reprezentira ljudsko zastopstvo, prejšnji sklep revolucionarne vlade s 126 glasovi proti 85 glasovom odobril. S tem je dobilo prejšnje zagotovilo petrograjske vlade formalno sankcijo ljudske volje. Prvo boljševiško ponudbo od dne 20, februarja je nemška vlada sprejela hladno in skeptično, včerajšnjo je vzela z zadovoljstvom na znanje. Na zgoraj navedene^ besede grofa Hertling.i so poslanci nemškega državnega zbora živahno zaploskali. Nemci imajo dovolj razlogov, da se vesele nove boljševiške mirovne ponudbe, Avstrija je že prvo z radostjo sprejela in ni dvomila o njeni odkritosrčnosti; zato se ji tudi ni -odelo potrebno, poseči z vo- S" ško silo v razvoj mirovnih pogajanj. emčija je sodila drugače. Z dvomom o boljševiški miroljubnosti je opravičila svoje prodiranje v Rusijo, in priznati ji je treba, da jc te kratke dni med prvo mirovno ponudbo in drugo dobro izrabila. Isti dan, ki nam je prinesel novico, da sc je rusko revolucionarno ljudsko zastopstvo izjavilo za brezpogojen mir. je hkrati naznanil, da so Nemci zasedli Reval in Pskov. S tem je ci(i nemškega vojaškega pohoda dosežen. Kursko, Letsko in Estonsko je v njihovi posesti, z Revalom so dosegli tisto točko, kjer se finski zaliv naiboli zoži. Kronstadt in Petrograd sla zaprta, od Evrope odrezana, tičita v mišnici. Ko so pro- drli do Pskova, so dosegli skoro polovico poti med Rigo in Petrogradom. Hiteli so 7. nepopisno naglico. Wolff poroča, da dnevni pohodi 50 do 80 kilometrov niso Mli nič nenavadnega, kar mu smemo verjeti. Nepopolno pa je brez dvoma njegovo poročijo, če pravi, da je beda prebivalstva in brezumno rusko uničevanje zalog gnalo Nemce s tako silo naprej. Razen teh sentimentalnih razlogov so imeli Nemci tudi tehtne gospodarske in politične cilje pred očmi, ko so 7, avtomobili neovirano prodirali v orrčje Rusije. Ta cilj so dosegli in so pripravljeni skleniti mir z Rusijo. Zastopniki osrerlnjih velesil so zopet odšli v Brest Litovsk, ir'rovna pogajanja se bodo nadalievala in. upajmo, srečno končala. Če bi bilo po volji Avstrije, bi se sploh ne bila prekinila, mirovna listina bi bila danes že lahko oodnisana. In ta listina bi imela več življenjske moči. rego jo bo imela pogodba, ki jo napoveduje tuljenje nemških proti Petrogradu drvečih avtomobilov. V debati o proračunskem provizo-riju dne 23. t. m. jc posl. dr. Benkovič repliciral na apel ministrskega predsednika, dovoliti provizorij državi, ne pa vladi, če se. vlada sklicuje na parlamentarne običaje zapadnib demokracij, potem se mora držati tudi lam udomačenega običaja, staviti vprašanje zaupanja na zbornico in se umakniti, ako nima zaupanja. Podobni apeli nemških poslancev so v čudnem nasprotju z njihovim stališčem v času, ko so bili oni v opoziciji proti raznim vladam. Govornik načelno pozdravlja od vlade napovedano predložitev temeljnih točk ustavne reforjne, a. ta mora biti za Jugoslovane le predstopnja k uresničenju deklaracijskega programa, posebno z ozirom na narodno ograni-čenje v razmerju proti drugorodnim sosedom. Govornik se dalje obširno peča. z narodnimi mejami na jugu, posebno z ozirom na Italijane na Primorskem, razmotriva, razne možnosti, kako rešiti narodna in teritorijalna vprašanja glede Gorice, Trsta in Istre, pozdravlja zbližan je Italijanov do Slovanov in njih s prijazni en je z jugoslovanskimi stremljenji, ki se pojavlja v italijanski javnosti; to so simptomi ozdravljenja razmer med Jugoslovani in Italijani na razvalinah italijanskega imperijalizma. Govornik se nadalje peča s poli- j ličnimi in narodnimi razmerami na i Štajerskem, dokazuje, da se nacijonal-no posestno stanje tudi od te vlade ne upošteva, in zaključi, da bode Jugoslovanski klub tej vladi odrekel provizorij, ker je nositeljica sedanjega Jugoslovanom sovražnega sistema. Na to je govoril grof Barbo, ki je zavračal izvajanja posl. Verstovšeka in Benkoviča, posebno trditev dr. Benko-viča, da ima nameravana ustavna reforma, posebno narodno omejitev, biti le predstopnja k izvršitvi deklaracijskega programa. Posl. Benkovič in Ver-stovšek sta posamezne že večkrat, pre-mlete trditve o razmerah na jugu zastopnika kočevskih Nemcev v medklicih primerno zavrnila. Dunaj, 25. svečana 1918. Ki 'iza danes še ni rešena, vendar sc zdi, da je dr. pl. Seidler našel izhod iz te hipne zagate. Socialni demokrati bodo glasovali za redne potrebščine, odklonili bodo pa vojne kredite. Toda vlada se bo skušala rešiti tudi iz te zadrege. Dr. pl. Seidler si ie izposloval od monarha pooblastilo, da sme izločiti 2. in 3., to je postavke o vojnih kreditih — iz proračunskega provizorij a in jih posebej predložiti zbornici kot pooblastilno zakonsko predlogo, razdeljeno na več postavk. In za te postavke upa dobiti vlada večino in upa, da bodo zanje glasovali tudi Jugoslovani, ker vendar ne bodo hoteli odpovedati državi potrebščin, ki jih potrebuje v boju proti Italiji. V najskrajnejšem slučaju pa sc bo sklicevala, vlada na to, da so te skupne vojne državne potrebščine baje že po osnovnih državnih zakonih zajamčene. V današnji seji se je proračunski odsek pečal z reformo ustave. Posl. dr. Renner je izjavil, da bodo to pot socialni demokrati izvršili veliko žrtev in glasovali za proračunski provizorij. Toda kljub temu ne zaupajo vladi. Hočejo rešili samo parlament in pospešiti socialno reformo. Govornik je prepričan, da se bodo tega dne, ko predloži vlada reformo ustave v zvez-no-državnem smislu, zopet vsi narodi tesno oklenili države. Posl. Pacher (nemški radikalec) pravi, da bo njegova stranka glasovala za proračun. Posl. Tomašek (češki soc. demokr.) izjavlja, da so zahtevo Jugoslovanov in Čehov popolnoma jasne, le pri nemških meščanskih strankah vlada zmešnjava. Češki socialni demokrati ne soglašajo s sia.liščem nemške socialne demo- kracije in zato ne bodo glasovali za proračun. Posl. dr. Okunjevski (Ukrajinec) izvaja, da bodo Ukrajinci glasovali za proračun v priznanje za zunanjo politiko vlade. Vendar stoje Ukrainci na stališču, naj se mir sklepa od naroda do naroda. Posl. dr. V e r s t o v š e k predlaga resolucijo glede predložitve inkompati-bilitetne postave, na podlagi katere n« bodo smeli pripadati državni poslanci privatnim kapitalističnim podjetjem* ki stremijo za dobičkom. Ist.ot.ako no smejo sprejeti tozadevnih plačanih mest. V prvi vrsti so pa izključeni od mandatov člani podjetij, ki so v zvezi z državo. (Primerjaj vstop nemških poslancev v upravni svet južne železnice* Op. por.) Posl. Zenker (dunajski svobodomi-slec) izjavi, da bo glasovala njegova stranka za proračun.' Posl. dr. Laginja izjavi, da ho glasoval proti proračunskemu provizoriju Pri glasovanju za konec debate konstatira predsednik nesklepčnost. Glasovanje se radi tega ne vrši, ampak odsek izroči proračunsko predlogo v smislu poslovnika plenu mu zborniče. f aovorii. y Berlin, 25, (K. u.) Danes je v nem-škeni državnem zboru govoril prvi kancler dr. grof pl. Hertling, ki je med drugim izvajal: Državni zbor upravičeno zahteva, da se mu pojasni zunanji politični položaj in stališče, ki ga zavzema vodstvo države. Izpolnjujem le svojo dolžnost, ko to storim, dasi dvomim, če koristijo in rode uspeh razgovori ministrov in držav, ki se vojskujejo, pred javnostjo. Liberalni član angleške poslanske zbornice M. \Valtci Runcimann je nedavno rekel, da bi se miru hitrejše približali, ko bi se poklicani in odgovorni zastopniki, mesto da govore, zbrali v ožjem krogu, da se med" seboj razgovore. Soglašam ž njim, ker bi se po tej poti odstranila vsa nesporazumljenja in bi morali naši nasprotniki sprejeti naše besede tako, kakor jih mislimo in bi morali tudi sami pokazati pravo barvo. Besede, ki sem jih dvakrat tu govoril, se, kakor sodim, v sovražnem inozemstvu nisn tolmačile nepristransko in brez predsodkov. (Pritrjevanje.) Razgovor v ožjem krogu bi dosegel sporazum v mnogih podrobnih vprašanjih, za katere gre, kadar se dela na spravo in ki jih more le pogodba uresničiti. Posebno mislim s tem na naše stališče nasproti Belgiji. U<* A 6 Angleški spisal H. G. \Vells, — Prevel 1, M. (Dalje.) Praktičnega zdravnika Cussa je razjedala silna radovednost. Ovoji so razvnemali pozornost njegovega stanu; glas o tisoč in eni steklenici je vzbujal zavidno spoštovanje. Cel april in cel maj je koprnel po priložnosti, da bi mogel govoriti z neznancem, naposled pa, proti binkoštim, se ni mogel več premagovati in se je po-služil nabiralne pole za vaške bolniške Strežnice za izgovor. Bil je kaj iznenaden, ko je čul, da Mr. Hali ni poznal imena 6vojega gosta. Povedal je ime,« je rekla Mrs. Hallova — trditev ki je bila povsem brez podlage — »pa ga nisem prav slišala.« Mislila si je, da je tako trapasto ne poznati njegovega imena. Cuss je potrkal na vrata posebne sobe in vstopil. Od znotraj se je čula razločna kletvica. »Oprostile mojo usiljivost,« je dejal Cuss, nato pa so se vrata zaprla ter odrezala Mrs. Ilalluvo od ostalega pogovora. Naslednjih deset minut je slišala mrmranje glasov, nato pa vzklik začudenja, ropot nog, glas v stran vrženega stola, gla- sen krohot, nagle korake proti vratom, in prikazal se je Cuss, bled kakor zid in strmeč preko rame. Pustil je vrata za seboj odorta in je hitel, ne da bi jo pogledal, čez vežo in dol po stopnicah, zatem pa ga je slišala naglo odhajati po cesti. Klobuk je nosil v roki. Stala je za baro, zroč proti odprtim vratom posebne sobe. Nato je slišala neznanca mirno se smejati in njegove stopinje so prišle preko sobe. Od tam, kjer jc stala, mu ni mogla videti v obraz. Vrata posebne sobe so se zaloputnila in vse je bilo zopet tiho. Cuss jo je mahnil naravnost k župniku Buntingu. »Sem li mar blazen?« je začel Cuss iznenada, ko je stopil v borno majhno delavno sobo. »Sem li videti, kakor da bi bil blazen?« »Kaj pa se je zgodilo?« je dejal župnik, Doloživši znamenje na proste liste prihodnje pridige. »Tisti človek v krčmi--- »No, kaj pa je?« »Dajte mi kak požirek,« fe dejal Cuss in sedel. Ko si je okrepčal živce s kozarcem cenega sherryja — edino pijačo, ki jo je dobri župnik imel v hiši — mu je povedal o razgovoru, ki jja je bil pravkar imel z neznancem. »Stopil sem v sobo,« je sopihal, »ter ga začel prositi, da kaj odrine za strežnice. Tiščal je roke v žep, ko sem prišel no- ter in se okorno vrgel na stol. Ponosljaval jc. Povedal sem mu, da sem slišal, da sc zanima za znanstvene stvari. Odgovoril je: »Se.« Iznova je ponosljaval in js ponosljaval ves čas; očividno si je zadnje čase dobil peklenski nahod. Ni čuda — tako silno zavit. Razložil sem mu namen ; nabiranja denarja in pri tem sem imel ves i čas oči odprte. Steklcnice — kemikalije vsepovsod. Tehtnica, reagenčne cevi po j poličicah in duh po večernem svetlimi. Ah hoče kaj dati? Odgovoril je, da si premisli. Vprašal sem ga kar brez ovinkov, ako dela znanstvene raziskave. Odgovoril je, da. Dolgo raziskavanje? Nato se je pa razvnel in rekel: »Preklicano dolgo | raziskavanje«. »Kako?« sem rekel. Tedaj mu je izbruhnila jeza. Ves čas se je že kuhalo v njem in moje vprašanje ga je pripravilo, da je vzkipel. Dobil je recept — prav dragocen recept — a za kaj, ni hotel povedati. Za zdravje? »Za zlodja! Za čim pa stikate?« Prosil sem ga oproščenja. Dostojanstveno je potegnil skozi nos in za-kašljal. Govoril je dalje. Hotel je prebrati recept. Pet snovi. Položil ga je dol, se obrnil z glavo. Prepih od okna sem je vzdignil papir. Šumenje, šuštenje. Delal je v sobi z odprtim kaminom, je dejal. Videl je plamenček in recept je gorel ter se dvignil proti dimniku. Planil je za njim, ravno ko je švignil v dimnik. Tako! Ravno tisti trenutek pa je iztegnil roko. da pojasni svojo zgodbo.« »Nobene roke. Samo prazen rokav. Za Bogai sem si mislil, to je pokvarjen! Ima roko iz probkovinc, sodim, in jo je snel. Vseeno pa jc nekaj čudnega na tem, sem si mislil. Kaj za zlodja pa drži tisti rokav kviško, pa odprtega, ako ni ničesar v njem? In nič ni bilo v njem, vam povem. Nič ni bilo notri, nič tja do sklepov. Mogel sem videti vanj do komolcev in skozi razporo v suknu se je lesketala neka svetloba. »Sveta nebesa!« sem rekel. Nato je obstal pri "miru. Zija! jc vame s tistimi svojimi praznimi, temnimi očali, nato pa v rokav. »No?« »To je vse. Zinil ni besedice, samo zijal je in hitro zopet vtaknil rokav v žep; ,rekel sem,' je dejal, ,da je recept zgorel, ali ne? Vprašujoče je zakašljal. ,Kako za zlodja,' sem rekel, .morete na ta način premikati prazen rokav?' ,Prazen rokav?" .Prazen,' sem rekel, ,gotovo prazen rokav.' ».Kaj prazen rokav, je-li? Ali ste videli, da je bil prazen rokav?" Tedaj je naenkrat vstal. Tudi jaz sem se vzdignil. Naredil je tri počasne korake proti meni in je tik mene obstal. Strašansko je potegnil skozi nos. Nisem se prestrašil, čeprav naj me zlodej vzame, ako niso tista očala, tista ovita njegova glava dovolj, da vzamejo pogum vsakomur, ko se je tako mir-no približeval. (Dalj«.) Na tem mestu sc je že večkrat povedalo, da ne mislimo obdržati Belgije ali jo Eridružiti kot državo nemški državi, a, ar jc tudi v noti z dne 1. avgusta m. 1. izvajano, zavarovati se moramo pred nevarnostjo, da bi sc v deželi, s katero hočemo mirno in prijateljsko živeti, lahko zbirali in splctkarili naši sovražniki. V ožjem krogu naj bi se pogajali o sredstvu, s katerim bi se ta namen dosegel. Če bi se kaj takega predlagalo od nasprotne strani po vladi v Le Ilavre, bi nc odklanjali, če Di se tudi predvsem razgovrajali neobvezno. Zdi sc mi, da bo, kar je sprožil omenjeni angleški parlamentarec, če ni dobilo dosegljive oblike, prisiljen sem zato, da se razgovarjam preko Kanala in oceana tako, kakor se je to dozdaj godilo. Rad pripoznam, da morebiti poslanica predsednika \Vilsona z dne 11. t. m. predstavlja kratek korak, da sc drug drugemu približamo. Ne nameravam se pečati s predolgimi uvodnimi izvajanji Ln se pri-čnein preccj pečati s štirimi temeljnimi načeli, ki se morajo, kakor sodi Wilson, upoštevati, kadar se razpravlja. Prvo načelo naglasa: Vsaki del končne pogodbe sc mora bistveno naslanjati na pravico v gotovem slučaju in zgraditi na talci pogodbi, o kateri jc verjetno, da privede do trajnega miru. Kdo naj temu ugovarja? (Pritrjevanje.) Stavek, ki ga je zamislil veliki ccrkveni oče sv. Avguštin pred tisoč in petsto leti: »Justitia funda-mentum regnorum«, velja še danes. Gotovo: trajen mir more biti .le tisti, ki ga v vseh delih prevevajo načela pravičnosti. Drugi stavek zahteva, naj se narodi in dežele ne premikajo iz ene državne oblasti v drugo, kakor da bi šlo le za reči in kamne V kaki igri, četudi v veliki igri ravnotežja sil, ki je zdaj za vse čase dis-kreditirana. Tudi temu stavku lahko mi brezpogojno pritrdimo, da, čuditi se moramo, ker jc smatral predsednik Združenih držav za potrebno, da ga je zopet za-bičaval. Stavek se prereka z že zdavnaj izginulimi razmerami in nazori, proti kabinetni politiki in proti kabinei.nl vojski, proti mešanju državnih ozemelj Ln knežje zasebne lasti, kar spada vse v davno preteklost. Neuljudeo bi ne bil rad, a če se spomnimo prejšnjih Wilsonovih izjav, bi čiovek lahko sodil, da vlada v Nemčiji protislovje med avtokratično vlado in pa brezpravno ljudsko množico. Predsednik Združenih držav — kar vsaj dokazuje nemška izdaja njegove knjige »O državi« — pozna nemško državnopravno književnost; ve torej, da so pri nas knezi in vlade najvišji člani v državi organizirane celote ljudstva; najvišji člani, ki jim gre končna odločba in sicer tako, da oni, ako tudi pripadajo celoti kot najvišji člani, se odločijo le za dobrobit celoti. Potrebno je, da se to Wilsonovim vojakom izrecno pove. Radostno pozdravljamo tudi konec drugega stavka, ki razglaša, da se je igra za ravnotežje sil za vse večne čase dis-kreditirala. Znano je, da je iznašla Anglija načelo o vzdrževanju ravnovesja sil (Veselost), ki ga je posebno takrat uveljavljala, kadar je postala kaka država na evropski celini premogočna, kar je bil le drugačen izraz za nadvlado Anglije. Tretji stavek, ki zahteva, naj se reši vsako vprašanje o ozemlju, katerega je izprožila sedanja vojska, v korist in dobrobit prizadetega prebivalstva in ne le kot del kake pogodbe ali kompromisa tekmujočih si držav; le izpolnjuje, kar se je prej povedalo, v gotovi smeri, oziroma je posledica prejšnjega. Končno četrti stavek, ki zahteva, naj se vse jasno začrtane zahteve najdaleko-sežnejše zadovolje, tako, da ne ovekove-čijo nova ali stara nasprotstva, Iti bi naj-najbrže zopet kmalu motila evropski in ž njim mir celega sveta. Tudi temu stavku lahko načelno pritrdim in izjavljam, kakor Wilson, da sc lahko razgovarja o splošnem miru, ki bi temeljil na takih načelih. Le en pridržek obstoji: teh načel ne sme predlagati le predsednik Združenih držav, pripoznati jih morajo dejansko tudi vse države in narodi. (Tako je!) Zveza narodov bi bil smoter, ki ga najprisrčnejše želimo, a ta smoter se še ni dosegel, tudi ne obstoja razsodišče, ki bi ga bili ysi narodi ustanovili, da čuvajo mir v imenu pravičnosti. Ako ob priliki pravi Wiison, da govori nemški državni kancler sodnemu dvom celega sveta, moram, kakršne so reči danes, v imenu nemške države in zaveznikov sodni dvor, ker je pristranski, odkloniti (Pritrjevanje), dasi bi radostno pozdravljal, če bi obstojalo nepristransko razsodišče, kakor bi tudi rad sodeloval, da bi se prišlo do takega idealnega stanja. Obžalujem, ker ni o podobnem mnenju pri vodilnih velesilah sporazuma niti sledu. Vojni smotri Anglije, ki jih je zopet razvil Lloyd Gcorge, so še vedno skozi in *!-Če hočete kruha, bijte ukrajinsko rado do smrti« — to je sedaj bojno geslo stotisočev vojakov in delavcev. Rada. je s svojim podlim izdajstvom sama sebi skopala grob. Diplomatične intrige Nemcev in Avstrijcev so se vršile pred našimi očmi in niso za nas nobena tajnost. Ukra- j jinsko igro centralnih držav bo ruski pro-jetarijat razbil samo s tem, da uniči rado v rcvolucijski vojni.« + Ogrska in Hrvatska. Budimpešta, 25. svečana. Finančni odsek magnatske zbornice je danes odobril indemnitetno predlogo in finančno nagodbo s Hrvatsko. + Rudarski zakon. Dunaj, 25. svečana. Vlada je predložila danes zopet v poslanski zbornici načrt za spremembo splošnega rudarskega zakonika. -j- Harden in Brest Lstovsk. Harden piše v svoji »Zukunfl«, ki zopet izhaja, o Brestu Litovskem sledeče: »Nemški načrt, da se izločijo na vzhodu dežele iz ruskega ccsarstva, je nepolitičen. Če se ta načrt posreči, ne bo v škodo toliko Rusiji, ampak Nemčiji sami, ker bo nastal na vzhodni meji države iz tc ruske Alzacije in Lorene novi Balkan. Vprašanje je, ali nam bo kaj koristilo, če sc slovansko sovraštvo proti Nemcem poveča? Kdo izmed sosedov je boljši, ali sovražne nam državice, ki se prepirajo danes za HoLm, jutri za Lublin in Vilno, ali komunistični pritlikavci, ali pa združene države Rusije, ki bi nudile sosedu svobodo oddiha?« -f Londonska socialistična kon*eren-ac. Te dni se je končala socialistična konferenca v Londonu. Sklepi te konference so naslednji: Zveza narodov za razorožitev in preprečenje bodočih vojsk, popolna svoboda in nedotakljivost Belgije, Srbije, Črnegore in Rumunije, druge spremembe ozemlja, v kolikor zadenejo Angleško, na podlagi pravičnosti in pravice v svrho trajnega svetovnega miru. To so minimalne zahteve; če se te sprejmejo, se odkloni gospodarski bojkot proti Nemčiji. Ta vojska se mora končati s sporazumljenjem. Obe stranki morata opustiti njjlitarizem. -f Italijanski državni zbor je s 340 proti 44 glasovom izrekel vladi zaupanje. Nalo se je zbornica odgodila do prve polovice aprila in naročila vladi, naj določi natančni datum za zopetni pričetek parlamentarnega delovanja. Volna poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. februarja. Uradno: Pri Piave so s topovi živahno streljali. Nemške prednje čete Linsingenove vojne skupine so dobile v Žitomiiu zvezo z ukrajinskimi vojaki. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. februarja. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče. Na več točkah se je bil boj s topovi in z minami. Tu in tam so se bojevali poizvedovalci, ki so vzhodno od Armentieresa ujeli več mož in zaplenili strojne puške. Vzhodno bojišče. Eichhornova vojna skupina: Naše čete so zasedle Per-nov; en estski bataljon se je tam nemškemu poveljstvu podredil. Včeraj dopoldne sta naskakovalna stotnija štev. 18 in 1. švadron huzarskega polka štev. 16, ki sta napredovala pred svojimi divizijami, vzela Jurjev (Dorpat). Med potjo tja so ujeli naši 3000 mož in zaplenili več sto vozil. Omenjeni hitri oddelek je toraj v 5 in pol dne napredoval nad 210 kilometrov. Linsingenova vojna skupina: V Rov-nu smo ujeli štab ruske »posebne armade«; njegov poveljnik jc ušel. Prednje čete so prišle v Žitomir, kjer so se zvezale z ukrajinskimi četami. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalni kvartirm mojster: pl. Ludendorff. • • • Jurjev (Dorpat), okrožno mesto livon-ske gubernije, šteje 50.000 prebivalcev. V mestu se nahaja vseučilišče. Jurjev je od leta 1721. ruski. • * • Pernov šteje 25.000 prebivalcev; leži pri izlivu reke Pernov; znane pomorske toplice. Nemško večerno poročilo. Berlin, 25. zvečer. Danes dopoldne ob 10, uri 30 minut smo z bojem zasedli Reval. Zasedli smo tudi Pskov, ki leži južno od Pejpuskega jezera. • • • Mir z Rusijo. Petrofjrad, 24. febr. (K. u.) Agentura: Ponoči na 24. februarja jc zboroval izvršilni odbor. Po živahni razpravi so se sprejeli nemški mirovni pogoji v Brestu Litovskem, ki so se pa izpopolnili z zadnjimi Kuhlmannovimi pri-stavki. Za mir je glasovalo 126, proti pa 85 glasov; 26 članov ni glasovalo; tudi dva anarhista nista glasovala. PetrofjraU, 24. febr. (K. u.) Agentura: Dne 24. februarja ob 7. uri zjutraj se je odposlala sledeča brzojavka nemški vladi v Berlin, avstrijski vladi na Dunaj, bolgarski v Sofiji in osmanski v Carigradu: Izvršujoč odločitev izvršilnega odbora in sveta zastopnikov delavcev, kmetov in vojakov, ki se je sklenila 24. februarja ob 4. uri 30 min. zjutraj, je svet ljudskih pooblaščencev sklenil, da sprejme mirovne pogoje, ki jih je stavila nemška vlada in da pošlje odposlaništvo v Brest Litovsk, da podpiše mir. Predsednik sveta ljudskih pooblaščencev Vladimir Ljenin. Ljudski pooblaščenec za zunanje zadeve: Leo Trockij. Bern, 24. febr. (K. u.) Vihar ogorčenj a v francoskem časopisju radi ka- j pitulacije boljševikov se še ni polegel. Listi pravijo, da se ni končala le vojska, marveč tudi revolucija. Najbolj neprijetno je pa, ker mora tudi Riimu-nija kapitulirati. Španija bo priznala finsko samostojnost. Madrid, 23. (K. u.) Listi poročajo, da je ministrski predsednik v Madridu mu-dečemu se finskemu poslanstvu zagotovil, da bo španska vlada priznala Finsko kot samostojno republiko. Švedski opravnik o bojih na Finskem. Stockholm, 25. (K. u.) Švedski opravnik v Hclsingsforsu poreča brzojavno zunanjemu uradu, da so vesti o številu beguncev v BeJlinških čereh pretirane. Umaknil se je bil tjekaj oddelek bele garde, nekaj stotin mož, ki so bili pa sedaj popolnoma razkropljeni. Kolikor jih je bilo brez orožja ujetih, so jih umorili. Spričo nečloveškega bojevanja rdečih gard, je švedski opravnik 22. t. m. sklical švedske konzule v Helfingsfors, da se posvetujejo glede skupnega nastopa. Konzuli so nato prosili za navodila. Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S. .. Občinski odbor v Ambrusu sc je v svoji «eu dne 31. januarja soglasno pridružil majni-ski uekiaraciji Jugoslovanskega kluba. Pole* 'mcnpvani občini podpisalo deklaracijo 675 mož, fantov, žen in deklet. Podpisane žene in dekleta iz vasi Moste, Selo, Novi Vodmat izjavljamo, da se s celim srcem pridružujemo majniški izjavi Jugoslovanskega kluba, da se naš doslej zatirani in zaničevani jugoslovanski narod osvobodi suženjstva ter zedini v samostojno jugoslovansko državo pod habsburško vladarsko hišo. Našim poslancem v Jugoslovanskem klubu izrekamo popolno zaupanje ter kličemo: Po poti narodne odločnosti naprej v boj[ za samoodločbo jugoslovanskega naroda. (Sledi 830 podpisov.) LluDlianšjKfa nprovizocild. a Suho zelišče na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo suho zelišče v sredo, dne 27. t. m, popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 2. do pol 3. ure štev. 1 do 100, od pol 3. do 3. ure štev. 101 do 200, od 3. do pol 4. ure štev. 201 do 300, od pol 4. do 4. ure štev. 301 do 400, od 4. do pol 5. ure štev. 401 do 500, od po! 5. do 5. ure štev. 501 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 2 kroni. a Špeh za IV. okraj štev. 601 do 800. Stranke IV. okraja, ki imajo nakazila za mast štev. 601 do 800, prejmejo špeh v sredo, dne 27. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15 Določen je tale red: od 2. do pol 3. ure štev, 601 do 700, od pol 3. do 3. ure štev. 701 do 800. Vsaka oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane 20 kron. a Doječe in noseče matere dobe ovseni riž v vojni prodajalni Gosposka ulica po sledečem redu: Na vsako izkaznico se dobi 1 kg ovsenega riža, ki stane 1 krono. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami št. 1 do 300 dne 1. marca, št. 300 do 600 dne 2. marca, št. 600 do 900 dne 4. marca, od 900 naprej dne 5. marca. a Prodaja moke za stranke. Od srede, 27. t. m., do všteti sobote, 2. marca t. 1., se bode oddajalo na vsako izkaznico za moko sledeče blago, in sicer: v I. do IV. ok raju H kg kaše, kilogram po 1 K 50 vin., v V. in VI. okraju XA kg ajdove moke, kilo-ram po 96 vin., v VIL do X, okraju kg oruznega zdroba, kilogram po 88 vin. — Ostanek blaga je napovedati zanesljivo v ponedeljek, dne 4. marca t. 1. Llutoliasitske rao^ice. lj Vodstvo vojaškega dušobršžništva prosi vsled zelo malega števila vojaškega duhovništva častite gg. duhovnike v Ljubljani, da bi pomagali pri velikonočni spovedi vojaštva v Frančiškanski cerkvi, katera se bo vršila vsaki dan ob pol 7. uri zj. od 1. do 14. marca 1918 izven nedelj in to 1., 2. in 4. marca t. 1. za Nemce, 5., 6. in 7. marca, za Slovence in Hrvate, 8., 9. in 11. marca 1918 za Ogre, ostale dni pa za Čehe in Poljake. lj Glasbena Malica. V sobotnem koncertu, dne 9. marca, bo iz prijaznosti sodelovala slovenska priljubljena pevka, solistin ja gospa Pipa A r k o -Tavčar iz Zagreba. lj Odbor Šentpcierskena prosvetnega društva v Ljubljani prosi vse gg. pevce in pevke, somišljenike in prijatelje društva, da se z ozirom na bližnjo prireditev zanesljivo udeleže prve pevske vaje jutri v sredo dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v cerkveni hiši pri sv. Potru (I. nadstr.). Če kdo ni prijel pomotoma osebnega vabila, vseeno dobrodošel. Pevske vaje se bodo vršile vsako sredo, zato prosimo za redno in točno udeležbo. lj K društvu za varstvo vajenesv v Ljubjani so pristopili in darovali: J. Pfajfar, župnik 50 K, vnet mladino-Ijub 50 K, prelat A. Kalan 20 K, neimenovan 9 K. Bog povrni! lj Trije otroci ss zadušili v dimu. Minuli petek popoldne je nastal v dimniku na Žabjeku štev. 3 ogenj, ki se je razširil na podstrešje. Požarna bramba jc ogenj kmalu pogasila. Najbrže je pa kje ostal kak tleč tram, kar je povzročilo smrt treh oseb. V III, nadstropju navedene hiše stanuje tovarniška delavka Marija Cugelj, katere mož je na bojišču. Ne sluteč "na-daljne nevarnosti radi ognja, je Cugel ob 11. uri ponoči odpotovala na Dolenjsko, njeni trije otroci: 12 letna Ana, 16 letni Leopold in 22 letna Terezija, so jo spremili na kolodvor, nato se pa vrnili domov in šli k počitku. Ker jih potem ni bilo več na izpregled in je ostalo stanovanje zaprto, so ljudje včeraj šiloma odprli vrata in našli vse tri otroke mrtve. Zadušil jih je dim, ki je prihajal skozi pokvarjeni dimnik v kuhinjo in od tam v sobo. Uvedla se je preiskava glede krivde na tej težki nesreči. lj Zgubila se je denarnica z manjšo svoto denarja in krušno karto za 4 osebe od Komarja v Krakovem do Rožne ulice. Najditelj naj odda na policiji. lj Izgubila je neka dama denarnico z okoli 480 K denarja in dvema polarna za begunsko podporo. Pošten najditelj naj jo prinese proti nagradi na policijsko ravnateljstvo. a CZ3 C=Z3 CZ3 CZ3 LZ3 CZ3 SpMiie se jrnm Straže"! Primorske novice. p Zahvala. Povodom selitve v domovino I izrekam tem potom preč. g. Hartmanu, župniku v Blagovici: Bog Vam obilo povrni za vse izkazane mi dobrote v teku 26 mesecev begunskega mojega bivanja pri Sv. Ožbaltu. Enaka zahvala velja tudi dobremu tamkajšnjemu ljudstvu. Prav posebno jim zahvala za tako izdaten dar za nabavo novega kelilia za porušeno števerianeko cerkev. Bog plačajl — Jan. Ev. Jarec, kurat v Števerjanu pri Gorici. p NaznanPo. Kuracijski urad v Št. Fer-janu pri Gorici pojluje pričenši z marcem doma. Pošla je »Gorica poste restante«, Enako tudi vikarijski urad v Čcrovcm, ilrešne novice. k Iz celovške škofije. Razpisana je župnija Grebinj do dne 23. marca. — Za župnika v Projeru je imenovan tamešnji provizor Karel Jareš. — Č. g. Sigfr. Jorg, župnik v Greifenburgu, js dobil župnijo Šmihel pri Vo'šbergu. k Prvi poljski kralj Boleslav I!, je, kakor znano, pokopan v Osojah na Koroškem, kjer je do Jožefa II. bil znamenit samostan benediktincev. (Aškerčeva balada: »Mutec Osojski«.) Zdaj so se Poljaki zopet začeli zelo zanimati za grobišče in iz Varšave, Krakova in Lvova so došla poročila, da hočejo prvemu poljskemu kralju postaviti primeren spomenik. Mislijo pa baje tudi na to, da zerrske ostanke Boleslava II. preneso v Vavel v Krakovu. k Celovške novice. Celovška električna železnica je I. 1917 prevozila 4 milijone 472.240 oseb, dohodkov je bilo to leto 601.731 kron. L. 1916 se je prevozilo 2,995.167 oseb. — Dne 19. februarja je umrl v Celovcu polkovoi zdravnik iz Ino-mosta dr. K. Fischelhamer, star 35 let. Na laškem bojišču ga je močno ranila 1. novembra 1917 laška granata, ko je delil pomoč ranjencem. Na grobu mu je govoril ganljivo slovo g. kurat Lovšin. — Cesar je potrdil izvolitev Maksa vit. pl, Burgerja za predsednika trgovinske zbornice, -— Sladkorja zelo primanjkuje v Celovcu. Nakaznice ljudje sicer dobe, blaga pa ne. Zato so hudi na svoje poslance, da ne napravijo redu. Ker je pa ubogi Dobernik moral vstopiti r.e samo v deželni odbor, marveč tudi v upravni svet južne železnice, kako naj se potem pobriga še za svoje celovške voiilce, ki ga bodo pa prihodnjič itak zopet na komando volili! k Izpred celovške porote. Dne 16, februarja se je zopet začelo redno zasedanje porote, ki je obravnavala več zelo žalostnih slučajev. — 1. Umor v Celovcu. V Beljaku rojeni, šele lSletni Ariur Majoran je nad vse pokvarjen fant. Kot vajenec v bukvami Karintija je kradel znamke, denar, knjige v vrednosti 450 K, v Beljaku denarja 173 K in pozneje kot ordonanca etapnega oskrhništva 1170 K, dne 4. junija 1917 pa jc- zahteval od omo-žene gospe Beite Fratl. naj mu posodi nekaj denarja, da se more vrniti v Beljak. Imenovana je bila uslužbenka trgovine Karintija in je sama stanovala na Vetrinjskem obmestju, ker je njen mož pri vojakih. Majoran se je vtihotapil v njeno stanovanje, in ko se branila mu dati denar, jo je napadel in po daljšem borenju z njo jo je zadavil z brisačo. Ko so našli umorjeno, so obdolžili najprej nekega poštnega uslužbenca, ki je bil tudi delj časa v preiskovalnem zaporu. Ko se je Majoran pred svojimi tovariši hvalil cinično svojega dejanja, so zasledili pravega storilca. Obsojen je bi! na 12 let ječe. — 2. Uboj v s i 1 o b r a n u. 52letni hlapec E. Winkler v Št. Vidu se j? spri s svojim sohlapcem Osvvalder zaradi ukradene suknje. Ko ga je Osvvalder zaradi tega napadel, je vzel Winkler močno palico in Osvvalderja tako zelo-udaril po glavi, da se je onesvestil in dva dni pozneje umrl. Porotniki so izjavili, da je Winkler ravnal v silobranu in je bil oproščen. Zagovornik je bil g. dr. Miiller. — 3. Ukradene hranilne b u k vi c e. Omožene Marija Pesjak, Marija Jezernik in Leopoldina Grassmaier v Beljaku so obdolžene tatvine vložnih knjižic v znesku 14.029 K in 13.080 K. Jezernik je stregla trgovki Iv, Lebzeltcr in zvedela, da hrani te knjige. Ko jo jc decembra l. 1. nadomestovala Pesjak, je le to pregovorila, naj knjižici ukrade, kar je le ta to tudi storila. Knjigi sta si razdelili. Ko je prišla Grassmaier k svoji teti Jezernik, jo je ta poslala v hranilnico, da naj vzdigne 7000 K. A tam so za tatvino že vedeli in zato so dobili kmalu storilke. Ene bukvice so našli pozneje v mestni farni cerkvi. Lebzeltcr ni trpela škode. Jezernik in Pesjak sta dobili po 18 mesecev težke ječe, Grassmaier je bila oproščena. — Tatvina. Zaradi tatvine žc trikrat kaznovana dekla V. Strutz v Glodntci, je posestniku Jan. Fuggerju, očetu njenega otroka, ko je bil pijan, ukradla iz njegove mošnje, v kateri je bilo 30 000 K, vkup 2100 K. Fugger je ni bil ovadil, a ko je razsipala elenar, so jo zasledili. Pozneje je kradla tudi še kakor sraka oo Št. Vidu in Beljak u nnjraznovrstnr.jše stvari. Porotnikom je bilo stavljenih 9 glavnih in dvoje dodatnih vprašanj: 5 glavnih in dvoje dodatnih so zanikali. Obso'cnn ie bila na 5 mesecev težke ječe. — 5. Ženska na smrt obsojena. V Sorg pristojna 38- letna bajtaricn Marija Struggl je obtožena roparskega umora. Ima dvoje otrok, njen mož je padel Icla 1915., a ona je veselo živela z raznimi slabimi moškimi. Dobivala je na dan 3 K 65 vin. vojaške podpore, posebej še letnih 300 K. Ko ji je meseca septembra 1917 zmanjkalo denarja, je sklenila umoriti 77!etnega gostača J. Platzerja, ki je pri njej stanoval. 2e prej je govorila, da, če ji zmanjka denarja, bo odstranila Platzerja. Dne 6. decembra 1917 je izvršila svoj zločin. Vtihotapila se je v polmračno kuhinjo, kjer je sedel Platzer in ga od zadaj udarila z njegovo sekiro po glavi, da se je zgrudil na tla in še potem bila po njem, da se ni več ganil. Truplo je zavlekla v njegovo sobo in mu vzela mošnjo s 623 K in srebrno uro. Drugi dan je osnažila kuhinjo in vežo, potem pa pravila drvarjema, da jc Platzerja ubila, a jima dala od ukradenega denarja 200 K, da ie ne izdata. Dan pozneje je dala naznaniti županu v Africi, da je našla Platzerja umorjenega. Ko so jo prijeli, je najprej tajila, pozneje pa priznala svoj strašni zločin, Porotniki so stavljeno jim vprašanje enoglasno potrdili. Slvuggl je bila obsojena na smrt na veSaliii. Zagovornik dr. \Valter je priglasil ničnostno pritožbo. Dnevne novice. j — Na naslov g, deželnega predsednika, Dan za dnem nam prihajajo tožbe zaradi podeljevanja podpor, ki jih dobivajo ali bi jih morali dobivati sorodniki vojakov. Dogajajo se kričeči slučaji zavlace-čevanja, nepostavnega odklanjanja prošenj, neenake razlage zakona. Pravi juri-elični nonsens pa je, da je predsednik okr, komisije za podeljevanje podpor, ki je prva instanca, hkrati tudi predsednik deželne komisije, ki je rekurzna instanca, Pred-sed nik odločile torej v drugi instanci O svojih lastnih razsodbah! Tega predsednika imenuje deželni nredsednik. Potrcbnr> bi bilo, da bi imeii prva in rekurzna in-stanca vsaki svojega predsednika. — Predavan jo. V »Prosveti« v Št. Vidu nad Ljubljano je v nedeljo dne 24. t. m. predaval j;, profesor Mazovec o jugoslovanskih deželah. Predavanje jo bilo prav dobro obiskano. — Občni zbor fiouru?uire »Sloven. ske SsraSc« v Veliki T.i^oini se je vršil preteklo nedeljo 24. t. ro. ob zelo veliki udeležbi. Podružnica dolnje zelo unpeš-no, kar ie zasluga tamoSnje nad vse sgllne gdč. učiteljice. Število članov se ie podvojilo, znamenje, da tudi na.šo ljudstvo spoznava, kako velike važnosti je narodno obrambno delo. Čast. tej delavni podružnici, ki naj bo drugim za zgled-! — Z a vojnega kurata ie imenovan kaplan iz Hinj č. g. Josip Uren. — Vojr.šVa odlikovanja. V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojne dekoracijo in z meči podpolkovnik 17. pp. Jos. Tedesco. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z rne.či sla dobila poročnika 17. pp. Peter Jereb in Franc Tavčar. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 207. pp. Alojzij Černigoj. — Red železne krone 3. vrste r vojno dekoracijo in z meži s!a dobila nadpo-ročnik 1. «;or. strel. p. Avgust Sorko in poročnik 3. gor. strel. p. Vladimir Mu-šič. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in meči sta dobila nadporočnik 2. Ror. strel. p. Miroslav Kuhelj in poročnik 26. strel. p. Ivan Volavšek. — V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje nadporočnik 26. strel. p. Franc Ambrož. —■ Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 26. strel, p. Alfonz Zemlak. — Odlikovan je bil penovno z bronasto hrabrostno svetinjo desetnik Šinkovec Anton. To je žc njegovo četrto odlikovanje. — Prihodnji sestanek dunajskih Slovencev se vrši v soboto dne 2. marca v restavraciji Kaiserhof. Začetek ob pol 8. uri. — Iz Trebelnega nam pišejo: Naša občina je dala mnogo mož in mladeničev na oltar domovine. Čez 20 jih je že pre-lilo junaško kri, ne vštevši onih, ki so že od začetka vojne pogrešani. Med zadnjimi, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino, je bil mladenič Anton Florjan-čič iz vasi Roje?, ki jc padel v boju proti Italiji clne 10, septembra 19i7. K vojakom je odšel dne 24. junija 1915 in od takrat* ni več videl domačih. V istem času pa je padel tudi njegov svak Alojzij Scbanc, ce-tovodja, posestnik iz Čužnjcvasi, ki zapušča ženo in triletno hčerko, ter mater, ki je sedaj izgubila žc drugega sina. Vse pa bodemo prenesli, četudi je težko, samo, da bi kri naših sinov in mož res dosegla tako zaželjeno svobodo in da bi se uresničile besede grofa Tolstoja: »Preteklost je bila Romanov, sedanjost Germanov in prihodnost beda Slovanov.« — Avstrija ln Ogrska. Vojak za« poslen v vojni tovarni, nam piše z Ogrskega: Nisem šel ravno rad na Oarsko med Mažare. Pa komaj je preteklo 14 dni, sem že drugih misli. Vojaška plača je boljša, vrhu tega še delavska do-klada, in kar je sedaj največ vredno, je tukaj tudi veliko boljša menaža nego v AvstrijL Poleg tega se lahko kupi kruh in druga jedila. Po gostilnah je še vse tako, kot je bilo pri nas pred vojsko. Seveda je drago — pa kaj to. saj v Judenburgu še za denar nisem mogel nič dobitL . , „ .. — Nemške ženske. Dunajski listi opisujejo z ogorčenjem dandanašnji ženski svet, ki ga je dobro popisal neki nevtralec v angleškem listu »Tits Bits«. Dunajska cenzura je del spisa zaplenila a je vendar tudi to, kar je pustila, zanimivo. Pisec piše: Pravkar sem prišel iz Berolina. V glavnem mestu nemške države ali bolje povedano v celi Nemčjii so zrahljane vezi sleherne boječnosti. S čimer bi se bil pred vojsko naredil vsakdo nemogočega, dandanes odobravajo kakor sijajen zgled in hvalijo naj odlične iše nemške gospe. Vsa nemška družba je pokvarjena in popačena prav do samih ledic. V glavnem mestu je nravnost strašno padla. Dame iz boljših krogov, med katerimi sem se stalno mudil, so površne, sebične. uživanja željne stvari. Nravnost se odlikuje s svojo nenavzočnostjo. Devetdeset odstotkov vsega ženstva vzdržuje »razmere«. Del njih je padel tako, da so kakor sodrga po najbolj razvpitih beznicah. Udajajo se pijančevanju, uživajo omamljive otrove, ki jih izdelujejo nemške kemične tvornice, ki slovijo po vsem svetu vsled izdelovanja različnih smrtnih mikstur. Mnogo javnosti znanih žena je že izvršilo samoumor. Neštevilnokrat izsilijo skopuhi pri damah iz boljših krogov ogromne vsote. Na sto in sto žen je strastno vdanih igram. Nekatere žene »o pokupile od siromašnih mater deco, da bi se prikupile cesarju ter mu pokazale kako jim leži na srcu bodočnost nemškega naroda... — Dobrna. Naša cerkev je dobila električno razsvetljavo. Cela upeljava Stane okroglo 10.000 kron. Lepa vsota — a za zdajšne razmere po izjavi strokovnjakov še ne preveč. Je vendar naga itak ljubka cerkev zdaj res biser ob bajni razsvetljavi. Vsa čast g. Francu Vrtičku, bivšemu vodju Vitanjske elektrarne, ln vsa čast Župljanom za njihovo vnetost za lepoto hiše božje. — Zagradec. Iz ruskega ujetništva Je pobegnil Anton Orel, Matjažev Tonček, ter srečno prišel domov. Poskusal je večkrat. Prvič so ga ujeli kozaki in po kozaško z bičem do krvi pretepli. — Drugič ga je ujela straža. Dobil je strog zapor. »Tako že ne bo šlo, sem si mislil. Hranil sem in hranil, potem pa kupil rusko uniformo, pa hajd na vlak »Brate, ti švaba,« mi pravi sprevodnik. Ne brate, Srbin sem. A onda dobro. Potem Se 5 km peš do naših; prišel sem v nem-Ske strelske jarke. Postregli so mi ter poslali naprej. Tako sem prišel k »materi« kadru v Judenburg. Tam so me bo pet preoblekli v Avstrijca ter poslali malo domov, da pogledam kako se Vam godL« Vjet je bil 18 mesecev. — France ReS, enoletnik, naj bla-jgovoli naznaniti svoj naslov Josipu Vr-bovšku, k. u. k. Sudbahnkommando, Grahovo ob Bači, Goriško. — Za potnike v Turčijo. Dodatno k pred kratkim objavljenemu naznanilu glede potnih listov avstrijskih in ogrskih državljanov, ki hočejo potovati v Turčijo, se naznanja, da so od 1. februarja t. 1. dalje nove določbe v veljavi. Dotične stranke morajo 15 dni pred nameravanim odpoto-vanjem predložiti najbližjemu ces. otoman-skemu konsularnemu uradu kotni list, listine, iz katerih je razviden namen potovanja in štiri fotografije. Fotografije ne smejo biti starejše kakor eno leto, ter morajo imetnika fotografije kazati s sprednje strani. Imetniki potnih listov se morajo radi rešitve svojih prošenj po preteku 2 tednov obrniti do dotičnega ces. otoman-skega konzularnega urada- — Občutljivost cenzure. Češke šolske knjižnice so morale izločiti iz svojih predalov slavno knjigo Božene Nemcove »Ba-bička«. Baje zaradi tega, ker nastopa v tej povesti pes, ki mu je ime sultan. — Iz Kormina nam poročajo, da so se vojaki pripravljali, kako bi veselo praznovali pustno nedeljo. Tedaj je prišla tudi k njim izmišljena novica o smrti ljubljanskega knezoškofa. Med vojaki je zavladala velika potrtost, veselico so odpovedali. — 28 kron stane v Splitu kilogram koštrunovega mesa. — Za slovenske oslepele vojake v Odilienheimu v Gradcu je nabral Ignacij Paternoster v družbi pri »Petraču« v Št. Jakobu ob Savi 47 kron. — Pri »Glasbenem večeru« v prid Krekovem spomeniku v Litiji v soboto, dne 2. marca 1918, sodelujejo: Nilka Potočnikova Debevec in Mathian, Rus, Ribič in Sekula. — Proti vojnim neokusnostim. Neki ogrski izdelovalec likerjev je hotel za svoj najnovejši posebno okusni izdelek porabiti skrajno neokusno označbo: »Bog kaznuj Anglijo!« Kakor znano, je ta izrek iztisnilo Nemcem presenečenje v prve mletu vojne. S temi besedami so se pozdravljali, jih nosili kot patriotične znake itd, Sčasoma so se zavedli neumnosti in peokusnosti svojega ravnanja in danes gornjih besede ne slišiš in ne vidiš nikjer več. Spomnil se je pa nanje ogrski tovarnar, ki bi rad kričeče reklame za svoj izdelek. No, ogrsko trgovinsko ministrstvo ga je poučilo, da kljub vojnemu stanju ni mogoče prezreti gotovih mednarodnih pravic, ki temelje na medsebojnem spoštovanju ter mu prepovedalo rabiti gornjo označbo. Listi pozdravljajo to odločbo ogrskega trgovinskega ministrstva. Zanimivo je, da so bili po vseh voju-jočih se deželah pri nas in pri sovražnikih ravno vojaki na frontah tisti, ki so kot prvi odločno obsodili neokusne psovke proti sovražniku. Vojak v strelskem jarku pač zna ceniti v sovražniku — tovariša v smrti in vseh drugih žrtvah, dočim mislijo zaplotniki v ozadju, da vrše patriotično dolžnost najbolje na ta način, da sovražnika psujejo. Pa je tudi v tem slučaju res, da pada vsaka psovka nazaj na psovalca. — Ljubljanska kreditna banka b draginjske doklade. V informacijo splošne javnosti prinašamo sledečo notico: Ljubljanska kreditna banka daje svojim uradnikom sledeče draginjske doklade: Ože-njenim 120 K in 20 K za vsakega otroka, neoženjenim 80 K in aspirantinjam 60 K mesečno, kar znaša približno 20 do 30 odstotkov temeljne plače, medtem ko drugi denarni zavodi v monarhiji izplačujejo svojemu uradništvu 100 do 150 odstotkov ter dajejo k temu še druge podpore svojim uradnikom. Kdo je temu kriv — ravnateljstvo ali upravni svet? Mogoče bi se reklo, da zavod ne prospirira in da nima dovolj sredstev, da plača svoje uradnike? Vsak bi se varal, ki bi tako mislil, ker Ljubljanska kreditna banka ima preteklo leto 1917. dobiček od približno 15 odstotkov in pusti zraven tolikega dobička svoje uradništvo občutiti vso mizerijo časa v najvišji stopinji. Kot dokaz naj služi primer: Uradnik, ki že služi 7 let pri Ljubljanski kreditni banki ter vrši službo blagajnika, ima danes po tolikem službovanju 210 K plače in 80 K draginjske dokladel Kaj more ta uradnik s svojimi 290 K mesečno napraviti, če plača samo za hrano brez stanovanja 200 K? To m več mi-zerija, temveč direktno izstradavanje ljudi! Splošno mnenje je, da bi se samo ravnateljstvo moglo kriviti radi tega dejstva. Ali ako vprašamo, zakaj, čujemo za odgovor: »Iz principa ne dajemo*. — V Splitu v Dalmaciji so nabrali že nad 4000 podpisov za jugoslovansko deklaracijo. — Namesto venca na krsto umrlemu preč. gosp. Ivanu Traven iz Tacna, darujeta gospod in gospa Henrik Maurer znesek 20 K v korist skladu za oslepele vojake deželni komisiji za vračajoče sc vojake, — Za Krekov dom se je nabralo na shodu Kmetske zveze za kamniško deka-nijo 220 kron. V isti namen sta darovala Janez Golob iz Podgorja 20 K in Matevž Repnik z Rudnika 10 K. Narodna obramba. * Kočevski otok meri približno 820 kvadratnih kilometrov in obsega torej okoli J/i» ce^e Kranjske. Na podlagi narodnostnega popisa iz 1. 1851 trdi baron Czornig leta 1857., da je bilo Kočevarjev 22.898. Leta 1880 jih je bilo 19.569, leta 1890 18.980, 1. 1900 pa 18-529 in sicer v sodnih okrajih Črnomelj, Kočevje, Novo mesto, Ribnica in Žužemberk. V Novem mestu, Žužemberku in Ribnici so sicer Ko-čevarji nazadovali, toda poslovenili se niso, Tudi število Slovencev je padlo, kajti iz teh krajev se ljudje zfelo izseljujejo v Ameriko, Kočevarji pa krošnjarijo po svetu, — Zadjih 20 let niso izgubili Kočevarji niti enega kraja, nasp ir,9 se Pa Število v mešanih okra -ili^o pove- čuje, Veliko slovenskega . ab- sorbirali, zato izkazujejo napi .v kočevskem okraju. Kočevski otok napreduje in je v ofenzivi nasproti Slovencem. V kočevskem okraju smo nazadovali od 1. 1880 do 1890 za 700, od 1890 do 1900 za 170 duš. Vzrok je pač ta, ker nimajo kočevski Slovenci nobenih slovenskih šol, nobenih slovenskih pridig, nobenih slovenskih izobraževalnih in gospodarskih organizacij. Sicer se pa bomo na šolsko vprašanje v kočevskem okraju še povrnili. Prosveta. pr Izredni občni zbor Slovenske Matice se vrši v četrtek dne 28. februarja t. 1. ob 5. uri popoldne v magistralni dvorani v LjubljanL Dnevni red: 1. Zvišanje lelnine in ustanovnine. 2. Volitev odbora. Ker je sedanjim odborni- kom društvena doba potekla, treba voliti v smislu pravil vseh 40 novih od-hornikov._ Mm ssspodsrsivo....... g Razstava nadomestkov za nsnjo v Monakovem. V Monakovem so je dne 1. februarja otvorila razstava družbe »Ersatzsohlengesellschaft m. b. H.« v Berlinu, ki je neposredno podrejena državnemu gospodarskemu uradu. Razstavi je namen, občinstvu praktično pokazati dandanes razpoložljive nadomestke za usnje, ter njih porabo. Pri-klopljena ji je učna delavnica, v kateri imajo čevljarji priliko, sc poučiti v tehniki predelovanja nadomestkov. Več o tej razstavi morejo intere-sentje izvedeti pri trgovski in obrtniški zbqrnici v Ljubljani. g Pojasnevalnica v dobavnih zadevah. Vojno ministrstvo je, ustrezajoč večkrat izraženim željam, ustanovilo pojasnjeval-nico v dobavnih zadevah in sicer najprej za živila, obleko in opravo. Nahaja se v poslopju trgovske in obrtne zbornice na Dunaju I., Stubcnring 8—10 (Auskunfstelle fiir Lieferungsangelegenheiten) in ima namen, olajšati neposredni stik interesentov z vojnim ministrstvom. Pojasnjevalnica naznanja strankam, ki se hočejo potegovati za vojaške dobave, na katera mesta je vlagati ponudbe, ali je potreba dana, daje na razpolago ponudbene vzorce itd. O šan-cah ali drugih vlogah se pojasnila ne dajo. g Zaznamba blaga za izvoz. Trgovinsko ministrstvo je ustanovilo v varstvo koristi izvozne trgovine strokovni odsek izvoznih trgovcev (Fachausschuss der Ex-porthandler) na Dunaju IX., Berggasse 16, telefon št. 15.215. Ta odsek ustanovi evidenčno mesto, ki bo zabeleževalo v tu-zemstvu se nahajajoče, nepotrebno blago, tvarine, odpadke in ostanke ter tako blago, ki se je izdelalo za izvozne namene in leži v tu- ali inozemskih lukah. Pojasnila o tem bo dajalo domačim eksportnim interesentom. Odsek pri tem nima nobenega pridobitnega namena, Kupčijski dogovori, ki bi jih posredoval, so prepuščeni zedinjenju interesntov samih. Posestniki takega blaga naj blagovolijo strokovnemu odseku pismeno aLi ustmeno naznaniti splošne, neobvezne podatke o vrsti in pa množini vpoštevnega blaga in približno njegovo fakturno vrednost, če raje ne podajo podrobnih podatkov. Pojasnila o blagovnih zalogah bo odsek dajal strogo zaupno samo domačim eksportnim interesentom. Zahvala. Za obilc dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prehridke izgube naše dobre hčerke, oziroma sestre, gospodične Pavle Cidrich izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Globoko potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni, nepozabni sin, ozir. brat Firand poddesetnik pešpolka »Cesarjevi«« št. 17 vsled nesrečnega slučaja dne 20, februarja t- 1. v klinični rezervni bolnišnici v Inomostu, star šele 19 let, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo. Sv, maše zaduš-nice se bodo darovale v farni cerkvi pri D. M, v Polju in v kapelici rezervne bolnišnice v Inomostu. Dragega Francita priporočamo v molitev in blag epomic! Žalujoči: Franc in Marija Leinjak, starši. Minka, Matilda, Jelica, sestre, Mirko, brat. Proda m 6 Zi DANIH POSLOPIJ z opeko kritih, ob okrajni cesti, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premogokopa oddaljena, z vrtom in sadonosnikom na Sp. Štajerskem. Poslopja »o porabna za trgovino, peka-rijo, gostilno in mesarijo. Plačilni pogoji ugodni Ponudbe na upravo lista pod itev, 556. Kupi se dobro ohranjeno moško W kolo 1W1 oziroma sc zamenja za nekoliko živil. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kolo«. BOLJŠA ZBIRKA ZNAMK. kakor tudi posamezna znamke in stare korespondence kupi proti dobremu plačilu zbiratelj znamk. Ponudba pod »Zbirka znamk 19« na upravništvo »Slovenca« v nemškem ali slovenskem jeziku. išče dr. Malnerič, odvetnik v Črnomlju. Išče se za Koroško BcSo (Gorenjsko), p, Javornik. 643 Ženitbena ponudba. Postaven, soliden sam?ki gospod s samostojnim poklicem želi v svrho ženitve znanja z boljšo gospodično večje postave, z nekaj premoženjem. Prosi se sliko priložiti. Ponudbe pod »Harmonija življenja 642« na npravništvo tega lista. —JZJAV~ Podpisana tem potom izjavljam, da sem gospodično Marijo Elsncr v njeni časti močno raz-žalila ter da sejn prišla do prepričanja, da jc gospodična v vseh zadevah častna in dobrotljiva, ker mi je blagohotno odpustila pri kazenski obravnavi moje nečastno obrekovanje in dejanje. Prosim jo odpuščanja, za kar se ji najtopleje zahvaljujem. 644 V Ljubljani, dne 25. februarja 1918. KaLarina Bernik. C. kr. pritožna komisija v Ljubljani rabi 646 žensko pomožno moč ki je poleg službenega vešča še slovenskega, č b mogoče tudi hrvatskega jezika, dobro izurjena v strojepisju, in kaferg lahko izkaže, da je že prej opravljala pisarniška dela. Z ozirom na težkoče prehranjevalnih razmer bi bilo dobro, da je prosilka v roditeljski oskrbi. Tozadevne prošnje naj se predložijo adjutantu predsednika (deželno sodišče, c. kr. pritožna komisija, Slovenski trg »oba itev. 140) najpozneje do 1. marca t. I, £astonj dobi vsat( na željo moj glavni katalog ur, srebrnine, zlatnine tn godbenih predmetov. Violine po K 14,20, 25, n više. Dobre harmonike po K 16. 25, 35 in 50; pvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 ln 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. RnzpoSiljalnica JflN KONRHD c. in kr. dvorni dobavitelj fliost (Brux) štev. 1759, Češko. Pali!y, Praga II., Havličkoro nam. itev. 33 pri Henrikovem stolpa. Iščejo se tri delavke za stalno službo. Naslov v upravništvu pod štev. 636, RADI PRESELITVE t inozemstvo SE PRODA popolnoma nova Sil P8 la irM iprcii 595 zalo ugodni ceni. — Cenj. vpraianfa nai A. JELENC, TRŽIČ NA GORENJSKEM. iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot kreptilo za ohranitev življenja. Razpošilja 10 let starega 4 polliterske steklenice iranko po poiti za 80 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočtga kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 60 kron. Vino od 56 litrov naprej, Belj rizling po K 4'80 in rdeči burgnndec po K 5 20 liter. 125 Benedikt Herti, graščak, grad Golice, Konjice, Štajersko. v • garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni odstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sera spadajoče Bcrnsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander Gero, Nagyk«r6* 30, Ogrsko. 366 Licitacija konj. Pri racpeSevalnicah konj ▼ LJubljani (Nuta-kora vojašnica) in v Ko£ev|u (travnik pred iolo) se bo vršila licitacifa boni dne 1. in 16. marca, ob 9. uri dopoldne, pri stabilni konjski bolnišnici v Šoštanju pri Celju P» dne 3. In »7. marca. Prodajali sc bodo konji, ki so potrebni okrepčila. K licitaciji bodo pripuščenl le oni kupci, ki imajo legitimacijo izstavljeno od politične oblasti, da so kmetovalci, in v kateri je navedeno število konj, ki jih »me reflektaflt kupiti.